r I N*jvečii slovenski dnevnik t Združenih državah Veija za vse leto • • • $6 00 " »ol leta - • - • • $3.00 lew York celo leto- - ' $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, J The largest Slovenian Daily Li" f-the United States. a Issued every day except Sundays ti and legal Holidays, [jj 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAHDT 2876 NO. 262. — ŠTEV. 262. Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y., unaer Act of Congress of March 3 1879. TELEFON: C0BTLANDT 2876 NEW YORK, SATURDAY, NOV EMBER. 7, 1925. — SOBOTA, 7. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXV.\ w / f C00LIDGE IN KRIZA V PREMOGOVNI INDUSTRIJI Poslanica predsednika Coolidga ne bo. zahtevala akcije glede antracitne stavke. — Zahtevala bo le sprejem priporočil premogovne komisije. — Ta poročila vključujejo arbitracijo. — Mehki premog v New Yorku stane $19 tona. WASHINGTON, D. C., 6. novembra. — V svojem sporočilu na kongres, glede katerega se je posvetoval z novo izvoljenim speakerjpm Longworth-om, ne bo naprosil predsednik Coolidge za drastično akcijo, ki naj bi končala sedanjo stavko v antra-citnih premogovnih poljih. Tudi ne bo priporočil kongresu nobene revolucijonarne zakonodaje glede stavk v splošnerrf Del svojega sporočila pa bo vendar posvetil premogovnemu problemu ter bo predlagal sprejem nekaterih priporočil, katera je objavila pred dvemi leti zvezna premogovna komisija. Bistvena točka teh priporočil je bila ,da se pospe-si ustvarjenje posebne komisije za pospeševanje sprave in arbitracije, kadar bi ne mogli delodajalci in delavci mirnim potom uravnati svojih medsebojnih težkoč. Soglasno z onimi, ki poznajo predsednikovo stališče, je to vse, kar namerava storiti glede premo-garske stavke. Vsak daljši pritisk mraza bi seveda prisilil predsednika, da vprizori nadaljno. akcijo. V sedanjem času pa zavzema stališče neumešava-nja v premogarsko stavko, 'ker je prepričan, da bo ustvarjeno javno razpoloženje za zakonodajo, ki bo onemogočila stavke v industrijah, proizvaja j o-cih življenske potrebščine. Predsednik Coolidge nima nobenega namena priporočiti v svoji poslanici kake radikalne zakonodaje. Pečal se bo z obdačenjem, farmersko zakonodajo, konsolidiranjem železnic in poleg tega bo tudi priporočil sprejem protokola za svetovno razsodišče. ROCHESTER, N. Y., 6. novembra. — Čeprav priznava, da je dejanska intervencija predsednika v sedanji antracitni stavki postavno nemogoča, je poslal kongresnik Jacobstein v Belo hišo naslednjo brzojavko: — Položaj glede trdega premoga je dosti resen, da opraviči intervencijo. .Zakaj ne ponuditi službe posredovalca tajniku Herbert C. Hoover ju? — W1LKESBARRE, Pa., 6. novembra. — V nekem govoru, katerega je imel pred več kot 1 0.000 ljudmi v Nanticoke, je naprti John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, delodajalcem vso krivdo radi stavke v antracitni industriji. Izjavil je, da nimajo premogarji nobenega užitka od stavk in da imajo rajši mir, da pa so bili prisiljeni uveljaviti prekinjenje obratovanja radi stališča, katero so zavzeli delodajalci, da na ta način zavarujejo svoje pravice. Obisk Lewisa se je vršil o priliki splošnega praznika v Nanticoke. Vse prodajalne so bile zaprte in pred sestankom se je vršila poulična parada, katere se je udeležilo 5000 ljudi. Predsednik premo-garjev je govoril v državnem gledališču, ki je bilo zvezano s povečalnimi pripravami s tremi drugimi gledališči, ki so bila tudi natlačeno polna. Nadalj-ni tisoči ljudi pa so poslušali govor na cestah, tudi s pomočjo istih priprav. — Nobene izpremembe ni bilo v stališču delodajalcev, nobene izpremembe v njih duhu odpora in nobene izpremembe v njih politiki, da vzamejo vse, a ne dajo ničesar, — je izjavil. — Se vedno kažejo presenetljivo doslednost, da ignorirajo krepost ter jemljejo iz industrije v e-nem letu več kot so mogli prej vzeti v več letih. Lewis je ugotovil, da je imel pred kratkim konferenco z W. Inglisom, predsednikom Glen Alden Coal Company ter načelnikom podkomiteja antracit nih delodajalcev, katerima je povedal vse te stvari. Ni pa hotel povedati, kedaj se je vršila kon-ferenca^ali če je bila določena vnaprej. Angleški državnik o zadregah Francije Baldwin pravi, da ima Francija v Siriji neizmerno težavno nalogo. Ozmerjal je Sofijo in Atene. — Pečal se je s potrebo Lige narodov ter govoril upapolno glede svetovnega miru. Različna mnenja glede oceta-morilca Mnenje glede zdravnika, ki je spravil s sveta ?vo-jo hčerko, je zelo različno. —- Skrajno težko je dobiti porotnike za to obravnavo. LONDON. Anglija. 6. nov. — iMTinistrski predsednik Baldwin, ki je imel včeraj zvečer nagovor na velikem političnem zborovanju v Aberclen. je govoril upa polno civile izgledov trajnega miru v Ev-! ma spravil «s sveta LITTLETON, Colo., G. nov. — Po včerajšnjih brezupesnih poskusih bo.to sedaj še nadalje skušali najti dvanajst porotnikov, ki bodo pripravljeni lotiti se brez 'pretKot likov slučaja dr. Harold Blazerja. ki j«', kakor zna.no. obtožen, da je s pomočjo klorofor-svojo dva in Sirski vstaši resno ogrožajo Damask Francczi se bore proti sovražniku izven Damaska. — Vstaške tolpe pritiskajo na glavno mesto Sirije od juga. Pretnja Druzov je zelo vznemirila prebivalce. Painleve je ustavil debato glede Sirije. ropi kot .posledice dogovorov, trideset let staro hčer Ilazel. sklenjeuih v Locarno. Ozmerjal je i nazel j<» bila rojena kot norma- Grško in Bolgarsko radi njih zad-njepa. ravskanja ter ni hotel i zre-, ei sodbe nad Francijo radi njenega obnašanja v Siriji, "vspričo naših lastnih nepopolnosti'', s čemur je niislal reči. da ni Anglija uiti za las boljša, kadar je treba zavarovati njene interese. — Pogodbe podpisane v Parizu, niso bile pogodbe, katere diktira zmagalec premaganemu, — je rekel Baldwin. — Skozi sedem let vic. prehodnega stanja, ki ni bil ne mir. ne vojna, smo mi vsi iskali sredstev, da d o vedemo narode Evrope do splošne uravnave. Prepričan sem. da bo konferenca v Locarno, če bo odobrena, proizvedla mir v za pad ni Evropi ter pokazala ostali Evropi pot, po kateri je mogoče doseči mir. — Ce bomo mogli enkrat izprc-ineniti Ren iz meje polne pretcnj v miroljubno pot. bomo preosno-vali življenje Evrope za to in za bodoče generacije. len otrok. Kmalu pa je zbolela nn ! otroški paraiizL- Doc i m s^e je nje-! no telo sorazmerno razvijalo, je zaotala rast nog in rok. in vsled tega je bila v starosti, ko je človek ponavadi telesno razvit? brez nog in rok. Razventega je bila prluhonema in brez razuma. Njena '< mati jo je negovala noč in dan ter morala vsled tega sama v pre rani grob. Devetdeset funtov težko bitje, ki ni imelo ničesar človeškega na sebi, je bilo treba dvigati in prenašati. Dajalo je od sebe čudne glasove, katere je raz-umel le oče. Vsled tejra je sklenil, da jo brez bolečin oprosti tega življenja. Imel je baje namen izvršiti takoj nato samomor, a ie to namero oopustil. (rlavni tzagovornik Mowry je i/javi!, da ni mogoče v tem slučajni vzdržati obtožbe radi umora, ki pride vpoštev, če razumen človek namenoma umori drugo razumno bitje. Hazel pa ni bila razumno človeško bitje. Obtoženi bo P0SKUŠEN ATENTAT NA MIN. PREDS. MUSS0LINIJA Prejšnji socijalistični poslanec je bil zasačen v trenutku, ko je nameril puško na Mussolinija. Štirje možje so bili aretirani. — Avtomobil je bil pripravljen za beg atentatorja. — Mussolini je posvaril množico, ki je štela 100.000 ljudi, pred represalijami. 'a raz- :— Potreba Lige narodov je bi-i zapisan kot priča. On bo okušal la jasno dokazana v preteklih par j dokazati, da je bil njegov čin de-tednih. Dva naroda. Grška in Bol-J janje usmiljenja, ljubezni, garska. ki sta člana Lige in sta j Kako težko je dobiti porotni-obljii/bila. da se ne bosta poduži-; ke, je razvidno iz dveh slučajev, la vojne, sta sed dala zavesti odjXeki Carl Medsker je izjavil, da strasti. Stroj) Lige narodov je bil seje že dvajset let zavzemal zato. takoj spravljen v tek in obe deželi sta bili dovedeni do spoznanja. kot morajo spoznati vse druge dežele, da ni vojna le lokalna. da se brez bolečin spravi s sveta umobolno in druge manjvredne ljudi. Neki Wingfield pa je rekel, da ima že 15 let predsodke proti temveč da je vsak ki moti mir i zdravnikom in njih vedi. Ta dva Evrope, v še tako oddaljenem ko-toeku kontinenta, sovražnik civilizacije in eele Evrope. in številni drugi so bdi odklonjeni kot porotniki. Proces je vzbudil po vsej deže- — Ne le na Balkanu, temveč i K veliko pozornost. Povpraševa-celo preko meja Evrope obstajajo! n.K' pri odličnih ljudeh je pokaza-deli sveta, kkjer ri tem pa pridejo vpoštev šte- \ hočejo prav tako naglo akcijo tu-l^lne praktične težkoče. Kdo mo-j di v drugih smereh. | re in kako naj se odloči, če naj j — Zai>azil sem v nekaterih kro-1 ka?k ne*r<*uež živi ali gih aahtevo. naj sumarično obso-j Steuer, odvetnik: — Ne dim obnašanje naših zaveznikov T;mif5lim> da je fusmrčenje pod ka-njih mandatnih ozemljih. Naše jkršnimkoli Pogojem opravičljivo, karanje bi moralo biti omiljeno s; Sodnik .John Ford: — Dočim spomini na naše lastne nedostat-i 1»° mogoče hladnokrvno modro-ke ter polnim upoštevanjem težav,i s lovsko mišljenje bodočnost i pred-katere naklada Velikim .silam si-ipi^^alo postavno smrt za nc-vtern mandatov. Ne smemo biti i ozdravljive i>ohabljence. smatra-prvi, da mečemo kamemje na one. J ni<> danes -človeško življenje, neki so se pri 'izvršenju neizmerno j glede na stopnjo pohabljenosti, še težke naloge izpodtaknili tekom vpdno svetim. Ne mogel bi v se- svojili naporov. Pozcr čitatelji! Vsem onim, ki niso do 20. oktobra obnovili naročnine, smo poslali opomine za obnovitev -naročnine. Roja/ke prosimo, naj to vpo-števajo. Chieimi.ki naročnine'ne bo Mmmil, bomo prisiljeni tisi ustaviti. Vemo. da ne vladajo v Ameriki take delavske razmere, kt bi si jih rojaki želeli in zato potrpimo, kolikor moremo. Brezplačno pa ne moremo -lista nikomur pošiljati. V Uprava "Glasa Naroda". >danjem času priporočiti taikega postopanja. Dr. Cowles; — C'e je dete v tako brezupnem stanju, je povsem naravno, da mislijo Ktariši na to. da prerečijo nadaljno življenje, da mu prihranijo nesrečo in bol. Ne bilo pa bi primerno ustvariti tak precedenčni slučaj. Ameriški zrakoplovci usmrtili 23 Marocanov. FfiZ. Severna Afrika. 5. nov. — Ameriški letalci, ki so v francoski službi, so danes izvršili dvanajst •bombnih napadov na rifske postojanke. Ubili so 23 Maročanov, dosti so j ill pa ranili. RIM, Italija, 7. novembra. — Včeraj je bi] krita zarota, koje namen je bil ustreliti ministrskega predsednika Mussolinija tekom njegovega govora na Dan premirja.* Ministrski predsednik se mora zahvaliti za svoje življenje le pozornosti upravitelja hotela Dra- ii,ta 4 * Matih", imenovan visokhojgoni, kojega okna leže nasproti palači Chi^i ter komisarjem v Sirili ter stopil na t *. • • . ... .. , . . . , ® hitri intervenciji policije, ki je aretirala nekega bivšega člana italijanskega parlamenta. Ta je imel namerjeno puško na balkon, na katerem je nastopil Mussolini le par trenutkov pozneje. Aretirani bivši poslanik je Tito Zanitoni, član unitarske socijalistične stranke, ki je prišel v poslansko zbornico leta 1 92 1. Našli so tudi dober avtomobil, v katerem je hotel zarotnik pobegniti, fcakorhitro bi ustrelil Mussolinija. Policija je aretirala šoferja. Pozneje je aretirala policija v Turinu tudi vpo-ko j enega generala Luigija Capella, enega vodilnih duhov prostozidarskega gibanja proti fašizmu. — Čeprav ni njegova soudeležba pri zaroti še jasna, trde, da je bil pripravljen na beg proti francoski meji. Včeraj zvečer je bil aretiran tudi Zanitonijev privatni tajnik, neki Quaglia. On se je pred kratkim vrnil iz Francije, kjer je obiskoval proti-fnši-stovske kroge. Najel je sobo v hotelu Dragoni, ki se nahaja nasproti palače Chigi. Zelo vztrajno je zahteval sobo nasproti balkona, raz katerega govori Mussolini pri vseh večjih prilikah. Ta zahteva je vzbudila pozornost upravitelja hotela, ki je poznal protifašistovski rekord prejšnjega poslanca. Upravitelj je obvestiLpolicijo in slednja je nato vdrla v sobo poslanca, katerega je presenetila z vojaško puško v roki, namerjeno na mesto, kjer bi se moral vsak trenutek pojaviti Mussolini. , , , Kakorhitro so bili dokazi zarote proti živiien iu ustanovil svoj glavni ?*taii v j - - .. i i i i J J Homs. je prepričan, da je sam do-]Mussolinija v rokah oblasti, je odredila vlada ta- vrvi v močnem vertrn. nagribajoč se sedaj na to. sedaj na ono stran, taiko je preživel tudi ministrski predsednik Painleve včeraj v poslanski zbornici nov vihar. Debatiralo se je o Siriji. Xaci-joiia-'.ivti >a zahtevali polno razpravo vseh Tamošnjih dogodkov. — vzrok vstaje I>žebel Dihzot. vzrok izja lovljenja ekspedicije generala Michaud in celo počenja-uje generala Sarraila. Komunisti na drugi strani zl>oniice so hoteli vedeti Lsto in ra zven tejra še. kaj ima Francija sploh opraviti v Siriji. Zahtevali so. naj proglasi ministrski predsednik Sircem mir ter »jih pusti, tla vladajo samim sebi. Pred prtčetkom seje pa So so-cijalisti sklenili podpirati vlado v zahtevi, da se odhodi debato jrle-de položaja v Siriji na čas po po-vratku generala Sar rail. Ta predlog je bil konečno sprejet v glavnem vsled prizadevanj zunanjega ministra BriandaL PAKIZ. Francija C. novembra. Obenem z navidezno dobro utemeljenim poročilom, da bo senator lienri de Jouvenel. urednik me.sto generala Sarraila. je došla včeraj popoldne brzojavka, ki kaže i>oložaj v mandatnem ozemlju še bolj navarnim kot pa je bil do-sedaj. Tekom pretekle noči so se vršili boj/i na zunanjih roboviii Damaska. Edini uspeh, ki je postal znan v Pariau. je obvestilo, da niso vstaši prodrli v mesto. Nadaljno sporočilo pa ugotavlja. da je bil dinamitiran neki železniški most ravno izven Damaska. Neka mohamedanska organizacija razširja iKizive na celi moha-medanski svet. naj pomaga Siriji, ki se hoče otresti jarma mandata. Ti pozivi, razposlani iz DehLija. pravijo med drugim-. — V imenu mohamedansfcih Indijcev vas prosimo, da delujete v naš prilotg jhi celem Egiptu, v namenu. da pomagate našim bratom v Siriji. Pomagajte jim na uspešen način z denarjem in energičnimi protesta q>roti mandatom, ki obrodele trpke sadeže. Edinole enotnost mohamedancev in Ori-jenta je zmožna napraviti konec okruti nadvladi te vrste. Poročevalec lista **Liberte*' \ Kajiri pravi: — Soglasno z novicami iz Dama-.ka danes zjutraj je postal položaj teikoni zadnjih 24 ur neizmerno slabša. Bakri, načelnik vstašev. ki se je proglasil predsednikom sirske republike ter Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda' slovenski dnevnik v Združenih državah. , največ j: BOJ AKT, NAROČAJTE Sfc NA ^HRIfŽKNIH DR&A V A.H 'G ti AS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V DENARNA IZ[PLACILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki imiajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 rentov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje poete in izplačuje *Tofttni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9.10 500 lir....... .. $21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir.........