PoBtntn* platen* v gotovini. 14. marca 1940* št, 11. Leto IV« vvafrauda s 1 ROD EGA DELAVSTVA Izhaja vsak četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva nllca 6. telet. At. 81-22 Naš napredek Delavska izdaja »DOMOVINE** Naročnina polletno 18 tn celoletno 36 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun PoStne hranilnice, podružnica Ljubljana, St. 17.7.11 C N asi, katere preživljamo, za delavski j strokovni pokret niso posebno pri-azni. Vsepovsod je polno ovir, ki onemogočajo, da bi se slovenski delavec mogel združevati v strokovne organizacije in preko njih sodelovati na gospodarski, socialni in pa zlasti tudi na kulturni povzdigi, predvsem delavstva in s tem vsega naroda. Politične prilike so take, da niso naklonjene delavskemu strokovnemu pokretu. Neurejeno in nemirno gospodarsko življenje spravlja tudi delavstvo v nestalen in negotov položaj Borba za zaposlitev in za kruh je še vedno zelo težka. Delavec se nerad izpostavlja nevarnostim, ki izvirajo zanj iz članstva v strokovni organizaciji. Ako je strokovna organizacija primerno delavna in aktivna, so nanjo obrnjene oči od vseh strani in vsi poskušajo, kako bi tako organizacijo spravili v brezdelje in v brezpomembnost. Zalibog je pri nas tudi miselnost podjetnikov taka, da raje delavske strokovne organizacije odklanja, kot da bi jim bila naklonjena. Naši podjetniki niso dosegli še one stopnje gospodarske razgledanosti, na kateri bi znali pravilno oceniti^ važnost in pomen sodelovanja delavca v industrijski produkciji in v vodstvu gospodarskega življenja med narodom in med državo. Noši podjetniki vse store, da pri delavcu ubijejo voljo in veselje za strokovno organizacijo. Navadno podjetnik naravnost pove, da mu strokovna organizacija njegovega delavstva ni dobrodošla, ako ne pove naravnost, pa z raznimi drugimi dejanji in besedami pokaže, da organizirani delavci zanj ne bi bili prisebno simpatični. Ta miselnost gotovo ni zdrava in je za splošen naroden napredek zelo škodljiva. Kdor ceni vrednost in važnost delavstva za narodno kulturo, za politično zrelost naroda in za gospodarsko izobraženost delavstva, ta bi moral delavske organizacije visoko spoštovati in jim z vsemi sredstvi omogočiti, da izpolnjujejo med delavstvom svoie poslanstvo. Pri tem stanju stvari moramo biti naravnost ponosni na napredek, ki ga kaže v strokovnem pokretu narodno napredno delavstvo. Napredek Narodno strokovne zveze je vsesplošen, tako na globino kot na širino. Napredek je vsestransko viden. Število naših strokovnih društev stalno raste, gibanje v teh društvih je z dneva v dan vse silnejše in razgibanejše. Vrše sc predavanja, organizirani so strokovni tečaji, z raznimi akademijami podčrtavamo važnost kulturnega dela med delavstvom. Vsepovsod kaže naše delavstvo razumevanje za probleme institucije delavskih zaupnikov, za naloge in poslanstva, ki jih imajo delavske in socialne ustanove in za vse pojave, ki so za narodni napredek važni. Posebno ponosni pa moramo biti na svoje glasilo »Novo Pravdo«, ki je v sedanji obliki nedvomno najboljše delavsko glasilo v državi, ako ne tudi boljše kot so delavska glasila v kulturnejših narodih. Naš pokret kaže, da jo narodna misel med delavstvom § 219 o. z. živa in udarna. Delavstvo se je dvignilo iz mrtvega in brezbrižnega razpoloženja na-pram socialnim in kulturnim vprašanjem današnjih dni. Delavci so se oklenili našega poki cta zato, ker so spoznali, da je naš program za delavstvo najbolj koristen, da naša gledanja na gospodarska vprašanja in na delavske potrebe odgovarjajo sodobnim demokratičnim načelom in nazorom. Naša zastava ponosno vihra zlasti tudi v rudarskih revirjih, v katerih nacionalna misel ni mogla prodreti do uvaževanja vredne pomembnosti. Danes je narodno delavstvo s svojim strokovnim pokretom v rudarskih revirjih zavzelo drugo mesto in krepko koraka naprej proti vrhu. Samo naravno je, ako je naš pokret postal predmet srditejših in bolj osredotočenih napadov od strani onih, ki so smatrali, da so edini poklicani, da branijo delavske interese v skupnosti narodnega in državnega življenja. Da bi pomembnost in simpatičnost našega pokreta oslabili, nas zlasti radi obmetavajo z nazivom, da smo kapitalistična organizacija, da smo rumena organizacija, da služimo koristim kapitala, da zavajamo delavstvo v kapitalistične mreže in podobno. S takimi očitki so že tudi pred vojno obmetavali nacionalne delavske organizacije, čeprav je bilo jasno, da so nacionalne delavske organizacije bile one, ki so ustvarile tudi nacionalni delavski politični pokret, zlasti na češkem, ki je krepko podprl vsenarodna prizadevanja za dosego političnih svoboščin in državne svobode. Mi moramo povedati, da je naš pokret najmanj simpatičen kapitalističnim gospodarstvenikom, skušnje nam kažejo. da je vsaka druga delavska strokovna organizacija kapitalistom bolj dobrodošla kot naša. To je tudi naravno, kajti naš program hoče zlasti tujenarodni kapital oslabiti v njegovih nenarodnih težnjah in mu vzeti vladajoč vpliv. Naš program hoče, da se narod dvigne na višjo stopnjo, da bo lažje in bolj uspešno branil svoje vsenarodne pravice in ne bo sužnjeval tujim koristim. Naš pokret gre tudi preko ožjih delavskih stanovskih interesov in vodi boj proti kapitalistom na širši vsenarodni osnovi. Mi smo sicer delavska stanovska organizacija, ki se bori v prvi vrsti izključno le za delavske stanovske koristi, istočasno pa smo tudi narodna delavska organizacija, ki ne sme puščati v nemar narodnih koristi celote. Zavedamo se, da je naše gospodarsko življenje še zelo zastrupljeno z nenarodno miselnostjo. Vsaka narodna miselnost med delavstvom je takemu gospodarstvu neprijetna. Ker je to tako, se dobro zavedamo svoje narodne važnosti in vemo, da bo nerazpoloženje podjetnikov napram naši organizaciji še dolgo trajalo. To pa je samo dokaz, da je naš pokret za vse delavstvo koristen, neobhodno potreben pa tudi za naša narodna kulturna hotenja. Narodni delodajalci pa vedo, da je za našo gospodarsko osamosvojitev potreben tudi močan narodni de lavski pokret. Po § 219 obrtnega zakona obdrži delavec pravico do plače, ako je najmanj po 14. dnevnem službovanju sprečen vršiti službo vsled bolezni ali nesrečnega slučaja za razmeroma kratek čas, ne več nego teden dni. Plačilu »bolezenskega tedna« se delodajalci srdito upirajo. Kadarkoli zborujejo, vedno sprejmejo med drugim tudi resolucijo, da se mora ta paragraf obrtnega zakona črtati. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da dobi tudi za prvi teden bolezni delavec hranarino in zato ne more dobivati še rednega zaslužka, da ima tako celo več prejemkov, kakor pa takrat, kadar je zdrav in dela. Vspričo skrajno nizkih mezd, ki jih imajo delavci, ni prav nobena posebna ugodnost, če imajo za prvi teden obolenja tudi pravico do plače. Vsaj vemo, da bolezen povzroča tudi posebne izdatke. Vprašanje je tudi, koliko časa bodo še dobivali delavci za prve dni obolenja hranarino. Znano je da SUZOR pripravlja predlog, da bi zavarovani člani prve tri dni obolenja ne dobivali hranarine, zato bi se pa denarne dajatve obolelih članov podaljšale od 26 na 52 tednov. Kontrola brez uspeha Pri ministrstvu za trgovino in industrijo je ustanovljen urad za kontrolo cen. Zaenkrat je določena, da se izvaja kontrola cen nad naslednjim blagom: kruh, moka, otrobi, domače testenine, riž, kava in njeni surogati, jedilno olje, mast, sveže meso, milo, sveče, drva, premog, molino, srbsko platno, bombaž no platno, gradi, kreton, sukanec, . flanela, parhent, sukno, volna za pletenje in vezenje, lopate, kose, srpi in motike. Naloga za kontrolo cen je, da prouči, ali so se zadnjega pol leta cene navedenim predmetom upravičeno dvignile in če se niso, da se cene znižajo. Ve8 tednov je že, odkar odbor za kontrolo cen posluje in do danes še nismo slišali, da bi njegovo uradovanje vplivalo na porast cen. Res je le, da so se med tem cene blagu, ki je pod takozvano kontrolo zopet dvignile, kot bi urad za kontrolo cen sploh ne obstojal. Tudi je število vrst blaga, ki je pod kontrolo veliko premajhno. Imamo živila, ki so za prehrano ljudstva neobhodno potrebna in vendar niso v seznamu urada za kontrolo cen. Nerazumljivo je n. pr., da urad za kontrolo cen ne vpliva tudi na cene sladkorju, fižolu, koruzni moki in zdrobu ter rižu. Brez teh živil nobena družina živeti ne more in so prav tako temeljite kontrole potrebne, kot živila, ki jih je kontrolni urad sprejel v delokrog svojega poslovanja. Tudi je nepomljivo, da se ne kontrolirajo cene obutvi. štrajk krojačev 2e več tednov so se vršila mezdna pogajanja med krojači in njihovimi poslodavci. Pogajanja pa niso uspela. Krojaški mojstri in konfekcije niso hotele zvišati mezd vsled porasta draginje. Krojaški pomočniki so nato pričeli stavkati. Zaenkrat stavka 800 pomočnikov. Verjetno je, da se bo število stavkajočih *e povečalo. Naše krojaške pomočnike obveščamo o stavki zato, da ne bodo iskali del* I v Zagrebu. Kaj sedaj? Z odločbo z dne 16. marca 1931 je minister za šume in rudnike odredil, da se vrše v vseh rudniških in topilniških podjetjih volitve delavskih zaupnikov po navodilih z dne 23. decembra 1927, ki so bila izdana na podlagi določil zakona o zaščiti delavcev. Z isto odredbo ministra za šume in rudnike je bilo tudi določeno, da se volitve po zakonu o zaščiti deiavcev ne izvrše v onih rudarskih podjetjih v katerih obstoje krajevni zadružni odbori na podstavi zakona o rudarskih zadrugah z leta 1896. Vprašanje je, če je imel v ^mislu zakonitih določi’, minister za šume in rude pravico odločili, da se v nekaterih rudarskih podjetjih voli zaupnike po zakonu o rudarskih zadrugah, v drugih pa po zakonu o zaščiti delavcev Obveljati bi moglo samo načelo, ah se v vseh ludarskih podjetjih volijo obratni zaupniki po zaKonu o rudarskih zadrugah, ah se pa zopet v vseh rudarskih podjetjih voli zaupnike po zakonu o zaščiti delavcev. Nekateri zagovarjajo stališče, da je zakon o rudarskih zadrugah lex specialis, ki ga zakon r zaščiti delavcev ni razveljavil. Drugi so zopet mnenja, da je zakon o rudarskih zadrugah bil s § 126 zakona o zaščiti delavcev razveljavljen in da se volitve zaupnikov vrše lahko v rudarskih podjetjih le na podlagi navodil o volitvi obratnih zaupnikov z leta 1927. Tretji so zopet mišljenja, da za rudarje veljata oba zakona, tako zakon o rudarskih zadrugah, kot zakon o zaščiti delavcev in da lahko rudarji izvolijo tako načelstvo druge rudarske skupine, kot obratne zaupnike po zakonu o zaščiti delavcev. K tem različnim tolmačenjem zakonitih predpisov bi bilo pripomniti: V duhu zakona o rudarskih zadrugah in zakona o zaščiti delavcev gotovo ni, da bi Imeli rudarji dve vrsti zaupnikov, še prav posebno, ker je delokrog obeh vrst rudarskih zaupnikov v bistvu eden in isti. Za slučaj, da obvelja mišljenje, da je zakon o zaščiti delavcev razveljavil zakon o rudarskih zadrugah, se morejo voliti rudarski zaupniki le po zakonu o zaščiti delavcev. Ce je pa še naprej v veljavi zakon o zadrugah, potem brez izjeme za vsa rudarska podjetja velja ta zakon in se nikjer ne morejo vršiti volitve po zakonu o zaščiti delavcev. Za ta slučaj bi tudi odločba ministra za šume in rude z leta 1931 ne veljala, ko dopušča, da se v nekaterih rudarskih podjetjih volijo zaupniki po zakonu o zadrugah, pri drugih pa po zakonu o zaščiti delavcev. Da je sedaj zmeda, kako se naj volijo rudarski zaupniki, popolna, je za volitve dne 3. marca t. 1. rudarsko glavarstvo odločilo, da sc vrše v rudarskih podjetjih volitve po zakonu o zaščiti delavcev, volitve pa vodi ustanova rudarskih zadrug, ki z obratnimi zaupniki po zakonu o zaščiti delavcev nima dejansko nobenega opravka. Poleg tega se je z načinom izvedbe volitev ustvarjalo mišljenje, da volijo rudarji načelstvo druge rudarske skupine, in to na način, kot je predpisan za volitve obratnih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev. Volilni red obratnih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev se je pa sprejel zato, ker predvideva proporc in ker je s tem pravičnejši. To mišljenje pa v zakonu ni utemeljeno. Če so se volitve vršile po zakonu o zaščiti delavcev, potem rudarji 3. marca niso izvolili delegatov za skupščino rudarske zadruge, ampak obratne caupnikc, kot jih predvidevajo navodila z leta 1927. S temi obratnimi zaupniki tudi ni mogoče zborovati rudarski zadrugi, ker so bili pač izvoljeni za čisto drugo delavsko ustanovo. Odveč je zato tudi vsako razmišljanje, ali traja funkcijska doba izvoljenih rudarskih zaupnikov tri, ali eno leto. Po navodilih iz leta 1927, kot so bili zaupniki izvoljeni, traja funkcijska doba sama eno leto. Izvoljeni obratni zaupniki v rudarskih podjetjih lahko sicer izvolijo starešino enega rudarskega podjetja, če obstoja iz več samostalnih oddelkov (rudnikov), ne morejo pa izvoliti načelnika in odbora, ki bi imel funkcijo za cel rudarski teritorij in seveda tudi ne načelstva druga rudarske skupine. Skratka: dne 3. marca m izvoljeni rudarski zaupniki niso nič manj in tudi nič več, kot zaupniki, ki so se izvolili v ostalih industrijskih podjetjih. Po volitvah 3. marca je torej obstoj II. skupine rudarske zadruge v zraku. Njena funkcijska doba je potekla, novih delegatov pa rudarji niso izvolili, ker so izvolili le obratne zaupnike po zakonu o zaščiti delavcev. Upravičeno pa rudarji zahtevajo, da še naprej obstoja II. skupina rudarske zadruge. Kajti delokrog II. skupine rudarske zadruge je širši kot obratnih zaupnikov in izvršuje lahko tudi funkcije, ki jih obratnim zaupnikom ni mogoče. Poleg tega se delokrog razteza na celo banovino, na