Poštnina platana v gotovini. fSTKV. 80. LETO III Posamezna številka Din 1‘—. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Necdvisert političen list. Uredništvo: Simon Gregoriiitva uli#a št. IB. TELEFON ST»Y. 5*2. Upravništvo: Kongresni trg St. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t rili Pismenim vprašanjem naj se priloži znu'r1*-za odgovor. Račun pri postnem ček. uradu štev. 13.633. eW4BMNECS3«MaKM Jugoslavija — vodilna sila na Balkanu. Maksim Mrrijak Dvorski je objavil v agei agblattu« zanimiv članek o zunanjepolitičnem stališču Jugoslavije na a vanu. Zmisel njegovih izvajanj bi bil v kratkem sledeč: \ sled sporazuma z Radičem in z njo z\ezane konsolidacije države je mogla ugcslavija pričeti z večjo zunanje poli-lcno aktivnostjo. Pomembna je ta predvsem vsled tega,yker je Jugoslavija tako srednjeevropska ko balkanska država. očim pa so bili do pred kratkim nazori deljeni, v kateri od obeh teh interesnih er leži temelj jugoslovenske politike, se je v zadnjem času Beograd čisto jasno cdiocil za Balkan.»In sicer v tem zmislu, da bi se z združitvijo manjših balkanskih držav ustvarila balkanska velesila. Jugoslavija se čuti kot edina balkanska drža-va’ * mogla prevzeti vodstvo v taki novi zvezi, če izločimo majhno Albanijo, oslabljeno Bolgarsko in Turčijo, ki je že čisto azijska država, ostaneta kot edina konkurenta samo Grčija in Rumunija. ^rčija še dolgo ni na koncu svojih razdiralnih strankarskih bojev, Rumunijo pa ^ aio še težki socialni boji in ureditev n a Vse Perečega manjšinskega vpraša-vsega pa ruska nevarnost one-nost t Zmiailiepolitieno aktiv': Jugoslavija T recJr^i(?aSpr0tno pa ima zasigurane meie kon Bobdirane notranje razmere in močno' S°'.Vodllnt> Illest0 na Balkanu ima str« r V1J-a pravzaPrav že danes Njeno Z?l7e T-gre za tem’ da-S tto-ti ans,kimi državami čut solidarna , 111 a Pribori Balkanskemu pol- e-f P0<^ sv°jim vodstvom stališče vele- de. Riti to, kar je bila Prusija pod Bismarckom, to je cilj Jugoslavije. Največja ovira pri teni je stara razvada balkanskih držav, da slepo tvorijo spremstvo ene ali druge velesile. Jugoslavija se je te razvade oprostila in zato ni izključeno, da se namere Beograda uresničijo in z združitvijo balkanskih držav za vselej prepreči, da bi bil Balkan »ot dosedaj največja nevarnost za evropski mir. Tako izvaja Maksim Mrzljak Dvorski, a prvi pogled izgledajo njegova izvajala silno imperialistično in prav nič se e bi čudili, če bi razni naši nepravi in-ernacdonalisti z vso silo nastopili proti ®ni načrtom. Toda dejansko ni res, da v! Ul0ral v tem cilju biti tudi le najmanj-imperializem. Nasprotno ima balkan-!elesila samo defenziven pomen. Zat( ai balkanska velesila ne bi nastala je . ’ bi se drugi mkaj vzelo, temveč a ^ato da bi vendar že enkrat nehali dru-T lei«ati balkanskim državam. Majhna i„ ,nil*a je danes igrača v rokah italijanskega kapitala, naslonjena na Jugoslavijo se more temu kapitalu upreti. Isto velja za vse druge balkanske države. Vsaka sama zase je le predmet v zunanji politiki velesil, vse skupaj združene pa bi postale velesilam enakovreden subjekt v zunanji politiki. To ie prvi argument balkanske velele Drugi pa jo na gospodarskem polju, polotoki tvorijo eno gospodarsko ^ Različnost narodov je le stran-v e8a pomena, ker s federacijo se dajo ® te razlike premosti, jj 11 8 *en’ pride do bistva problema. Je ^pivomno, da nipia nobena balkanska izava toliko predpogojev, da je ustvari: JJca balkanske velesile, kakor Jugo-' a'ija. loda samo pod enim pogojeni: ostane zvesta idealom onih svojih vzvišenih sinov, ki so za zmago svobode demokracije dali vse svoje znanje, vse Radičev govor v Pankracu. VOLU VE BODO IZVEDLI RADIKALI SKUPNO Z RADIČEVCI IN BREZ VSAKEGA NASILJA. Zagreb, 12. aprila. Včeraj se je v Pa-kracu vršilo veliko zborovanje radičev-cev. Navzoč je bil tudi Štefan Radič. Skupščine so se udeležili med drugimi tudi doseljeni Čehi, Madjari in Nemci. Nemci so okrašeni s hrvatskimi trobojnicami pospremili Štefana Radiča do Li-pika. Radič se je ustavil najprej v Lipi-ku in si tam ogledal kopališče in šole. Nato je odšel v Pakrac. Na poti do Pa-kraca so Radiča v vseh krajih sprejeli z godbo in cvetjem. Po peti so ga povsod pozdravljali, on pa jim je na pozdrave odgovarjal. V Pakracu se je vršilo zborovanje na Trenkovem gradu. Štefan Radič je po pozdravu povzel besedo in začel govoriti najprej o splošnih prilikah. Ko je zazvonilo poldne, je Radič snel pokrivalo in začel moliti, kar so storili tudi vsi prisotni seljaki. Za tem je zopet nadaljeval svoj govor iu omenjal razmere, ki so vladale pred šestimi leti, ko se je potresal ves svet. — Govoril je dalje o lenuhih in trotih. ;Jaz sem za to, je rekel, »da se poda-vijo vsi troti. Nisem za revolucijo in tudi nisem bil nikdar za njo. Sem pa za kontrolor Dotaknivši se novega proračuna je rekel, da je v sprejetih 13 milijardah mnogo solz in žuljev. Te milijarde se morajo vračati polagoma nazaj med narod, tako kakor se kri pretaka po človeškem telesu. Državne blagajne in državne finance so tako urejene, da celi kraji izgledajo kakor bi država ne imela srca, temveč, da je država volkodlak. To je nekaka prokleta jama ,iz katere ni izhoda za tisto, kar pride vanjo. To je zlo. Ta država je seljaška država. Ona je država seljaskega naroda. Seljaška država se spozna takrat, kadar se dela proračun. Minister, ki je imel resort za poljedeljstvo, se je smejal. — Jaz sem povedal, kaj morajo delati. Voda je oškodovala mnogo vasi. Zato ni bilo mogoče, da bi se bilo prejšnje stanje še naprej trpelo. Moralo je priti do tega, do česar je prišle. Dosedaj je bil finančni minister mož, ki je bil najprej gospod potem dolgo bankir, potem nič, potem finančni minister, zatem zopet nič, potem pa ministrski kolega in borec za to, da bi Vam bilo boljše. Ali niti eno sekundo v letu se to ni zgodilo. Zato pa mora priti nov finančni minister, pa naj si bo to kdorkoli. Ne bom dovolil, da bi se delalo tako, kakor se je doslej. Sedanja kriza je prinesla popolnoma nov način dela. Ministrstva morajo biti najbolj urejeni uradi v državi. — Sedaj je bila neka komisija v Milanu in v Švici. Ta je povedala čuda o tem, kaj se tam dela, kakšna je tam zaščita delavcev, kako se postopa na meji in kako je s finančnim postopkom. Saj veste, kaj svoje sile in končno tudi svoje življenje. Primer »obodolju,™ drfevf Jugoslavija, država, ki daje vsem svojim plemenom m vsem svojim manjšinam vse pravice, ki jih svobodoljubna država sploh dati more. Ko se to zgodi, tedaj se ne bo nihče bal »jugoslovanskega ali srbskega imperializma«, tedaj bo postala Jugoslavija vsem sosedom ideal in tedaj bo tudi zavest solidarnosti vseh jugoslovenskih držav dosežena. Le iz dobre notranje politike pridemo j do dobre zunanje in zato treba, da po- i stane demokracija vladar Jugoslavije. * pomeni to, če na naši meji postopajo s tujci kaker s hajduki. Želel sem, da slišite najprej od mene, da je sedanja kriza začela v resnici ustvarjati vlado, kakor jo narod potrebuje. Ne potrebujemo kriz. Če pa nastanejo, nastanejo zato, ker hočemo, da pride na mesto dobre vlade boljša in na mesto boljše še bolja, talca kakor jo potrebuje narod, ne pa kakor bi bila prav temu ali onemu. Storjenih je bilo mnogo pogrešk. Imamo pri zagrebški in sarajevski direkciji ljudi, ki zlorabljajo svoj visok položaj in ne dajo delavcem plače, doklej- se ne vpišejo v radikalno stranko. Ti ljudje ubijajo radikalno stranko. Vsak tak uradnik je sramota. Povedal sem to tudi Pašiču in on je bil istega mnenja z menoj. Take uradnike bomo zapodili, ker to zaslužijo. To je prva stvar, ki si jo, prosim, zapomnite. Prvi napredek je v tem, da dobi naš narod nazaj denar, ki ga je plačal, in sicer mora priti denar za ceste, šole in za promet. Ni zlo, če se menja vlada, temveč zlo je, če se menja zaradi spletk. Imeti je treoa vedno pred očmi, da država ni kak paša) i k, ampak da je veliko* gospodarstvo. Popi lažejo, če pravijo, da je vsaka oblast od Boga. Samo pravična oblast je od Boga, krivična oblast pa je od vraga. Kadar pride do novih volitev — in upam, da jih bomo izvedli skupno z radikali — ne bo nasilja. SDS je pri zadnjih volitvah dobila 11 mandatov s pre-tresavanjem kroglic. Kdor kaj takega stori, bi moral po mojem biti kaznovan s smrtjo, čeprav sem sicer nasprotnik smrtne kazni. Teda zapomnite si: Pri volitvah ne bo nasilja in tudi ne korupcije. Če pa bo kdo budalo in se bo bal, potem je sam kriv. Uprava, ki bo izvedla volitve, mora biti poštena. Živel seljaški narod hrvatskii in srbski. Naj žive naši bratje Čehi, Nemci, Madjari in onih par Italijanov, kakor bi jih bilo 100 milijonov. Za tem je godba zigrala Bože pra-vde« in Lepo našo domovino, . Govorili sr, potem še nekateri radi-čevski poslanci. Ker je začelo deževati, je bilo zborovanje zaključeno s kratkim rfadičevim govorom. Po skupščini je Radič poselil episkopa Mirona. Nat:, se je vršil še banket. Na kolodvor je Radiča spremljalo občinstvo in godba. DR. NINČIČ RAZOČARAN. Beograd, 12. aprila. Včeraj se je pojavila verzija, da dr. Ninoič ni zadovoljen z zadnjo rešitvijo krize, ker je bil trdno prepričan, da bo Pasic njemu dovolil sestaviti vlado z radičevci ali pa vlado širše koncentracije. O tem je bil uverjen tem bolj, ker se je zadnji čas držal zelo rezervirano in je konspiriral s Pašičevo skupino. In tako se je dr. Nin-čic nadejal, da bo on bodoči predsednik vlade, ker hkrati uživa tudi zaupanje krone in ima tudi obilo prijateljev v radikalnem klubu. Proti sedanji vladi, ki ji načeluje Uzunovič, se drži za sedaj popolnoma rezervirano in veruje, da ne |rajala dolgo ter z gotovostjo računa na to, da bo prvo vlado široke koncentracije sestavil on. Napram Pašičevi skupini se drži povsem prijateljski, ker je prepričan, da bo pri novih kombinacijah še vedno merodajno Pašičevo mnenje. Ljuba Živkovif ne bo več predsednik radikal, kluba. Beograd, 12. aprila. Včeraj se je vršila konferenca radikalnih ministrov v predsedništvu vlade. Na tej konferenci so se bavili poleg resornih vprašanj tudi z vprašanjem, kako bi se uredili odno-šaji v poslanskem klubu. Uzunovic je razen tega konzultiral poedine svoje prijatelje v vladi o tem,-ali bi bilo oportuno, da se izvrši izpreinemba v predsedništvu radikalnega kluba. O tem vprašanju se je razvila daljša diskusija in, kakor se je zvedelo, se je v glavnem odobravalo, da se izmenja predsednik kluba. Isto-tako se je na predlog predsednika vlade sklenilo, da se klubi vladne večine od časa do časa obveščajo o politični situaciji in da se tudi narodna skupščina v obliki ekspozeja obvešča jo važnih državnih vprašanjih. RADIČEVCI ZA OHRANITEV SEDANJE KOALICIJE. Beograd, 12. aprila. Iz krogov, ki so blizu SL Radiču, se doznava, da si bodo radičevci prizadevali z vso močjo, da se sedanja vlada vzdrži. Moglo bi pač priti do izpremembe v osebah, a novi kurz bi ostal isti. Na vprašanje, v čem obstoji la novi kurz, so ti krogi izjavili, da v politiki sporazuma, v borbi proti korupciji in v delu. Prvi sklepi ministrske seje so pokazali, da se bo res delalo. PROTI NEPLODNEMU KRIZARENJU. Beograd, 12. aprila. Nj. Vel. kralj z največjo pozornostjo spremlja delo Uzu-no vice ve vlade. Kakor .se doznava iz najbližje kraljeve okolice, želi kralj, da bi sedanja vlada radikalov in radičevcev imela najboljše uspehe in da bi za dalje časa izginile ■/. dnevnega reda nezaželje-ne večne krize v naši državi. Minister dvora Jankovič informira vsak dan kralja o zunanji in notranji politični situaciji in kralj proučava situacijo po več ur dnevno. Kralj je sklenil, da začne v najkrajšem času konzultirati predsednike vseh parlamentarnih skupin, da bi bil tako obveščen o razpoloženju poedinih političnih strank. Kralj se je udeležil včeraj popoldne velike sokolske akademije. Na tej akademiji so bili prisotni tudi predsednik vlade in vsi ministri, ki so v Beogradu. !