$42 50 Pri naročilih. Id zna&ajo manj kot 2M Ur. računamo po 15 centov zh poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna banksr v Trstu. Za pošiijatve. ki presegajo PCTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti de poseben popust. Vrednost Dinarjem in IJram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. k« nam pride poslani denar v roke. POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TR0SKE $/.— Denar nam je poslati najbolje pa Domestic Portal Money Order ali po New X«fc Bank Draft. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street STATE BANK Hew York, IT. Y. Telephone: Cortlandt 4687 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOV ENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pwnk 8*knr. president - Louis Benadik, treasurer VUea of bnnnen of the corporation and addresses of »bore officers 02 CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y "6LA8 NARODA "Votes of the People" u Issued Byfiry Day Except Sundays and Holidays. ib'a celo leta velja Ust ta Ameriko •n Kanado ,„ ______ $6.00 Za pol leta ______rv__ $S.OO ta četrt leta_______$1J0 Za New York •a telo leta $7.0« Za pol leta___-J.....— —. $330 Za niozetnstva ea celo lefo _ $7.00 Za pol leta______________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Dopis. Cleveland, Ohi. j kokošnjaka. Najbrž delajo nove Približuje se čas dolgih večerov I naert-e za kako drugo avanturo Peter Zgaga Advertisement on Agreement. _ "Olm Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pramnS^om. Popisi bres podpisa m osebnosti se ne priobčujep ~ Denar naj se Magovoli poiiLjati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni-fcov. prosimo, da s« nam tudi prejšnje bivališče nasnarti. da hitreje najdemo naslovnika. MG L A 8 N A R O D A", 82 Cortlaudt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. FRANCIJA PRED VAŽNIMI ODLOČITVAMI kateri ča< se porabi navadno za čitanje ali pa se ga prebije v krogu prijateljev in anauuev. Kar se tiče eitanja. so igrale večinoma vlogo Mohorjeve knjige, zlasti v stari domovini, pa tudi v Ameriki do zadnjega časa. Nehote mi pride na misel Glas Naroda, kako >e je trudil in spravljal Mohorjeve knjige med na^p roja'ke. Atko pogledamo imenike družb in i h koledarjev, vidimo, da jih je naročeni I od 100 iatisov tnaprej. zadnja lcložaju. kakor so sami sedaj, (to tbi kričali • — Daj. kar si obljubil, čemu blufaš javnost. zdaj j>a *** skrivaa za plot! Glas Naroda se pa -za take stvari ne- meni. temveč hodi svojo pot naprej, in imel bo še nadalje spoštovanje pri resnih ljudeh. Za nabijanje prispevkov za Razne vesti. _ i ) samo ime. Pa naj bo že kakor ho- j Dom slepcev se pa ponekod tudi če. Letošnje poletje je pa bilo premalo zanimajo ter še celo u-bilo čitati v Kovertiiiih listih, da i govarjajo iz različnimi izgovori, je bil Glas Naroda vedno protina- j Videti je. da bodo morali slepci roden in brezverski list ter hkru- še čakati na Dom. Vendar mislim. Li nesreča slovenskega naroda v,da bi 50c ali $1.00 lahko vsak ro-Ameriki. Tukaj vid4:e. kaikTna jak daroval in bi se mu to ne bi nesreča je ta list za naš narotr: I mnogo poznalo. Ugovarjajo seve-Nabiral je datove in prispevke za da v prvi vrsti tileg tega pa je še nabiral za diiuŽbo sv. Cirila in Meio-Novi vladi Painleveja v Franciji ne prorokujejo posebno dol-' da ter ji pravi! precej dolarja, gega življenja. j kupa j: Ali je to brezna rodnost Celo znani Wall Street -Journal, vi je dal brzojaviti iz Pariza, i bi ezv«. rst vo:: S^daj vi |>ovej da nima nobena stran zaupanja v vlado, ki ne razpolaga niti v ti-! te! — Bilo jo lila 1912. delal sem govskih in finančnih krog li z močnim in merodajnim številom pri-; v ( anenshurgu. Pa.. i:i kot mnu-stasev. j gi drugi sem tudi jaz naroči! Ta list visoke finance .spremlja lo kabelsko sporočilo * par be-i knjige od Gla> Naroda ter jih tu-dastimi pripombami, iz katerih naj bi bilo razvidno, da se izraža! di pošteno prejel. Med temi pa je to nezaupanje proti no\ i vladi tako izrecno radrtega. ker se slednja, j bila ena oljnata in pomandrauia. — da si pridobi simpatije in sodelovanje strajik levice. — zavzema J Pisal sem na Glas Naroda ter jih za davek na kapital ali ker se javnost v splošnem boji. da se bo no-' po kra:nj-:ki navadi "pošteno" va vlada resno lotila te "dalekosežne socijalLstiene odredbe". j oštel. Prejel sem odgovor. jak Caillaux ni izpodtaknil nad Wash-ingtonom, temveč nad Parizom saiuiin. l)o njegovega poraza ni do-vedlo njegovo takozva.no izjalovljinj..« pogajanj glede uravnave francoskega dolga v Ameriki, temveč nezmožnost, da pocedi domačo fi-jlar v.a dolar, 'kot kdo drugi. Mi 1 naneno mizo. To ga je stalo tako dolgo časa zašel jeni ministrski i naa-očamo knjige zalo. da imajo stolcc. j naši rojaki dobro čtivo. ki jin Francija se nahaja v >.kra jno kočljivem položaju. V teku na-1 vzj>od!buja v ljubezni do doma in ta'ko poškodova. la. da se »ne mor«-čitati. vam }M/:ljemo drugo: popre je! Nekaj knjig ob straneh zabojev je vedno poškodovanih. Ne mislite pa. da mi s knjigami kake pro-fite delamo! Mi damo družbi do- ni Glasu Naroda. 'k«*r jih najbrže jezi. da je'bas ta list zavzel incija-tivo za to plemenito stvar. Anton Malnar. Sestra Mikada dospela v New York, S francoskim pa mikom 'Pari*' sta dosjnda včeraj v New Vor4c prne in prince-inja A-aka. sled-nja sestra vladajočega mikada •Jr^ibito. na zadnji etapi njih potovanja, krog sveta. Na poti se nnu-:a«e tri leta. Na pomolu so sprejeli par japonski poslanik v \V« h i mg t oi mi - sijajnim spran-viJni Amerikanei in -Ta-pr::ei. Od tukaj -e l>o^ta napotila ;>i; u4 princesinja v Washington. kjer 1-o-ta ]) red stavljeni predseklnilku < "o-oliilgu. nakar bo--ta odpot«-vala proti Pacifiku in ret i d oi nit. naroda. Kar je pa reklame ž njimi. je pa prav majhna, in 3lJ<-veste. da komaj v Pennsvlvanijo za poštnino zadostuje, kaj šele. kakor smo jo zdaj od vas." — Tukaj vidite, kaj je Glas Naroda že vse sit o ril. In daneis. tka j ima zato? Mesto da bi mu bili hvaležni. nuu pa žugajo z 4'božjim prstom". kakor dela eikaška drhal ŽENEVA. Švica. o. novembr pri Edinosti. Bog daj. da bi lbilo;Ti>kaj je bila imenovana p< sebua slednjih šestih mesecev bo zapadlo od štirideset do petdeset tisoč milijonov frankov v državnih ctadolžnicah in kratkoročnih notah, katere je trefoa spraviti s sveta na 1a ali on; aein. Kaj Vvse se je že predlagalo. ogu'bi tudi nekaj na pošti. Govorilo se je o potrebi, da se podvoji davke, da se poveča šte-iiiakar dobimo še kakšno pod nos. vilo davkov in dt* se obdači v^e. kar tlo danes ni še obdavčeno. V današnji Franciji pa je prokleto malo stvari, ki bi ne bile obdavčene na ta ali oni način. Pri tem seveda ne smeiuo pozabili, da ima v>iak novi davek takoj za posledico reakcijo, ki bi še neizmerno poslabšala splošni gospodarski položaj, ki bi povečala inflacijo franka, potisnila navzgor cene. najbolj pot-rebni-h življenjskih sredstev ter še bolj povečaia splošno razširjeno nezadovoljstvo. V sled tega je tudi mogoče, da se bo pričelo sedaj resno razmišljati o davku na kapital. — ne raditega. 'ker so vladajoči krogi ikonečno uvideli krivičnost franeoskega davčnega sistema s svojo izobilieo indirektuih davkov, ki olweinenjajo revne sloje, temveč ker ne |>oznajo nobenega dnugega izhoda in ker je treba kouečno ugrizniti v kislo jabolko, čeprav bo slednje zelo skrčilo ljubka uste-ca buržuazije. S tem pa se vela še ni rečeno, tla bi morala Francija priti na ta način lahko iz zagate, v katero je zabredla. Za kaj takega bi bilo treba močnejših n^pž. kot pa so na delu v kabinetu Painleveja in razventega boleha Francija na preveč številnih mestih, da bi bilo mogoče rešiti ji življenje tako pripro>to operacij«. V^a znameija kažejo, da -»ta <-dprti Franciji le dve možnosti. Ena teh je imenovanje proilneira upravitelja državnih linanc. — francoski sfriziranesra generala l)a\ve<. kojega naloga bi bila uvesti v Franciji nov red in proti kojega odločitvi bi ne bilo nikakega pri-živa. Jasno je. da bi Francija nikdar ne hotela sprejeti kaj takega in da bi rajše romala naprej po poti finančnega propada kot pa se pridružila Nemčiji. Druga [>ot [a je M rm ogla v I jen je sedanjega reda ter uveljavlje-nje novega, 'ki hi posloval tako. vrše v Wasii-ingtouu jrlinle fundiraiija italijan-.-koga vojnega doiga so ^e osredo-točila na vprašanje, če naj se od-pu->ti Lahom nekako p^tsito tisoč milijonov dolarje.v. Komisija, ki bo preiska-vzroke. Amtr.ka je pa res dežela ne-om jenih možnosti. V listih čitam d- beločrkast značilen naslov: — 1'boga. postarna ženska, ki je ukradla nekoliko hrane za svoje štiri otroke, je bila oproščena." Kdaj bo napočil čas, ko bomo čitaLi: — Obsojeni so bili i>ovzročite-Iji razmer, v katerih je morala uboga postarna mati krairti hrano za svoje štiri otroke. * Vsak pameten človek je proti atentatom in proti umorom, vsak pameten človek pa nadalje tudi ve, da ni na svetn večjega političnega pajaca kot je Mussolini. * Danes zjutraj sem vital v največjem newyorsfkem dnevniku naslednje poročilo: Papež je globoko hvaležen, ker se je izjalovila zarota proti Musso-liniju. ičlm, G. novembra. — Ko je včeraj kardinal Gasparri povedal papežu Piju. da je bila Osnovana zarota. koje namen je bi usmrtiti ministrskega predsednika Musso-linija, in da se je zarota izjalovila. je bila Njegova Svetost globoko gin jena. Papež je svojo hvaT Iežnost^izrazil s tem. da je poklek-lil ter se zahvalil Bogu. da je ušei ministrski predsednik smrti. Izjavil je, da .je rešil Mussolini Italijo pred državljansko vojno. Jutri se bo vršila v ta namen zahvalna služba božja v slavni cerkvi sv. Marije Angeljev. Vojvoda d'Aosta bo zastopal kralja Vietorja Emanuela. Navzoči bodo tudi visoki državni uradniki ter visoki armadni in mornariški častniki. Danes so se vršile po vsej deželi zahvalne službe fbožje. vršile so se seje in parade, povsod so zvonili zvonovi fia povsod je bilo opaziti vtdiko veselje. * Stavim, da bosta rekla Grdina in Koverta. da sem bogoklctnifk. ker sem to poročilo objavil. * C i tal sem drugi Grdi nov odgovor na pismo in članek, objavljen v Glasu Naroda. In Grdina je odločno povedal, da ne bo plačal obljuibljnega sto-taka. češ. da je vse skupaj, kar je Glas Naroda objavil, larifari. Jaz sem že vnaprej vedel, da ne bo plačal. Čin gorečnosti. V mestu Karlsruhe na Nemškem imajo cigaretno tvornico. Dne 1. oktobra je pripravila tvor-uiua za prodajo aia drobno milijon cigaret. Finančna uprava pa je predpisala za to vr»to cigaret nove ovitke. S temi pa bi se cigarete tako podražile, da se tvorni-ei ni izplačalo izvesti predpisa. Vodstvo j zato sklenilo, da pokloni cigarete nemški policiji in vojaštvu. Toda carinarnica se je temu predlogu odločno uprla in je vztrajala na tem. da mora firma cigarete brezpogojno opremi ti kakor velijo predpisi. Fabrika -e je temu najodiočne.K uprla, krt- ni hotela imeti izgube. Nato ,>a je vklenila. da bo celo zalogo cigaret uničila. Tako -e j»> zgodilo. Še prej pa >o cigarete natančno do zadn j ga komada prešteli. ."»riiiiki in to delo je trajalo par: dni. Ko je bilo končano, so sestavili zapisnik in so š!»- eigJtretC v ogenj in dim. Strašna eksplozija v fotografični i Poroka v angleški kraljevi hiši. delavnici. Pred kratkim je nastal v veli-'ki fotografični delavnici pri Rimu vsled eksplozije netilke velik požar, (ki je imel «trasne j>osledi-ce. Fotograf je izgubil prisotnost dulia in je takoj pobegnil na cesto ter poklical ljndi na pomoč. Posledica je bila, da je vdrlo v hišo polno ljudi. Ko so bili vsi prostori nabito polni radovednežev, se je pripetila druiga eksplo-tzija, ker se je vnela ealoga magnezija. 30 ljndi je bilo hr.do ranjenih, od katerih se jih nekaj boo-j § smrtjo. L____ ■■i; ' Iz Ivondona poročajo, da sta se poročila Harrv. tretji sin angleškega kralja, ter hčerka vojvode Montague Douglasa Scotta, ki je eden najbogatejših lordov na Angleškem. Velik požar na Dunaja. Na I>unaju je izbruhnil na Tržaški cesti velik požar v Weinberg k i opekarni. Zgorela je tretjina «trehe. spodnji del tovarne pa je ostal prilično nepoškodovan. Skoda tzaaša. \e& milijard avstrijskih kron. To je največji požar v Avstriji tekam zadnjih trideset več takih "nesreč" med našim narodom v Ameriki, pa se ne bi bilo treba jokati, da borno propadli v Ameriki v verskem in narodnem ozirn! Sedaj vidite, kaj delajo, in mi slini, da če je ka,k Bog, bodo ti ljudje enkrat pošteno odgovor dajali preti njim. tako gotovo kot pišem te vrs-tice. We. kar "Glas Naroda" prinese, je "bogdklet-stvo", dorim imajo iz drugimi listi v Ohiraigu. ki mi izrecno protiver-ski in ileK>iua b»'eznaiH>dni. še nekako usmiljenje. In kaj jih vodi k temu in kakšne je njih namen, je lahko uganiti. Se Trunk, dn katerega sem imel do zadnjega še ■spoštovanje, je pisal, da list Cflas Naroda pozna od leta 1909. Morda ga pozna zato, ker mu je stisnil v peest kak desetak. takrat ko je hodil j>o Amerikr'ter agiti-ral za svojo knjigo? "IJndank isi der Lohn der Welt", kajne gospod Trunk? Če pa Glas Naroda \^easih kakšno bolj okroglo zapiše katerih tudi v Edinos-ti ne manjka. pa vedite, da G. N. ni nikak naiboien lis>t ali moditvenfk kot 'Ave Marijada bi xwed vsakim stavkom hinavsko zapisal : —r- Hvaljen bodi Jetzus in Marija — ob koncu pa: "Bagru čawt in hvala Kaj takega še svetniki niso delali, »ko so knjige pisali, ker to spada tja. ikamor :gre. jZaio pravim: pravega ste se lotili, ko ste se spravili na Glaa Naroda! Kaj pa s tisto nagrado, ki je bila razpisana za wtinitoet dopisa članice društva 78 KSKJ. ki je bil natisnjen in fotografiran v Glasa Naroda T Vsi so talko tiho rttkor ctOrar, ko fe plazi okrog komisija, ki bo preiskala vzroke ^achi^ ga grsk o-bolga i>ikega > po ra. Vdova zapuščena. | .^čnido-jetli^na vdova Stana i Batič se je pred 2'J leti primožila h Krs»ti Hatiču v Pi-esljici blizu j Sarajeva. Njen mož i imel brata Branika, k:i j«- bil takrat š»- otrok. I^rcil Jvcma le»oma je p.o-tula Stana vdova štiri otrnki. ilr.l rem se je njen svak Branko razvil v lepega ill Našitega mladeni-' "a. za^to mu j«' začela Stana po- j \; čatd vso ^vojo pozornost. Ka l kor ie navada v revnejših krneč- i kih lrtddiinah v Bo-ni. je -»pala vsa družina v eni -obi. Stana jr <> znala izkoristiti v svoje name.-le ier je tako naredila, da je b:-o njeno ležišče vedno zraven ^va ka. Neko noč se je Branko prebudil vsled stL-ikatnjsi in poljubo vanja njegove 20 let starejše sva-k'nje. Oil takrat -t:i i:n> la oba nad eno bito dni intimno Jjubav- kaj dni in se tačas priniišii raznovrstno sadje, katero rad uživa. Druge opici; prihajajo na obis'k. Spočetka samo ena ali dve, potem pa jih pride cela sfenpina. Slednjič se treba požuriti. da se dobi ujtttega orangutanga in ga ne rešijo druge opice, ki >o vedno pozomej^a ha kletko. Pred kratkim -se je pri lovu na oran g it tan ga slabo godilo nekemu znanemu loven Karlu Maverju, ki načeloval tkspe.liciji za lov na orangutange. Pomagala sta dva domačina. V neki kletki so zapazili ujetega mladega orangu-langa. Edni tzmi d domačinov je dežel !ia -tfrevx>. kjer «;a .ie pograbil velik, dodej neopaž-n. orangu-, rang za vrat. drugi ora:ngutang pa je skočil z nasprotnega drr-ve-a na ilriigega doma«"ina. 0{>ici sta umorili oba domačina, lovec i Maver je končno pritek 1 na pomoč. ko ji- bilo že prepozno, in je ■ustrelil z revolverjem oba irangu-' tanga. Dobili so malega orangn-Uiga ali ta dobi$ev je stala dve i človeški življenji. Eksplozija v ustih. Se^naj-tletni Sims >!• je ponesrečil v Londonu. Peljal vr je na bieikl.ju iti avtoin prinesli v bolnico z zlomljeno čeljustjo. Treba je-bilo operacije. Sloveči špeeijalbt dr. Cole j* pričel opiraeijo. S»m-^u ji- izpral zo4>e " alkoholom svrho. da o-tanejo >«uhi in m- h * mogel prijeti -zobni cement, katerega se ima pos!užti op- ;;:ter. Pri svojem delu je rabil dalje znr-« iz eterja in kisika, da jm ob 1 rži -uhe zobe. je od ča-a do časa z lpnrčitom vnibavai v nje goiek zrak. Pri tretji aplikaciji, ko je . bila o-perai-ija ž<- -k >r<> končana, : j«> nast;fla v ustih paeijenta eksplozija. Slfdil je krvotok iii nesrečni mladenič je umrl. Soflria Trinajst jetnikov pobegnilo. MIAMI, Klorida. 6. novembra. Danes je pobegnilo iz tukajšnje ji-tnišniee trinaj-t jetnikov. Pobegnili so -'kozi streho, v katero so izvrtali v-elrko hiknjo. NE BODITE PRAZNOVERNI Ljudje pravijo, da je "13,? nesrečna -številka. Ne verjemite tega. Samo zgodovino Združenih držav vzemite v.n vzgled! Najprej je bilo 1:3 kolonij. Prva zastava je imela 13 zvezd in 13 prog. Geslo "E iFhinibus unun'* (iz mnogih eno) ima 13 črk. Slavna Perrv-jeva zmaga v. bitki pri jezeru Erie je bila izvojevana leta 1813. Energični ljudje se ne brigajo za to praznoverje. Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, kd obnovi zaloge energije. Vaša dnevna dolžnost naj vam bo v veselje, kajti če je vaše zdravje popolno, delate vse z voljo. Trinerjevo Oren* ko Vino hitro popravi zdravje. Mr. Fred Barker nam je pisal iz Bergent'iekl. N. J.. 8. septembra 1925: "Popil sem poldrugo steklenico in sedaj vidim, da mi je storilo dobro". Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca tudi za Trmerjev Liniment. To zdrarrilo hitro ponpaga v skica jih revmati*-ma, nevralgije in (amibaga. _____ ______ .(Ale>vesno izjavil, da tčstega dopisa ni pisala nobena članica Katoliške Jednote. Poudaril je. da v dopisu kar mrgoli bokoskrunstva in bogo-kletstva. Nato se je članica oglasila in izjavila, da je res pisala. Zapretil ji je z vsemi inkvizi-tatoričninii sredstvi, naj prekliče in naj reče. da 'iii. Potem je- izjavil, da ni tako pisala. /kot je bilo natiskano. ; prei-kava je d<-«ma!a. da je na-no razmerje, četudi je Stana kma- j stopila ^^ kpr .,>n 1)r,.Iomljru !u začutila po^Itnl-ice. Svoje sta-Upnik in s« l>». zadeta pljuča, nje pa je znala prav dobro V^-'^o^m ni bilo v ustih nikakih kri vat i. Ko je prišla usodna ura. je Š-Ia za hlev ter povila dete mo- V londonski kirurgični -;k(iga spola. Nihče v hiši ni za top™^' ^ 111 lnl° u,k'-a slu^aJa" Zadravniki menijo, da oni aparat pred dogodkom ne pnde v j>o-štev. stvorila se je torej najbrže eksplozivna zine*-, iz pare e terja, oksigena iai alkohola. Ku-urg dr. t'o!e je izvršil teknili vojne IGOO takih op racij in neki drugi kirurg 1209. ne da bi bilo lioirodilo kai izrednega. vedel. Par dni pozneje pa >.o pa stirji izgrebli iz]Kxl -nekega kamna mrtvo trupclee. Stana je brž poigrala kose. jih spni vil a v vrečo ter odšla z Brankom v gozd. da za'koplje ta sad njune grešne ljubezni. V4( to pa so opazovali pastirji trn* ovadili vno zadevo orožnikom. ki so odvedli Stano in Branka v zapore v Sarajevo. Oba! Govoreči film trdita, da je prišlo deie mrtvo na | pred kratkim je imel v Berli-svet. kar pa bo šele pokazala ob- nu povodom otvoritve velesejma dukcija. j za kinematografsko in fotograf- sko industrijo zunanji minister Kako love orangutane. j dr. Stresseman v parku svojega Na Sumatri lovijo orangutane; ministrstva govor o važnosti in tako. da postavijo na drevesa ve- • pomenu fotografije in kinemato-lik/ , 'kletke iz bambusa. Oraugu-j grafov. Pri tem so pri posnemanju tang. .zlati mladič, se ra«l približa prizora uporabljali takfszvani go-kletki. nekaj ča^a je nezawpen., voijpči film delniške družbe Tri-p«»tem pa seže po -sadju, ko je zle- Ergon iz Curiha. Par ur potem zel nekoliko v 'kletko. Ta ča^; za- so gleda le i že lahko videli na plat- 1 •• d ne na pripravo, ki zapre vrata nu dr. Streseemanna pred veliko za njim. T rob a je nato velike po- množico povabljenih, obenem pa zornosti in previdnosti [»redno se jasno s >ali njegov govor, ki je i nvore doUriti žival tz kletke. Na-' bil ]v»poln'oma v skladu z odpira- I>ovoli naj mi še par pripomb: Značilno je. da je Grdina obljubil nagrado kot rimska romar, ko; predsednik Jednote je pa noče plačati. * Najbolj značilno je pa, da vsa Koven-1 ova inteligenčna sodrga. od prveig.. do zadnjega, ni mogla sklanfati Grdiini nobenega boljšega odgovora kot ga * je Podal v zadnjem Glasilu Katoliške Jednote. * Grdina naj pokaže original kakega svojega dopisa, 'ki je bil ot>-. javlj«n v katoliškem čmopiaju. Ce je bil le aden približno taikro' priobčen kot. je bit pisan, se postim Grdmi še danes pokopati Naznanilo. Glax Naroda je dal pismo foto-| v.acIllo „., pllMi v k|,.tki np. Iljenl ;n „ibanjem rok grafirati in objavil poleg njega j dopis, kot- je bil prioibčen. Štirina.j«t dni je bulil Grdina v j dopis in v fotografijo ter štel ve-' jice in pike. primerjal besedo z i besedo ter končno zmagoslavno dognal, da se dopfts v dveh besedah ne strinja z originalom. Ko je to dognal, je proglasi, da nagrade ne plača ter s tem prikrajšal telepce v domovini za sto dolarjev. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 47cf istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo na j točne je in po j ako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Sp^i-ial Interest Account** in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je. _ NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNI0A FRANK SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt Street, New York,, N. Y. K OR Z'A RJI (Nadali«Tatqe.) Pergament je »umel, ko ga je Tomaž zopet zlagal z okorno roko- — Toliko je gotovo. — si je pri tem zadovoljno rekel, — kor-*arji smo po pravu in pravici. — Z nadkrovja pa j j tačas poveljeval Loui- Guetiole v bližini krmi-— Sprednje jadro zvij! Stražar v kos! Njegov bretonski glas je zvenei i-»trasno suhoparno in pojoče, —. zvenel je daieko in razločno, do zadnjega koiy?a najvišje rajne. — Sidro sprem'! Krovni mornar jr.* pričel odvijati vrvi pri ».idru. krovna straža pa je zdir^la k lestvam na zdol-nje rajne. — Gor! Nategni! Pazi! Na 'Lepi podlasici* so vsako p«»v«»lje izvršili z 0110 točnostjo in naglico, katkor jo občudujemo na ladjah kraljevsko marine. — Jadra povij! Marsgasti so se požurili po vt-veh. Sprednja jadra so že povita Topniški narednik pristopi poa poveljniški mostovi, sname klobuk in poroča : — Vse narod za "idro! — Poročnik prikima. Napovedovalno stoji njegova ju naš ka postava na de>ni strani nad-krovja. Gnenole sicer ni izredno velik nrti izredno širok, lica so bela in gladka, tako da je njegov obraz skoraj dekliški. Toda ostri i Kakor bi trenil tie izlože vsa tri '.sprednja jadra, kakor troje pero- U. — Natrgni povodec! 'Drži! Zloži! Rajne padejo vzdolž z drogov, vrvi iu povita jadra se zlože ot> jamborih. Povodci in vprege sc povijejo. Svit/ki se razporede na *voja mesta. Zadovoljno ogleduje Tomaž svoje drogovje ter zakliče mornarjem nad vreteui: — Desna plat. sidro sprem'! Desna plat. sidro dol! Sidro štrbunkne z velikim pljuskam v vodo. Trenutek pozneje zakliče krmi-lar kapitanu: — Hoj. kapitan! Ona brigantr-na tam nam pošilja čoln! — Halo! Coin, halo! Stražnik je po predpisih poklical bližajoči se čoln. Iiz nje.ga pa ni bilo odgovora, dasi se je videlo, da gits^onijo štirje veslači in da ji-.' v njem še nekdo. Namesto od-sovora se dvigne v čolyu možakar in zamahne večkrat s klobukom v znak miroljubnih namenov. C'oln sedaj doseže fregato in obstane ob njej. isti možakar pa jame "klicat i: — Halo. spustite mi vrv! Glas je zvenel hrapavo in ..ne- in prod ir v i pogled teh plamtcčih kam »tuje. Moštvo, ki je stalo še oči jemlje obrani VSo mehkobo. | ua svojih inJ'-^ih. pogleda kapita-Ko je kmalu nato ' Lepa podla- na. ki samo prikima. Mornar spu-s:ea' zaobrnila okro«? zapadnega' st i vrv. da jo poda došlecu. ta pa •pomola v veliko htko. stopi Tomaž -»lux«« ---: Trnblet sj>et k svojemu poročniku. Ko sta :stala tako skupaj, se je zdelo, kakor da je eden njiju n<>-žen deček, drugi pa kakor robat, širokopleč vojščak. V resnici pa manjši ni bil nič manj junaški, in moštvo prednjega kastela se pa je balo kot živega ognja. — No torej. — pravi Trnblet \ — prav gladko homo Naj merijo! Mornar spusti win"« pleza gibčno kakor opica po njej na krov. Istočasno pristopi ik njemu Tomaž, da ga sprejme s primerno vljudnostjo, toda ne da bi spustil -levico z ročaja svoje pištole za pasom. Previdnost je vselej na mestu! Tujec ipozdravi z glasnim: — Hura ! Tudi on ima -za pasom dve pi sot sežnjev in zapoje: Ni še dna! — Nič ne de, — pravi Trnblet. — Ono stran, ne daleč od tod. se je pristali. štoli ier jih pot<*gme, toda v do-1 kaz svoje miroljubnosti jih ne dr-na dvaj- i ži za ročaj, ampak za cev ter ju pomoli kapitanu. Na to prične razgovor. Edvard Bonnv, to je bil no- usidral drug korzar. Louis, obrni! j vodošlec. .je med svojimi bolj — Takoj s«- oglasi povelje; — Na- j znan ^ imenom Rdečebradec, t.-ni povodec! Polahko! Spusti! zaradi svoj*? dolge brade, ki si jo pinaso! — Fregata a* pokorno | na divjaški način barva živorde-obrn«* k obali. Jadra zaplapolajo kakor kak Indijanec. Mož je Pod kara r. ki je ves čas meril glo- „a lasten račun kapitan majhne hino. se pa oglasi: —Hoooj. dno brigantine. bas one. ki se je usid-imam! Dest« sežnjev. leva stran! rala v sosesk/ in ki nosi ime — - 01*» sidri sprem ! — zapoveJidranjem v sprednjem ladijskem kastelu. Ta opremo svoje ladje, marveč vedno ponavlja svojemu moštvu, da je proshili Pierre Legrand pred tr. nutek je sedaj prišel. Trublet j petna,jst'rmi leta z le štirimi topo-j - sedaj sam in pogleda v takela-vi in le osemindvajseitimi FJibu-žo. Samo prednje jadroje še vo-jstejji napadel .podadmirala špan-zilo in bezan nad njim, naglica je;škili galijon, ki imel štiriinpet-pa /.e popustila. Trublet se odloči j deset težkih topov in posadke in ukaže-. — Sprem' xa povoj! —jtrrstodevetdeset in šest mož! — Mornarji posluhnejo hipoma. PojOim močnejši je nasprotnik, tem hrastovem krovu zatopotajo urni I boljši je plen! Čim manj je tova-k°ra1ri. ! rišev. tem večji je delež, ki pride — P««'! Povij!' j na vsakega! Edvard Bonnv. Rde jčebradee je rodom iz Bristola y Angliji, po pofciieu je pa Flibn-stejec, ono so bila njegova načela in rad je naglašal. da živi samo enkrat ter da je velik tedak. kdor zamudi dobro življenje iz strahu pred slabo smrtjo Precej velik in širokopleč, j— čeprav ne dosega orjaškega Tomaža Tr.ubleta, — se Edvar Boi>-ny gotovo ne ibi umaknil pred nikomur, 6 > gre za tekmo' v dnzno-sti. podjetnosti in odločnosti. — V več kot dvajsetih večjih bitkah na kopnem in na mocju je Edvard Bonny pokazal vsej Ameriki, kaj ve in zna. Tomažu še o vsem tem ni nič znano, vendar se pa ne vara o osebi svojega novodošlega obisko i valca in sobesaednika. ter ga tudi primerno ocenjuje. Njemu na čast ukaže prinest i 12 jedilne shrambe najstarejšega vina. naravnost iz soda in v trebušnih vrčih. Ni še poteklo četrt ure. pa sta oba kapitana že najboljša prijatelja, živahno s?i razgovarjata in tolčeta drug drugcu po bedrih, da odmeva plosk po vsej ladji. — Hola, — reče končno Rdeče bra dec in jpredirno pogleda Tomaža. — hola. stari kamerad! Takšen dečko, kaikršen si ti. in s tako ladjo, gotovo nisi prišel na to obalo, da prevažaš kakoa ali tobak ali mahagoni, razen če naj; 1» vseeno! Kje je ražliika med ovčjo ali koštrunovo kožo? Kaj blazniš. hot er! Ti edini med vsemi Angleži in Francozi. ,kar nas je tu. boš hrbet kazal tem kastilskim opicam. ki neprestano požigajo naše koče in obešajo naše možakarja, kadar niso ravno oni na vrati, da jih mi obešamo?! Tomaž Trnblet maloneaki kapitan, ali si z nami ali pa proti nam! Če si z nami. udari! Če si proti nam, vrag naj me vzame, pa se vrnem na svojo ladjo in se udarim še to uro vs teboj na življenje in smrt! (Dalje prihodnjič.) ZNANNI KARTONIST SE JE POROČIL -•—vas pridobitve. Poraženi narodi kujejo načrte maščevanja iu sanjajo o ponovni osvojitvi izgubljenih dežel. So pa tiudi narodi, ki se štejejo med zmagovalce, pa vendar niiso dosegli svojih nacijonal-nih ciljev. Obstoječe mirovna pogodbe zadovoljujejo samo nekatere. Drugim je glavni politični cilj spremeni ba teh pogodb. Vsak pa si v |»rvi vrsti želi razorožitev — svojega soseda. Sedanjo zemlji pisno karto sveta je ustvarila deloma pravica, deloma s/ila. Pravica j« ; |77 dala lastno državnost prej potla-! cenim narodom: Jugoslovanom. Oehos-lovakom, Poljakom. Ircem.! Arabcem itd. Sila je izročila po! milijona Jugoslav ono v Italiji in Avstriji, sila je dodocrvala rusko-poljs»ko in ru>iko-Tomuns,ko mejo. Sila drži pet st omili jonski kitajski narod pod 'kurateio itd. da ne ^o-i ___- i v glavnem neopravicemi-i Kje je FRANK VIČIČ, rojen v t irknici in bival v Clcvelandu, O. i Kdor kaj ve o njem naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. Marija Godeša, Jakovica, štev. 18, pošta Planina pri RaJceku, Jugoslavija. I —x 7.9) SLUŽBO DOBI SLOVENKA za domača hišna dela. Plača po dogovoru. — Mrs. Jenie Kvas, 9—1st Pl.f Bogota, N. J. ^' (Sx 7.9.10) je moj bratranec TOMAŽ SEGA. doma iz Ravno, poŠta Nova vas: tu nahaja k;ikih 20 let. Prosim cenjene rojake, če kd»> kaj v« o njem, naj mi poroča, ali naj pa satu oglasi svoji sestrični: Johana Zakraj-šek, 27 Calhun Ave., New Roclielle, N. Y. (Jx t>.7.9 > cormiorr kivitom view co. miw ycw Slika nam predstavlja znanega kartonista Biwl Fisbt rja. ki se je poročil z baronico de Beaumont. Te dni sta odpotovala v Evropo. Ra;orožitveno vprašanje ROJAKL NAROČAJTE 8B Ni 'GLAS NARODA - NAJVEČ^ SLOVENSKI DNEVNIK T • ^DRiYf.fcmTt HR^AV AP se zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. Tisočere zadovoljne družne priporočajo Severa-ova DrtižinskaZdravila Skrbno so sestavljena ter jih priporočajo oni, ki so jih uporabljali, zastran njihove uspešnosti in ppštene kakovosti. Če so se jih poslužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nevarna bolezen preprečena. S tem so se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil: S«vcra's Afitisepsol. AntlceptMna rasred^ina za krajevno uporabo. Antiseptično sredstvo sa Umivanje ust. za grgranje. zoper slabo sapo, zgago, hrt-pavost in unete feljuati. Cena 35 in 50 centov. Severa'« Regulator. Sploina tonika za zdravljenje bolezni. ki ao posebno ženskam lastne^ Cena $1.25. Severa'« Esko. Antiseptično mazilo. Namenjeno za ulpomof srbečici in drugm u net jem koif. \ Cena M centov. Sever«'« Cenah B«l««m< Prijetno in uspe&no sredstvo za zdravljenje ka&lja, katerega povzroča unetje v grlu, ponavljajočega se kaAlja In hripgvosti. Cena 25 in 50 centov. Seven's . Gotbardol. Liniment samo za zunanjo uporabo. Priporočljiv za lokalno zdravljenje revmatičnih ali nevral*ičnlh bolečin, izpahkov, odrgnenj, 0te-kliiu okorelih mifiic. krčev v mi-žicah in okorelih sklepov. Cena SO In M centov. Sever«'« Pills. Zoper zaprtje, bolestni glavobol, omotico In rmenlco. k! je posle-<£ca zaprtja. Cena . 25. centov!' Severa'* Esorka. Zanesljiv mi rilec telodca in od-'vajalpa tonika. ki oftlvlja in oja-.Cuje. Priporočljivo za ^tar« in občutljive ljudi ter one. ki se Jim obrača na bolj*«. Vsled novih zdravilnih sestavin. je »zborno zdravilo zoper neprebavo, zaprtje .in.nedelavao stanje prebavnih organov. * Certa 7Sc in fl.SQ. Sever«'« Ncrvoton in Nervoton Tablete. Kombh>ao!j«. tekočine in tablet-. Priporočljivo z* odprave nervoznega Isčrpanja nespečnosti ali po-.mai^M^j" «P«J».. Ja je j^lodica ncryozapsti. Ceha $1.25. y- Wkami. W. F. SEVERA C04 Ge^l^Mkriom Plenarna seja Lige narodov jc sklenila sledeče: — V duhiu člena 8. pakta poziva plenarna skupščina Svet. da pi'istopi k pripravi jasnemu proučevanju za organizacijo konference s ciljem znižanja in omejitve oboroženja, ki naj bi .se sklicala tedaj, 'ko bodo s stališča splošne varnosti zagotovljeni zadovoljivi pogoji, koit to preiti videva resolucija tretje plenarne skupščine, 111 sr. omogočila iz\redba splošnega znižanja in omejitve oboroženja. Ženeva torej le ne mara, da bi ji ameriški predsednik Coolidgp izvil iz rok incijalivo za mednarodno razomžiit.veno konferenc«. Lanski protokol je za enkrat pač liokopan — smrtni udarec mu jc zada*! a angleška konservativna vlada — čeprav cela vrsta govornikov na tribuni v ' Reformacijski dvorani" izjavlja z visokim glasom. da je duh protokola bolj živ kot kdaj. Toda če je -za enkrat likvidiran načrt mednarodne organizacije za 'za jamčenJe-111 tru in skupne obrambe proti povzročitelju napadalne vojne, še vedno plavajo po mirotvornili ženevskih valovih razbiti sestavni deli famoznega protokola ; varnost, arbitraža, razorožitev. Glede varnosti je prinvladal angleški recept : Anjglija je pripravljena skrbeti za mir ob Remi. — Francija naj se pobriga za varnost Poljske in Češkoslovaške. Otalc države pa naj sc pomenijo m) d seboj, kako si mislijo 'zagotoviti mir. To postopanje se imenuje politika re.gijonalnih paktov, ki naj naklomei^ti enotno organizacijo. kot jo je zamišljal lanski- protokol. Optimisti upajo, da vodi pot regijonalnih pakrtorv k koordinaciji teh palktov. z di^ugimi besedami: naravnost naizaj k protokoli 11. Skeptiki ipa sodijo, da jc-splošna izvedba ragijojiahuh paktov dvomljiva zadeva in da zelo lahko utegne ustvaritev -cele vr-se interesnih skupin vodiiti ne k miru, ampak izzvati vojno, .straš-nejšo, kot zadnja, ki je svet še ni prebolel. Z arbitražo -stoji nekaj boljši.-. Vendar nas dosedanje izkušnje 11-če. da večina držav prepušča v razsodbo tretjega faktorja navadno le -take sporne zadeve, ki niso globokega življenjskega pom«s ua. Ce pa pride preti arbitražo kakšen važnejši cspor. d oživimo skoraj redno tak klavern pnzor. kot nam ga sedaj nudi osnlski problem. Turki so pripravljeni priznati odločite'v Sveta »Zveze narodovi in mednarodnega razsodišča. če jim ta /odločitev prisodi Mosul. Nočejo pa priznati tistega sodnika, ki bi izročil mosulski vijaJet Veliki Britaniji. . . Razorožitev ali pravzaprav znižanje ali omejitev oboroženja je nedvomno pereča potreba sodobnega sveta. Razen fabrfcantov o-roqja in vojaških dobaviteljev pač nobejn resen in k dobremu nagnjen človek ne gleda z veseljem na oborožitveno tekmo vrazih držav vseh delov sveta. Rreme vojnega proračuna strahovito vrpije po o-lajšavi. Zdelo lii se torej čisto, pri rodno, tU bi se države spoHKzume vornno a obstoječih pritožbah in revanž-l SLOVENSKI AMBRISANSKI nih načrtih Nemcev in Madžarov. If I ET f^h A O Obstoječa zemljepisna karta sve-j " ^ ^ ^ ^ ^ ta j.i velik vir nezadovoljstva. — j ^a le t O 1926. To nezadovoljstvo je deloma ne- i v kratkem gotov. le glede splošne 11 dtrkcije oboroženja. Teoretično je stvar jasna. Praktična izvedba pa ni lahka. Vsi dosedanji tozadevni poizkusi so se temeLjito izjalovili. Nekateri opt.imdsti se sklicujejo na po-motrsko konferenco v Wash in g-1ouu leta 1921. Ta pa nikakor ne more poslužiti kot kriterij. Nje se je udeležilo samo pet pomorskih velesil in uspeh, vkolikor ga je dosegla, se tiče iu kaiterih linijskih ladij z dvomljivo bojno vrednostjo. O i>odmornieah in o pomožnih pomorskih >ilah se med emi peerimi državami niti govorili tik.tn>» in fi- B Fto mehko perje. Mi prodajamo r.-i 8 debelo ter vedno sveže in C isto lila - 2 K<». ne pa preležano k«.t v drugih jj trgovinah. T'o.siljanu. po Ameriki B in Kanadi. 1'iSite pj BREZrLAe.VE S uzorce perji in »Jruge podrobnosti. ALBERT STETZ. Dept. 3, 138 Passaic St., Passaic, N. J. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ZA BOŽIČ s parnikom "PRESIDENTE WILSON" kateri odpluje dne 24. novembra, 1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". Kdor hoče preživeti božične praznike v krnim svojih staršev iu sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nežno mladost, slišati pritrkova-nje zvonov domačih crkva in mile iwstni ob i>olut>čuh-i. naj se čimprej priglasi; na razpolago imamo na pamiku kabine III-razreda v posebnem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto za sebe. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem. da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Prošnje za taka dovoljenja preskrbi ju jemo mi. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST.. NEW YORK Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg itev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 92 Cortlandt Street New York, N. Y. 1 I GOSPODAR PLAVŽEV Francoski spisal Georges Ohnet. Za "Glas Narodapriredil G. P. 10 (Nadaljevanje.) Filip je junaško planil v ta prepad ter skušal zbrati raztresene ray.valine. Delal je neumorno in tekom šestih lert je posvečal svoje dneve t«»r velik del novi temu pogumno vprizorjenemu reieval-»•uiu delu. Kar je iiaš^l gotoveg-a denarja, je ]>orabil za nadaljtio obratovanje rasdičnih podjftij in ko jili je spravil do gotovega pro-evitanja. jih je večmoina prodal ter obdržal le one, ki >o obetala za bodočnost veliko vrednost. Po sedmih l»-tih je bila dedšeina očeta likvidirana in on sam je bil lastnik livarne Ni verna i s in plavža v Pont-Avesnes. Danes je bil popolnoma gospodar svojih podjetij, katera je lahko izdatno^az-širil. Ker ga je provinca oboževala, mu je bilo le treba predstaviti se volilecm, da podane poslanec. Kdo ve' Tako mesto bi se pač laskalo ne&iiirumosti ženske. Raz-veniega pa je industrija verlika sila našega, po zlatu lirepeneeega .stoletja. Polagoma se jV izopet naseBilo upanje a- njegovem sreu. Nadaljeval je svojo ]w>t ter prišel kmalu na natdaljno trato. Na desni strani s«* j<\ stctzala dolina s svojimi njivami in travniki, na levi pa so se dvigale prve skalne pečine, ki so služile griču kot temelj. V teh jKČinah o 's,. naJiajali vhodi v rov. Majhna rov-.- ka železnica j»* vodila k vbodom v rove ter vozila tam pridobljeno rudo naravnost v napravo. — Filip, ki se je ob tem pogledu naenkrat predramil iz .svojih, sanj, j«* sklenil iti v rov t«-r obrnil v do-Ueno saner. Cim bližje je ]»risel. trsu Indj se mu je zdelo. e preobrnili in ob vznožju nasipa je zaikopala masa prska in tramov voditelja vlak«, m kcjra pelnajst-letnega dečka. Par čujemo. O. gotovo se je zadušil! Moj ubogi, dragi Jacques. Saj vendar ne bodo dopustili, da tako žalostno pogineš! Nesrečniea je omahnila na tla. Gospod Derblav .je vrgel enemu delavcu svojo puško, legel na trebuh, da prisluškuje kala mu znamenju življenja. V peščenem grobu, v katerem se je nahajal deček, pa je vladala smrtna tišina. , — Jacques! - - je vzkliknil Derblav in njegov glas je turobno odmeval. — Jacques, ali nts čuješ? 0 sredstvo. Trije ali štirje močni možje st* morajo spustiti drug za drugem v jamo ter skušati, tla razbro-mene dečka, ki >e in- more več ganiti. Tekom tega časa pa lahko držimo celo stvar s koli. a tudi to je nevarno in vrjetno. tla ostanejo vsi spodaj. — Naj bo. Treba je iti navzdol, — je rekel »rospod Derblav oil ločno. U«» je motril svoje delavce. Ker pa so stali vsi nepremično in molče, mu je stopila v oh ray. rdečica ozlovoljenostL — ( e bi ležal eden vas tam doli. kaj bi si mislil o svojih tovariših. če l»i ga pustili poginiti brez pomoči? Dobro, če si nikdo ne upa. poj dem jaz sam. ■Filip j«* izginil v jamo. Vzklik občudovanja in hvaležnosti se je dvignil med navzočimi m kot da je ta vzgled zadostoval tla vrne ljudem pogum, so sledili t/ ij, nada.I.jni gospodarju, dočim so Ostali združili vse sile, da drže tramovje na mestu. Zopet je postalo vse tiho. Čuti je bilo le ilitenje preplašene ma t ere ter težko dihanje reševalcev. Poteklo je par minut, dolgih kot - stoletja, tekom katerih je bilo v nevarmo-ai pet človeških življenj. Nato pa je bilo čuti vzklike veselja. -JStrrje možje so prišli iz odprtine. zadnji med njimi gospod I>erblay. ki je nosil v rokah onesve^-ščenega dečka. Trenutek pozneje pa je padlo tramovje, katero so zadrževali delavni, z velikim truščein v globino. Gldboko ginjena množica je molče in spoštljivo obdajala rešitelja ter n*š«ne«ra. dočim ni vedeli*. od.veselja napol ponorela mati. ali nuj naj prvo objame >ina ali se zahvali gospodu Derblav. — No. odne.site doeka domov. — je vzkliknil Fillip veselo. ter pokiieit«- zdravmika. Nato pa je spravil Filip svojo obleko v red. vzel puško ter se napotil proti Pont-Aves-nes. Novici o veliki nesreči je kmalu sledilo poročilo o srečmi rešitvi iu ko je dospel Filip do gradil, je zapazil svojo sesitro. tki mu je prihajala nasproti, v družbi gospoda Baehelina. Ob pogledu na svojega bi at je Suzana pospešila svoje korake. Gospodična Derblav je bila stara sedemnajst let. Njen sveži veseli obraz je imel čudom i 1 izraz zaupljivosti hi odkritosti. Njene rjave oči s'o se še bolj smehljale kot njeni »ustnici. Ni bila redno lepotica, a njeno naivno bistvo ji je dajalo neodoljiy čar. V svoji ne- VELIKA krasota in uspešnost _ sta pripomogli k slovesu RADI A NT GAS HEATERS Naša cena je $8.1? in več Prodajajo se tudi na lahka odplačila. Naša izbera Radiant Gas Heaterjev je izvanredno velika. Imamo jih za male sobe ter tudi za velike sprejemni-ce in knjižnice. Načrti in izdelava zadoščajo vsakemu posameznemu s o-kusu. Bronca ali čisti črni emajl z medenimi ali nikel-nastimi okraski. Consolidated Gas*- Company of New York Geo. B. Cortelyou, predsednik. 1PS1 Hretanje pamiko* Shipping He** ^ 10. novembra: George Washington. Cherbourg, Bremen; Btuttffart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania. Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg* 14. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: La Savoie, Havre; An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland, Antwerp; Hamburg. Westphalia. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremen 25. novembra: Mauretania, Cherbourg; Rocham-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballln, Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg. Suffren, Havre; America. Bremen. 1. decembra: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitania, Cherbourg; De Grass«, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Hamburg. 5. decembra: Leviathan. Cherbourg: Paris .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: Bercngaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Homer.c. Cherbourg:" «.a Savoie, Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Oolumbus, Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Roohambeau, Havre. 26. decembra: Paris. Havre: Cleveland. Hamburg; Pr^s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic, Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. strpnosti je pričela teči in vsa brez sape mil je hotela pasti krog vratu, ko jo je Pili p nežno zadržal. — Xe dotaknil se me. — je vzkliknil. — Moja obeka je v.sa zamazana in ti bi si lahko pokvarila svojo obleko. (Dalje prihodnjič.) Značilen dogodek pred štirimi leti. / _ (Poročilo madžarskega častnika, ki je spremljal bivšega avstrijskega cesarja Karla na pustolovskem poletu iz Š^ice na Madžarsko.) ( Nada 1 je van je.) Toila naj ne prebitim stvari, kakor so se odigrale. Na prvem poskusnem poletu sem se seznanil s pitotom Zimmer-matrnom ter njegovo jimkersko limuzino. Čeprav sem se prej na skrivnem že bavil z mislijo. ovedal. Hotel pa je brezpogojno garancijo za firmo. Morali smo deponirati dogovorjeno kupno vsoto za letalo firme Junkers na nemškem; ozemlju. Proti temu ni bilo ugovora. Plemeniti način Zimmermanno-vega mišljenja nama je bil porok, da nama bo mož zvesto ob strani Delali smo dl»rku«o, i lana nasesa cetrroršktfa štaba, ali na BKRKNTiAR.il O. DECEMBRA v spr^mslvu Mr. J. AVct>*r». rlana naloga newvor.kt^n itabn. V»| potniki so nastanjeni v udobnih sobah z "-1-S IHtuteliami; posebni prostori za družino. 7. a podrobnosti cl*dr vladnih rlovo! ienj vrnitev, itd. voznih Itatkov itd., vj.rarajt" Biojr^a lokalTieca ngonta a!i pa pilile n.un v svojem matprnem Jeiiku. Kupitr Karto z» Tjm in N«*aj T»>r HtedUe Denar. CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. Xafii parniki na tri vfjake RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND in znani enokaiiinski paniiki CLEVELAND, WESTPHALIA MOUNT CLAY, THURINGIA $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja in «tu-ge Itifortnaoije se obrnite na lokainega agenta ail na United American lines (Xarriman line) Joint Service with I Hamburg American Line II 35-39 Broadway, Hew York. ŽELIM KUPITI HABMONIKO iiennako. 3-vrstno. S-lkrat og-laseno Lubasovo ali C'eJivarjevo. Mike R., P. 0. Box 112, Durant City, Penna. (2x 7.9) Pozor čitatelji. Oposorita trgoTc« trn • brtnike, pri katerih kup* fate all naročate In ste > tjik postrežbo sadoToIjn! la oglašujejo ▼ listu "GUu tfaroda". S tem boet* ntregU rsem. Uprava "Olae Naroda' Prav vsakdo— mor kaj lsc#) Kdor kaj ponnja; kdor ka] kupnje kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da hoaJi čudovit nsptk —. MALI OGLASI ▼ "O ia« M a r e d a " MWRRTISB m GLAS NARODA Dospela j e VELIKA Blaznikova PRATIKA za leto 1926. Cena 25«1 komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstanka. Prva pratika j** namreč izšla 1. 1726. Slovemc Publishing Co. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko Kdor j« namenjen potovati \ •Url kiaj. Je potrebno, di ]t u tančno poučen o potnlb prt llagl In drugih atrareh. Pojasnila, ki rmm 3** mbok^ dati rsled naje dolgoletne lskoAnft Vam bodo gotovo v korist; tudi fcfcJ-poročsmo vedno le prvovrstne pth ki Imajo kabina tudi v ^L rasredu. o1 • " s Glassaa mti aaselniške pMttfi ki je stopila v veljavo s 1. jullJeM 1924, samorejo tudi nedrtevljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj; tosadevna dovoljenja isdaja gene ralnl naselnlfikl komisar v Wash lngton; D. O. Profojo sa tako do voljen je se lahko napravi tudi > New Torka pred od potov amjem, te. m poflje prosilca t stari kraj gla tom nanoveJBs odredba. KAKO DOBITI SVOJCI IZ 8TABEOA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca is starega kraja, naj na* prej pile sa pojasnila. Is Jugoala flje bo priim«6enib v prihodnji! treh letin, od 1. julija 1924 nape« vsako leto po 071 priseljencev. Ameriikl drfavljanl pa auurl) dobiti sem iene in otroke do IS. te ta brea, da bi bUl itetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne StejeJe kvoto. Starin ln otroci od 1& I 21. leta aunerMkin drSavlJanov p' tatajo prednost v kvoti. Pilita • pojasnila. Prodajamo vosns lists sa tras pit ge; tudi preko Trsta samosaje coslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bani 92 Cortlandt St. New Yerfc ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. -