vso rudarsko industrijo, kar je gotovo važno v pogledu enotnega in složnega dela za zboljšanje socialnih in mezdnih zahtev rudarjev. Ce pa hočemo, da še naprej obstoja II. skupina rudarske zadruge, se mora nekaj ukreniti na pristojnih mestih. Potrebno je izposlovati, da se izda ministrska uredba, s katero se nedvoumno določi, za katera rudarska podjetja velja zakon o rudarskih zadrugah. Uredba mora nadalje določiti, kateri členi zakona o rudarskih zadrugah se spreminjajo, da dobimo proporcijonalne volitve, katere rudarji soglasno zahtevajo. Pozabiti se ne sme tudi na novo določilo, da se tudi volitve načelstva IL skupine rudarske zadruge izvedejo po proporcu. Drugega izhoda ni! Razen, če se zakon o rudarskih zadrugah sploh ukine za vsa rudarska podjetja in da imajo tudi rudarji le obratne zaupnike po zakonu o zaščiti delavcev. V tem slučaju bi pa bilo vztrajati na zahtevi, da se navodila o volitvi obratnih zaupnikov z leta 1927 dopolnijo v toliko, da si vsa rudarska podjetja po proporcu potom izvoljenih krajevnih obratnih zaupnikov izvolijo načelstvo, katerega delokrog bi obsegal vsa rudarska podjetja v banovini. Nič podpisati Razni delodajalci na vse načine poskušajo, da se izognejo izplačilom, ki so po zakonu izrecno predpisani. Tako se mora delavec boriti za plačilo nadurnega dela, bolezenskega tedna, za 14 tedenski odpovedni rok in za mezdo ob orožnih vajah. Navadno se v dobi, ko je delavec pri delodajalcu še zaposlen, niti ne upa predložiti svojih zahtev, ker bi sledila odpoved. In izgubiti kruh v današnjih časih, ni tako enostavna stvar. Svoje zakonite zahtevke delavci običajno uveljavljajo šele takrat, ko zapuste delodajalca, ki jim tekom službovanja ni priznal upravičenih prejemkov. Sodišče je potem zahtevke delavcev tudi priznalo, če jih tudi delavec ni uveljavljal v času, ko je bil še pri delodajalcu zaposlen. Sodišče je zastopalo stališče, da delavec kot gospodarsko šibkejši ni mogel od delodajalca zahtevati plačila, ker je bil izpostavljen nevarnosti, da izgubi zaposlitev. Sodišče tudi ni priznalo nobenih ustmenih, ali pismenih izjav, ki jih je delavec napravil v času zaposlitve 'in naj se je tudi izrekel, da je bil popolnoma izplačan za vse kar je imel terjati. Take izjave je sodišče smatralo kot v sili izrečene. Izjavo o popolnem izplačilu in da delavec od delodajalca nima ničesar več terjati, je sodišče priznalo šele tedaj, če je delavec podpisal izjavo potem, ko je zapustil ali zapuščal svojega delodajalca. Delavci nam poročajo, da nekateri delodajalci sedaj dajejo delavcem na dan odpusta iz službe ob priliki zadnjega izplačila mezde v podpis izjave, v katerih je napisano, da se odrekajo vsem zahtevkom in da so popolnoma izplačani. Delavci take izjave podpišejo, meneč, da bodo še vedno lahko uveljavili svoje zahtevke pred sodiščem. To mišljenje je pa pogrešno. Takrat ko delavec zapušča službo, ne sme podpisati ničesar, če misli, da lahko še kaj zahteva. V tem slučaju bi z vsako svojo zahtevo pred sodiščem propadel. Če je namreč delavec podpisal izjavo ko zapušča službo, je po mnenju sodišča to storil brez vsakega pritiska, ker ni bil v nobeni odvisnosti več od delodajalca. Zato naj delavci, ko zapuščajo službo, ničesar ne podpisujejo. URS In naši socialisti Po volitvah obratnih zaupnikov na Jesenicah smo trdih, da je veliko večino glasov! dobila kandidatna lista Strokovne komisije, ah SMRJ od levičarjev, ki svoje liste niso mogli postaviti in ki danes tudi niso organizirani v nobeni legalni strokovni organizaciji. Zato se naj Strokovna komisija tudi preveS ne hvali s svojo »zmago« na Jesenicah. Vi zadnji številki »Ljudskega glasa« sedaj so« cialisti sami priznavajo, da niso dobili glasove le od svojih pristašev. K tej konstataciji! pristavljajo: »Kaj nas briga, kateri niansi! razrednega delavskega pokreta politično pripadajo volilci SMRJ na Jesenicah. Za nas j« važno le to, da so volilci SMRJ s svojimi gla*1 sovi izrekli zaupanje in pripadnost k strokovnemu pokretu, ki pa je in bo ostal vedno le orodje vsega delavskega razreda, nikdas pa samo ene politične grupe.« »Ljudski glas«; se torej izreka za sodelovanje z levičarji in se pri tej svoji razlagi niti ne zaveda, da j« zašel v veliko nasprotje s sklepi svoje centralne strokovne organizacije URS. V istem času ko je izšel »Ljudski glas«, je objavil so-drug dr. Topalovič v beogradskih dnevnikih! proglas, v katerem pravi, da odslej niti govora ne more biti več, da bi socialisti in komunisti v strokovnem ah političnem pokretu sodelovali. Po hudih notranjih borbah v URS so socialisti pretrgali vse stike s komunisti in seveda tudi za slučaj volitev obratnih zaupnikov ne more biti o skupnih nastopih' niti govora. Po pisanju »Ljudskega glasa« so naši socialisti očividno drugega mišljenja in sedaj samo še čakamo, da bodo vi prihodnji številki demantirali samega vodjo! sodruga dr. Topaloviča in proglasili njegov: poziv za zmoten. Z ozirom na prislovično nedoslednost naših radeckimarš-socialistov ja tak demanti resno pričakovati... Invalid! dela Od ustanovitve našega socialnega zavaro-« vanja pa do danes je bilo Suzorju prijavljenih 250.000 slučajev obratnih nezgod. Od tehi je bilo smrtnih slučajev okrog 5000, a preko 25.000 delavcev je invalidov, katerim izplačuje Suzor letno preko 50 milijonov dinarjev! na rentah. Največ smrtnih slučajev je biloj v šumski industriji, dalje v industriji pri obdelavi kamenja, zemlje in v gradbeni industriji. V teh industrijah je našlo smrt 15001 delavcev. Pri padcu iz višine v globino se je smrtno ponesrečilo 700 delavcev. Vsled eksplozije, zastrupljenja, opeklin in požara je umrlo 500 delavcev. Že samo iz teh številk lahko vidimo, kako riskantna je zaposlitev; delavca in to pri povprečno zelo slabem zaslužku. Vprašanje nastane, zakaj je tolika obratnih nezgod. Statistično je ugotovljeno* vsled primitivnih priprav pri raznih delih* vsled brezvestnih poslodavcev, ki večkrat niti najmanj e ne pazijo, da imajo v svojih podjetjih urejeno tehnično zaščito delavca, ki jq z zakonom predpisana, vsled težnje podjetnikov, da s čim manjšimi investicijami dose-t žejo čim večje dobičke in na koncu vsled ne** kazljivosti in nepoučenosti delavcev samih* Na vsak način imajo pristojne nadzorstvene! oblasti veliko odgovornost za tako velikoi število obratnih nezgod. Zakoniti predpisi s Nemčije se ne bode podražili. Nemški generalni konzulat v Zagrebu sporoča, da se kmetijski stroji, orodje in zlasti plugi, ki jih uvaža Jugoslavija, po ukinitvi carine ne bodo podražili, kako* as poročali nekateri liBtL Odpravljena Je bila 1 namreč carina na pluge, ker je v naši drža- J vi že mnogo premalo plugov in domača industrija ne more kriti vse potrebe. *= Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, z. * n. j. v Ljubljani izplačuje od 15. t. m. vse vloge, ki dne 1. marca 1. 