■■—■!! -r ■TUT-B-ft——r-niT i I ■ , | -jm-mj ZAGREBŠKI RADIKALI PROTI KORUPCIJI. Zagreb, 12. aprila. Včeraj ob pol 11. se je v Zagrebu vršila radikalska skup-sčina v znamenju borbe proti korupciji. Skupščino je sklicala Trbojevičeva skupina, ki je po razpustu krajevne organizacije začela prirejati agitacijska zborovanja, s katerimi hoče pridobiti čini več pristašev, da se vpišejo v radikalno organizacijo. — Posebno zanimiv je bil goved dr. Radoševica proti korupciji pri komunistih in socialistih, in proti korupciji drugih strank. Omenjal je več slučajev korupcije pri raznih strankah in tudi pri radikalih. ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 12. aprila. Včeraj so se odigrale prvenstvene tekme med Gradjan-skim in Sparto, ki so končale z uspehom 12 : 2, nadalje med Železničarji in Cro-atio z izidom 1 : 1. V Beogradu je Beo-gradski sportski klub potolkel Jugoslavijo z 2 : 1 in v Splitu Hajduk Haška s 5 : 0. V Sarajevu je bila tekma med sarajevsko Jugoslavijo in Jugoslavijo iz Osijeka, ki je končala z rezultat »n 1 : 1 in je potolkel Sašk Hajduka s 5 : 2. K balkanski strokovni konferenci v Sofiji. GOSPODARSKI POLOŽAJ DELAVSTVA NA BOLGARSKEM. (Po izvirnem poročilu Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu. Do leta 1877 je bila Bolgarska tuška provinca. Razmere so bile tedaj silno prirtiitivne. Trgovine in industrije ni bi- lo skoraj nobene. Vse, kar so kmetje ra-par rokodelcev je bilo, kig so imeli naj-bili, se je izdelovalo doma v občini. Le več po enega ali dva pomočnika. Ko je postala Bolgarska svobodna, so se razmere hitro in zelo spremenile. Pričelo se je povpraševanje po evropskih industrijskih izdelkih. Nekateri obrati so se znali izpopolniti. Drugi so prenehali. Del inteligentnejših slojev pa je bil vsled novih razmer iztisnjen iz gospodarske službe. Da se ohrani, je postal slepo orodje vsakokratnih vlad in je še danes steber režima. Je to neke vrste postopaški proletariat brez morale in vesti. Zato je skrajno surov in predrzen in služi vsaki vladi kot najboljši volilni aparat. Ta demoraliziran inteligenčni proletariat je tudi steber sedanje vlade. Število delavcev in liastavljencev. Na Bolgarskem ni nobene točne statistike o delavcih in nameščencih. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1900 na Bolgarskem delavcev in delavk 213.245, 1. 1905 289.549 in 1. 1910 359.415. Za po- • znejša leta ni nobenih podatkov. Če pa se upošteva gospodarski razvoj Bolgarske, ki je povzročila precejšnjo prole-tarizacijo prebivalstva, dalje vpliv vojne in številne begunce iz Macedonije in Trači je ter emigrante Wranglove armade, potem bi znašalo število delavcev okroglo 500 do 600 tisoč. Za Bolgarsko, ki šteje okroglo pet milijonov prebivalcev, je to število na vsak način visoko. K tem je treba prišetti še okoli 80.000 državnih nameščencev. Poleg delavcev se rodi še statistika pomožnih in poljedelskih delavcev. Teh je bilo 1. 1900 1,092.512. 1. 1905 1,226.791 in 1. 1910 1,259.215. Največji odstotek teh delavcev odpade na poljedelske delavce, vsaj tvori kmetsko prebivalstvo 85 odstotkov vsega bolgarskega prebivalstva. Plače in inezdc. Tudi glede plač ni nobenih točnih podatkov. Da pa je stanje bolgarskega delavca bedno, se vidi najjasnejše iz števila smrtnih slučajev. V letih 1910, 1911 in 1912 je umrlo 22.750 industrijskih delavcev, dočim od drugih delavcev in drugih nameščencev samo 7.896. V tej statistiki pa niso obseženi prometni in transportni delavci, rudarji in nameščenci v trgovini in poljedelstvu. Ce je bila umrljivost tako visoka že v mirnih časih, potem je jasno, da je bila v povojnih in vojnih časih tein večja. Značilno za gospodarsko stanje delavca je tudi to, da delavske plače še vedno niso prilagodene draginji. Cene so narasle za 40 krat, do- čim znaša plača dobro kvalificiranega delavca samo 26 krat več ko pred vojno. Pripomniti pa je treba, da velja to le za privatno industrijo, ker državni delavci in nameščenci so plačani neprimerno slabše. Državni delavci in nameščenci dobivajo mesečne plačfe, rudarji v državnih rudnikih pa dnevnice. V privatni industriji pa se plačuje mesečne in tedenske plače, v mali obrti pa tedenske plače in dnevniec ter tudi od kosa. Tarife. Kar ne manjka skoraj v nobeni državi Evrope, to manjka v Bolgariji: kolektivnih pogodb sploh ni. Poskušali so skleniti kolektivno pogodbo grafični delavci, in jo v Sofiji za kratko dobo tudi dosegli, toda bila je hitro odpravljena in vsi poizkusi, da bi se obnovila, so se ponesrečili. V mnogem so tega krivi tudi delavci sami. Komunisti namreč odklanjajo sploh vsake socialne reforme, ker da so te zastarele in samo ovira za socialno revolucijo. Večina delavstva je danes v komunistični stranki. Zalo ni na Bolgarskem nobenih tarifnih dogovorov, vsled česar je zlasti stanje pri državi zaposlenih delavcev težko. Njihove strokovne organizacije vodijo tudi danes boj predvsem za službeno stalnost državnih na-stavljencev. Kosno in domače delo. Danes je zelo razširjen običaj, da $e plačuje delo od izgotovljenega kosa, čeprav je Najvišji delavski svet 1. 1919 kosno delo načelno odklonil, ker nasprotuje osemurniku. Dejansko delajo tudi kosni delavci od 10 do 14 ur dnevno. Tudi v domači industriji, ki je zlasti upe-ljana v krojaški industriji, ni niti govora o osemurniku ter bigijenskih zahtevah. Delovni dan. Socialistični minister za delo Sahazov je vpeljal 1. 1919 osemurnih in 1. 1922 je bil tudi ratificiran \vashiugtonski dogovor. Stambolijski je nato 1. 1923 dovolil za podjetja, ki imajo manj ko 10 liastavljencev in katerih motorna sila ne-presega 5 konjskih sil, deseturnih. Sedanja vlada pa je to določbo odpravila. Tako je na papirju. V resnici pa je čisto drugače. Osemurnih za malo obrt sploh ne velja in 80.000 delavcev in delavk, zaposlenih pri mali obrti, dela dnevno od 10 do 14 ur. Tudi nedeljski počitek ne obstoji. V tekstilni industriji, kjer so zaposlene večinoma ženske in mladoletni, je bil dovoljen pod plaščem nadur deseturnih. Da ne velja osemurnih, je posledica boja delodajalcev proti osemurniku in pa nezmožnost strokovno slabo organiziranega delavstva, da bi osemurnih branilo. Cezaropapizem na vzhodu in zapadu. Predavanje g. univ. prof. dr. Kušeja v »Soči« dne 10. t. m. Krščanstvo s svojim nastopom ni po- • menilo samo preobrata na verskem in etičnem, nego tudi na pravnem polju. Mesto ene same dotah ratne oblasti — rimske države — se pojavi še ena oblast — cerkev. Od nastopa krščanstva vlada v življenju dvojni pravni red in to stanje se je ohranilo do danes, dasi se to vsaj na videz negira. Razmerje med cerkvijo in državo se pojavlja v več oblikah, ali je cerkev nad državo, ali cerkev poleg države, ali država nad cerkvijo. Cerkev sama se drži princija, da je cerkveni pravni red nad državami. Rimska država lii poznala oblasti poleg sebe. Rimska vera je bila državna vera, njeni duhovniki so bili državni uradniki in verski zakoni so bili del državne ustave. Krščanska vera pa je ustvarila cerkev kot organizacijo v državi. Verniki z istimi verski nauki so tvorili enotno organizacijo, na katero država ni imela vpliva. V tem oziru ni razlike med posameznimi konfesijami. Vsaka veroizpoved si je ustvarila lasten pravni red, ki je ‘obstojal poleg državnega prava. Reformatorji koncem srednjega veka so skušali sicer orstraniti dvojnost pravnega reda in so skušali cerkev izenačiti z državo, tako, da je bil državni poglavar hkrati tudi najvišji cerkveni poglavar. Danes pa imajo protestantovske konfe-sije ludi že svoje lastno pravo, kljub te-ivi«« rln an v nekaterih ozirih od države mu, da so odvisne. Cerkev je že Kristus'ustanovil kot samostojno organizacijo z lastnim ustrojem in ogrodjem, to je z lastno hierarhijo, vsaj tako trdijo teze vseh cerkvenih teologov m poglavarjev. Y rimskem cesarstvu so bile razmei'e po raznih pokrajinah sicer različne, vendar so bili povsod cerkveni organi enake stopnje z enakim delokrogom, znak, da je bila Cerkev ustanovljena že kot pravna institucija. Rimski državni" pravni red pa ni poznal avtoritativne oblasti poleg sebe. Neizbežno je bilo, da zavzame umska država svoje stališče proti cerkvi, zlasti, ker je cerkev tudi mestoma bila proti državi in proti veri ter so se njeni verniki izogibali oblastem in državnim sodnikom. Zato je skušala rimska država cerkev uničiti. Tedaj so se pričela preganjanja, v začetku sporadične, pozneje pa sistematično. Iz tega boja je izšla cerkev kot zmagovalka. Cerkev se je znala okoristiti z vrlinami rimskega prava, ki hi moralo še danes v mnogem služiti kot vzor, zlasti kar se tiče popolne avtonomije posameznih mest in pokrajin. Z zmago krščanstva so morali računali ludi rimski cesarji, ki so stremeli, da pri tem ničesar na moči ne izgube. Uvideli so, da ima pred rimsko vero krščanstvo prednost v etičnem in organizatorič-nem pogledu. Najprej si je krščanstvo priborilo enakopravnost z rimsko vero. To je bila pa le predhodna doba, kajti rimska država ni prenesla dveh enakopravnih ver. Kmalu je bilo krščanstvo proglašene za državno vero in je tako stej ilo na mesto bivše državne vere. Na vzhodu je krščanstvo tudi zmagalo, ali carigrajski cesarji so se znali z njim okoristiti in cerkev prilagoditi svojim zahtevam. Jasno so določili, da naj bo volja državnega poglavarja tudi zakon cerkvene oblasti, s tem so cerkev podvrgli državi. Tipičen primer državne cerkve je bila carska Rusija. Ruski car je bil tudi vrhovni cerkveni poglavar m sveti sinod je imel le funkcijo carjeve izvršilne oblasti. Partikularizem Grkov je bil vzrok, da vzhodna cerkev ni bila tako enotna in od najvišjega cerkvenega poglavarja tako odvisna. Posamezne verske občine ali podrejene cerkve so si znale priboriti mnogo neodvisnosti. To so izrabile novonastale krščanske države, zlasti na Balkanu, v nacijonalne svrhe. Te države so si osnovale nacionalne cerkve z narodno duhovščino in z narodnim bogoslužnim