1935. niso presegale zneska 5000 din. Vse te osvobojene in nedvignjene vloge se bodo po 30. juniju 1. 1940. prenesle na novi račun in se bodo obrestovale po normalni obrestni meri. “ Lista za nadzorovanje cen bo morda razširjena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo z raznih strani predloge, da se lista nadzorovanih predmetov razžiri še na nastopne predmete: modro galico, cin, baker, med, steklo, koks, barve, elektrotehnični material, sirove kože in usnje, loj, bom' baž, svilo, juto in predivo od teh sirovim Kakor javljajo so menda že določene cene vsem predmetom, ki spadajo pod nadzorovanje cen. *= Obtok bankovcev presegel 10 milijard 'dinarjev. Po poročilu Narodne banke z dne 29. februarja se je povečal obtok bankovcev v zadnjem tednu februarja za 160 milijonov dinarjev, tako da znaša nad 10 milijard. 1X1 Nov rudnik zlata v naši državi. V kratkem se namerava začeti izkoriščanje ležišča arzenove rude v Hrmzi v Bosni. Kakor so ugotovili strokovnjaki, je pričakovati, da bo vsaka tona arzenove rude dala štiri grame zlata. Ako se bo letno predelalo 50.000 ton te rude, se bo dobilo letno okoli 200 kg zlata. Novice aamiiMii ■! ii m iimmih • Kralj Peter H. v gledališču. Nedavni predstavi Gluckove opere »Orfej« v gledališču v Beogradu je prisostvoval tudi NJ. ,V«1. kralj Peter II. v spremstvu svojega guvernerja generala Petra Kosiča in adjutanta polkovnika Petroviča. Kose Je kralj pojavil v dvorni loži, ga Je občinstvo stoje navdušeno pozdravljalo. Ohkester Je zaigral državno himno, ki jo je občinstvo spremlja- lo z navdušenimi počastitvami. Kralj ja ato j e iz svoje lože prijazno odzdravi jal občinstvu. Kralj je ostal v gledališču do konca predstave. Ko Je po predstavi odhajal, ga Je občinstvo spet navdušeno pozdravljalo. I • Peter Zivkovič opravlja samo dobra dela. O g. Petru Zivkoviču piše beograjski »Narodni glas«: »G. Zivkovič, predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke, spada v vrsto priljubljenih predsednikov političnih strank v naši državi. Njegove besede vlivajo polet in voljo. Vse svoje življenje opravlja samo dobra dela. Nacionalne množice ga obožujejo. G. Zivkovič je kot vodja ene izmed najmočnejših političnih strank v naši državi naša nacionalna nada Jugoslavije, v katerega v teh motnih in negotovih časih upirajo svoje oči vsi zavedni in trezni nacionalisti naše, s krvjo ustvarjene domovine.« • Nacionalna mladina na Koroški Beli. V nedeljo 3. t. m. je bil občni zbor občinske mladinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za Koroško Belo v prostorih Čopove gostilne. Omladinci lz vsega jeseniškega kota so prišli na občni zbor, a poleg tega tudi mnogo starejših članov stranke. Po poročilih funkcionarjev občinske organizacije Je podal politično poročilo g. Milan Mravlje, za njim pa g. Miha Frčaj iz Zasipa. Izvajanja obeh govornikov so zborovalci navdušeno odobravali. • Uredba o naglih vojnih sodiščih. Ministrski svet je na predlog ministrstva za vojsko izdal uredbo o naglih vojaških sodiščih v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju. Uredba velja za vojake in civiliste. • Obvezno škropljenje sadnega drevja v Mariboru. Ker San Josejev kapar, ta najhujši škodljivec sadnega drevja, grozi uničiti naše sadjarstvo, je banska uprava dravske banovine z odredbo z dne 16. decembra 1. 1939 odredila vse potrebene ukrepe, da se zatre ta nevarni kapar. V smislu teh odredb bo več škropilnih kolon mestnega poglavarstva v Mariboru pod strokovnim nadzor" stvom v območju mesta Maribora izvršilo škropljenje vsega sadnega drevja. Stroški se pozneje porazdele sorazmerno na Imetnike dreves. • Bankovci po 100 din iz leta 1920. ne bodo vzeti iz prometa. Na Narodno banko se obračajo številni ljudje s prošnjo, naj jim zamenja lOOdinarske bankovce, ki Imajo napis »Narodna banka kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca«, z datumom od 30. novembra 1. 1920. Razširile so se namreč vesti, da bodo tl bankovci vzeti iz prometa. S pristojnega mesta pa poročajo, da imajo ti bankovci enako vrednost kakor oni z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« z dne 1. decembra 1. 1929. * Najstarejši rudarski upokojenec v Zagorju je Josip Jesih, ki je ob Gregorjevem praznoval 871etnico. Doma je pri Sv. Urhu. Skoraj vsi sinovi so po očetovem zgledu dobili zaposlitev pri rudniku. To je prava rudarska rodbina, zvesta rudniku od roda do roda. Tudi trije sinovi so že upokojeni, dva še delata, dva pa sta umrla. Edina hčerka je gospodinja. Vsi otroci so bili vzgojeni v narodnem duhu. Sin Mirko je bil več let na" čelnik zagorskega Sokola, hčerka pa načelni" ca. Poleg tega so bili vsi dobri pevci pri Glasbenem društvu. Tudi oče sam ima mnogo veselja do nacionalnega gibanja in je še vedno storil svojo napredno dolžnost. Želimo mu, da bi učakal lOOletnico! * Delo proti jetiki. Protituberkulozna zveza izdaja letos že šesto leto časopis »Delo proti tuberkulozi«, ki izhaja vsaka dva meseca in želi biti predvsem poljudno glasilo borbe proti morilki jetiki. Ker je jetika slovenska ljudska bolezen, mora postati tudi borba proti njej last in dolžnost vsega slovenskega naroda. Prav je torej, da vsi prisotni činitelji, predvsem pa zdravniki, učitelji in duhovniki, najširše sloje izpodbuja-jo na protituberkulozno delo. Pri tem delu Jim bo sijajno pomagal časopis »Delo proti tuberkulozi«, ki je urejevan smotrno in prav z voljo, da postane last širokih slojev. Časopis, ki stane letno samo 10 dinarjev, se naroča pri Protituberkulozni zvezi v Ljubljani, Aškerčeva cesta (šolska poliklinika). Vsem ga prav toplo priporočamo! • Rok za "prejem mladeničev v zrakoplov-no podoficirsko šolo v Novem Sadu (starost od 17 do 21 let) je do 15. marca letos. Za pehotno podoficirsko šolo v Beogradu, Bileči* Zagrebu, za artilerijsko podoficirsko šolo V Cupriji in inženjersko podoficirsko šolo v Sabcu (starost od 18 do 21 let) je do 20. marca letos. Vsa pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franjo, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Zrn pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. ♦ Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pi- ^au' Kellev DOM fz1 Poslovenil B R »Da Zaradi tega sem prišla! Dovolj sl nam dolžan. Večino! Skoraj vse! In Jaz ne govorim zaradi sebe, ampak zaradi Matije.« »Zaradi Matije? Kaj bi pa temu škodova- lo, če jaz, če — « »Ce hodiš k Bercetu? Ce hodiš za Loto? Res je! Lepa reč bi bila, če bi nazadnje Loto še vzel « »Molči, Lenka! To te prav nič ne briga!« Toda ona se za njegove besede ni zmenila. »Da, in pijani Berce naj bi postal tvoj tast, kaj ne?« »Lenka, ven te bom nagnal!« »Pusti me, da najprej vse pov em! Lepo bo, če poj dete po poroki mimo očetovega groba. Ali ne veš, da ga ima ta svojat na vesti? In Matija bo moral tudi to gledati, Matija, ki so ga oni spravili v zapor. Zelo lepo bo! To si res fant, Henrik!« »Nehaj, Lenka, saj bom še znorel!« Sedel je na stol. Nič ni rekla. Naslonila se je ob zid in ga gledala strogo, skoraj sovražno. Njega pa so njeni očitki pobili. Potem je rekel: »Saj ni nič dokazano!« »Da je oče mrtev, je dokazano!« Nato ni izprva vedel odgovoriti. Naposled je dejal: »Oče se je ponesrečil.« »Ne!« Ta »ne« Je zvenel kar strahotno v nočni tišini. Henrika je zadel kakor udare* s pestjo in zazeblo ga je. Zmerol se je boril s tem strašnim vprašanjem in nikoli ni našel nanj pravega, odločnega odgovora. To dekle mu je dalo odgovor. Plašno jo je pogledal. »Kako moreš to reči, Lenka. To, o očetu... « Iznenada so jo posilile solze. Potem jo je spet obšla Jeza. »Očetova smrt Je jasna. In Berce jo je hotel. Očeta Je pripravil ob denar, potem je krivo prisegel in nazadnje mu je odpovedal posojilo. Tu si oče ni več vedelpomagatl. In sdaj — hodiš ti — njegov edini sin — « Tu Jo je zapustila hladnokrvnost. Omahnila Je na stol, skrila obraz v dlaneh in začela jokati. Pogledal jo je mirno. Potem Je prazno rekel: »Nehaj jokati, Lenka. Saj se ni nič zgodilo. Ne bom tajil, da Loto rad vidim, — že dolgo, dalje kakor sam vem, toda to — bom že premagal, — ker moram, — kar moram — « Vstal je in se obrnil stran. Tedaj je iznenada stopila k njemu, ga objela okoli vratu in ga poljubila na lice. »Henrik, ali prav nič ne veš, prav nič ne veš za Liziko?« »Kako? Kaj? Kaj naj vem o Liziki?« »Da te — ima strašno rada, Henrik!« Zdrzni! se je. »Lizika? Da me ima Lizika rada? Lenka!« »In Matija je zmerom na to upal!« Presenečen jo je pogledal. Iznenada ga je obšlo spoznanje. »O. Lenka, tega si ne bi bil nikoli mislil!« Spet je sedel. Položila mu je roko na ramo. »Pa ne smeš misliti, Henrik, da Je Matija samo zaradi tega za nas delal. To bi bilo grdo. Tega si ne smemo o njem misliti. Vem pa, da Je na to upal. In zdaj — Henrik, kar srce se mi je trgalo, ko sem ga gledala, kako je nocoj hodili po hiši, bled kakor zid. In ničesar ni hotel pokazati, ničesar povedati; Po sili se Je poizkušal smejati, — Joj, kar bolelo me je.« v Srepo se je zazrl vanjo, stresel se Je ln zapri oči. »Lenka, tega — tega ne smete od men« zahtevati.« Otožno je pogledala predse. »Saj tega ne zahtevamo. Toda onega drugega, Henrik, nam ne smeš napravit!.« Dolgo sta potem oba molčala. Zunaj v grmovju je še zmerom prepeval ptič. In onstran ceste se je lesketala topla luč. Dekle se je izpremenilo. S plašno nežnostjo je prijela bratovo roko. »Henrik, ali tl je to tako težko?« Tedaj je hripavo odgovoril: »Sele zdaj vem, šele zdaj, ko je ne smem imeti, čeprav jo imam tako strašno rad!« In čez nekaj časa je zaihtel: »Lenka, kako obupno je naše življenje!« Nien obraz se je spačil. »Vem, da sem grda s teboj in z vsemi drugimi, da vas vse jezim — vse, pa ne morem pomagati.« Ni ji odgovoril. »Toda mislim dobro, samo tega ne znam prav pokazati. Tako odurna, neumna sem. In nihče me ne more trpeti!« garno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in ure-čna bi bila pa šele, če Angleži mesa ne bi X V Ameriki gredo težki milijoni za lepotičenje. Hrepenenje po privlačni zunanjosti je v Ameriki splošno. Tam si ne prizadevajo samo ženske, da bi bile očarljive, tem- več tudi moški. Američani so izračunali, da porabijo mikavne. Američanke za svojo telesno lepoto težke milijone, letno okrog 800 milijonov dolarjev. Za ta denar bi nahranili mnogo lačnih želodcev. Toda Američanke odgovarjajo, da se jih prav od teh milijonov tudi mnogo nahrani, kajti v tvornicah lepo-tičja je zaposljena cela armada ljudi. V Ameriki se ne zahteva mikavnost samo od igralk in pevk, temveč tudi od prodajalk, uradnic in siploh od vseh žensk v poklicih. Pa tudi moški nočejo zaostajati. Tudi oni hočejo biti lepi. Američani potrošijo za svojo zunanjost letno okrog 600 milijonov dolarjev. Ta denar gre za kreme, masažo, telovadno orodje, moški puder in podobno. Vsaka Američanka izda letno za svojo telesno lepoto okoli 23, vsak Američan pa oko- li 16 dolarjev. Pri moških odpade precej stroškov na vsakodnevno britje. X Potniški žepni telefon. Italijanskemu iznajditelju Mastiniju se je posrečilo sestaviti majhen žepni telefon, ki bo dobro služil na potovanju po morju, v letalu, na vlaku ali avtomobilu. Lahko se ga bodo posluževali ljudje tudi na sprehodu. S tem aparatom je omogočeno priklicati vsakega naročnika telefonske centrale, pa tudi lastnika podobnega telefonskega žepnega aparata. Za iznajdbo se zanima že okrog 20 držav. Kako je ta telefon narejen, ni znano. X Poljski delavci na nemških kmetijah. V Milanu izhajajoči dnevnik »Corriere delLa Sera« piše, da bo nemško kmetijsko ministrstvo v še večjem obsegu dobilo poljske de' lovne sile za delo na nemških kmetijah. Za prva pomladna dela je že zbranih okoli 800.000 Poljakov in Poljakinj iz zapadne Poljske. Kakor piše list, gre za zdaj predvsem za prostovoljne prijavljence, ki so jim zagotovljene ugodne delovne razmere. Mesečno bodo lahko pošiljali svojim družinam do 50 mark. Razen njih bo zaiposljenih pri kmetijskih delih še okoli 300.000 poljskih vojnih ujetnikov. Isti list piše z zadovoljstvom, da se je letos vrnilo na sezonsko delo v Nemčilo tudi okoli 30.000 italijanskih kmečkih ljudi. X Obsodbe zaradi poslušanja nenemškega radia. Nemški listi poročajo o novih sodnih obravnavah proti nemškim državljanom, ki so poslušali tuj radio In pripovedovali po- * tem svojim znancem, kaj so čuli. Vsi obtoženci so se morali zagovarjati pred izjemnimi sodišči, ki so jih' obsodila na ječo od dveh do petih let. V sodbi naglašajo sodišča, da je poslušanje tujih radijskih postaj danes za vsakega Nemca zločin, ki terja najstrožjo kazen. Če se kaznujejo vojaki, ki se sami telesno pohabijo, da bi se izognili vojaški službi, je treba kaznovati tudi vse državljane, ki se sami nravno kvarijo s poslušanjem tujih radijskih postaj. Med obsojenci zadnjega časa sta tudi Celovčana Gregor Bizail in Aleksander Klupper, ki sta dobila vsak tri leta ječe. Poslušala sta nemška poročila, ki jih oddaja francoska postaja v Strasbourgu. X Dišeče električne žarnice. V Ameriki imajo tudi že take električne žarnice, ki ne samo lepo žare, temveč tudi širijo prijeten vonj. Ta na prvi pogled redka pridobitev moderne tehnike ni nič posebnega. Žarnica ima stene prevlečene s- tenko plastjo ilovice ali sadre in ta hrapava plast je namočeno s parfumom. Kadar žarnica sveti in se pri tem segreva, izhlapeva iz nje parfum in se širi po sobi Plast ilovice ali sadre je tako tenka, da lahko prodira svetloba skozi njo približno tako, kakor če je žarnica narejena iz motnega stekla. Ta izum se da uporabiti v zdravstvene namene, če nadomestimo parfum v hrapavi prevleki z razkuževal-nim sredstvom, lahko svetimo s takimi električnimi žarnicami in čistimo zrak v sobL To bo posebno dobro došlo bolnišnicam, gle* dališčem, kavarnam in kinematografom. X Bencin se dobiva ▼ naravi tudi čist. Splošno je znano, da se pridobiva bencin iz sirovega petroleja ali nafte. V nekaterih podjetjih imajo velike naprave, v katerih se pridobiva iz nafte do 50 odstotkov bencina. Sirovi petrolej se pojavlja v naravi dokaj pogosto, o bencinu samem pa tega ne moremo trditi. Da bi se bencin pojavljal kje v naravi čist, je velika redkost. Edini tak primer je na otoku Kubi. Tam so naleteli na vrelce, ki dajejo čist bencin, poraben za pogon motorjev takoj, ko pride iz zemlje. 