jezikom. To so takozvane avtoke-falne cerkve, ki imajo z drugimi vzhodnimi cerkvami skupnih le nekaj važnejših verskih točk, drugače pa so popolnoma samostojne in odvisne le od države. Moremo govoriti o ruski, srbski, bolgarski, helenski itd. cerkvi. Pravoslavne avtokefalne cerkve nimajo enotnega verskega poglavarja, zato ne moremo primerjati pravoslavja s katolicizmom. Vse kar imajo pravoslavne cerkve skupnega, izvira še iz dobe do 9. stoletja, ko je bila cerkev še enotna. Enotnost vzhodne cerkve je dejansko mrtva in carigrajski patrijarh nima faktično nobene oblasti nad podrejenimi cerkvami. Tudi se pravni nazori posameznih vzhodnih cerkva medseboj v mnogih prav važnih zadevah ločijo. Tako se je neenotnost pravoslavja pokazala tudi letos, ko bi se moral vršiti cerkveni zbor na Sv. gori, ki pa je moral radi needinosti odpasti. Drugače je bilo na zapadu. Tu je vsak rimski državljan videl v Rimu utelešenje države, tako kot. vidi danes vsak Francoz v Parizu utelešeno vso Francijo, ni je države, ki bi bila za centralizem bolj pripravna, kot. je Francija. Francija pa je leTtopIfa rimskega imperija, kjer je Rim imel popolno avtoriteto. Tu sc postali rimski papeži dediči avtoritete in oblasti rimskih cesarjev. Posamezna germanska plemena, ki so Italijo posedla, so morala priznati poleg lastne še papeževo oblast. Pozneje so nemški cesarji skušali si podvreči papeža in se jim je to za nekaj časa tudi posrečilo. Vendar so končno zmagali papeži. Pa-peštvo in zapadna cerkev se je dvignila nad države; srednjeveški' teologi so videli v papeštvu začetek bodočega edinstvenega božjega kraljestva na zemlji. Državni poglavarji šo bili od papeža odvisni. Njegcva moralna in faktična avtoriteta je bila neomejena. Vidimo, da je na vzhodu obvladala državna oblast cerkveno, na zapadu pa cerkvena oblast državno. Ko je po babilonski sužnjosti izbruhnil na zapadu razkol, tedaj se je pričela borba državne oblasti s cerkveno. Odtod imamo v Franciji galikanizem, v Nemčiji fcbiouiani-zem in v Avstriji je jožefinizem. Vsi pomenijo razne oblike podržavljenja cerkve na zapadu. Omeniti je treba, da je imela Srbija državno cerkev do vidovdanske ustave l. 1921. Dandanes postaja ta problem zopet aktualen, kakor v pravni filozofiji, tako tudi v državno upravni praksi. Dvoje oblik razmerja med državo in cerkvijo se, pojavlja, prvo je razmerje privilegiranosti cerkve do države, in drugo, načelo ločitve cerkve od države. V prvem slučaju priznava država cerkev kot neke vrste blagovest, v drugem slučaju pa smatra država, da je cerkev le privatna zadeva vernikov. Mnenje dr. Kušeja je, da je ločitev cerkve od države tudi za cerkev ugoi -nejša kot pa tako, kot je ponekod, da država priznava cerkev, ne da ji pa m česar. . „ Seveda čakajo ti problemi se na vestne delavce, ki naj jih rešijo s pomočjo pravne znanosti. nijo vse izpremembe, ki so se izvršile, korak k zboljšanju. Izpadla sta iz vlade Nikola Pašič in finančni minister dr. Stojadinovič, na novo pa je vstopil Mi-lorad Vujičič, ki je pristaš Jovanovičeve skupine. To so pa tudi vse izpremembe. »Slovenec« sedaj odgovarja nam in sicer na način, ki mu ni v čast. Trdi nam- . reč, da smo mi branili vlado g. Uzuno-viča in da smo z njo zadovoljni. To pa vse skupaj nič res ni, temveč je nam »Slovenec« svojo trditev podtaknil, ker svoje lastne ne more braniti. Mi smo nasprotno dejali, da nova vlada ni noben ideal in izjavili smo tudi čisto konkretno, da bi bila najboljša vlada v sedanjih razmerah ona, ki bi jo sestavila Ljuba Jovanovič in Ljuba Davidovič. Da pa bi morali biti v tej vladi tudi Slovenci, smo enako opetovano in jasno poudarili, še mnogo pred Slovencem. smo bili mi tisti, ki smo zahtevali, da je SLS v vladi in zato je tozadevno povdarjanje »Slovenca« brez vsake podlage. Mi smo in trdimo še danes, da je nova vlada boljše sestavljena od prejšnje — glede njenih načel pa se nismo, ker se tudi nismo še mogli, izjaviti. Samo to je naša trditev, kar pa piše »Slovenec« kratko-malo ni res in je zato »Slovenec« zaslužil, da njegov odgovor kvalificiramo kot nedostojno polemiko, da se izrazimo čim najbolj milo. = Esdeesarska »Nova Pravda«, ki se še vedno ponaša kot glasilo Narodno socialistične stranke, bi hotela tudi polemizirati. Seveda na svoj poseben način, ki bi bil pa primeren edino za politične otročarije. Zaradi tega tudi ne moremo odgovoriti »Novi Pravdi« tako temeljito, kakor bi odgovorili rdsnemu listu in se omejimo le na čisto konkretne stvari. Nova Pravda« pravi, da ji ni nič znano o ultimatih, še manj pa o tem, da bi bil kdo pripravljen plačati njen tisk. To je čisto navadna laž. Naj samo »Nova Pravda pove, kdo je uredil njene obveznosti v prejšnji tiskarni in v kateri višin*, pa se bo »Nova Pravda« za vselej premislila paradirati z lažjo! - Pa >-dokazujeta, da pomeni sporazum \ it-nici pozitivno etapo za jugoslovensko državo. — Balkanska strokovna ltonlerenca je bila otvorjena v petek v Sofiji. Na konferenci so zastopane strokovne zveze Bolgarije, Grčije, Rumunije, Jugoslavije, Madjarske in Češkoslovaške. Namen konference je doseči zbližanje med strokovnimi zvezami, kakor je prejšnja balkanska socialistična konferenca dosegla zbližanje na političnem polju. Mednarodna balkanska strokovna konferenca je zato vzbudila povsodi največje zanimanje. Prvi delegati so prispeli v Sofij0 že v sredo. Ze na meji so bili pozdravljeni od delegatov bolgarskih strokovnih organizacij. Zlasti lep pa je bil pozdrav na sofijskem kolodvoru, kjer je čakala tuje delegate velika množica delavoev z zastavami. Od centrale v Amsterdamu so se udeležili konference Sassenbach m Mertens, Fimmen od transportne internacionale in Simon za usnjarske m čevljarske delavce. Tudi sovjeti za Locarnske metom?. 4 politih* vesti. Nedostojna polemika. Slovenec, je trdil, da je nova vlada samo poslabšana izdaja stare vlade. Dokazali smo, da ta trditev ne odgovarja resnici, ker pome- D opisnik »Timesa iz Rige potrjujg^ podlagi zanesljivih informacij iz ^ drža-da se Rusija pogaja z haltišk^ dos,()_ vami za sklenitev garancij ^ ^ vora. Ta dogovor bi °^njih mej. 2. 1. Vzajemno jamstvo^ d].žava Vzajemni Zasiguranje nevtral- T 4- Obveza, da .» godbe se sklenejo. . Times« omenJ » . so ti predlogi skoraj identični z j |d jih je predložil bali« Kopp 1925 sovjetski poslanik * B Ob 25-letnici ljubljanske cestne železnice. M v. pogodbe, sklenjene med mestno občino ljubljansko in med družbo, je razvidno dovolj, da ima občina na poslovanje družbe jako velik vpliv. Pogodba daje občini pra\ico natančne kontrole nad materijelnimi izdatki, »lasti nad investicijami; dovoljuje občini vpogled v dru-žbino knjigovodstvo; občina ima vplivno 'esedo pri nameščanju osobja; brez do-'oljenga občine družba ne sme zvišati Prevoznega tarifa; za vsako zanikrnost Pri Vzdrževanju proge in prometa ima občina pravico nalagati duržbi občutne konvencionalne kazni — to vse je lahko v rokah občine jako oster nož proti družbi. Gre le za to, da se občina svojih pogodbenih pravic tudi v polni meri zaveda ter da jih vporablja. Pr vili 20 let -družbinega poslovanja v Ljubljani pa je vladalo jako patriarhalno razmerje med občino in družbo. To razmerje je bilo tako patrijarhalno, da celo najvišji magistratni uradniki po godbe niso nikdar dobili, v roke iu ker ie ,‘vUli ,li8° mo*K n^esar T« nl.2r 1 ali pa Proti družbi! tri ! f razmerje je danes pro-tokolančno ugotovljeno! Naravno^ da je prvih 20 let preživela 11 uiba v najlepšem miru, ker. ni .doživeta nikdar nobene kontrole. Stroške in <- o o Je je lahko knjižila kakor jih je T-■ 6 j °S?^e t® nameščala, premeščala n i odpuščala popolnoma po svoji volji, m sploh je počela vse, kakor se je njej ,1 ubilo, ne pa da bi se bila natančno držala določb pogodbe. Odločilni faktorji pri družbi so imeli tedaj najlepše življenje. Zakaj se je vse tako puščalo v ne mar od strani občine, tega danes ni več mogoče ugotoviti. Kakšno gospodarstvo je cvetelo v ti-® ® družbi oziroma pri njenem juotjanskem podjetju, vidimo iz zapisnika, ki, ugotavlja, kako so razne »višje« ( sebe naročale razno blago na račun družbe za svoje potrebe, dalje se je v delavnicah družbe delalo skoro več za Privatnike kakor za družbo,- a računi se vj* ^jižili v :prid družbine blagajne, h ,elovali so v družbini delavnici iz družnega lesa, železa in drugega materi-J«'« pohištvo, seveda ne za družbo, pro- recimo »nTuST’ a dfuar *e romal> ^ osebne zamerili ni ZXIZ ssgLzr'*** « Na krmilo je morala priti na Ijubljan-stva'U 1“a»istl'atu > Z veza delovnega ljud-tiia JG -P° ".lh letiil Patrijarhova-P°skusila zanikamo gospodarstvo brezmejno brezbrižnost odpraviti in .V’65^' v upravo podjetja red, kakor ga določa pogodba. V tem oziru si je pridobil velike zasluge občinski svetnik g. •lože Piro, na čegar predlog je občinski svet izvolil posebno kontrolno komisijo, ki je pod predsedstvom obč. svetnika J. Pirca delovanje družbe temeljito preiskala in dognala stvari, kakoršnih ni nihče pričakoval. Prve, kar je kontrolna komisija zahteva, je bil pregled družbinih knjig. Pregled družbinih knjig je razkril celo vr-s 0 nerednosti. Našli so vknjižene znatne ^te za davke, ki .sploh niso bile platane. Družba je ustanavljala .razne re-'6rvne fonde, o kakoršnih v pogodbi ni , govora, in jih dotirala z visokimi ^ a^-^ve niso vpisali zneska n«/ iuSokron, ki jih je družba na Div Prejela baje za v Ljubljano odpo-Posla 111 imaterijal, a o kakem doni Wl6n' blagu in materijalu v Ljublja-bilo niti najmanjšega sledu. Med • . lVa »o vpisovali zneske, ki šo jih pre- V Ljubljane, namesto med aktiva. materijala, ki je bil cenjen na ■'4.270 jugokron, so vknjižili z 12.633 ju-gokrcn. Družba- je imela tudi hranilne vloge pri raznih ljubljanskih zavodih Iti l>a tudi niso bile v bilancah nikjer izkazane. Da je prt takem gospodarstvu vsak ialiko kupoval ali prodajal drag materi-ial na ime družbe, je jasno. Celo vrsto taldh nelepih stvari je do-ipo trudapoluem delu občinska komisija pod energičnim vod-j svojega predsednika obč. svetnika V "Irca in zato je komisija predlagala, bilance dmžbe za 1. 