2! bencinom prepojene zemsk® plasti leže 60 do 400 (metrov globoko. Bencin Črpajo iz zemlje s črpalkami, ki jih goni zemski plin, uhajajoč iz zemlje z bencinom. V dveh letih so Izčrpali tu iz zemlja okrog 20.000 ton čistega bencina. . . .ul JlMj NAPISAL M 1 B K O BRODNIK _ Srce v okovih 71 HOMAN f »Da!« »Potem pojdita oprezno po hiši. Mislim, Ha Kregar nima dosti ljudi?« »Ne. Tri ali štiri « »Prav! Kogar srečata, ga primita In napravita z njim tako kakor z onim, ki vama bo odprl. Le pazita, da pojde vse brez hrupa. Ce ne, je vse izgubljeno. Razumela?« »Da!« »PreiSčita sobe ln Ce najdeta kje otroka, ga prinesita sem Potem začnem jaz.« »Dobro.« »Zdaj vesta vse Vajina naloga je težka, vendar vama zaupam!« Dve senci sta izginili v parku. | * Dolgo je čakal. Minuta je tekla za minuto. Nikjer ni bilo luti glasu. Vse je bilo praznično mirno. Le malo luči je gorelo v graščini. Le nekaj oken je bilo svetlih. Kaj se ta trenutek godi za njimi, kaj se bo zgodilo čez nekaj časa? Ali jima bo uspelo? Ali bo dobil igro, ki jo igra? Branko je čutil, kako mu nekaj stiska srce. Ni bil strah, bila je le neka tesnoLa, ki jo je čutil zmeraj, kadar je stal pred odločilnimi trenutki. Potem je nenadoma začul v bližini korake. Zaškripali so na pesku in prihajali čedalje bliže. Stopil je na sfezo, da ga je obsijala mesečina. V temi je komaj razločil detektiva, ki ga je iskal Vračal se je sam... Kje je Mitja? Kaj se je z njim zgodilo? Naglo je stopil detektivu naproti. »Kje je moj prijatelj?« »V graščini.« »Ali se vama je posrečilo?« »Vse!« »Ljudje so zvezani?« »Da.« »Kje je Kregar?« »V svoji sobi. Videl sem ga skozi ključavnico.« »In otrok? Ali sta ga našla?« »Zaklenili so ga v neko sobo. Nisva mogla dobiti ključa. Zato straži vaš prijatelj vrata, da se mu ne bi kaj zgodilo.« »Dobro!« »Stopite brž gor!« »Hm,« mu je takrat rekel detektiv. »Cese ne motim, je Kregar pravkar pozvonil.« Ne da bi še naprej poslušal detektiva, je Branko stopil v graščino in stekel po stopnicah. V veži, nad vrati je slišal zvonec, ki je nestrpno nekoga klical. Branko se je ustavil pred vrati. Nagel pogled skozi ključavnico mu Je povedal vse. Kregar je pravkar vstal in stopil k vratom. Pritisniti Je hotel na kljuko, tedaj pa so se vrata sama odprla. Branko je stopil na prag. Sedemnajsto poglavje ZOB ZA ZOB Kregar prvi trenutek obiskovalca sploh videl ni. Preveč je bil zatopljen v svoje misli. Ko pa ga je Branko odrinil in stcpil na sredo sobe, da ga je obsijala luč, je prebledel Ta obraz! Predobro mu je bil znan, prevečkrat ga je gledal v brezkončnih nočeh, ko je zaman hrepenel po spancu Mrzel pot mu je stopil na čelo. Ko da ne verjame svojim očem. ko da vidi prikazen, je stopil bliže in iztegnil roke kakor v obrambo. Hotel je zavpiti, toda njegovo grlo je bilo suho in krik je zamrl, preden je še prišel na ustnice Le z muko je zajecljal: »Kdo ste?« »Ali se me ne snominjate?« je bil mrzel odgovor. Tudi ta glas je Kregar poznal. »Ne... kdo ste?« je ponovil. Branko mu je velel z roko, naj s§de. »Res me ne poznate?« je mrzlo ponovil. »Ne spominjate se me?« Kregar je pobesil glavo. O, dobro se ga je spominjal, dobro je vedel, kdo stoji pred njim, po kaj je prišel Toda odgovoril ni. Ko je dolgo nato spet dvignil glavo, ie bila v njegovih očeh zapisana groza »Mislil sem, da ste mrtvi « je izdavil. »Haha,« se je zasmejal Branko Ob tem smehu je Kregarja mrzlo izpreletelo. »Ce bi bilo po vaše. bi bil mrtev, da,« je nadaljeval mladi mož. »Pa je usoda drugače hotela .., « Uprl ie svoj mrzli pogled v Kregarja. »In zdaj sem prišel k vam... « »Kaj hočete? ... « je tiho vprašal graščak in si obrisal znojno čelo. »Oko za oko, zob za zob!« je ledeno odvrnil Branko. »Prišel sem, da uredim račune z vami.« Pri teh besedah je Kregar planil pokonci. S Široko odprtimi očmi je zasrepel v Branka. »Kaj sem vam storil?« je zajecljal. »Kaj mi hočete?« »Sedite. Kregar. Ali imate tako slab spomin? Ali ste že pozabili? Ne veste, kako jo bilo takrat... na fronti? Poslali ste me v boj, da bi se me iznebili, da mi ukradete dekle. Mislili ste, da me pošiljate v smrt, mislili ste, da se ne vrnem. Ste že pozabili?« Ne da bi čakal odgovora, je nadaljeval: »Potem ste se vrnili domov. Zora je postala vaša žena. Ona, ki je nosila pod srcem mojega otroka. Nalagali ste jo, pregovorili ste jo, ne, prisilili, da je postala vaša. Ste pozabili?« Kregar ni odgovoril. Ves beden, zvit v dve gub6, je sedel, kakor bi pritiskala težka skala na njegova ramena. »Kaj boste odgovorili? Kako se boste opravičili?« Kregarjeva roka se je trdo oprijega mize, da so se mu nohti zasadili v les. »Ko sem ležal brez zavesti, ranjen ha smrt, ste mi ukradli r.Jeno sliko in njeno pismo. Kje je pismo?« Kakor bi bil izgubil vso voljo, kakor bi bila zamrla v njem sleherna iskrica upora, je- Kregar vstal in topo stupil k pisalni mizi. Odprl je predal in vzel iz njega pismo in sliko. Položil je oboje na mizo. Mladi mož ie vzel sliko v roko. Na njej so se še videli sledovi krvi, njegove krvi. »Ni vas zazeblo, ko ste začutili na sliki kri? Ni vas bilo groza? Ni vas bilo sram svoie strasti, svoie zavrženosti?« Pismo in slika sta mu zdrknili Iz roke. Stoml ie k oknu in hladno dejal: »Velik ie najin račun. Kregar Danes je zani naoočila ura plačila. In tudi za vaše druge neporavnane račune. Za umor v igralnici. Za vaše sleparije, ki so stale nekaj ljudi življenje. Za napad na ruskega inženjer-ja ... « Kregar se je stresel. »Da, tudi to vem Jaz sem bil tisti, ki sem ga rešil In jaz sem vam takrat strgal krinko z glave.« »Kai mi hočete?« je zajecljal Kregar. Njegov obraz se je bil v teh nekaj minutah postaral za deset let »Kaj vam hočem?« je ledeno odvrnil Branko. »Nič, gospod Kregar — to ooravl sodišče.« (Dalje) Iz naših delavskih krajev LjaMjama Iz vseh krajev prihajajo neprenehoma pritožbe, da delavstvo ni dobilo podpor na Borzi dela kljub temu, da je do teh upravičeno. Borza dela se izgovarja na občine, občine se izgovarjajo na Borzo dela, delavec pa radi tega največ trpi, kajti dva meseca čaka na podporo in celo več, končno dobi delo in je tako izgubil pravico na podporo. Pregledali smo par primerov in uvideli, da bo delavske pritožbe upravičene. Tako se je n. pr. zgodilo, da je delavec v prvi polovici januarja prosil za podporo preko občine, toda podpore ni prejel še danes in se mu tudi ni vrnilo knjižice. Na Borzi dela pa smo videli, da je sicer prijava vknjižena in nič drugega. Končno se jim je posrečilo najti knjižico s polo, ki se je skoraj po dveh mesecih vrnila na občino, preko katere bo delavec vpisal svoje podatke, na kar jo bo občina vrnila Borzi. Vprašanje je, če bo delavec deležen podpore, kajti v najkrajšem času se lahko zgodi, da bo dobil delo, nakar je delavec izgubil pravico do podpore. Kje je krivda ne bo treba posebej dokazovati. Imamo pa tudi I druge primere v katerih so se knjižice sploh izgubile in delavci zastonj prosijo in urgira-jo. da se jim vrnejo vsaj knjižice. Borza trdi, da jih je poslala občinam, občine pa trdijo, da niso ničesar sprejele in kaj naj stori delavec sedaj? Apeliramo na občine, kakor tudi na Borzo dela, da se ti primeri rešujejo bolj resno, in da prenehajo upravičene pritožbe. Mirna V nedeljo dne 17. marca t. 1. bo gostovala igralska skupina Narodne strokovne zveze v Mimi z zelo obširnim sporedom. Tambura-fiki orkester NSZ bo izvajal pod vodstvom tov. Karmelja koncertne točke in bo sodeloval tudi pevski odsek. Na vrsto pride potem spevoigra »Kovačev študent«, kjer sodelujeta, dramatični in pevski odsek ter tambu-raški orkester NSZ. Pričakujemo, da bo občinstvo iz Mirne in bližnje okolice napolnilo Sokolsko dvorano do zadnjega kotička. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina zelo nizka. Kranj Po občnem zboru je odbor kranjske podružnice sklenil, da je treba na vsak način poživiti delo NSZ v Kranju in okolici. Odbor je pričel z vso vnemo z delom in upamo, če bo šlo po tej poti naprej, da je uspeh zagotovljen. So sicer ovire, toda treba jih bo premagati s pozitivnim, koristnim in stvarnim delom in trud bo rodil uspehe, katerih je delavstvo najbolj veselo. Na sestanku, ki se je vršil v nedeljo, so se podale smernice bodočega dela. Odbor pa si je to delo porazdelil tako da izgleda, da če se bo delalo po tem programu, bo uspeh zagotovljen. Zaupniški odbori, ki bodo sestavljeni po posameznih tovarnah, se bodo predvsem zanimali za socialno gmotno ter vsesplošno delavska vprašanja, ki se porajajo v tovarnah. Vsi ti odbori se bodo pa sestajali vsak mesec enkrat, kjer bodo poročali o delu ter bodo dobili tudi nove smernice za nadaljnje uspešno delo. Sklenjeno je tudi bilo, da naj se prirejajo debatni večeri, kar je bilo soglasno sprejeto in bo en tak večer v najkrajšem času. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da bo vsako nedeljo od 9. do 11. v prostorih gostilne g. Ručigaja navzoč član podružničnega odbora, ki bo dajal vesm tovarišem vsa potrebna na- * vodila ter pobiral tudi članarino. Jesenice Mnogokrat se oglašamo iz Jesenic v »No- vi Pravdi« in pišemo o strokovnih stvareh. Ker je želja nekaterih delavcev, da bi poročila iz Jesenic pojasnjevala splošne razmere Jeseniškega kota, sem se oglasil v »Novi Pravdi«. Kljub izredno ostri zimi smo imeli delavci na Jesenicah polno zaposlitev, trenutno pa smo tudi zaradi tega zaskrbljem, ker }e ostra zima težka preizkušnja za nas de-avce in za podjetje samo Skrbe nas nabave sirovin z ozirom na neugodno mednarodno situacijo. V tem oziru smo neločljivo povezani s podjetjem. Kako podjetje premaguje razne težave, kakšne razmere ovirajo porast in razvoj podjetja, vse to zanima nas delavce. To naše stvarno stališče in gledanje v realnost je nerazumljivo ljudem, ki nočejo pognati stvarnosti in razmer v naši okolici. Napredek naše organizacije gre zmerno in z duhom časa nezadržno svojo pot naprej in lomi s svojo idejo vse utopistične konjunktu-riste, ki se kot muhe enodnevnice zaletavajo v našo organizacijo. Neorganiziranim muham enodnevnicam je najlažje stvar vzbujati nezadovoljstvo pri gospodarsko šibkih delavcih. Z demagoškimi frazami pa ni bilo še nikoli ublaženo niti pomanjkanje, niti nezadovoljstvo. Po Jesenicah se mnogo govori o rezultatih pri zadnjih volitvah obrtnih zaupnikov. Ako bi n. pr. naša organizacija pri volitvah obratnih zaupnikov dobila 1.500 glasov, smatramo, da bi bila to nesmisel pri članstvu, ki šteie n- pr. 600 do 800 organiziranih Na realna tla je postavljena samo taka strokovna organizacija, ki naslanja svoio moč pri volitvah na svoje organizirano članstvo, neorganizirane pa skuša pridobiti za vstop v organizacijo. Drugače pa so neorganizirani volilci za vsako strokovno organizacijo težko breme. Re-čitev takih vprašanj prepuščamo sodrugom iz rdečega tabora. Tovariši pojdite z menoj na bližnji hribček nad Jesenicami, kjer se Vam bo nudil krasen razgled po vsej dolini našega revirja. Ostra burja Vam bo pomagala kot računarjem hladno misliti. Ooazovali boste velik napredek v jeseniškem kotu. Od nekdanjih dveh zastarelih tovaren na Savi in Javorniku ni duha ne sluha več, pač pa stoje pred nami ponosno urejene tovarne, ki zanoslujeio na stotine delavcev in Jesenic in okolice. Okrog tovaren pa opazite vse polno stanovanjskih hiš, obratovalnic, hišic in vil najrazličnejših nameščencev in delavcev, ki so vsi tesno povezani z dobro ali slabo uspevajočim podjetjem. Za vsem tem ogromnim napredkom pa stoje skromne žrtve pridnosti, udane delu v dobrobit vsemu prebivalstvu jeseniškega kota. Jesenice in okolice so najidealnejši okraj zasebne delavnosti in lastnine, ki se izraža v skromnih, a lepih domovih. Če bi tedaj kdo hotel v naši dolini zagovarjati komunistične teorije o odpravi zasebne lastnine, bi moral porušiti vse, kar je bilo zgrajeno s težkim delom jeseniškega prebivalstva. Jasno je, da bi taki komunistični agitatorji in atentatorji na skromno privatno lastnino dobili primeren odgovor. Časi so zelo resni in zahtevajo izredne odpornosti posameznika in celote. Nacionalni delavci stojimo s svojim članstvom na braniku delavskih interesov ter pozivamo jeseniške delavce, da si preskrbe legitimacijo NSZ, ako hočejo sodelovati pri nadaljnjem napredku jeseniškega kota. laško Delavska politika z dne 27. februarja t. L St. 24. prinaša članek iz Laške pivovarne: Delavci Laške pivovarne so dobili dne 1. septembra 1939. kolektivno pogodbo, sedaj pa je vodstvo po vzgledu, ljubljanske pivovarne »Union« odobrilo vsem delavcem draginjsko doklado... Dopisnika Delavske politike vprašamo, čigava zasluga je, da je delavstvo dobilo kolektivno pogodbo. Gotovo mu je znano, da je delavstvo v Laški pivovarni 100 odst. organizi- rano v NSZ in da je zasluga podružnice v Laškem, da je dobilo delavstvo višje mezde. To ni všeč dopisniku Delavske politike in menda še vedno misli, da ima marksistična organizacija monopol nad delavstvom. Kje je bil dopisnik Delavske politike takrat, ko je bilo delavstvo