1922 no potrdi, pl® je zahtevala popravo bilanc in iz-acilo zaostalega po pogodbi občini pripadajočega dela čistega dobička za vsa ettt nazaj, za katera so se ugotovila nepravilnosti, in končno je zahtevala, naj Pride v Ljubljano dmžbin knjigovodja z Dunaja, da se bodo knjige spravile v red in da se bo vendar enkrat dobila trdna in solidna podlaga za sestavo bodočih bilanc. Takšno je bilo gospodarstvo pred županovanjem dr. Perica. Jako zanimiva je tudi interpelacija, ki jo je stavil dne 26. aprila l. 1923 v občinskem svetu svetnik Pirc v zadevi električne cestne zeleznice v Ljubljani. Interpelacija se glasi: »Občinski svet ljubljanski je imel že večkrat priliko pečati se z zadevo cestne električne železnice v Ljubljani, če moram danes zopet govoriti o tej zadevi me sili v to dejstvo, da Zveza delavnega ljudstva, katere predstavniki tvorijo večino današnjega občinskega sveta, noče več nositi soodgovornosti za vse čine, ki jih dela družba, v katere lasti se nahaja ta železnica. V svrho jasnosti naj mi bo dovoljeno poseči nekoliko nazaj ter globlje v to zadevo. Ta družba ima pogodbo z mestno občino, ki datira iz leta 1899. Določila te pogodbe določajo, da pride železnina po 50. letih brezplačno, po 25 letih pa proti povračilu v § 19 določenih stroškov v last občine, iz česar sledi, da postane lahko občina tekom 2. let gospodar železnice in ji ne more biti vseeno, kako sedanje vodstvo gospodari z imetjem. Drugo določilo, ki določa, da pripada čisti dobiček, ki presega 5 odstotkov Čistega dobička, napol mestni občini, daje torej občini popolno pravico upogiedati bilance te družbe in ugotavljam, da mestna občina do danes ni dobila niti ene bilance, ki bi podala jasnost o gospodarstvu te družbe. Zato je že lanski občinski svet uvidel potrebo po natančni reviziji iu je že v to svrho izvolil komisijo, ki pa vsled razpusta občinskega sveta ni prišla do dela. Mnenja sem, in o tem me prepričujejo tudi dogodki zadnjih mesecev, da je treba to revizijo čim preje in s čim večjo energijo izvršiti: 1. Da dožene občina, v koliko vrši družba pogoje, določene v pogodbi: 2. v koliko se drži družba pogojev določenih ji s poznejšimi sklepi občinskega sveta. Posebno 9-dnevni štrajk uslužr bencev, ki je trajal od 7. do 16. februarja t. 1., potem sledeča pogajanja z družbo, še posebno pa zadnja razprava, ki se je vršala preteklo soboto t j. 21. aprila 1923, katere sva se udeležila v imenu občine tov. Tokan in jaz, je pa odkrila naravnost neverjetne stvari. Ne samo, da se nahaja knjigovodstvo družbe na Dunaju, ampak tudi dejstvo, da vodi knjigovodstvo tukaj g. obratovodja sam, dasiravno je nameščen pri vodstvu poseben knjigovodja, nam daje misliti, da cela zadeva ni popolnoma v redu. Res je, da se denar ne odvaja na Dunaj, a knjigovodstveno se ugotavlja na Dunaju. Kakšne posledice ima lahko to dejstvo za čas, ko bo občina odkupovala železnico, se da že sedaj predvideti in drugič, kako naj se občina prepriča, če dobiček presega že 5 odstotkov, če nima nobenega upogleda v glavno knjigovodstvo. Omenjam naj nadalje postopanje družbe glede zvišanja tarife. Družba prihaja od časa do časa z zahtevo po zvišanju tari-fov. Razumljive so nam te zahteve, a zahtevati moramo, da porabi družba v smislu pogodbe ta zvišanja zato, v kar se je dovolilo. En primer: Občinski svet je lansko leto meseca aprila dovolil zvišanje namesto na zaprošenih 2.80 K na K 3 s pogojem, da se 20 vinarjev določi in naloži za stanovanjski fond. Ta fond bi znašal do danes 384.000 K, toda dejstvo je, da ta denar ni nikjer naložen plodo-nosno, ampak se steka direktno v druž-bino /blagajno. Zahtevati smemo torej opravičeno, da se ta denar plodonosno naloži ter takoj prične z zidavo stanovanjske hiše. Centralno vodstvo je sicer naročilo tukajšnjemu obratnemu vodstvu, da mora presežek porabiti za zidavo a obratno vodstvo se do danes ni ganilo ter odvaja ves ta denar v dmžbi-no blagajno. Drug povišek v znesku 1,— k je bil namenjen povišanju plač in investicijskemu fondu. Kako se je porabil ta fond? Investicijski fond se niti knjigovodstveno ne obračunava — še lepše, centrala je celo krono določila za ta fond, ki ga nikjer ni in ki bo morda družbi prišel prav pri obračunu z mestno občino. Kako je s plačami uslužbencev," za katere je občinski svet dovoljeval poviške, za katere se je tudi obvezala' družba? Uslužbenci imajo namreč od januarja 1922 pogodbo, po kateri je zagovoljeno, da se jim bodo zvišali prejemki vsake 3 mesece z ozirom na naraščajočo draginjo. Zadnje povišanje je družba dovolila oktobra 1922. Izostalo je povišanje januarja in marca. Vzlic temu, da znaša mesečni povišek na tarifih mesečno k 240.00, katerega je dovolil občinski svet v svrho zboljšanja plač uslužbencem, je odgovor družbe, mesto da bi se spuščala v stvarne razgovore, le kratek, češ, mi smo pripravljeni zvišati prejemke, kadar občina izboljša svojim uslužbencem prejemke« in s pogojem, da dovoli zvišanje tarifov. Prvo zahtevo moramo odločno zavrniti, ker je občina že storila svojo dolžnost in je meseca januarja nakazala svojim uslužbencem trinajstvo plačo in se ravno sedaj pripravlja povišanje prejemkov. Naj le še družba stori svojo dolžnost. Iz vsega jasno sledi, da je občina ko samo opravičena, ampak celo dolžna, da posveti z bengalično lučjo v to gospodarstvo. Zato vprašam g. župana, ali je pripravljen storiti vse, da pride občinski uvet čimpreje do jasnosti v tej zadevi, ter ga prosim, da odvedi takoj komisijo, ki naj prouči razmere pri tej železnici ter stavi občinskemu svetu tozadevne predloge. 2. Da takoj ukrene, da obratno vodstvo plodonosno naloži dosedaj nabrani denar za stanovanjski fond in da čimprej predloži načrt za zidavo stanovanjske hiše z uslužbence. 3. Da posreduje pri družbi za zvišanje prejemkov uslužbencev iz dosedanjih dohodkov družbe. 4. Da zahteva posredovanje tukajšnje sekcije za sekvestre, ki naj družbo prisili, da bo izpolnjevala dolžnosti vzetih po pogodbi v interesu države, občine, prebivalstva in uslužbencev. Revija. »ČAS« znanstvena revija »Leonove družbe . — Vsebina 3. in 4. zvezka, ki sta posvečena spominu dr. J. Ev. Kreka je sledeča: Dr. Jan. Ev. Krek sociolog. Dr. Al. Ušenič-nik, Ljubljana; Jan. Ev. Krek v parlamentu. Fr. Šuklje, Kamen* pri Novem mestu; Razvoj jugoslovanske misli pri Kreku. Iv. Dolenc, Ljubljana; Krek raz-lagavec sv. pisma. Dr. Andrej Snoj, Ljubljana; Nekaj malenkosti o dr. Kreku profesorju. Jem. Pavlin, Št. Vid. »SOCIALNA MISEL«. 4. številka »Socialne Misli« ima sledečo vsebino: Članki in razprave: Dr. Kulovec Franc: Državni proračun za leto-1926-1927. — Pogačnik Fr.: Med- narodna organizacija dela. — Rejec Ivan: Narodno življenje italijanskih Slovanov. — Erjavec Franc: Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci. — Politični pregled: Zunanje politični paberki. Francoski fašizem. Agrarni prev gram avstrijske socialne demokracije. Fran Erjavec. Literatura. — Kulturni ; pregled: Vodnikova družba iu drugo. Pater Kajetan in drugo. Literatura. — Socialni pregled: Delavska zbornica. Podpiranje vajencev v. Berlinu. Dr. A. Ušeničnik: Socialno vprašanje. (Konec; dr. A. Gosar). Revije. — Gospodarski pregled: K gospodarskemu položaju. Literatura. — »Socialna Misel« izhaja vsakega prvega v mesecu. — Urejuje jo in oblastem odgovarja Fran Erjavec, na čigar naslov (Ljubljana, Poljanska cesta štev. 18) je pošiljati tudi rokopise. — Upravništvo je v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna; kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. — Za Italijo je poverjeništvo v Gorica, Via Carducci 2. Naročnina za vse leto znaša 50 Din, za Italijo 25 lir, za ostalo inozemstvo 60 Din. — Izdajatelj: Dr. A. Gosar, Ljubljana. KRITIKA. Iašla je letošnja 10. številka »Kritike«. Vsebina: O animoznosti. — Slovstvo in kritika. — M. Kmetova: V metežu. — Dr. Fran Zbašnik: Žrtve. — Par besed o De-kameronu. — Obrt gospe Warrenove. — Henrik IV. — Novemberska in decem-berska razstava. — Župančičev Shakespeare in drugi prevodi. Urednik, izdajatelj in odgovorni urednik »Kritike« je Josip Vidmar, Ljubljana, Gledališka uU- . ca 5-28. »Kritika« izhaja 10-krat na leto. [ Celoletna naročnina 50 Din, posamezna 1 številka 5 Din. ŽENSKI SVET. 4. številke Ženskega Sveta vsebina je sledeča: Obrazi in duše. XXXIII. Melita Rojčeva. (Rud. Vidmarjeva.) — Povest male Dore. (France Bevk.) — V pomladi. Pesem. (Marijana Kokaljeva.) — Iz spominov Sofje Andrejevne. (Priredil 1. Vouk.) — Ljubezni resnica. Pesem (Maksa Samsova.) — Kazen. (Marijana Kokaljeva.) — Vstajenje. Pesem. Aleksandra.) — Italijanski zakon o ženski volilni pravici. (Dr. T.) — Med nami. Pesem. (Vera Albrechtova.) — Gospodinjstvo kot poklic. (Maca.) — Sanje umirajo. Pesem. (Srečko Kosovel.) — Otto Weiuin-ger. (Giov. Papini, poslov. Joža Trdinova.) — Izvestja: Po ženskem svetu. Materinstvo. Higijena. Gospodinjstvo. Kuhinja. Iz naše skrinje. — Priloga za ročna dela. — Urednica Ženskega Sveta je Pavla Hočevarjeva. I*šla je 4./1926 številka 'Planinskega Vestnika«. Vsebina: Dr. I. C. Oblak: Etna. — Dr. Klement Jug: Plezalni zapiski. — Dr. Gizela Tarczav: Žena i planina r-stvo. — Dr. I. C. Oblak: O Kugyju, njegovi knjigi itd. — Kotiček: Jakobu Aljažu za 80-letnico. Trentar. — K sedemdesetletnici Ferdu Seidlu, dr. I. C, Oblak. — Obzor in društvene vesti: Dr. Julius Kugy: Iz življenja hribolazca. Jakob Aljaž in Janko Mlakar v Mariboru. Odlikovanje župnika J. Aljaža. »Zdravje«. Planinski Vestnik izhaja 12-krat na leto in stane v tuzemstvu za celo leto 40 Din, za inozemstvo 60 Din. Naroča in plačuje se pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani. Urednik je Janko Mlakar, profesor v Ljubljani, izdajatelj pa Slovensko Planinsko društvo, njegov predstavnik dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 12. aprila, ponedeljek: Ana Christile. — Red E. 13. aprila, torek: zaprto. 14. aprila, sreda: Henrik IV. — Red B. 15. aprila, četrtek: Naša kri. — Red D. 16. aprila, petek: Pygmalion. — Red C. 17. aprila, sobota: Idiijot. Predstava v spomin obletnice Putjatove smrti. — Izven. 18. aprila, nedelja: Pygmalion. — Izven. 19. aprila, ponedeljek: John Gabriel Borkman. — Red A. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 12. aprila, ponedeljek: zaprto. 13. aprila, torek: Wally. — Red F. 14. aprila, sreda: Boris Godunov. Red A. 15. aprila, četrtek: zaprto. Boris Godunov. Opera Narodnega gledališča v Ljubljani je na novo naštudirala znamenito muzikalno dramo M. P. Mu-sorgskega »Boris Godunov«. To delo je doseglo izmed vseh ruskih oper po vsem svetu največjo popularnost. Grandijozne izvedbe so se vršile zadnje čase zlasti v Parizu, Berlinu, Milanu, na Dunaju in v Beogradu. Prva nova uprizoritev te opere bo pri nas v torek, dne 13. t. m. ob pol osmi uri zvečer. Dirigira direktor opere, g. Polič, naslovno vlogo poje g. Holodkov. PET KILOGRAMOV PREMOGA. Dunajska »Arbeiter Zeitung« prinaša sledečo socialno sličico, za katero bi lahko tudi pri nas našli dovolj motivov. Osemletno dekletce z raztrganimi to za njeno starost prevelikimi čevlji, nežno telesce odeto v tenko oblek c o, pride k prodajalcu premoga. »Prosim lepo, dobim tudi manj kot pet kilogramov premoga?« »Ne«, zagodrnja trgovec in vzame mali vrečo iz ročic. Strmeče so gledale otroške oči na veliko goro premoga, ki je bila tu nagrmadena in od katere je trgovec naložil par lopat premoga v vrečo. Nato je dal vrečo na tehtnico. »Talcu, tu imaš pet kil!« reče in že drži roko pripravljeno za denar. »Prosim lepo, dobim še kilo drv,« reče dete. »Kaj kilo drv? Tega ne dobiš pri meni, moraš iti k branjevcu«, zagodrnja trgovec. Nato mu da deklica denar iu trgovec ji vrne nekaj drobiža. Nato si mala naloži vrečo na desno ramo in odide globoko upognjena na cesto. »Je že revščina z ljudmi« reče trgovec, »oče je že mesece brezposeln, mati ima pljučnico in pet otrok je vedno lačnih. Pred petimi dnevi je otrok zadnjič kupil deset kil premoga in danes imajo le za pet kil.. .< Dnevne vesti URADNI JEZIK MESTNE OBČINE BEOGRAD. Pod tem naslovom čitamo v Orjuni«. 2 para veša : 11 rafa 1 c i vi luk 34 raz. hoklica % špenadla 3770 metara pantMka 1349. % tuceta konca ramog 5 tuceta kvasne za kragne tiBO furura za kragne ';88 kom. kragni skrojenih 186 kom. gnala. 1 kutija mustre 380 metara bortne za veš 30 metara klestovanog umetka 3950 metara ažura 7 eebadi stari 7 1‘lanela za peglanje 1 šrafštok 50 metara pastola 1 šmir šajba 2 kem. mengelica 2 para makaza za pleli 1 šubler 23 komada raz. mašina 12 komada raznih kajševa 1 mašina za umnožavanje, 1 pisaca mašina i 4 fotelje 1 velika fotelja, 1 kasa pancer, 2 lustera 1 kožni put. lcofer 1 štamparija za štembliranje 1 krevet i šporet l tepih za pod 1 amrel 1 šdfonjer 1 'plehan umivaonik 1 natkasn 3 šustikle Iz, kancelarije Izvršnog Odelenja Uprave Grada Beograda tfr. 14.364 od 9. mar-ta 1926. gcd. i KPBit. 67, Beograd. Komentar si naj naredi bralec. — Orožniki balinajo še vedno. Sarajevska pravda poroča: ».Te dni se je zglasil v naši redakciji Edhein Saba nov ir ter se pritožil, da ga je pred par dnevi komandant orožniške postaje v Brozi tako pretepel in mučil, da se je onesvestil. Kar je še lepše, je dejstvo, da je udrl orožnik v ta namen v Šabaničevo stanovanje. šabanovič ima ze vse to priče — očividce.« — Če vse drugo ne pomaga, izvedite za batinaše telesno kazen.! — Strah pred smrtno obsodbo? Glasom uradnih podatkov je padlo v mariborski oblasti število težkih zločinov v zadnjem času za 50%. To dejstvo smatrajo nekateri za blagodejno strašilno posledico številnih smrtnih kazni, ki so bile v zadnjem času izvršene v mariborski oblasti. Mislimo, da pridejo pri tem predvsem drugi momenti v poštev! — Zakon o muzejih. V ministrstvu prosvete je izdelan nov načrt zakona o muzejih in varstvu starin. Načrt se predloži posebni,konferenci strokovnjakov v pretres. — Škofovske konference v Zagrebu. V petek in soboto so se vršile v nadškofijski palači v Zagrebu pod predsedstvom nadškofa A. Bauerja tri seje •ekse-kutivnega odbora škofovskih konferenc. Obravnavala so se razna aktualna vprašanja katoliške cerkve in katoliške duhovščine v Jugoslaviji. Konference so aprobirale med drugim znano akcijo ljubljanskega škofa za obrambo katoliške cerkve ter so sklenile, da se bo podpirala. Glede udeležbe pri evharističnem kongresu v Chicagu se je sklenilo, da se ne pošlje v Chicago noben speeie-len zastopnik jugoslovanskega episko-pata. — Ukaz o policijskih uradnikih. Podpisan je ukaz o imenovanju in premestitvi večjega števila policijskih uradnikov. — Železniško-tarifna konferenca na Relu. Ta teden ‘Se sestane na Reki mešana jugo- slovensko-italijansko-madjarska komisija, ki bo obravnavala o uvedbi direktnih železniških tarifov med našo državo m Italijo na eni ter Italijo in Madjarsko na drugi strani. — Tobačna tovarna v Zagrebu se no premesti. Ker je zvišala zagrebška 'mestna občina upravi monopolov najemnino za poslopje tobačne.tovarne koncem lota 1925 na i,200.000 Din letno, je iz-giedalo, da se premesti zagrebška tobačna tovarna v Ljubljano. Skrb za interese nastavljenih delavcev je privedla zagrebško mestno občino do tega, da se je zadovoljila z najemnino letnih 650.000 dinarjev, nakar je uprava monopolov pristala ter ostane sedaj tobačna tovarna v Zagrebu. Po poteku najemninske do- be namerava monopolna uprava po-iopje občini odkupiti. — Krajevna kompetenca ameriških konzulatov v naši državi. Po novi raz-predelbi kompetence ameriških konzulatov v Jugoslaviji spadajo pod kompetenco zagrebškega konzulata velika županstva Bihač, Ljubljana, Maribor, Osijek, Karlovec, Split, Travnik, Banjaluka in Zagreb. Ostala velika županstva spadajo pod kompetenco beograjskega konzulata. — Eksport našega tobaka. Te dni potuje vodja monopolne uprave Stevan Todorovič z eksperti v Prago, da sklene s češkoslovaško monopolno upravo pogodbo glede moža našega tobaka v Češkoslovaško. V zadnjem času se zanima tudi Francija za naš tobak. (Seveda, Če bi izvažali tako slabe kvalitete, kot jih moramo pušiti doma, bi se povsodi lepo zahvalili zanje!) — Osijek brea opere in operete. Osiješko narodno gledališče se nahaja zopet v krizi. Prosvetno ministrstvo mu je nakazalo samo 80.000 Din kredita. Ker je gledališče subvencijo mestne občine v znesku 250.000 Din že porabilo, .tako, da je navezano sedaj samo še na omenjeno državno podporo, je jasno, da bo moralo personal reducirati. Kot se poroča, je naročilo prosvetno ministrstvo gledališki upravi, naj ne sklepa nobenih pogodb, s katerimi bi se kritje 80.000 dinarjev prekoračilo. To se pravi, da se bo morala opera in opereta v bodoči sezoni ukiniti. — Kongres delavskih pevskih društev v Jugoslaviji se vrši dne 17. in 18. t. m. v Zagrebu. Na kongresu se ustanovi Zveza delavskih pevskih društev, za katero se je prijavilo nad 30 društev. — Glavna skupščina zadružnih zvez iz vse države se vrši te dni v Beogradu. V soboto je bil izvoljen nov upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. Korošec kot predstavnik slovanskega zadružništva, ki je najmočnejše v državi. Včeraj se je zborovanje nadaljevalo. — Narodna banka za znižanje obresti. Te dni je razposlala Narodna baraka denarnim zavodom okrožnico, v kateri razlaga svoje stališče glede bančnih obresti. Narodna banka ugotavlja v tej okrožnici, da zahtevajo številni, tudi večji denarni zavodi od svojih komitentov neznosne in z ozirom na današnje gospodarske in finančne razmere nikakor ne upravičene obresti. Narodna banka v tem dopisu ne določa visokosti bančnih obresti, pač pa hoče, da se znižajo obresti na pravo mero. Obenem poživlja denarne zavode, ki so njeni komitenti, da ji naznanijo do dne 1. julija visokost obresti, ki so jih inkasirali od svojih komitentov. S tem hoče Narodna baroka ostale banke prisiliti, da obrestno mero znižajo. Bankam, ki se poaivu ne bodo odzvale, odtegne kredit. — Sindikalni kongres v Sofiji. Na mednarodnem kongresu sindikatov v Sofiji je bil sprejet s posebnim odobravanjem govor jugoslovenskega delegata Avieeviea. Avičevič je posebno naglasa! potrebo bratskega zbližauja med Jugoslavijo in Bolgarijo. — Radio v mariborski kavarni. Kavarna -Evropo - na Aleksandrovi cesti v Mariboru je dobila te dni prav dober radio-aparat, tako da poslušajo sedaj gosti v kavarni brezplačno inozemske koncerte. Kot se vidi, je ta mariborski kava mar naprednejši od ljubljanskih. — Italijanski generalni konzulat o napadu na upravnika »Edinosti« v Trstu. Tukajšnji listi so objavili zadnje dni vest o napadu na g. Pertota, upravnika dnevnika »Edinost v Trstu. Zalibog se je ta obžalovanja vreden čin v resnici izvršil. Dne 1. t. m. se je navalila gruča pijancev na imenovanega gospoda an ga pretepla. K sreči niso dobljene poškodbe nevarne. Kraljevi italijanski generalni konzulat obsoja skupno z javnostjo ta brezvesten napad. Obenem pa v smislu uradnega obvestila sporoča, da so bili štirji napadalci kmalu po napadu od narodne Milice aretirani in predani kompetentnim oblastim. Peti napadalec, uslužbenec trgovske mornarice, se je neposredno po dogodku ukrcal ter odpotoval z ladjo, ki je isti čas zapustila tržaško pristanišče. Vsled tega ga ni moglo takoj aretirati. — Priprave za Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupin v 1. 1926. Dne 6. in 7. aprila se je vršila v D razdanih v hotelu Bellevue seja svoječasno od prve evropske narodnostne konference v Ženevi izbranega pripravljalnega odbora za »Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupen v l. 1926.« Pet v odboru se nahajajočih narodnostnih skupin so zastopali slovanski poslanec dr. Wil- fan, iz Italije; Madžar dr. Flaehbart. iz Češkoslovaške, Poljak dr. Kaczmarek iz Nemčije, Žid dr. Motzkin in nemški poslanec dr. Schiemann iz Latvije. V vseh temeljnih vprašanjih glede smernic in programa je vladalo razveseljivo soglasje med člani pripravljalnega odbora, čas in mesto prihodnjega kongresa se bosta določila šele na drugi odborovi seje meseca junija, nakar se bodo razposlala vabila posameznim narodnostnim skupinam. Z vodstvom tehničnih priprav je bil poverjen dr. Ewald Ammende izAstije. — Nov potniški parnik je kupila te dni »Jadranska plovidba« na Angleškem. Parnik, ki ima 2900 ton kapacitete, prispe še tekom tega meseca v naše^ vode ter bo vršil službo na progi Sušak — Črno morje. — 'VVinlkinsov polet na severni tečaj. Ameriški kapitan Wilkins in njegov spremljevalec sta se vrnila srečno v Point Barrow. Dosegla sta geografično širino 73° 13’ ter prišla 100 km dalje proti severu kot se je to posrečilo do-sedaj. Na celino nista naletela. — Vpokojeni bivši črnogorski ministri. Na podlagi ukaza ministrskega sveta je priznana pokojnina Nikoli Hajdu-koviču ,Petru Plamencu in dr. Soču, ministrom na razpoloženju bivše kraljevine Črne gore. — Zastopnik Rockefellerjeve ustanove v Beogradu. V Beograd je prispel iz Zagreba delegat ltoehefellerjeve ustanove Mitchel. V Zagrebu si je ogledal zdravstvene zavode. Iz Beograda se odpelje na Cetinje. — Razkriti srednjeveške grobovi. Te dni so naleteli na polju za Dubrovnikom, tam, kjer se je nahajalo preje židovsko pokopališče, v globočini treh metrov na par krščanskih grobov. Na enem ud grobov se nahaja napis, ki datira iiajbrže iz XIV. stoletja. Najdba je vzbudila med poznavalci stare zgodovine Dubrovnika veliko zanimanje. Kopanje se nadaljuje. — Za tolmača italijanskega jezika pri okrožnem sadišou v Novem mestu je imenovan Fran Berden, učitelj v Novem mestu. — Epidemija gripe v Angliji. Na Angleškem graeira gripa težjega značaja. V Gias-govvu je bolna približno polovica prebivalstva. Bolnice so prenapolnjene. Za policijsko in železniško službo primanjkuje osobja. V mnogih slučajih povzroča bolezen močno bljuvanje, radi česar bolnik popolnoma oslabi. Tekom enega tedna je umrlo 155 oseb. Pogostokrat se je zgodilo, da so obležali ljudje, ki jih je bolezen nenadoma napadla, nezavestni na ulici. — Ciklonu podobni viharji so besneli te dni ob vsej kalifornijski obali. 10 ljudi je ubitih. — škrlatinka v Sarajevu pojema. Od t. do 7. t. m. ni bil prijavljen noben nov slučaj. Ostalo je samo še 18 bolnikov. — Zgodovinski grad kneza Auerperga v Žužemberku razpada. Pred 40 leti so bili uradi, ki so se nahajali dotlej gradu, premeščeni, od tedaj postaja stavbeno stanje gradu vedno slabše; v‘kratkem času razpade poslopje popolnoma. Restavriranje bi veljalo ogromne vsote, do-čim bi praktične koristi ne bilo pričakovali. — Strašen samomor. Neka 30 letna umo-bolna ženska, ki se je nahajala že več let v blaznici na Stenjevcu, je postala v zadnjem času izredno mirna, tako da so mislili, da se je njeno stanje izboljšalo, vsled česar so * jo jeli vpo rablja!! za domača dela Te dni p« je pozabila usmiljenka v kuhinji nož, um o -bolna ga je pograbila ter izginila z njim na stranišče. Kmalu nato se je vrnila s preležanim trebuhom, se zgrudila nezavestna na tla in v par minutah umrla. ZdTavnik je ugotovil, da si ni prerezala samo trebuh, temveč tudi želodec ter si odrezala 6 metrov j črev in jih vrgla proč. Umobolnih, ki so videli ta prizor, se je polastilo veliko razburjenje. Mnogi so dobili živčne napade. —■ Samomor gen. Stackelberga. General Stackelberg je bivši komandant carske garde. Sedaj je živel v prekernib | razmerah v Newyorku. Te dni se je pojavil v njegovem stanovanju detektiv, ki ! ga je povabil seboj na policijo, ker je bil j obdolžen nekih prevar. General je prosil detektiva, da mu da 5 minut časa, da | obleče generalsko uniformo. To se je * zgodilo. Na cesti se je general nenadoma zgrudil mrtev na tla. Zdravniki so ugotovili, da se je zastrupil. — Samomor neznanega starca. V soboto so našli na nekem kostanju v parku v Karlovcu obešenega neznanega, okrog 60 let starega, korektno opravljenega gospoda. Pripeljal se je bil z večernim vlakom ter odšel direktno v paik, kjer je izvršil samomor. Dokumentov' ni imel pri sebi nobenih, zato njegova identiteta še ni ugotovljena; domneva se, da se je pripeljal iz Siska. — Brezposelnost v Angliji pada zopet ne-! prestarao. D očim je znašala dne 4. januarja 1250.000, znaša danes 1,130.600 oseb. ! ’ — I»gredi brezposelnih. V VaTŠavi je pri- šlo te dni zopet do velikih izgredov bm-| posolnih. Intervenirala j« policija pri čemur je prišlo do budili spopadov. Večje število demonstrantov je ranjenih. — Krvavo sodišče v Minsku. Kot poročajo iz Minska je bilo obsojenih te dni v Mohilevu 46 članov ukrajinske protirevolucionarne Sevčenkove skupine na smrt. Člani te skupine so vodili od leta 1921 srdit boj zoper sovjetske oblasti v Ukrajini ter so umorili vsega skupaj 40 sovjetskih komisarjev. — Linčanje. Iz Metlike poročajo: V bližini Mexico-city je linčala množica nekega 14 letnega dečka, ker je umoril svojo mater. Truplo linčanega so našemili v hudiča ter pribili na križ. — Usodepolne posledice šale. Kot poročajo iz Budapešte, je prišlo v Alkohazi pri Szegedlnu te dni do velikega pretepa, pri katerem je bila ena oseba ubita, 17 pa težko ranjenih. Do pretepa je prišlo, ker je polivala po starem velikonočnem običaju skupina fantov dekleta' z vodo — Vlom, ki se ni izplačal. Te dni so vlomili doslej neznani svedrovci v pisarno tvrdke Koloman Szigetti v Zagrebu. Otrovali so psa-čuvaja, strli šipo pri oknu ter zlezli v pisarno, kjer so navrtali težko železno blagajno ter premetali vse mobilje. Toda trud se ni izplačal. Našli so samo dva avstro-ogrska cekina po 10 kron, vrhu tega so zapustili v pisarni od-liske prstov, tako da bodo najbrže kmalu pod ključem. —■ Silno rada mora imeti 18 letna Irma B. v Trstu svojega zaročenca financarja Amadea R. Tudi on ima njo rad. Prosil je celo njene stariše za njeno roko. Stari-ši obeh zaljubljencev tudi nimajo nič proti poroki. Tako je bilo doslej vse v najlepšem redu. Te dni pa je bil finan-car nenadoma premeščen v Genovo. Po ginljdvem slovesu je svečano obljubil, da pošlje svoji zaročenki takoj po prihodu na novo službeno mesto razglednico. Drugo'jutro je imela razglednica priti, toda ni je bilo. Irma si je mislila: »Lon-tan dagB occhi, lontan dal cuork To je vplivalo nanjo tako porazno, da je napisala na listič: ::>Oče in mati! Grem iskat v grob mir, ki ga na svetu ne morem najti...«, nakar je segla po stekleničici strupa, ki služi — za pok onča vanje stenic ... Nato je začela milo vzdihovati. Prihiteli so stariši in reSilni voz. V bolnici so ji izprali želodec in čez pol ure je ni bolel več trebuh, temveč samo še srce. Pa tudi to je bilo kmalu ozdravljeno: V sobo je pridrla služkinja z razglednico v roki: »Oh gospodična, kaj ste storili?'. Poglejte jo! Pismonoša mi jo je izročil zjutraj, pa sem pozabila ... Oprostite!« — Pomožna pisarniška moč (dnevniear) se sprejme takoj pri deželnem sodišču v Ljubljani. V pisarniški stroki in strojepisju izurjeni imajo prednost. Ljubljana. i— V torek tlne IB. aprila ob 10. uri dopoldne predava v zbornični dvorani univerze iz zgodovine ameriških Zedinjenih držav g. Max F a r r a n d , profesor na Yale University (Ne\v Haven — Connecticut — U. S. A.). — G. Farrand je odličen ameriški zgodovinar in iskren prijatelj našega naroda ter države. Predaval je sedaj na univerzi v Beogradu in tudi po drugih krajih naše države. Ljubljano poseti ob svojem odhodu cd nas. Rektorat univerze vabi našo javnost, da se čim številnejše udeleži predavanja g. Farranda. 1— Predavanje v društvu »Soča«. V soboto, dne 10. t. m. je priredilo društvo »Soča« lepo uspelo predavanje g. univ. prof. dr. Kušeja, ki ga prinašamo na druge mmestu. Večer je otvoril v imenu »Soče« g. šiligoj) ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa predavatelja. Predfl' vanje je trajalo dobro liro, nakar se je predavatelju za društvo zahvalil g. prof-Zgrabljič.Po predavanju se je vršil animiran družabni večer. 1 — Trtne cene v Ljubljani Kg govejeg« mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov . do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 1 > do 19, možganov 18, do 19, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25 do 80, pljuč 20, svinjskega mesa 20 do 25, pljuS 10, jeter 15 do 20, ledic 25 do 27.50, slanine trebušne 19, ribe m sala 21.50 do 22, slanine mešane §0.50, sl-*' mine na debelo 20, masti 25, šunke 85, prekajenega mesa 29 do 32, jezika 35, koštni' novega mesa 14 do 15, koaličevine 23, ko*^' sko meso G do 8, leg krakovskih klobg* debrecinsik ih 40, hrenovk 35, ^ola^amsk,fh sobnih 35, tlačenk 30, sveži^ go‘,]o 35 30 do 40, polprekajenih 28 do qa i mleka 2.50 do 30, kokos .>0 do 40 I čajnega 60, masla 3^ kg sinovega ^ en * jaj(,e t Dijl. Kn^lMM^ruha’6, črnega 5, rženega 5, J ' notna ranč n 0.75 do 1, limona 0.75, kg fig 15, Lteiinov 24, orehov 10, luščenih orehov 32-suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10, kg kave 40 do 76, pražene 52 do 100. kg mo St. 0 5.50, št. 1 5.25, št. 3 4.50, št. 4 4.25, H. « 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 10 do 13, koruzne moke 3.50 do 4, J»ruw«r zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba B.oO, ajdove moke 8 do 9, rien« moke 5 Don. *8l!8aBa0»3l#*8S«a»BS»BI Zastopnice vseh ženskih društev j najvljudneje vabim, da se polnoštevilno udeleže važnega sestanka, ki bo v torek 13. aprila ob 4. uri popoldne v restavraciji »Zvezda«. — Franja Tavčarjeva. VIŠKIM OBČANOM Ogromna beda, v kateri se nahajajo reducirani rudarji Trboveljske^ premo-gokopne družbe, zahteva takojšnjo od-pomoč najširših plasti celokupnega naroda. Zato se akcijski odbor, sestavljen 'L višjih občanov brez ozira na strankar-skc pripadnost, obrača do Vas, da jim priskočite po svojih zmožnostih na pomoč. V ta namen se bodo pobirali prostovoljni prispevki na nabiralne pole v dneh med 10. do 18. aprila 1926. Upamo, da ta naš poziv ne naleti na gluha ušesa, ter se mu odzovete prav vsi. Le skupna enotna odpomoč, lahko olajša gorje, katero morajo prenašati odpuščeni rudarji v Trbovljah. Akcijski odbor za pomoč trboveljskim rudarjem na Viču. Maribor. 'm— 11. pedagoški teden v Mariboru. Pedagcško-didaktični krožek« v Mariboru priredi v dneh od 12. do vključno 17. aprila 1926 v veliki kazinski dvorani svoj 1 ], pedagoški teden, ki bo razpravljal o duševnem in telesnem razvoju našega otroka. Prvi dan, ponedeljek: Dr. Fran Toplak: Dojenček; drugi dan, torek: dr. Karol Ozvald: Predšolska doba; tretji dan, sreda: dr. Franjo Zgeč: Šolska doba; četrti dan, četrtek: Gustav Šilih: Mladeniška doba; peti dan, petek: Anton Skala: Duševno zaostali otroci; šesti dan, sobota: dr. Romiro Bujas: O izboru poklica. — Predavanja bodo povsem poljudna ter so namenjena staršem in vzgojiteljem oziroma sploh tistim, ki jim je pri srcu blagor naše mladine. Začetek predavanj dnevno ob 20. uri. m— Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje za pondeljek dne 12- t. m. ob 8. uri zvečer v gostilno Pee-"•»k-iia Rotovškem trgu širši sestanek ter teni potom vsa v poštev prihajajoča *ti OKOvna društva oziroma organizacije, da pošljejo tja svoje zastopnike. — Na dnevnem redu so predpriprave za javen protestni shod najemnikov, ki se vrši v nedelje dne 18. t. m. v Gotzovi dvorani. m — Avtomobilni promet Maribor Slov. Bistrica se nam obeta. Kot izvemo, hode g-Konrad Kauran uvesti av.to vožnjo za gorenjo ipnogo. Z« potrebno dovoljenje je že zaprosil. — Doslej impimo že avto promet s Sv. Lenartom v Sl. Goricah, Gornjo Sv. Kungoto in Plujem. Dela se tudi na ustvaritvi avto /.veze Maribor — Prevalje. m _ stavbenik Fr. Spcs na Tržaški cesti namerava stanovanjski (bedi od pom oči z ozi-danjeni enodružinskih hiš na Teznem. Dobrodošla misel! Tozadevni načrti so na vpogled. — Kekcijski šef notranjega ministrstva g. dr. Svetek se je mudil pred par dnevi v Mariboru, kjer je z velikim županom dr. Pirkmajerjem razpravljal o novem proračunu za mariborsko oblast. m — Napad na župnika. Župnik Alojzij Kokalj 'TVurbergu pri Ptuju je bil na velikonočno soboto od posestnikovega sina Kolariča zahrbtno napaden. Napadalec je obstrelil župniku levo roko. Predan je bil sodišču. Ne bodle Vam žal, ako si pred nakupom moške obleke ogledate špecijalno zalogo češkega in angleškega sukna tvrdke Josipivančič LJUBUaNA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4 Cene neverjetnv nizke! »lago prvovrstno! — Prepričajte se! POZIV AKADEMIKOM IN JAVNOSTI. Odikar obstoja naša univerza, obstoja tudi borba za njen obstanek. Protivniki naše univerze navajajo razne razloge in argumente in s praznimi razpravami, škodujejo in ovirajo njeno delo in njen napredek. Vse le razloge in argumente protivni-kov naše univerze pobija jasno in neizpodbitno dejstvo, da ljubljanska univer- živi, se razvija in napreduje; ona živi sicer skromno, a bujno življenje, °na je mlad in zdrav organizem, ki se s svojo lastno silo bori proti vsem svojim lastnim neprijateljem, ona se ne ozira ne na levo ne na desno, temveč izvršuje svojo vzvišeno misijo, daje kulturne vrednote in kulturne delavce, ki bodo v korist in ponos svojemu narodu in državi. To dejstvo daje naši mladi univerzi največjo pravico do obstanka, katero ji nihče več ne more vzeti. Svet slušateljev ljubljanske univerze želi, in ta želja je njegova dolžnost, da informira tudi široko javnost o delu in uspehih na naši univerzi. Ne bomo tega storili z golo statistiko o številu slušateljev, fakultet, predavanj in položenih izpitov, temveč želimo s svojimi deli dokazali, kaj smo se naučili na naši univerzi. Ta dela bodo najbolj uverila našo javnost, kako velike važnosti in koristi je inštitucija ljubljanske univerze. V kolikor nam bedo dozvoljevala sredstva in v kolikor bomo našli razumevanja pri širši javnosti, smo se odločili zbirati originalna dela naših tovarišev, dizertacije, diplomska dela, dela za svetosavsko nagrado itd. ter jih izdati v dobro urejenem in s slikami opremljenem Almanahu slušateljev ljubljanske univerze. V Almanahu bodo zastopane vse stroke v enaki meri. Pri publikaciji bomo posvetili največjo pažnjo onim delom prdične in umetniške vrednosti, ki bodo naši javnosti v korist in bodo našla pri njej interes. Trudili se bomo, da bo Almanah okusno opremljen in okrašen z ilustracijami in umetniškimi prilogami, da bo dostojno reprezentiral našo univerzo doma in na tujem. Almanah mora biti ‘najboljši dokument, da ima naša univerza pravico do obstanka in vsestranske pomoči državne uprave in vse javnosti. V to svrho poživljamo vse slušatelje in absolvente ljubljanske univerze, ki nam pošljejo svoja dela najdalje do 30. nam pošljejo svoja dena najdalje do 30. aprila t. 1. Ker želimo, da pridejo v Almanah samo najboljša dela, bo vsa dela proučil, uredil in ocenil poseben uredniški odbor. Po zaključku redakcije bodo vsa dela vrnjena. Prosimo, da se vsakemu delu priloži slika in biografski podatki avtorja in se naznači, v kako svrho je bilo delo izvršeno, je-li izdelano posebno za Almanah ali v kako drugo svrho (doktorat itd.). Krepko smo uverjeni, da bomo našli za našo namero odobravanje in vsestransko pomoč naše javnosti, ki ji leži na srcu uspeh in napredek naše univerze, kar je neštetokrat dokazala. Prosimo, da nam z denarno pomočjo omogoči vstvar-jenje naše namere in na ta način najboljše dokaže, da ji interes za našo univerzo ni samo na jeziku. Vsem, ki nam bodo za uresničenje te naše namere na kakršenkoli način pomagali, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Vse slušatelje pozivamo, da povsod agitirajo za naš Almanah in tako izvršijo svojo dolžnost napram naši univerzi, ki ji dolgujemo vse svoje znanje. Svet slušateljev ljubljanske univerze v Ljubljani. Šport. Plavalne tekme v Čikagi. Štirje plava-č: iz Cincinnatija so v Čikagu pesta vili nov rekord v štafeti na 4X100 y v prostem štilu v 3:38. Pri tem so porazili 8 najboljših plavačev Amerike, med njimi Johnny Weis«mullerja. Weis»mullerjev svetovni rekord na 400 y stoji na 4:34.8; potem seveda ni čudno, da ga je prema-; gala štafeta v času, ki je bil za eno minu-i to boljši. Škoda, ker poročilo ne navaja i imen plavačev, ki so tvorili štafeto. Plavali so 100 y povprečno v 0:54.5, dočim sloji Weissmiilerjev rekord na 100 y na 0:52. Karel Koželuh, popularni nogometaš in tenis-profesijonal, se poda te dni v Anglijo, odkoder je prejel zelo laskave ponudbe. Skoraj gotovo bo vstopil v največji londonski klub Queens-Club, kot trener. Nogometa ne bo več igral, kar je popolnoma pravilno. Ker je Koželuh od lanskega leta svetovni mojster v tenisu, zasluži kot tenis trener lepe vsote, in bilo n lahkomiselno od njega, če bi si kratil svoje materijalne dohodke z eventuelno poškodbo pri nojrometu, ki je vendar bolj nevaren kakor tenis. Dunajčani zelo obžalujejo odhod tega mojstra, toda avstrijska valuta se pač ne more primerjati z angleško. Bil je dober tovariš in pošten prefesijonal, ki se je vedno ravnal po geslu: za dober denar, dobro delo. Pred dnevi je nemški atlet lahke srednje teže (do 75 kg) Zinner v Wurzbur-gu postavil dva nova svetovna rekorda v težki atletiki. Z desnico je potegnil 85 kg (prejšnji svet. rekord je 83.5 kg od Dunajčana L. Treffnyja), obojeročno pa 102.15 kg (prejšnji rekord 101 kg od Aeschimanna iz Ženeve). V Ameriki gradijo nov Zeppelin iz dur-aluminija, ki bo imel dvakrat večjo dvigalno silo kakor dosedanje zračne ladje" S te ladijo bo mogoče preleteti Atlantik v 3 dneh. Nov rekord R&demaclierja v prsnem plavanju. V hal Iškem kopališču čikaške A.tlstic-Aisso.iiaiion se je kosal nemški mojster Erik Rademaeher z Walter Spence-jem v mednarodnem amerikanskfem 'mojstrstvu na 220 y \ prsnem štilu. Amerikanski rekord man SceltoNV, ki je preplaval to progo v 2 : 84.4, se radi bolezni tekme ni udeležil. Dirka, ki sta jo izvojevala oba mojstra, je bila tako napeta, da se ni kmalu videlo take. Vsak se je na vso moč trudil, da ne pusti tekmeca niti za colo naprej. Šele v zadnjih 20 y se je Nemcu posrečilo, da je v krasnem Špur,tu Penoeja v finishu premagal in prešel na cilj en čevelj pred Ameriikancem. Kako srdit je bil boj, se razvidi iz tega, da je Rademaeher potolkel Sceltonov rekord za 2.4 ®ek in rabil za prepla vanje proge samo 2 : 46, kar pomeni svetovni rekord. Žal pa ta fenomenalni uspeh ne bo priznan Itot svetovni rekord, ker jo ta bassin v Čikagi dolg samo 20 y, rekordreglement mednarodnega plavalnega saveza pa zahteva kot najmanjšo dolžino 25 v. Gromovit aplavz je pozdravil Radema-Cherja, ko je stopil i'z vode. Kot prvi mu je čestital Spence, ki mu je brez zavisti priznal prvenstvo. Dober začetek. Pri tekmovanju dijakov v Ny*kopingu je skočil petnajstletni Volmar Erikssen 1.65 m visoko. Šved Eriksson je vrgel disk a desnico 44.80 m daleč, z obema rokama pa skupno 86.60 m, tako da je zboljšal repord za 2.10 m. Belgijec Rene Devos je moral dvakrat v 14 dneh braniti svoj naslov evropskega moj-sterskega bokserja v srednji teži. Nemca Domgorgena je premagal v Berlinu po točkah, drugega nasprotnika, svojega rojaka Etienne pa je v Bruslju z lahkoto premagal tudi po točkah. V Pragi se je izvojevalo češkoslovaško mojsterstvo v Čross-Couiitrvju. Zmagal je Kolinec Dr ozd a v novem rekordnem časti 24 : 59.8. Drugi je bil Pytela (Žideniee— Brno) v 25 : 05, tretji pa Vohralik (Žideniee) v 25 : 37. V tekmovanju moštev je zmagala Židaniice-Brno z 10 točkami pred Zidenicami II. (23 točk) in Sparto-Praga (81 točk). Perfektni športni plavač. Pariška športna komisija je sklenila vpeljati tekmovanje, ki bo odločalo, kdo je opravičen nositi naslov A11 round-plavača. Minimalne zahteve so: 100 , m prosto v 1 : 22, 100 m prsno 1 : 38, 100 m I hrbtno vi : 45 in 400 m prosto v 6 : 52. | Dunajski nogometni klub »Hakoali« se je j pogodil z nemškima sprinterjema Haube-nom in Schullerjem, da se udeležita 8. in 9. maja velikega mitinga na Dunaju. Za ta miting hoče pridobiti tudi več znanih češkoslovaških in ogrskih atletov. Raznovrstno pomladansko obleko nudi najceneje JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. Gospodarstvo. PRIJAVE ZA LETOŠNJI VELESEJEM OD 2«. JUNIJA 1)0 5. JULIJA 1926. Zanimanje naše industrije, trgovine in obrti za letošnji Ljubljanski velesejem je večje kot lansko leto. Vzroki so razni, glavni pa sigurno ugodnejši termin. Pričetek šolskih počitnic pa omogoča tudi veliko večji obisk kupcev. Oni zamrejo zvezati trgovsko potovanje na velesejem s svojimi počitniškim potovanjem z rodbinami v naše divne kraje. Zlasti trgovci iz južnih krajev naše države pozdravljajo letošnji sejmski termin. Že po dosedanjih prijavah obeta biti razstava vzorcev zelo pestra: Najrazličnejši aparati, armature, automobili, barve, belokranjski narodni izdelki, bičevni-ki, biserna dela, bižuterija, blagajne, bombažni izdelki, bomboni, celuloza, cement, cerkvene potrebščine, cvetličarstvo, čaj, čevlji, čokolada, dušik, elektrodi, elektromotorji in materija!, farmacev-tičui proizvodi, galanterija, glasbila, glavniki, glinasti izdelki, gnojila, gospodarski stroji in potrebščine, gumbi, igrače, jekleni predmeti, kakao, kamnoseštvo, karbid, karton in kartonažni izdelki, kava in primesi, kemični izdelki, kirurgiSna aparati, klišeji, klobuki, knjige, knjigo-veški izdelki, kolarski izdelki, kolesa, konfekcija, konoplja, konzerve, kose, ko-šarstvo, kovčeki, kovinasti izdelki, kozmetična sredstva, kožuhovina, laki, les in leseni izdelki, likerji, lokomobile, makaroni, manufaktura, masti, metle, milo, mlekarske potrebščine, municija, nakiti, naramnice, odeje, ognjegasne potrebščine, okovje, olja, opeka, orožje, papir, pa-! rafin, peči, perilo, pile, pisarniške po-j trebščine, platneni izdelki, pletenine, j pločevinasti izdelki, plinske naprave, j plombe, plutovina, posoda, predivo, pre-] grenjala, preja, preproge, radio, risbari-je, rute, sesalke, sir, slamniki, sodi, sad- ni seki, soli, steklenina, stroji najraz.no-vrstnejši, šamotni izdelki, tehtnice, tehnični materijal, tekstilne blago, testenine, tkanine, traki, transmisije, trikotaža, tnibine, ure, usnje, verige, vijaki, volna, vozovi, vrvarski izdelki, zamaški, zastori, zobotrebci, zrcala, zvonovi, žage, žarnice, , železnina, žice, žoge itd. Dovolj bo vzorcev,.dovolj ponudbe, v najraznovrstnejših, strokah. Tudi najbolj razvajeni kupec se bo zamogel popolnoma zadovoljiti. NOVA VLADNA ODREDBA GLEDE POŽAROV. Kakor čitamo v »Trgovinskem Glasniku« od 3. aprila t. 1. je naročilo notranje ministrstvo vsem županom 1. da morajo vsak slučaj požara preiskati vsestransko in najstrožje ter izdajati spričevalo v nekrivdi samo tedaj, ako se je ugotovila absolutna nekrivda lastnika izgorelih objektov; 2. da morajo oblasti uvesti strogo kontrolo nad tem, kako se izpolnjujejo predpisi, da se preprečijo požari (n. pr. redno čiščenje dimnikov itd.) in da naj popravijo, kar so v tem praven opustili, 3. da se naj pri gasilnih društvih vrši večkrat revizija orodja in sprav za gašenje, da bodo nastopi v danih slučajih zares v korist. Z ozirom na požare, ki jih danes nesolidni elementi podtikajo, da na nere-elen način pridejo do zavarovalnine in «e ne menijo za splošno gospodarsko škodljivost takega postopanja, je nova vladna odredba zelo potrebna, koristna pa bo le, če jo bodo vladni organi smotreno izvrševali. X Velesejem v Solunu. Mednarodni sejem, ki se je imel vršiti v Solunu maja t. 1. se je preložil na mesec oktober t. 1. S tem je dano domačim podjetnikom dovolj časa, da se morejo na sejem primerno pripraviti. Solun predstavlja najugodnejše mesto za plasiranje naših proizvodov na tržiščih Levante. Oktobrski semenj v Solunu mora biti v prvi vrsti razstava naših industrijskih produktov. X Pravila naših delniških družb. V podlistku »Trgovskega lista« je zadnje mesece izhajala študija univ. prof. dr. M. Škerlja o statutih naših delniških družb. Po želji interesiranih krogov je študija sedaj izšla kot ponatis v obliki priročne brošure. Iz uvoda posnemamo, da je študija plod izkušenj, ki jih je pridobil pisatelj v svoji prejšnji službi pri pregledovanju velikega števila statutov snujočih se deluiških družb. S tem sta opredeljena namen in vsebina študije. Vsebina se omejuje na one materije delniškega prava, ki se redno naravnost odražavajo v statutih delniških družb, in namenjena je študija praksi, snovateljem delniških družb in njihovim pravnim stevovalcem; služila bo pa tudi že obstoječim delniškim družbam pri izpreminjanju pravil. Da pisatelj na nekaterih mestih izraža tudi svoje mnenije, kakšen naj bi bil bodoči delniški zakon je prirodno v času, ko se izdeluje načrt za enotni trgovinski zakonik za celo našo državo. Knjiga je posebno priporočljiva za notarje, advokate, poslovodeče organe delniških družb in ves poslovni svet. Naroča se pri Trgovsko industrijske delniški družbi »Merkur* v Ljubljani in stane samo Din 15. To in ono. Oženi se, če hočeš dolgo živeti. Dr. Evgen L. Fisk, vodja zdraviliškega biroja pri newyorškem »Life Extension Institutu«, zatrjuje, da je odstotek mortalitete pri neporočenih moških v starosti nad 30 let več kot dvakrat tako visok kot pri poročenih iste starosti. Do istega rezultata je prišel tudi universitetni profesor Walter Wilcox, ki ugotavlja na podlagi dolgoletnih opazovanj, da znaša odstotek umrljivosti pri oženjenih moških med 30. in 39. letom 5.9, dočim znaša pri neoženjenih 12.9, pri samcih med 40. in 40. letom 19.5, pri oženjenih iste starosti pa samo 9.5; celo v visoki starosti, med 70 in 79 letom je razlika znatna. Sicer {»a se ni čuditi, pravi zavarovalni zdravnik, »da umirajo samci dvakrat hitreje kot oženjeni. Vzrok temu ni samo prehrana, mnogo samcev spravijo v predčasni grob male zaprnosti življenja, ki zmanjšujejo njihovo voljo do življenja. Gotova mera skrbi in odgovornosti je potrebna, da se ohrani duh v ravnotežju. Ljudje, ki takili skrbi in govornosti ne poznajo, postanejo in 1 ferentni, se pomehkužijo in degenerirajo f* Sfc i g> gy promenadne, bele in barvasfe, -S. d.J ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELIHC-U LJUBLJm blizu Prešernovega spomenika ob vodil „GR0M“ CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDI- g CIJSKI BUBKAU 'v m LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. i 'z Naslov brzoJavKam: aOROM". Telefon Int. II. 45*4. ^ ! PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek, g | Obavlju vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku- || lantnimi pogoji. g \ Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. z« | ekspresne pošiljke. n!lllllltllllillllllillNiiiilllll!llilillllllllllllltllllliliiilillllillllll!lllllllilllllillill!IIISIIIIililllllliS!lil!Hi!ni!!lil!!!iili!^ TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. *XXXKXXXimKXXXXXXXXXXXXX mali oglasi Cena oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka nadoljn« beseda 50 par. | Dve trafiki na sejmišču Ljubljanske-j ga velesejma se oddasta nrilikom letošnje velc-sejmske prireditve od 26. junija do 5. julija. Pavi-| ijona stil opremljena. Informacije pri uradu velesejma. Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek« na Propaganda, d. o. z., Ljubljana, Selen-burgova ulica 7/II. Postranski zaslužek primerno za vsakogar, pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. L-_________________ - - Uradnica j s prakso, vešča knjigo- j vodstva, korespondence, t strojepisja ter vseh pisat" j ms apznfs a3§! I»P takoj ali pozneje Ponud-j be na uvpavo dnevnika j pod šifro »Agilna 50«. s. ^.»RaesMMzm Sejmska restavracija j se odda za dobo letošnte ga velesejma od 26. runi- i ja do 5. julija. Krasen p«-j viljon je opremljen s ku- 1 liinjo. Odda se tudi vi«®* toč (lep paviljon na v*«* skem oddelku velesejma)-Ponudbe je vložiti pM®e-no do 15. aprila t. L «3 Urad Ljubljanskega vrts-ki daje tudi vse informacije. Izdajatelj to odgovorni urednik ALBK8AND8B ŽELEZNIKAR. _ Za tiskarno »Merkur« v Ljubija«1 Andrej Nerer. sejma, DOŠLO! pošlot Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle ' različnih barvah ^ tična grmovja.sadi*■ ^ Vc Ljub- Stekleno strešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljuibljani- Oglušujte v »Naroda««1 Dnevniku«! Jack London: 51 Morski vrag. »Že prihajam,« sem zaklical Latimerju. Ne, ne boš! je zavpil Kelly, stopil med mene in lestvico in grozeče stiskal pest. »Ti prekleti prihulje-nee! Ti že zamašim usta.« »Pusti ga, naj gre,« je velel Leach. »Nikoli ne!« se je glasil srdit odpor. Leach se na robu ležišča ni zganil. »Pustite ga, naj gre, pravim,« je ponavljal; a to pot je bil njegov glas oster, kovinsk. Irec, se je obotavljal. Stopil sem mimo njega in umaknil se je na stran. Ko sem dospel do lestvice, sem se obrnil do krutih, zlobnih obrazov, ki so iz poluteme zijali vame. V meni se je iznenada vzbudilo globoko sočutje. Spomnil sem se besedi, ki jih je bil Londončan izrekel. Kako /ih je moral Bog sovražiti, da so morali toliko trpeti! »Verujte mi, jaz nisem ne videl ne slišal prav nič! sem rekel mirno. ■Saj vam rečem, da je dober človek,' sem slišal reči Leacha, ko sem stopal po lestvi kviško. »Z ^starega mara ravno toliko kot ti ali jaz.« Našel sem WolIa Larsena v kabini; bil je slečen in ves krvav in je čakal name. Pozdravil me je z enim svojih čudnih nasmehljajev. »Sedaj pa le na delo, doktor! Znamenja so ugodna in kažejo, da bo na tej vožnji obilo dela. Sam ne vem, v duševnem oziru. Da, neredko se zgodi, da vržejo življenje prostovoljno od sebe, ker so izgubili smisel in interes za življenje ter ne najdejo iz studa in dolgočasja nobenega drugega izhoda. Ce pomiluje svet že leta in. leta neporočene ženske, je to popolnoma odveč. De facto s prilagodi neporočena ženska mnogo lažje in hitreje samskemu življenju kot moški. Po mojem, mnenju je odstotek umrljivosti pri neporočeni ženski, ki je prekoračila 45. leto starosti nižji kot pri poročeni ženski iste starosti. V poznejših letih se odstotek nekoliko zviša, vendar prav malo. Večina neporočenih žensk si uredi stanovanje čim najbolj lično mogoče ter posveča kuhinji prav posebno pozornost. Na drugi strani pa je umrljivost pri vdovah tako visoka, da jim je nujno svetovati, da se čim najhitreje zopet poroče. Visoki odstotek umrljivosti vdov si moramo razlogati v prvi vrsti z materijalnimi neprilikami, s katerimi se je vdovam pogosto boriti. Pa tudi pri vdovcih je opažati porast umrljivosti. Vzrok bo pač ta, da je izgubilo zanje življenje s smrtjo neprestano nervozne žene, ki je sitnarila okrog njih, vsak čar. : Zvesti sinovi svojega naroda. Iz Bratislave poročajo; V kolonijo Miloslav se je vrnilo te dni iz Wolhynije na Poljskem 17 rodbin, ki so ohranile skozi več kot 1100 let v inozemstvu brez lastne šole in cerkve svoj materni (češki) jezik in svojo narodnost. V Miloslavu so jim priredili slovesen sprejem, ki so se ga udeležili tudi zastopniki oblasti. : Blaznost kot posledica gripe? V večjih ruskih mestih grasira trenutno nevarna epidemija gripe, ki zahteva veliko število žrtev. Samo iz Leningrada poročajo vsak dan o 2000 težkih slučajih. Kot poročajo listi iz Rige, ima ta gripa posebnost, da se pojavljajo v številnih slučajih v stadiju rekonvalescence znaki duševne bolezni. Zdravniki upajo, da je duševna obolelost prehodnega značaja ' ter bo po nekaj tednih izginila. Pisani bordirni okrasek. MODNO PISMO. ✓ Novost pomladanske mode je blago z bordirami. Svetlosivo, drap s širokimi bordirami v temnejšem tonu iste barve ali pa tudi v pisanih živahnih barvah. Okusu dame, umetnosti krojača se nudi na tisoče možnosti pri vporabi blaga z bordirami. Fantazija in osebni okus prideta pri tem do popolne veljave. Manj široka bordira preprostega vzorca se lahko izdatno vporabi na gornjem delu, krilnem delu in tudi na jopici, dočim se priporoča pri močnejše akcentiranem, širokem in glede barv bolj opazljivem vzorcu skromnejša uporaba. Spretna in lična ideja je pisana, široka bordira dali na obleki, v isti višini in v notranjem delu plašča in na rokavu. Svetel, popolnoma ravno in ozko izdelan telovnik izpopolnjuje obleko v elegantno, podjetno cestno spomladansko toaleto, pri čemur i ohrani odpeto nošeni plašč od telovnika ; ustvarjeno ravno linijo ter daje obenem s svojimi gubami, ki se navzad razširjajo vsem vtis podjetnega. Bordira, ki krasi krilil i del, zahteva kako bi šlo na Duhu brez tebe; da bi mogel gojiti ple- i menita čustva, bi ti dejal, da ti je tvoj gospodar glo-boko hvaležen.« Poznal seun vsebino preproste skrinjice za zdravila, > ki je bila na ladiji, med tena ko s»m grel vodo na peči v kabini ter pripravljal vse potrebno, da mu zavežem rane, je stopal po kabini, se smejal, klepetal in z veščim očesom pregledoval rane. Še nikdar ga nisem videl slečenega in pogled na njegovo telo mi je zaprl sapo. Nisem imel te slabosti nikdar, da bi povzdigoval meso, še daleko ne; vseeno pa je bilo v meni dovolj umetnika, da sem cenil njegovo čudo. Priznati moram, da so me popolne črte Woli Lar-senove postave očarale; enako strašna lepota njena, če smem tako reči. Videl sem bil mornarje na sprednjem delu ladije. Daši so nekateri od njih imeli mogočne mišice, vseeno nekaj ni bilo v redu pri njih; tu so bili nezadostno razviti, tam neprimerno, tam zopet je kak zavinek rušil somerje, ali so bile noge predolge ali prekratke, ali je bilo zopet videti preveč mišic ali kosti ali premalo. Oclfty - Oolftv je bil edini, čegar črte so hile vse všečne, vendar so bile takorekcč ženske, v kolikor so ugajale. Toda Wolf Larseu je bil tip pravega možaka, mož-kega, malone beg v svoji popolnosti. Ko je stopal po sobi ali vzdignil roke, so velike mišice poskakovale in se gibale pod satinasto kožo. Pozabil, sem omeniti, da se je bronasta barva njegove polti končevala z obrazom. Njegovo telo je čisto bele boje. Spominjam se, ko je vzdignil roko, da bi otipal rano na glavi, sem videl, kako se mu je dvoglav (neka mišica) premikal kot bi bil živ. To je bil tisti dvoglav, ki bi mene bil nekoč kmalu zadavil, katerega sem videl, kako je zadal mnogo smrtnonosnih udarcev. Nisem mogel odmakniti oči od njega. Stal sem kakor pribit, držal zvitek antiseptičnega bombaža v roki in ga razvijal, da je padel na tla. Opazil me je in jaz sem se zavedel, da sem strmel vanj. »Bog vas je dobro ustvaril,« sem rekel. »Ali res?« je odgovoril. »Tudi sam sem dostikrat imel isto misel in sem ugibal, zakaj.« Namen — —« sem pričel. »Koristnost,« mi je presekal besedo. »To telo je bilo ustvarjeno za rabo. Te mišice so bile ustvarjene, da zgrabijo, trgajo, uničijo živa bitja, ki pridejo med mene in življenje. Ali si pa tudi pomislil na druga živa bitja? Tudi ona imajo mišice, ene ali druge vrste, Ivi so ustvarjena, da primejo, trgajo in uničijo; ko pa stopijo med mene in življenje, sem močnejši. Namen ne pojasni tega, koristnost pa.« »To ni lepo, sem ugovarjal. »Življenje ni lepo, hočeš reči,« se je nasmehnil. A vendar praviš, da sem dobro ustvarjen. Ali vidiš tole?« Razprožil je noge in pritiskal s prsti na nogi ob tla. Vozli, gube in grebeni mišic sc se zvijali in grbih pod kožo. »Potipaj jih,« je velel. Esterelbarvni klobuček iz velurja, iz klobučevine s peresnim okraskom iste barve. seveda manj široka krila, ki imajo samo nekoliko gub. Pri v obliki zvonca izdelanih oblekah, ali takih, Ivi imajo na straneh gostejše gube in pri plaščih ni vpo-rabljiva. Uspešno jo nadomestuje tu v cbliki pasu našit okrasek iz temnejšega blaga; ali pa — ker pač letos ne sine biti nobena obleka in noben plašč eno-: barven — vzame šik dama kako svetlejše blago kot podlogo za gube, ki so položene v obliki pohljače na rokavih in na stranskem šivu plašča.