pivovarne v Laškem brez organizacije in brez ugodnosti, ki jih uživa sedaj. Priporočamo dopisniku Delavske politike, da pogleda eno izmed dveh tekstilnih tovaren, ki se ravno sedaj ustvarjata, pa bo imel dela dovolj, da pokaže kaj zna. Videl bo, da eni ustvarjamo, drugi znajo pa razdirati. Sklenitev kolektivne pogodbe z Laško pivovarno daje podružnici NSZ popolno pooblastilo, da vodi delavstvo v vseh mezdnih gibanjih brez sodelovanja nezmožnih rdečih prijateljev. Ker bomo vsa mezdna vprašanja v Laškem reševali sami, pa priporočamo gospodom sodrugom, naj se nekoliko ogledajo delavske mezde in plače v rudarskih revirjih, da bomo videli kaj zna marksistična organizacija. Pivovarna Laško je osnovana z domačim kapitalom in to najbolj boli gospode marksiste, ki bi jim bilo najbrže ljubše, da bi nadalje gospodaril v naši domovini tuji internacionalni kapital. Pivovarna »Laško« je ena izmed najmodernejših podjetij v srednji Evropi in temu podjetju se je postavil po robu ves kartelirani židovski kapital, ki skuša ovirati razmah. Ni naša naloga braniti katerikoli kapital in prepuščamo zaščito mednarodnega kapitalizma gospodom marksistom. MengeS Pri nas je precej naprednega delavstva, ki stoji do danes še izven strokovnih organizacij, katerega pa bo treba na vsak način pridobiti v močno nerazdružljivo falango naprednega delavstva, katerega bo vodila Narodna strokovna zveza. Priprave za ustanovitev organizacije so v teku in imamo izvoljene tudi obratne zaupnike na listi NSZ, kateri pa brez hrbtenice, t. j. opore organizacije ne pomenijo ničesar; zato bo v interesu teh kakor tudi vsega naprednega delavstva, da se čimprej osnuje podružnica NSZ v Mengšu. Žiri Vse tovariše in tovarišice vabimo na predavanje, ki ga bo priredila naša podružnica na Jožefovo t. j. 19. marca t. 1. Strokovni tajnik Makše Božidar predava »o organizaciji, obratnih zaupnikov in mezdnih gibanjih«. Ura predavanja bo pravočasno javljena. Pridite vsi! Odbor. Od požrtvovalnosti drugih • • • V Sloveniji je okrog 150 tisoč delavcev in nameščencev. Dvomimo, če je vsak peti delavec in nameščenec strokovno organiziran in da tudi v redu plačuje svoje članske prispevke. Velika večina delavcev in nameščencev je torej neorganiziranih. Zlo, ki se zelo maščuje predvsem na delavcih in nameščencih samih. Dnevno slišimo prigovor, kaj bi se organiziral, saj nimam ničesar od organizacije. Seveda je pa to samo izgovor v zadregi, ker pač nihče ne more utemeljiti trditve, da je strokovna organizacija nepotrebna stvar. Tudi analfabetu mora biti znano, da si je delavstvo priborilo vse svoje pravice le po svojih organizacijah. In naj so tudi šibke, so znale uveljaviti zahteve delavstva. Koliko večji uspehi bi šele lahko bili, če bi bilo res vse delavstvo brez izjeme organizirano. Če se že delavstvo ne bi hotelo zanimati za idejno usmeritev organizacij in ne bi hotelo aktivno sodelovati v borbi za uveljavljanje gotovih gledanj na kulturna, gospodarska in socialna vprašanja, ki imajo splošni pomen in veljavo, bi se moralo delavstvo oklepati strokovnih organizacij že vsled nujne vsakdanja potrebe, da kolektivno brani svojo službeno pogodbo in kolektivno izsili zboljšanje delovnih pogojev. Posameznik v obratovalnici ali industriji ne more nikdar pričeti z mezdnim gibanjem. Tako zvana divja mezdna gibanja so se vedno slabo končala. K uspehu vodi la organizirana skupina delavcev, ki z veljavo svoje številčne moči in z utemeljitvijo svojih zahtev pribori v javnosti priznanje, da jama prav, da zahteva n. pr. zvišanje mezd in tudi podjetnika prisili, da te zahteve upošteva. Če ne bi bilo organizacij, bi še danes veljal neomejen delovni čas, mezde bi bile pa tako nizke, da o današnjem življ.enjskem standardu delavstvu niti govora ne bi moglo biti. Trajanje službenih pogojev bi bilo v popolni odvisnosti od dobre volje delodajalca in o kakšnem zboljšanju socialnega položaja delavstva niti govora ne bi bilo. Tudi vseh vrst socialnega zavarovanja in drugih pridobitev za delavstvo ne bi imeli, če ne bi strokovne organizacije pripravile pot, da so se lahko ustvarile ustanove, brez katerih si danes delavskega življenja sploh predstavljati ne moremo več. Sicer so pa vse to znane in tudi od vsakega pametnega človeka priznane stvari. Mislimo, da večina delavcev ni organizirana le vsled brezbrižja. grde sebičnosti, da ne bi bilo treba ničesar žrtvovati za organizacijo in nekateri tudi vsled mišljenja: kaj se bom izpostavljal, kaj bom plačeval, saj so že drugi tu. ki so bore in vsega bom tudi jaz deležen, kar bodo oni zase dosegli Ti so najslabši pripadniki delavskega stanu, trotje, ki hočejo živeti od dela in požrtvovalnosti drugih ... Davčna reforma Po uveutu novin davkov gospodarske zbornice stalno zborujejo in zahtevajo, da se izvede najdaiekosežnejša davčna reforma. Prav bi bilo, da bi tudi delavci postavili zahtevo, da se revidira davku zavezani minimum. Pravično bi bilo, da bi bili uslužbenskega davka oproščeni vsi oni delavci, ki ne zaslužijo niti eksistenčnega minimuma. Če so na,i-novejši davčni predpisi oprostili malega kmeta vseh davščin, zakaj bi ne bil oproščen davka tudi oni zaslužek delavca, ki ne zadostuje niti za najskromnejše preživljanje. Pri samskem delavcu Je davčno obremenjen zaslužek, če znaša preko 400 din, pri poročenem delavcu z enim otrokom pa že zaslužek. ki znaša preko 500 din na mesec Odgovor — na vprašanje Tov. H. L. Jesenice. Vaš brat J mora kot vajenec obiskovati strokovno nadaljevalno šolo kakor vsak vajenec Lastniki obrtov so dolžni dajati vajencem in pomočnikom mlajšim od 18 let med delavnim časom prosto, kolikor je to potrebno za posečanje strokovno nadaljevalne šole Čas prebit v šoli se šteje med delovni čas. Oba pogodbenika t. j. mojster in oče sta v tem oziru podpisala učno pogodbo. Ako ne bo mojster 'zpolnjeval teh določil v smislu § 298 o z. bo strogo kaznovan. Nedelja je dan počitka in je vsako delo takrat prepovedano. Glede ostale vsebine Vašega vprašnja se obrnite na upravo strokovne nadslievslne šole np Jesenicah ČEŠNJICA V BOHINJU. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v nedeljo 17. marca ob 15. in ob 20. v gasilski dvorani lepo proslavo Matije Gubca. Spored: otvoritev proslave z govorom, deklamacije. Nato se bo igrala pod režijo tov. Sodje lepa zgodovinska igra »Upor Bohinjcev«. Med igro bo igral tamburaški zbor. Pri proslavi nastopijo vsi fantje in dekleta v pristnih narodnih nošah. Na proslavo vsi vljudno vabljeni. Društveni širši odbor je že začel priprave za veliki kmečki praznik v Bohinju. Podrobnejši načrt se bo izdelal na občnem zboru 17. t. m. Na občni zbor, ki bo ob 13. v gasilski dvorani v Češnjici, se vljudno vabijo vsi člani in članice. n konaoretj iNm Vntvde«: dr. Jožu Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani,