Številka 205
TRST, v soboto 27. julija i9G7.
Tečaj XXXI!.
P5F~ Izhaja vsaki dan
tud. ob nedeljah In praznikih »b 5., ab ponedeljkih eb 9. zjutraj Foeamične Številke se prodajajo po 3 nvfi. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolmina, _Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd.
CENE OGLASOV se raČnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2 :/i mm); za trgovinske in obitne oglase po 20 stotink; ea osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka na-ćaljna Trsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko.
V edinosti Je moč t
Haroflnina znala
ra vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira,
laročiiia la ledelis&o imanje .Edinosti' stane: ce'oleao 15*20, pol leta 2-60 Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan*
pisma ae ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galattf 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18 ssssss; PoStno-hranilnlčni račun It. £41*659. aosas - TELCFO« it«v. 1157. —
Mesečna priloga s „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
naščuvani od poslanca in svečenika Tomića. policijskih okrajev poročila še o treh drugih S tem so hoteli preprečiti preiskavo. Pozvano j slučajih. Morilec, katerega še niso ujeli, je Nagodbena pogajanja.	je bilo vojaštvo da napravi red. Vojaki pa; kakor se zdi, umobolen.
DUNAJ 26. Ministerski predsednik ba- niso hoteli poslušati svojih predstojnikov. Vo- Francski častniki v Berolinu in na ron Beck je sinoči odpotoval v Budimpešto, jaško sodišče je obsodilo voditelje na več-kamor sta se že popoludne podala finančni letno iečo, vojaki so bili tudi kaznovani, minister dr. KorvUnvski in sekcijski načelnik	Iz Pekinga v Pariš,
dr. Lieghart. "	'	i VJASNIKI (gub. Vladimir) 26. (Petr.
BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. b;ro) Ob 9. brz. ag.) Princ Borghese se je danes popo-in pol uri predp ludne se je v ministerskem ludne na avtomobilu peljal tod mimo. predsedstvu vršila konferenca glede nagodbe- j	Ministerski predsednik
i»ih vprašanj, katere sta se udeležila oba mi-nisterska predsednika, avstrijski finančni minister Korytowski, državni tajnik Popovics, sekcijska načelnika dr. Sieghart in Bernatzky ter ministerski svetnik \Vimmer. Konferenca je bila ob 1. in pol uri prekinjena ter se bo
Clemenceau
PARIZ 26. Ministerski predsednik Clemenceau namerava odpotovati v Marijine vari dne 31. t. m.
Korejsko-japonska pogodba.
, ,,	i it j	in	PARIZ 26. -Agencija Havas" poroča iz
po kratkem pregledku nadaljeva popoludne. S1 N korej.ko-japonska pogodba je
Avstrijska ministra m niih spremljevalci se šeiu-, . , .	J - J p ~ - - — 1
i	t\ •	bila istočas
danes vrnejo na Dunaj.
BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro) poroča
o današnjih nagodbenih konferencah : Poga-
isno
Dunaja.
BEROLIN 26. Danes odputuje na Dunaj komisija francoskih častnikov, ki se je mudila tukaj tri tedne. Častnikom je na čelu podpolkovnik Barras. Namen njihovem potovanju je, da se spopolnijo v nemškem jeziku.
Iz Perzije.
TEHERAN 26. (Kabel, družba) Včerajšnja obletnica parlamenta se je sijajno izvršila ob udeležbi vvseh ministrov in diplo-matičnega zbora. ,Sah ni mogel radi bolezni priti na slavnost.
Amerika utrjuje Filipine. LONDON 26.
kiju.
razglašena v Seulu in v To-j. -uv^i^ zo. „T)ai\y Cronicle* poroča °	! iz \Y ashmgtona : Oddelek vojne mornarice je
General Michal	i "kazal, da naJ se Utrdbe na Filipinah pri
PARIZ 26. General Michal, člen senata JJf™? i™- V	. prei;
višega vojnega sodišča je podal ostavko. Mi- Oddelek je sklenil potrositi 1 milijon m pol chal je prvi sotrudnik generala Hagrona in dolarjev na leto za utrdbe za postaje za meni sedaj, da ne more po njegovem odstopu P^mog in nameščenje reflektorjev. \ es mate-
izvrševati nadalje svoje službe.	5?al "l. H®	°dp03!ai\ preko S?n
-	-	ilranciska. lakoj, po sklicanju kongresa, bo
janja so trajala od 9. in pol zjutraj s kratkim opoludanskim prestankom do 6. ure zvečer. Posvetovanje se je vršilo o onem delu besedila pogodbenega načrta, ki ni bil še popolnoma rešen, a tudi danes ni prišlo še do popolnega sporazuma. Ostale so cdprte še
nekatere točke, ki so v zvezi z onimi vpra- ^ na mese6no jeČQ izdajatelja soc ja.
^TnnUinnf ^ m P°S? r	lističnega li«ta „Le Seneure«, ki je bil vsled
Pogajanj. Bilo je govora ludi o se vise- j .	. " rjuntariih 17 nešnolka ob-i
čih financijalnih vprašanjih, glede katerih je i ?€5ega J-	puntarjin i/, pespoma oo
nr?ain t« nid	Co k. J0! tožen radi scuvanja na ubojstvo m nepo
Izdajatelj lista obsojen.
PARIZ 26. Porotno sodišče v Lvonu je
oddelek mornarice zahteval nove kredite.
prišlo tudi do zbližanja, dočim se bo nerešenih vprašanjih razpravljalo početkom septembra, ko se zopet eestaneti obe vladi.
BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro) Ministerski predsednik Beck in finančni minister Korytovski ter avstrijski strokovni poročevalci so odpotovali na Djnaj zvečer ob 7. uri. Hrvatsko-magjarski spor.
BUDIMPEŠTA 26. Listi so priobčili vest, da je trgovinska zbornica zagrebška sklenila bojkotirati madjarsko blago. Sedaj javljajo, da je ogrsko ministarstvo za trgovino pozvalo trgovsko zbornico v Zagrebu, naj izjavi, ako je ta vest resnična. V pritrjevalnem
korščino.
Odhod ameriške eskadre.
BREST 26. Amerikanska križarja „Ten-nesee" in „Washington" sta odšla v New-York ; ko sta plula mimo japonskih vojnih ladij, je ameriška godba svirala japonsko himno. Japonski trompetarji so pozdravili ameriško zastavo.
Princeainja Valeška.
LONDON 26. Princesinja Valeška se je predpoludne podala v Draždane.
Grški kralj na Franceskem
R U S I J .A
Bataljonski poveljnik umorjen.
TIFLIS 26. Poveljnika bataljona 211. pešpolka je neki vojak tega bataljona ustrelil z revolverjem.
Štirje teroristi aretovani.
PETROGRAD 26. Tekom zadnjih štirih dni so bili aretirani štirje teroristi, pri katerih so našli točne načrte carskih železniških prog in postajališča carskih jaht.
Nova zarota proti carju.
PETROGRAD 26. Pri neki Estinji, bivajoči sredi mesta se je vršila, hišna preiskava, pri čemer so našli znake novoname-ravanoga atentata na carsko družino. Inženir
ATENE 26. Kralj Jurij se je na jahti' Belozerkov, ki je bil v stanovanju aretovan, „ Amtitriti" odpeljal v Genovo, od koder se 'je imel seboj načrte palače Peterhofa in car-*' * ^ *	skih jaht. Nadalje so našli tudi bombe.
Sodnijska preiskava zaključena
PETROGRAD 26. Preiskava proti ose-
slučaju, naj mu takoj pošlje prepis zapisnika pođa v A:x les-Bains. dotične seje. Kakor se zagotovlja, hoče mini- I	Dogodki v Koreji,
sterstvo uporabiti preti temu sklepu repre- j SEUL 26. (Reuterjev biro)' Izdano je
sa,1Je*	: povelje za hitreji transport 400 mornarjev iz j bam, ki so se vdeležile poskusa atentata na
Trgovinski provizorij med Avstro- Čemulpa. Vendar se jih ne pozove, ako ne j carja meseca marca, je bila včeraj zaključena.
Ogrsko in Srbijo.	; bo velika sila. V petek prične prihajati v ! Kakor voditelj predpriprav za atentat je ob-
BELIGRAD 26. Na merodajnem mestu Fuzan 4000 mož iz Diu dji-tsu, ker je markiz j tožen 22 letni pomorski poročnik Nikitenko. javljajo, da je srbska vlada zato pristala nallto dovolil, da se odpošlje japonske čete vi Teroristi ugrabili 30.000 rubljev. sklep provizorija, da čim prej uredi trgovin- Seul, da se reši preteče vprašanje razorože- J MOSKVA 26. Na postaji Rentovo proge
nlffi nrlnfiSflip 7 Avsim OrrrcL-r> k'cr -Jo mniriA (lin lrnrait.lra orrrtnrlo iri rlQ ca InAl hlVRPPfl P.f»- :
vlada predlagala, naj se da Srbiji koncesije, j bila znan dogovoru, so prišle soproge starih begnili z denarjem proti Moskvi. Roparje so ki bi bile enakopravne onim, ki jih dobi ' državnikov v trumah k palači. Jokaje so ta- j zasledovali ter jih odvzeli 10.000 rubljev. Avstro-Ogrska na podlagi največe ugodnosti, koj odnesle, ker se je dalo odnesti, dokler jeL. ,	. J~~j	,
Z ozirom na okolnost, da se po avtonomnem bila palača oropana vseh možnih spomenikov. NfivI)Ml 11 11F111(11110 K (TOTAITI H(1S illlflrl carinskem tarifu Avstro-Ogrske zamore pogla- ! Vikont Hajaši se je nasproti nekemu poro- MMIIMNUIJUBO	1IU01DUUQ
vitno uvažati v Avstro-Ogrsko le živino, zato čevalcu izrazil, daje njegova misija s kle-je naravno, da se srbske zahteve omeji na • pom pogodbe končana. Rekel je nadalje, da uvoz živine in na odpravo prepovedi za pre- naj se Kitajska z gleduje ne osodi Koreje ter voz srbske zaklane živine in perutnine preko naj drži v redu svoje gospodarstvo, ker bi si Avstro Ogrske.	utegnil kak močan narod vzeti za izgled do-
Iz Crnesrore.	godke v Seulu.
CETINJE 26. Nedavno temu so bili v i Japonska eskadra na Španskem. Belemgradu objavljeni proglasi, ki so nosili I MADRID 26. Japonska eskadra dospe podpis : »Črnogorska mladina* in so poziv-1 dne o. avgusta v San Sebestian. Ijali na revolucijo. Ti proglasi so bili tajno Umobolen razparal otrokom trebuhe, poslani v okraj Drobnjak (!). Policijskega BEROLIN 26. Neki neznan mož je da-uradnika, ki je bil odposlan, da poizve za nes popoludne v dveh različnih ulicah dvema razširjevalce teh proglasov, je v njegovi pi- otrokoma razparal trebuh. En otrok je že sarni obkolilo 200 kmetov, ki so bili zato na rešilni postaji umrl. Prišla so iz drugih
PODLISTEK.
Jetnik v Kavkazu.
Povest grofa Leva Tolstega.
10
Slišal je glasove, razločil tatarske besede. Na istem mestu, ki sta ga bila zapustila pravkar, so se ustavili Tatarji. Kmalu je bilo slišati klice, kako ščujejo pse. Prasketalo je po tleh — skoz goščavo, naravnost proti njima, se je prerinil pes. Pred njima se je ustavil in lajal.
Tuji Tatarji so se približali, ju prijeli in zvezali, ju posadili na konja in odjahali z njima.
Komaj tri verste so bili prejahali, ko so Frečali Abdula z dvema Tatarjema. Po kratkem pomenku so posadili Zilina in Kostilina na druga konja — in zopet je šlo nazaj v aill.
Abdul se ni smejal, kakor po navadi, in svojima sužnjima ni privoščil besede.
Ob jutranji zori so bili doma. Posadili so ju na cesto. Vaška mladež se je zbrala, tolkla z biči po jetnikih, ju ometavala s ka--kamenjem in vriščala.
Tatarji so se drenjali okoli njiju, med
njimi tudi stari z dolenje gore. Žilin je slišal, kako so ju sodili. Treba jih spraviti bolj daleč v gore. so rekli eni. Stari pa je ukazal, ju usmrtiti. Temu se je uprl Abdul; rekel je :
„Plačal sem zanj a denarje in hočem imeti odkupnino."
Starec je odvrnil :
„Ničesar ne bodeta plačala, samo nesrečo napravljata. Tudi je greh, pitati Ruse. Usmrtiti — in konec !"
Razšli so se. Abdul pa je stopil k Zilinu in rekel :
„Ako ne dobim v dveh tednih odkupnine za vaju, vaju pustim bičati. Če se pa zopet izmisliš bežati, tedaj te pobijem kakor psa. Piši pismo, ampak kakor se spodobi."
Prinesli so jima papirja. Pisala sta.
Zopet so ju vteknili v ploh in ju peljali za mošejo. Tam je bila jama, pet aršinov1)
globoka; v to jamo so ju spustili.
*
* *
Njuno življenje je bilo zdaj prežalostno. Plohov jima niso sneli več, niso ju pustili gor na luč. — Kakor psom so jima metali nepečenega testa, vrč z vodo so jima spuščali dol po vrvi. V jami je bil smrad, dušljiv zrak, mokrota. Kostilin je bil hudo
J) Aršin = ruski vatel.
n.
Državni poslanec in vodja italijanske socijalne demokracije v našem Primorju gosp. Pittoni je v svojem prvem govoru v parlamentu na Dunaju izražal željo, da bi v naših pokrajinah prišlo do normalnih odnošajev, Obžaljujemo, da govornik ni nekoliko konkretneje pojasnil, kakovi naj bi bili naši politični in narodni odnošaji — saj na te je mislil! — da bi po njegovem naziranju zaslužili označenje „normalni", in se je marveč omejil le na to, da je vlado označil kakor
oviro, da ta njegova želja ne more priti do uresničenja. To svojo trditev je naslonil na vladino vedenje nasproti vprašanju splošne volilne pravice za deželne zbore. Mi pa smo v prvem članku konstatirali, da nam je vedenje italijanske socijalne demokracije ob vprašanju tržaške volilne reforme ^ podalo eksempel, kako da ta stranka ne le ne deluje na ustanovitev normalnih političnih in narodnih odnošajev, marveč jej — četudi morda nehote, oziroma nesvestno — direktno nasprotuje. Pokazali smo na tem eksempelnu, kakovo nesoglasje je včasih med besedami teorije in dejanji prakse.
Iz govora Pittonijevega meremo zajeti še drugih izgledov za to trditev našo.
Gospod Pittoni se je bavil tudi s perečim narodnim vprašanjem in se je pri tem odločno zavzel za veliko idejo, ki je tudi nam ide ja-lj ubij enka : za narodno avtonomijo. Odločno je obsodil vladini zistein nasproti temu problemu, čegar rešitev ni le potrebna, ampak tudi najnujneja, ako hočemo priti v naši državi do zdravega plo-donosnega dela na kulturnem, socijalnem in gospodarskem polju in pa do resničnega, na pravih konstitucijonelnih principih slonečega ustavnega in parlamentarnega življenja, to je : na podlagi grupiranja strank po političnih, socijalnih in gospodarskih principih in ne — kakor je sedaj — na podlagi narodnega momenta.
Gospod Pittoni je izvajal :
„Zdi se, da ob narodnih vprašanjih hoče vlada nadaljevati stari zistem. Vlada se vlači od provizorija do provizorija in da hoče odločati od slučaja do slučaja. S takim programom mi ne moremo soglašati, ker to ne pomenja rešitve, ampak le krpanje. Ministerski predsednik bi moral dokazati, da ne zna samo krpati ampak tudi rezati in da zna prikrojiti novo obleko narodom Avstrije ! Toda ta nova obleka ne more biti druga nego narodna avtonomija. Umeje se, da bi gospod ministerski predsednik rad igral ulogo varuha, očeta narodov, ali potrebno je, da se narodi slednjič proglasijo polnoletnimi in svobodnimi."
In dalje :
„Ministerski predsednik je postavil nasproti strankarskemu egoizmu egoizem države. Ali egoizem razumne države bi bil ravno v tem, da se zadovolji potrebam narodov. Ako je v drugih državah potrebno brigati se za posamične pokrajine, je to še bolj potrebno v Avstriji. Kaj nas drži združene ? Gotovo ne narodni čut, ker, ako bi vladal vsaj v visokih vladnih krogih, bi moral dovesti do zadovoljenja posamičnih delov, posamičnih narodnosti.*4
G. Pittoni je dal tu izraza resnici, ki jo propovedujejo že davno vsi razumni in zares dobro hoteči in blago misleči politiki v Avstriji. Tudi mi smo bili vedno glasniki te resnice in jo propovedujemo leta in leta že s potrpežljivostjo kakega Sisifa, ki je valil kamen na hrib in ga je, kolikor krati mu je isti z vrha zopet zdrknil v dolino — zopet začel valiti navzgor! Z vstrajnostjo, ki jo mora podeljati le globoko prepričanje, govorimo vedno vkljub vsem nasprotnim trditvam, vsem sotisterijam „državniških* doktrinarjev, da je politično življenje Avstrije zelo bolno in da bakcil, ki provzroča to bolezen, je v narodnem problemu. Kdor hoče po-vspeševati proces zdravljenja, mora sodelovati za rešenje tega problema !
zbolel; otekal je in bolelo ga je po vseh udih. Tudi Žilin se je čutil potrtega. Ni vedel, kako bi si pomagal ven.
Pač je izkušal kopati — a kje naj bi pustil zemljo ? Tudi je Abdul to že opazil in mu zagrozil, da ga ustreli.
Sključen je sedel nekoč, mislil je na svobodno življenje in bilo mu je žalostno v duši. Sirnata pogača mu pade naenkrat v naročje, še ena pogača, in zdaj so se iztresle sladke črešnje... Pogledal je gor in je videl Dino. Smehljala se je in stekla proč. Premišljeval je : ali ne bo Dina pomagala ?
Počedil je prostor v jami in nakopal ilovice, iz katere je naredil figure: ljudi, konje, pse. Mislil je pri tem : če pride Dina, ji vržen to gor.
Naslednjega dne pa Dina ni prišla. Žilin je sUšal konjski pot. Tuji Tatarji so prija-hali. Pri mošeji se je vršilo posvetovanje. Govorili so o Rusih. Žilin je slišal glas starega. Natanko ni razumel, kaj obravnavajo ; a zdelo se mu je, da morajo biti Rusi čisto blizu, da j se Tatarji boje, da udro v aul, in da se j posvetujejo, kaj naj se zgodi zdaj z jetni-I koma.
! Ko se je zbor razšel, je zaslišal Zilin : nad seboj šum. Pogledal je gor. Dina je kle-I čala ob jami, z naprej nagnjeno glavo, tako
da je nakit njenega vratu bingljal nad jamo; kakor zvezdice so bliskale njene oči. Iz rokava je vzela dvoje simatih pogač in mu jih vrgla dol. Žilin je vprašal:
„Zakaj te tako dolgo ni bilo nič st-m ? Naredil sem ti igrače ... tukaj jih imaš."
Vrgel ji je igrače. Ona pa je stresla glavo.
„Ni treba," je rekla. Po kratkem molku je nadaljevala : „Ivan, usmrtiti te hočejo."
Prijela se je za vrat.
„Kdo me hoče usmrtiti ?"
„Oče. Stari mu ukazujejo. A ti se mi smiliš."
Tedaj je rekel Zilin : Ce se .ti smilim, tedaj mi prinesi dolg drog.'4
Stresla je glavo. Sklenil je roke in jo prosil:
„Dina, prosim te — Dinuška, prinei mi jo !"
„Ne gre," je odvrnila. „Bo videl kdo. Vsi so doma."
Nato je odšla.
Žalosten je sedel Žilin na večer in premišljeval : Kaj se zgodi zdaj ? Zmeraj je gledal gor. Zvezde so migljale, mesec še ni vzšel. Z minareta je odklical mula. vse je utihnilo. Žilin je zadremal in ni se mogel otresti misli: dekle se boji.	Pride še.
Btran II
♦MHNOSTc St?. 205
V fraio, dne 27. juliji ltf07
Tako dijagnozo o bolezni Avstrije je podal tudi poslanec in socialistični voditelj g. Valentin Pittoni. Pokazal je, da pozna bolezen, da je spoznal potrebo, da modri državniki enkrat opuste stari, nemoderni, ne-:i odri, ker vsaki vspeh že a priori izključujoči zistem zdravljenja, s katerim Be bolniku podaljšuje — biranje moči in propadanje organizma. Da da : kdor hoče rešiti avstrijsko krizo, mora rešiti narodni problem. A ta problem mora rešiti le razumno, pravično in brez vseh predsodkov izvedeni princip narodne avtonomije. To je naglašal tudi Pittoni in je s tem pribil resnico, ki jo more danes odklanjati jedino le še kakov fanatični nacijonalni egoist, zbesnel v narodnostni megalomaniji, ali pa kakov bornirani, v predsodkih okosteneli birokrat, ki meni, da so narodi Avstrije le za to tu, da tvorijo njegovo — fikcijo: neko centralistično uniformirano državo, in ki ne more umeti resnične naloge le poslednje, ki je v tem, da država služi narodom kakor tvorba, ki zago-tovjja vse varstvo njihovi narodni individu-valnosti in jim daja pogoje za miren razvoj in napredek.
Z gospodom Pittonijem bi bili torej enkrat ob življensko-pomembnem vprašanju v popolnem soglasju, ako... da, tu prihaja zopet tisti usodni „ako" ! Ako bi namreč ne morali gledati dan na dan, kako naša italijanska socijalna demokracija ne postopa v duhu lepi h i n pravih naukov, k i j i h j e v parlamentu na Dunaju prepovedoval nje vodja. Stvar stoji torej, da soglašamo s tem, kar je gospod Pittoni govoril v parlamentu o narodnem problemu, da pa dela njegove stranke nikakor ne harmo-nirajo z besedami Valentina Pittoni j a... O tem nekoliko prihodnjič.
Prestop beroliiiskili Poljakov iz latinsko-katoliškega na armeusko-katoliski obred.
„Kurjer Vaišavski" poroča iz Berolina : Štirideset tisoč berolinskih Poljakov je sklenilo iz narodnih vzrokov ustanovi posebno cerkveno občino. Obrnili so se do papeža, da smejo prestopiti iz rimsko katoliškega na armensko-l-atoliški obred.
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
,. Pester Lloyd" in „Fuggettlen Magyar-orszag" sta silnim ogorčenjem priobčila dva slučaja bojkotiranja ogrskih trgovskih predmetov od strani hrvatskih trgovcev.
Nova korejsko-japonska pogodba.
Kakor javljajo iz Tokija je nova korejsko japonska pogodba sestavljena iz nastopnih toček : 1. Korejska uprava je pod varnim ravnateljstvom japonskega generalnega rezidenta. 2. Razglasi vseh zakonov in od-redeb in izvajanje važnih državnih poslov sta podrejena odobrenju generalnega rezidenta. 3. Istotako mora isti odobriti imenovanje vseh odgovornih dostojanstvenikov ; 4. Službe pri korejski vladi bodo zamogle dobiti le one osebe, ki jih je priporočil generalni rezident. 5. Upravni in sodnjiski posli se bodo strogo razločevali. 6. Inozemci se bodo smeli vspre-jemati v službo samo odobrenjem generalnega rezidenta. 7. Razveljavlja se člen 1. pogodbe od 24. avgusta 1904 glede ustanovitve tinan-cijelnega nadzorstva.
Z novo pogodbo so odpravljeni japonski svetovalci pri korejski vladi. Finančno nadzorstvo, ki je je sedaj vršil Japonec Magata, prevzame korejski uradnik. Isto tako so odpravljena tudi mesta japonskih nadzornikov pri sodni upravi, za katero so nedavno došli iz Japonske sodni svetniki iz vseh pokrajin. Japonska si pa hoče zavarovati nadzorstvo in vodstvo nad korejsko armado; zato se sodi, da bo poveljnikom korejske vojske imenovan general Hasega.
Sestanek carja Nikolaja in cesarja Viljema.
Iz Petrograda javljajo, da je car odložil svoje potovanje v finske vode. Sklenil je pa dne 3. avgusta odpotovati v nemško vodovje, kjer se 5. ali 6. avgusta sestane s cesarjem Viljelmom v Gdanskem.
Svetovni kongres svobodo-mislecev v Pragi.
Iz Prage nam pišejo : Letošnjo jesen imeli so se sestati v Budimpešti svobodomisleci iz vsega sveta. Ker pa ti svobodomisleci umevajo pravo svobodo, so z ozirom na dejstvo, da Mažari uprav po ne-ronski postopajo se Slovaki, izrekli proti kongresu v Budimpešti, rekoč da jim ni možno vršiti kongresa v deželi, kjer je svoboda kruto zatirana, ter so za mesto svetovnega kongresa odločili Prago. Zveza svobodomislecev ima svoj 6edež v Bruselju in od tam so že prišli krogov nam pišejo :
pridobi na svojem pomenu, ker se snidejo v njej glasoviti možje iz vsega sveta.
Hudo so se začele stvari sukati za Ma-djare. Lepi časi sleparjenja vse Evrope so definitivno minuli, kar morejo izprevideti Madjari že po moralnih pljuskah — ka-koršnja je tudi gori omenjeni sklep —, ki jih dobivajo sedaj dan na dan od vseh strani pred forumom vse Evrope.
Drobne politične vesti.
Afera Nas i. Kakor poročajo iz Rima, prične kazenska razprava proti Nasiju dne 2. oziroma 3. novembra t, 1.
V Messini so jbile zopet velike demonstracije za Nasija. Prišlo je do spopada med demonstranti in policijo ter je bilo več oseb ranjenih.
Volilna pravica za ženske na Švedskem. rVoss. Zeitung" poroča iz Stokholma, da se tudi na Švedskem uvede volilna pravica za ženske, kakor je uvedena že na Finskem in sklenjena tudi na Norveškem.
G r š k o-r omunski spor se bliža koncu. Iz Bukarešte javljajo: Dne 2. avgusta se v Karlovih varih sestaneta romunski mini-sterski predsednik Sturdza in grški minister vnanjih stvari, da pripravita definitivno poravnavo grško-romunskega spora.
Japonska eskadra obišče tudi španska pristanišča, in sicer se bo, kakor javljajo iz Madrida, oficijelni vsprejem vršil v San Sebastianu; od tamkaj se eskadra poda v Bilbao in Vigo.
Dnevne vesti.
Novi učni načrti za meščanske šole.
Kakor je izvedel „Koresp. biro", je naučno ministerstvo izdalo učne načrte za deške in dekliške meščanske šole. Ti načrti imajo namen, da pouk na meščanskih šolah prilagodijo razmeram časa ter da podajo moderno podlago za delovanje teh zavodov, važnih za obrtno in poljedelsko prebivalstvo. V načrtih za dekliške šole se gleda tudi na zahteve z ozirom na potrebe ženskega poklica. Novi načrt stopi v veljavo s početkom šolskega leta 1908-09.
Razpis štipendijev za učence c. kr. više šole za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu. Početkom šolskega 1907-08 se odđajo na c. kr. viši šoli za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu tri stipendije c. kr. ministerstva za poljedjelstvo v letnem znesku po 500 kron. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje ravnateljstvu omenjene šole do 20. septembra 1907. Kdor hoče biti vsprejet v prvi razred, kakor redni učenec mora dokazati, da je z dobrim vspehom dovršil IV. razred gimnazije ali realke oziroma meščansko šolo ; da je 16 let star, oziroma, daje v 16. letu ; prosilec mora imeti dovoljenje očetovo oziroma varuhovo, ki se obvezuje tudi glede stroškov prehranitve za čas študij ter stroškov pouka ; nadalje morajo prosiloi napraviti vsprejemni izpit, ter v toliko poznati nemški jezik v besedi in pismu, v kolikor je potrebno, da zamorejo slediti pouku. — Vsprejemni izpiti za šolsko leto 1907-1908 se bodo vršili od 12. do 14. sept. t. 1. Vsprejem učencev bo dne 16. sept. t. 1.
Za slovenske srednje šole in vseučilišče. Pevsko društvo „Slovan" v Podriču je odposlalo zbornici poslancev nastopno peticijo :
Visoka zbornica !
Slovenski narod, ki je v kratkem času svojega narodnega zavedanja dokazal, da je zmožen za življenje, je edini v Avstriji, ki nima šolstva v svojem jeziku, niti ljudskega povsodi, tem manje pa srednjega in visokega.
Prvi ljudski parlament, ki se nahaja te dni v svojem zasedanju, naj bo glasnik in propovednik kulturnega razvoja vseh austrijskih narodov, torej tudi slovenskega ; naj da državi trden temelj s tem, da omogoči na* rodom svobodno kulturno življenje.
Podpisano društvo poživlja visoko zbornico, da u^odi sledečim slovenskim šolskim zahtevam :
Nemudoma naj se uvede na šolah vseh otrok, izlasti na srednjih šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik. Obenem naj se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča ter se naj izvrše vse za to potrebne priprave.
Imenovanje v poštni stroki. Poštni vežbenik T r a n q u i 11 o M a z z o l i n i v Trstu je imenovan poštnim azistentom.
Kako se postopa z našimi delavci v Lloydovem arzenalu ! K tozadevni notici, priobčeni pred par dnevi v našem listu, smo prejeli: Izvolite priobčiti ta le mal popravek: Dogodek, opisan v izdanju od 25. julija, se ni vršil v arzenalu, ampak v skladišču Lloyda v svobodni luki.
Slovenskim trgovcem. Iz trgovskih
In vendar je v „Trgovsko-obrtni zadrugiu zastopan cvet naših trgovcev, katerim bi morali slediti tudi vsi oni, ki se do danes služijo pri tujih denarnih zavodih. Saj ti ljudje nimajo vzroka, da se ne bi posluževali svoje zadruge! Kar dobivajo drugodi, imajo tudi v svoji zadrugi.
Glede sigurnosti, obrestovanja tekočega računa, čekovnega poslovanja i. t. d., stoji naša „Zadruga" vsporedno z drugimi tujimi denarnimi zavodi. Bes je sicer, da se prigla-šajo vedno novi vlagatelji in da „Zadruga" vidno napreduje, vendar bi mogla napredovati še mnogo bolj, ako bi se je oprijeli vsi oni našinci, ki se Še danes poslužujejo pri tujih zavodih« Vsem zavednim trgovcem in netrgov-cem je znano, kako krvavo potrebujemo tu vsaj nižje trgovske šole. katero bo naša „Zadrugn" podpirala po svojih močeh. Da bodo pa te moči čim krepkejše, je dolžnost vseh naših trgovcev, obrtnikov in drugih slojev našega občinstva, da ta zavod podpirajo na vse možne načine. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/s°/o, tedenske vloge se vlagajo tako, da se po 260 tednih dobi K 300 (Za vsakih 260 tedenskih kron K 300). Zadruga ima hranilne pušice, ki iih daja strankam v najem pod jako ugodnimi pogoji. Sploh dela zadruga na to, da bi naše občinstvo postalo kolikor možno varčno in s časoma — srečno.
Pisarna družbe sv. Cirila in Meto-dija v Ljubljani je razposlala zglasnice in glasovnice z vsemi naslovi podružnicam in pokroviteljem, kolikor so bili naslovi znani. Kdor še ni prejel zglasnice za zborovanje ob glavni skupščini, dne 6. avgusta t. 1. v Bohinjski Bistrici, naj se zglasi pravočasno!
Glavne skupščine naj bi se vdeležili poleg domačinov Bohinjcev prav mnogoštevilno rojaki sploh, da rečemo pri tem zborovanju resno besedo mej seboj, kako nam je čuvati naše meje, kako ohraniti to, kar je našega, kako zanesti prosveto v one kraje, med one naše rojake, kjer bi je ne bili deležni brez naše pomoči; kako dati družbi naši novih življenjskih močij, kako pospeševati v večji meri njeno stremljenje in delovanje. Naloga, ki si jo je stavila naša družba, je gotovo vitalnega pomena za naš narod, zato pa tudi rojaki vsi na krov, vsi na delo slovensko, vsi za našo družbo !
Sklep vodstveni, da se vrši letošnji občni zbor prav v Bohinju, zadovoljil je gotovo vsacega, ki pozna krasni Bohinj, zadovolji pa onega, ki si ga ogleda povodom našega zborovanja. Bohinj očarava s svojo naravno krasoto vsakega in srce si želi vedno in vedno nazaj tja gori:
„Kjer Savica, hči kraljeva, pribobni in pesem peva ..
N. B. Za obed ob glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metodija v Bohinjski Bistrici zglasiti se je do konca tega meseca pri upravništvu „Grand hotela Triglav" v Bohinjski Bistrici.
Italijanska šola na Vrdeli in slovensko šolsko vprašanje v Trstu. V svoji številki od minolega četrtka jadikuje „Pic-colou, da vprašanje italijanske šole pri sv. Ivanu (na Vrdeli) še ni rešeno. „Piccolo" pripoveduje v tonu globokega užaljenja, da je mestni svet — vsled ministerijalne naredbe od meseca julija 1906 — že v septembru sklenil ustanoviti rečeno italijansko šolo ter je mestna delegacija malo dnij potem predložila ta sklep namestništvu — po 10 mesecih — da ni namestništvo dalo
nikakega odgo-
vora.
zastopniki v Prago, da urede vse primerno za kongres, ki se bo vršil dne 9., 10., 11. in 12., septembra 1907 v Pragi v veliki dvorani na
Mi tržaški trgovci in obrtniki moramo nekoliko več 'storiti za naše „Trgovsko-izo-braževalno društvo", nego smo storili do se-
Zofinskem otoku. Vsa velika svetovna mesta daj. Mnogi slovenski trgovci in trgovski po-
kakor: Pariš, Bruselj, London, Manchester, Oxford, Lyon, New Jork. itd. odpošljejo na
močniki se niti ne menijo za to naše ognjišče, a je tudi takih, ki iz malenkostnih osebnih
kongres svoje posebne odposlance ; poleg tega vzrokov delujejo z vsemi močmi celo na škodo bodo pa tudi zastopane slavne svetovne uni- tej naši ustanovi!
verze po svojih profesorjih. Posebno francoski- Tudi naša „Trgovsko-obrtna zadruga" in angležki listi se obširno razpisujejo o kon-; pogreša sodelovanja mnogih slovenskih trgov-gresu v Pragi.Na kongres pridejo tudi glaso-|cev. Tudi ta, s tako plemenitimi nameni usta* viti pisatelji in učenjaki kakor: Gorkij, Lom-' novljen denarni zavod mora imeti „prijateljev", broso, Mantegazza, Haeckel, D' Annunzio, Ro- ■ ki mu vrhu tega, da ee ga izogibljejo, mečejo segger, itd. S tem Praga zopet mnogo tudi polena na pot!
Ali ste ga videli ..Piccola", kako občutljiv je postal naenkrat ?! Ali ga čujete, kako se zgraža radi tega. ker njihovega „vprašanja" vlada ni rešila v 10 mesecih?! Kaj pa naj rečemo mi k temu, da se naše šolsko vprašanje vleče že v tretje desetletje?! To so pa vidi tenkovestnemu „Piccolu" povsem v redu! Od leta 1384 je menda minolo nekoliko več časa, nego pa od septembra minolega leta! Če „Piccola", boli že to malo zavlačevanje, kako more boleti še le nas, ki moramo že nad dve desetletji biti brezvspesen boj za eno samo in jedino šolo ?! A če uva-žujemo še, da z italijansko šolo na Vrdeli gre v resnici le za zadoščenje kaprici, dočim moramo čakati mi na zadoščenje neoporečni krvavi potrebi, potem se more reči, da je med njihovim in našim položajem ta razlika, da oni javkajo že zato, ker jih je vlada zbodla z iglo, dočim mi krvavimo v pravem pomenu besede na svojih najelementarnejih kulturelnih potrebah. Taki so ti naši ljubi sodeželani italijanske narodnosti: če se njim krati kakov in le namišljeni interes, občutijo | to kakor nezaslišano krutost in tiranijo; če pa ista vlada zagreša na Slovencih najljuteje krivice, potem je to hvalevreden čin, ki mu Italijani veselo ploskajo, z vsemi svojimi rokami.
Toda Italijanom se utegne zgoditi danes jutri nekaj prav neprijetnega. To namreč, da bo vlada iz italijanskega pritrjevanja vsaki krivici, naperjeni proti Slovanom, izvajala moralo: če smem Slovanom delati krivico, zakaj bi je ne smela tudi Italijanom ?!
150 km peš v 24 urah hoče prehoditi g. Anton Ružič, ki se je že v Bosni izkazal dobrega in hitrega pešca. Meril se je celo z vlakom ter je na 2 km dolgi progi za 2 minuti prehitel vlak. Hoditi začne danes ob 7. uri zvečer ter bo končal jutri, v nedeljo ob 7. uri „zvečer. Poročilo, ki smo ga mi dobili, pa nič ne pove, kod da bo hodil, a mi menimo, da najbrže na miramarski cesti.
Glede umorov kočijažev.
O aretovanem Karolu Del Tin se še ne more trditi z gotovostjo, da je on morilec kočijažev. Zdi se celo, da so dokazi, ki so dovedli do njegovega aretovanja, vedno sla-beji, kajti proti tem dokazom stoji mnogo drugih protidokazov, ki ne le da slikajo are-tovanega Del Tina kakor nezmožnega, da bi bil on izvršil tak zločin, ampak utrjajo celo do neke mere, da je on spal doma ono noć, ko je bil Mohorovič vmorjen.
Policija je pa našla neko novo sled za morilci pokojnega Praznika. Dejali smo „morilci", kajti ta nova sled priča zopet o več morilcih, kakor se je to že v začetku po* vdarjalo. Dne 10. t. m., to je namreč dan potem, ko se je zvedelo o vmoru pokojnega Praznika, sta prišla že ob 7. uri in pol zjutraj dva človeka v gostilno gospod Josipa Živija, ki je v ulici Fabio Severo. V gostilni sta bili sami gostilničarjeva hčerka, 19-letna Viktorija, in pa mati gostilničarjeva, ter sta tedaj ravno pometali. Ona dva človeka sta si dala prinesti piva in se potem razgovarjala. Viktorija trdi, da je vjela tu pa tam kako besedo. Tako trdi na primer, da je čula besede : „Con tre colpi, quasi quasi el se le-vava: se sta la piada che ga fato piu de tuto !" (S tremi streli — „colpo" pomenja toliko strel, kakor v d a r e c — skoraj skoraj bi bil vstal; brca je storila več, nego vse drugo.) Slišala da je tudi, da sta govorila o nekem tretjem človeku, njiju prijatelju, ki sta ga imenovala Genio (Evgen), in da sta večkrat izgovorila „Cormons" [Korminj. V gostilni sta ostala celo uro, namreč do ti. ure in pol. Plačati da sta hotela z 10 kronskim zlatom, a ker ni ona imela drobiža, je eden njiju vzel iz žepa peat drobiža, mej katerim je bilo več kron, ter jej je dal 48 stotink, kolikor je znašal njiju račun. Ko jima je ona izjavila, da nima drobiža, da sta jo celo vpraša'a, kje da hrani denar, na kar da je ona odvrnila, da ga hrani oče. Odidša iz gostilne da sta krenila v smeri od mesta proč. Eden njiju da je bil približno 27—30 leten, a drugi približno 36 leten. Prvi da je imel črne lase in male brčiće iste barve. Drugi da je bil plavolas ter da je imel goste brke in precej poraščeno ter več dni neobrito brado. Viktorija trdi, da bi ju spoznala, ko bi ju zopet videla.
TBŽA&KA MALA KRONIKA.
Pretepel ji je sina. Marija Maričevic, stanujoča v ulici del Fin Št. 6, je prijavila na policiji, da je predvčerajšnjim opoludne 83 letni Tomaž Z , pretepel s palico njenega 9 letnega sina Petra ter mu provzročil več ran na glavi. Dečka da je morala odveati na pomožno postajo društva „Igea"4, da rnu je zdravnik obvezal glevo.
— Antonija Ponikvar, stanujoča v ulici Nuova, je pa dala naravnost aretovati 43-letnega čevljarja Antona D., s katerim živi v divjem zakonu, ker je pretepel njenega 11-letnega sina. Na policiji je bil D. vzet na zapisnik in potem izpuščen.
Tržaška „mularija". 16-letni Brunon G., stanujoči z roditelji v ulici sv. Vida, je bil včeraj prijavljen policiji, ker je zagnul kos železa v šipo izložbenega okna pekarne Hilleprand na trgu Cavana št. 4. — Seveda se je šipa — ki je bila vredna 30 kron — razletela na tisoč koscev.
Dva dežna plašča. Včeraj sta bila aretovana 19-letni Josip F., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici (raspare (jozzi. in 19-letni Olivier M, ki stanuje v ulici San Servolo, in sicer zato, ker sta vkradla nekje dva dežna plašča, vredna 8 kron. Ona dva pa trdita, da sta plašča našla nekje na obrežju.
Aretovan slepar. Aretovan je bil predvčerajšnjim popoludne oni slepar, o katerem smo včeraj poročali, da je osleparil mornarja Josipa Zorica za 12 kron denarja in pa za mornarsko službeno knjižico. Kakor smo poročali, se je slepar izdajal Zoricu za maši-nista na parniku rQuarnerow ter mu ponudil službo kurjača na tem parniku. A ko je šel opoludne Zorić na parnik, da bi vstopil v službo, je izvedel, da je bil osleparjen. Predvčerajšnjim popoludne ob 5. uri je pa Zorić slučajno zopet naletel na sleparja — ki je 37-letni kurjač Karol Freibauer in je izgnan iz Trsta — v ulici degli Armeni ter ga dal aretovati. Na policiji je skušal aretovani slepar prikriti svoje pravo ime ter se je izdajal za Karola Boršiea, a ta poskus se mu je izjalovil, ker so ga takoj spoznali.
SmeinlM. Pouk o vporabi sesalnika pri stekleničici za umetno dojenje: „Ko je otrok končal ses>ati, ga je treba najprej s posebno ščetko dobro oribati znotraj in zunaj, ga dobro vrniti in oplahniti in ga potem položiti na trajno jako hladen prostor".
Koledar In vreme. — Danes: Pantaleon, mučen ec; Dtuan; Cidalagana. — Jutri: Viktor, papež in mučenec ; Svetomir; Dabra. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne + 26* Celzius. _ Vreme včeraj : oblačno, deževno.
Društvene vesti in zabave.
Narodna delavska organizacija v Trstu je otvorila svoje prostore v ulici Greppa št. 15. I. nadst., ter se tam labko upisujejo člani v uradnih urah ; in sicer : ob delavnikih od 5. do 7Vi. ure zvečer, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure zjutraj: V jutrajsnji (nedeljski) številki prinesemo glavne točke pravil v informacijo o svrhi in o sredstvih v dosego svrhe te naše najnovejše organizacije, nakar opozarjamo naše narodne delavce.
Ćitalniški orkester pri sv. Jakobu je pričel pred nedavnim časom zopet svoje de-
V Trsta, dn€ 27. julija i9j7.
»EDINOST« Htev. 205
Stran IIT
iovanje. Pridobil si je poleg starih še par ki je z okradeno hranilno knjižico dvignil j delovanje, podajamo tu glavne točke od sep-[Iz hrvaščine. Spisal J. N.) • Človek in reka novih moči, ki so vse že dobro izvežbane in	-----1- onA ^ *— —:—------ x—•—»— ' *	- •	' - - — - -
k so že svirale ali v vojaškem ali civilnem orkestru ; tako, da je nade, da bo ta orkester mogel zadoščati vsaki zahtevi. Da se j'italniški orkester" predstavi si. občinstvu in društvom, priredi dne 11. augusta t. 1. na vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu se sodelovanjem popolnega pevskega zbora „Čitalnice" svoj prvi vrtni koncert. Več pravočasno.
Tržaški Sokol ima danes zvečer ob 9. uri v društveni telovadnici svoj redni občni zbor. Odbor prosi, da se vsi bratje Sokoli gotovo vdeleže tega občnega zbora. Bratje Sokoli dobro došli!
Tamburaški odsek „Kola" vabi vse
gg. tamburaše in tamburašice, da pridejo jutri točno ob 1. ia pol uri popoludne v društvene prostore, ul. S. Francesco Št. 2.
I. nad it.	_
Darovi.
Ciril-Metodijev dar možki podružnici
sta poslala g. Gregor Zidar, trgovec v Rocolu 10 K in Hajko Logar v Obrovu 4 K.
Za družbo sv. Cir. in Met. nabralo je nekaj Štrekljevih volilcev iz Koprive ob godu slov. blagovestnikov kron 6*50. — Povodom izleta društva „Kolo" v (.-mikal, nabralo se ie na predlog gosp. Fr. Kravosa v istiv namen krone 4. — Gosp. Špalavir J. iz Skednja poslal tudi v isti namen 2 kroni 6 stot. Denar hrani upravništvo.
K ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija so pristopile kakor nove udinje po posredovanju gospe Maše Grom, g.a Tereza Levičar, g.a Jerica Mrhar in gospica M lena Negode.
delni znesek 200 K, ter nato izginil neznano,	tembra lanskega leta do sedaj, kam. ^ V tem času je bila osobito kupčija z
Natanjčneje poizvedbe so dognale, da je	raznimi kmetijskimi potrebščinami jako ži-
Kresnik vojaškim in civilnim oblastim pre-	vahna. Društvo je prodalo približno 52 vago-
dobro znana oseba. Zasledujejo ga tudi že	nov Tomsove žlindre, 5 vagonov kalijeve soli
od preje kakor vojaškega beguna. Z njim so	in kajnita, 7 vagonov superfosfata, 4 vagone
; imeli že opraviti v Konjicah, baje tudi v Ma-	modre galice, potem žvepla, čilskega solitra,
' riboru in v Celju. Ima pa več imen. Tako:	klajnega vapna, petrina, gumijevih trakcev,
j Kresnik, Cenica, Vecenica, in Bog |zna še	raznega kmetijskega orodja, sadnega drevja
I kaka imena.	itd. Razdeljevalo je brezplačno umetna gnojila
Drugi begun je neki Rokoše, bivajoči v	za poskus, katerih se je napravilo približno
Irče Vasi okol. Novomesto. Imel bi nastopiti	okoli 300 ; v tem oziru se je imelo boriti
J svojo 8 mesečno kazen zaradi krvavega na-	z raznimi ovirami.
pada na državnem mostu. Sedaj pa je izginil Rešilo se je mnogo dopisov od minister-
brez sledu. Domneva se, da se potika naj-	stev, županstev, deželnih in vojaških oblastev
brže v hrvaških šumah, Doma pa ima gladno	in drugih korporacij, ki so se obračala do
vbogo ženo in kopico sestradanih otrok. Ro-	društva informativno ali pa z vabilom za
koše je velike šibke rasti, bolj bledega	sodelovanje. Dne 18. decembra 1906 je bila
drobnega lica, nekoliko izključenega života,	deputacija predsedništva v avdijenci pri na-
Zaradi nesrečne ljubezni — tat	mestniku, da mu je poročala o društvenem
O zvitem tatinskem ptičku Sčinkovcu, o ka- j	delovanju in se priporočila za krepko podporo,
terem smo v torek podrobneje poročali, kako	katero je namestnik tudi obljubil. Za pokon-
ga je jež izdal, dohajajo čim dalje bolj za- j	čevanje škodljivih mrčesov storili so se važni
nimive zgodbe na dan, ki spričujejo, da je	koraki na vladi, deželnem zboru in na c. kr.
bil ta ptiček že zdavno zrel za kletko. Znan |	postaji za rastlinsko varstvo na Dunaju. De-
je tudi po spodnjem Štajerskem, kjer (v	želni odbor je dovolil društvu redno letno
Celju) je bil že zaprt radi goljutije. Najlepše,	podporo K 5000 in K 500 za boj proti
to sfi nravi nairlrznfiii čin nipcnvt* nrphrisa-	ćL-n.lliiwim mrnaonm
to se pravi najdrzneji čin njegove prebrisanosti pa je storil s tem, da jo je znal popihati izpred kontrole ljubljanske policije, ki ga je zasledovala, oziroma ga še zasleduje zaradi več njegovih posebnih „vrlin". Iz Ljubljane zasledovan pa se je drznil v No-
(Spisal Mihael Levstik); Drevo vsaditi je veliko in zaslužno dobro delo. (Narodna pravljica. Spisal Fr. Prapotuik); Pravljica o jabolku, ki ni dovolilo, da bi je pojedli. (Poleg češkega A. K.); Pripovedka o postanku
(Dalje na IV. strani) Tujci v hotelu „Balka n".
Na novo so došli dne 25. julija:
Pacak O. učitelj, PRAGA : Vacek A., učitelj PARDUBICE ; Pirnat A., uradnik, ROŽNAVA : Tedar J., potovaleč in Tachernjakow T.., trgovec, DUNAJ ; Tirola J., profesor, BAKAR; Seidel H., diurnist. STRELIC ; Dobozanaki J., zasebnik, SARAJEVO : Dr. Vrbanič J., zasebnik, ZAGREB; Procbasce P., profesor, KRALJEVIGRADEC; Veprek P., profesor, CHRUDIN ; Ilugonar L., uradnik. BUDINPE-STA ; Mitajlovil C., posestnik. BELIGRAD.
Pisarna
Dr Aurama u D
škodljivim mrčesom.
Na ministerstvu za poljedelstvo je vložilo društvo prošnjo, da bi uživalo o prevažanju umetnih gnojil znižane tarife za vse postaje v deželi: dalje je posredovalo na merodajnih mestih, da se zboljšajo tržne cene na izvoz-
vem mestu nastopiti službo in to službo ■ nem trgu v Gorici. Naročilo je za poskušnjo započeti z drznimi tatvinami v hiši in zunaj j 200 kg „Tenasa;t, novega sredstva proti pero-hiše svojega mojstra, a ko so ga prijeli uteči j nosperi, ki baje bolje učinkuje nego navadna
Vesti iz
Spremembe na goriškem okrajnem
glavarstvu. Govori se, da prevzame okrajni glavar grof Henrik Attems referat za nauk in bogočastje na tržaškem namestništvu mesto grofa Marenzija. ki je šel v pokoj. Okrajnim glavarjem pa postane sedanji okrajni glavar v Judenburgu, grof Meran.
Koprivska veselica. — „Ali bo kaj, ali ne bo nič ?u, je povpraševal nekdo, ko je videl, da se že pelje v deželo sv. Elija in ne bo našel vsega pripravljenega. To, menim, najbolj označuje samozavest, s katero so Šli prireditelji na delo. Ce prav pravijo, da naglica ni pridna — zdaj po veselici smemo to povedati — ie bilo vendar prirejeno vse v največji naglici. Ej, naglica je že pridna, ce so ljudje pridni. Gromovnik Elija je praznoval svoj god na nebu že v soboto in tako ni naš praznik z njegovim čisto nič kolidirah Lepi dan je privabil v našo sredo toliko ljudi, kolikor se jih vidi pri nas malokedaj.
Po prisrčnem bratskem vsprejemu društva ».Kolo*4, ki je prišlo sodelovat z zeko posebno vnemo in navdušenjem, kakor vselej, ko se gre za našo narodno probujo, smo se razvrstili v lep sprevod, pri katerem je vsakdo lakko že po nastopu slutil, da bo ta dan uan duševnega užitka. „Kolo" si je osvojilo irea občinstva, kakor si jih osvaja povsod in domače pevke in pevci pod vodstvom g. Cirila Valentiča imajo tudi lahko sladko zavest, da so častno rešili svojo nalogo. Glasovi milega petja še odmevajo v naših ušesih in srcih, in duh, ki nas je ž njim prešinil, bo gotovo še dlje časa živel mej nami.
Veselica „z nogami" je bila sploh živahna in teranček v novourejeni in za ta dan krasno prirejeni gostilni g.ce Ivanke Zega, kakor tudi pri g. Boletu je poleg druge postrežbe razigral srca in veselica je dospela spet na svoj osnoven ton: začela je s petjem in končala s petjem.
Moralnemu vspehu bi odgovarjal gmotni \ speli, ko ne bi bila v naglici prirejena veselica zahtevala tolikih stroškov. Ideja, ki nas ie vodila na delo, se ne uresniči popolnoma, lavna ljudska knjižnica se sicer ustanovi, toda za zdaj, žal, le z jako skromnimi sredstvi. Ne vem, kdo je bil kriv — morda reklame — veselice se je vdeležil tudi vrag, in sicer v obliki malega domačega razpora. Xo, hudega ni napravil nič. Zato smo bili toliko bolj veseli Tržačanov in njih petja, znamenja edinosti in soglasja.
Ob Adriji budi tel j i, bodite nam učitelji I
Vesti iz Kranjske.
Krvavi pretepi na vseh koncih in
krajih. Dogodki minole nedelje potrjujejo v polnem ol>3egu naše poročilo o ubojstvu v Meniški Vasi. Iz razlogov, navedenih v tem poročilu so se vršili minolo nedeljo zopet na več krajih novomeškega okrožja krvavi surovi pretepi. Kolikor doslej znano, leže to-časno že trije ranjenci v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Eden je dobil z nožem v trebuh, drugi v ledja, tretji posebno težko poškodbo na roko. Pretepi so se vršili v okolici Straže, Dolža in Zatične. Neki, že opetovano kaznovani pohotnež iz Mokronoškega okraja pa je skušal na drzen, surov način več kmetskih žensk (nekatere kar na cesti) šiloma one-častiti. — Značilno je, da se v zadnjem času vedno bolj množe slični slučaji. Kdo je kriv ? V prvi vrsti alkohol, potem slaba vzgoja in pomanjkanje izobraževalnih društev.
Dva beguna. Potom novomeškega okrožnega sodišča se zasledujeta dva navihana beguna. Prvi je nam že znani Kresnik
kakor brzonoga poskočna veverica kar čez strehe dveh hiš, potikati in znati se skrivati po mestu, med tem ko ga že išče oko pravice. Poskus bega, ko so ga kakor „študenta" L« pu.-i.-ii, to in še vse drugo, kar šele pride na dan, opravičuje naše prvotno mnenje, da mora imeti ta Sčinkovec, kakor je še gol ptiček po dnevih svojega življenja, res že mnogo kosmatin na svoji ščinkovski vesti.
Vesti iz Koroške.
v Prepovedan shod in veselica. —
V Smarjeti v Rožu je bil dne 21. t. m. napovedan od slov, akad. fer. društva „Gorotan" izobraževalen shod z veselico in igro „Zamujeni vlaku. Ob tej priliki se je imela otvoriti po zaslugi kranjskih abiturijentov javna ljudska knjižnica, ki bi bila velikega pomena za to občino postavšo iz prejšnje nemčurske postojanke prava slovenska trdnjava. Ali ravno to je hudo zbodlo nasprotnike in med te se more upravičeno šteti tudi c. kr. vlada. De« čim je prej še samo pasivno skozi prste gledala našim zagrizenim in podivjanim nem-čurjem, ko so z najskrajnejšimi nasilstvi razbijali slovenske shode, se je sedaj, ko so opešale sile nasprotnikov, pokazala v polni nagoti in je s hudobno-zlobno šikano preprečila napovedan izobraževalni shod. Ravno dan pred shodom je dobil namreč občinski zastop v Smarjeti prepoved od okrajnega glavarstva v Celovcu in sicer baje radi — škrlatice. Vsa hudobija tega manevra je najbolj razvidna iz tega, daj je že v nedeljo prej bil dovoljen v isti občini javen ples ia da se je dan po napovedanem shodu ob 9. uri zjutraj otvorila ljudska šola. Kakor da bi ne bila mogla vsegamogočna c. kr. vlada za-ukazati, da epidemija ne sme nehati v nedeljo, ampak še-le v ponedeljek ravno ob 9. zjutraj !! Tudi najpreprostejši ljudje so radi tega postopanja mačehuške vlade dajali ostrimi in glasnimi besedami duška svoji jezi in svetu obljubljali, da se s tem večjo ljubeznijo oklenejo ljudske knjižnice, ki se je navzlic tem intrigam čisto na tihem otvorila. Merodajni faktorji in slovenska javnost pa imajo o koroških razmerah zopet en izgled, ki ga treba na primernem mestu postaviti v pravo luč.
Zanimiva razprava v Borovljah. — Dne 21. t. m. se je vršila pred tukajšnjo sodnijo obravnava všled tožbe učiteljiščnika Gracherja zoper strokovnega učitelja Streina radi žaljenja časti. Slovenski učiteljiščnik Gracher se namreč ni bal pokazati v Borovljah s slov. trakom. To je imenovanega strokovnega učitelja tako razburilo, da je kakor pobesnel skočil na slov. mladeniča, mu raztrgal trak, mu prisolil dve gorki zaušnici in hrulil nad njim prav olikano po tevtonsko. Strein se je pred sodnijo branil, kakor da bi bilo njegovo dejanje čisto samo ob sebi umevno, kakor da bi od c. kr. vlade nastavljen strokovni učitelj slovenskih učencev sploh drugače ravnati ne mogel in ne smel. j In v resnici bi bil malodane prepričal sodnika o svojih trditvah. Kajti dobil je kazni vsega 6kupaj 20 kron, v slučaju neiztirjatve 2 dni zapora. Ne komentiramo tega suhega ali resničnega fakta prav nič, poživljamo pa slov. poslance, da naj že enkrat prav resno vprašajo vlado, ali naj imajo biti njeni učitelji pobesneli eksekutivni organi nemškega šovinizma, ali pa ljubitelji slovenske dece.
Gospodarstvo.
x Goriško kmetijsko društvo dela na vse kraje v korist in za povzdigo kmetij-| stva v slovenskem delu dežele ; ž ali bog, da je naši kmetovalci še ne vpoštevajo v tisti meri, kateri zasluži. Ima že veliko členov, a vse premalo v primeri s številom posestni-| kov. Njega člen bi moral biti vsak slovenski ' gospodar na Goriškem ! Društvo dela pridno ( in marljivo, če tudi ne obeša vsake stvari na veliki zvon. Da izve širša javnost za njegovo
v Trstu, sprejme slovenske in laške stenografije veščega
uradnika.



modra galica; razdeli se brezplačno med člane.
Javne kmetijske shode je sklicalo v Ro-j činju, Biljanu, pri sv. Luciji, v Šempolaju, Dutovljab, Podgori, Bovcu, Grahovem in v j Šebreljah; podružnice so se ustanovile v Po- ' nikvah na Krasu, na Brjah, v Šempolaju in j Bovcu ; zastopano je bilo društvo na razstavi vin v Dornbergu in meseca maja na 8. mednarodnem kmetijskem kongresu na Dunaju.
Iz navedenega je razvidno, da se društvo lepo in krepko razvija in da si je pridobilo ne le na znotraj, ampak tudi na zunaj velik ugled in vpliv, kar mu bo le v korist. Tu in ] tam se je pokazala kakšna hiba, posebno o prodaji kmetijskih potrebščin ; ali pomisliti je, da ob tako hitrem razvoju in velikem delokrogu z močmi, ki so na tem polju še malo izvežbane ni to drugače možno in je opravičljivo posebno za to, ker navdušuje vse želje po napredku in za prospeh prekoristnega društva.
Književnost in umetnost.
Zabavna knjižnica. Gospod A n t o n Kosi, učitelj v Središču na spodnjem Štajerskem, je te dni izdal svoj 13, zvezek rZa-bavne knjižnice" za slovensko mladino. Knjižica, ki šteje 47 strani se dobiva pri gosp. pisatelju in stane 30 stot. s poštnino 35 st. Kakor vsi do sedaj izšli zvezki, ima tudi ta na prvi strani platnice motto : rČ i t a j rad dobre knjige; v njih imaš, ako je prav čitaš in razumeš, modrega učitelja in ljubeznivega prijatelja povsod, na vseh krajih svojega življenja". — Knjižica ima sledečo vsebino: Pripovedni del ali pesmi. Ljubezen do domovine. (Pesem.) (Spesnil Janko Leban); Nenavaden gost. (Povest.) (Spisal Kompoljski); Slabo plačilo. (Povest.) (Spisal Mihael Levstik) ; Pismo Zoranove Mane iz Dolge vasi. (Spisala Mano); j Jagnje in volk. (Ezopova basen; spisal A.j K.); Pripovedka o Velikem travniku na Boču. (Napisal Fran Košir); Otrokovo žalovanje. (Spisal Janko Leban) ; Dva brata. (Legenda.
Tovarna pohištva
ulica delta Sesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
Z aloga ft- in inozemsiiB špirit? !n literjc
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via dell:Acque 5tv. 6. (laSjIOtl Kale CUtnlt).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertni? italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaux, Bor gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Bom, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec- — Izdelki 1. vrste, doSli u dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvr$i. Ra? pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo io franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobarskem kebieetu
Dr. ]. Čermak i« g. Jnscher
TRST
ulica della Caserma itav. 13, II. aatfat.
Pooblaščena pisarna inženerja in civilnega geometra
G. /V\aglicb-a
se je preselila z dnem 22. julija
v ulico San Nicol6 št. 34
I. nadstropje.
9l
k
PETER VERĆ0N | Trst, ulica Chiozza št. I8-I4-1
autoriz. peearski mojster
TELEFON štev. 19-32
NAJVEČJA TOVARNA v
štedilnih ognjišč
TRSTU
v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj kompliciranih načrtov.
nr zalogai
iz prvih čeških tovarn
v vseh veličinah, načrtih in barvah.
i vpofltavljaojam v m««ta lm u daioli po lastnih, uto izurjenih, monterjih. POItladanje zidov z belimi Email ploiiieami za kuhinje, kopeljne sobo, klosete itd.
glinastih peči
r>
M«
Cu P o
i
EDINOST c štev. 205
V Trstu, 27. julija 1907
BALKAS S^'^aff* S HOTEL ISA 1, KAS
cerkve sv. Roka na Brezju pri Mozirju. (Zapisal Fr. Prapotnik); Vrabec in papiga. (Basen. Iz nemščine Ivo z Brega). — Poučne črt i c e. Nekoliko o zimskem spanju naših živali. (G. K.). Pregovori, izreki in pametnice. — Razne stvari. Kratkočasnice. — Glasba: Zarja. (Troglasna pesem ; besede spisal Oton Zupančič ; uglasbil A. K.) — Zmešana 11 r e n a ali kitica zastavic, rebusov, deman-tov in raznih drugih zabavnih nalog. Skakalnica. (Sestavil Ivo z Brega.) Razveza zmešane štrene v 12. zvezku „Zabavne knjižnice". — Konečno ima ta zvezek ..Oceno zabavni kniižnici za slovensko mladino", ki jo je prinesel koroški „Mir" v svoji 3. štev. za leto 1905 in ki je zelo laskava. — Smelo rečem, da je tudi ta zvezek (13) imenitnega pomena za šolsko mladino, kajti nudi jej različne pesmi, povesti, legende, basni, pravljice in druge poučne spise ter daja duševnega posla v reševanju zabavnih nalog. — Hvalevredna je tudi uglasbena pesem. Otroci, ki so se take pesmice naučili peti v šoli, jih kaj radi prepevajo na paši in pri igri. Z velikim veseljem in naslado pojejo tako pesem, ki je jako prikladna šolski mladini. Poleg tega se uče otroci iz tega zvezka na pamet izreke, pregovore in pametnice. Učitelj s t vo porablja lahko tudi na pouku v šoli vso to snov. Ne dvomim, da se „Zabavna knjižnica" naši mladini kmalu omili in da ne bo nobene šolske knjižnice, ki bi ne bila naročena na to. Zavednega slovenskega učiteljeva dolžnost je, da širi med mladino take in enake knjižice. Naj bi nam marljivi g. pisatelj Anton Kosi izdal še več takih zvezkov, za kar mu bo naš narod gotovo hvaležen !
Anton Leban — Komen
predpoludansko sejo. ne bi našel bržkone niti Qdda Se j^tvJ ""T. b'r eV^n"" 'Š 40 poslancev. A zbornica šteje 584 členov. poye jnseratni oddelek Edinosti11.	S49
Slovenci! Podpirajmo
Dijaško podporno društvo" v Trstu
r
MALI OGLAS!.
Mali oglasi računajo <=e po 3 stot. hesedo; oiRBtnotidkane besede &c iačnnajo enkrat
NaimsnjSs pristojbina 40 atotink. . — Fia^a ee takoj.	■ k
Aparat za acetilene
lnrcpadari. Leban ulica Giulia a te v. 29._^^

Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod--
Angelo DevetnR - Trst
ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448
Pozor gospe!
Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen teli, da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-Ijemam vsako naroebo — kakor že znan' — po najnižjih cenah.
Udana ELISA PERTOT
Modni salon Ilarriera, veeehiu št. 29, I. nadst
Ženitna ponudba.
lož«ju, želi seznanili se z gospodično, ki raj bi imela nekoliko dote. Ponudbe, če mogoče se sli'ro, „Inse-ratnemu oddelku Edinosti- pod „Trgovec"._
Ionom poleno dekle ali udovo b ez otrok za I SI/C lil gospodinjo v starosti 40—50 let, dobrega srca za otroke in Štedljiva. Pisati je pod „ŠTEDLJIVA St. 10u, Poetrestante, Centrale, z dokaznico.
_859
l«i tf ni nI a C v RV- Kr?žu P" Trstu P" edi->° JdVVII |llCO mladeniči v nedeljo 28. t. m. na
dverišču restavracije Štolfa.	861!
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francsco df Rssisi štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškot* najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin.
=2== Pivo v steklenicah.	—
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom
RrilfVIIPa	let obl3toječa v slovenskem trgu
Dnvillbd. s sedežem c. kr. uradov, dobro idoča brez konkurence se zaradi bo!ezni proda Naslov pove „Inaeratni oddelek Edinosti".	360
Razne vesti.
Ženske proti draginji mesa. Vsled velike draginje mesa v Filadelfiji ie ve5 tisoč žensk napadlo mesnice. Česar niso mogle odnesti, so polile s petroljem in uničile vse zapiske mesarjev o dolžnikih. Policijo so ženske bombardirale s kamenjem. Prišlo je do boja, v katerem je bilo mnogo žensk in otrok ranjenih.
Brada v avstrijski zbornici. Neki statistik objavlja sledečo nenavadno študijo : Avstrijske poslance splošne volilne pravice se je že na vse mogoče strani sortiralo in klasificiralo, po stranki in jeziku, po stanu in dostojanstvu, a eno se je pozabljalo doslej, kar je prav za prav še le pono3 moža • brada.
V	tem pogledu pa se stvar s prisiljenim nazivom naše zbornice, da je demokratična, nikakor ne vjema. Pristna demokratska brada je zastopana samo v devetih eksemplarjih, drugih 44 polnih brad še že predstavlja v elegantno obstriženi obliki, ki nima nič demokratskega na sebi. Osnovna poteza nove poslanske zbornice, takorekoč wv oči bodeči" znak v njeni liziognomiji, so brki. Štejejo 267 zastopnikov, torej za osem več nego absolutna veČina. — Proti tej kompaktni večini se ne more držati nobena druga bra-dna oblika, brki so brada parlamenta ! — Seveda v vseh varijantah, od komaj vidnega „mahu*4 dr. AVinterja do orjaških muštac bivšega predsednika dr. pl. Fuclisa. Brki vladajo na vseh klopeh, na skrajni desnici in levici, kakor v centrumu, med Nemci kakor med Čehi. Brkom najbližja, a po številu in pomenu seveda daleč zadaj, je gruča 79 modernih francoskih brad (špiebart). Za njimi se vrsti 59 gladkoobritih odnosno golobradcev, 47 takozvanih laških brad in 44 že omenjenih polnih brad. Kakor čisto majhne frakcije se predstavlja četvero kavalirskih brad, če* tvero & la Fallieres in ena cesarska brada, namreč šlezijskega poslanca viteza Demela.
Od brade je samo majhen korak k lasem. Tukaj bodi samo konstatirano že znano dejstvo, da prekaša nova zbornica po obilici las vse prejšnje zbornice. Številke dokazujejo.
V	celi hiši je samo 81 plešavih med temi je 42 Nemcev, 16 Čehov, 9 Poljakov, 5 Malo-rusov, 2 Rumenca, 2 Slovenca, 2 Laha in 3 divjaki. Zares, so tudi „divjaki", ki nimajo nobenih las več na glavi!
Mlad zakonski par. V Knoxville (Severna Amerika) je sodnik Browne poročil 14 letnega dečka W. Richarda s 14 letno deklico Elo Brock. To je najmlaji zakonski par v Ameriki. V začetku ju niso hoteli poročiti, no, ženin je prinesel dovoljenje podpisano od njegove matere in dekletovega očeta, nakar jih je sodnik poročil. Mladi zakonski par se je nastanil pri nevestinih roditeljih.
Slovanske narodnosti v Praski.
Po najnovejih statističnih podatkih je v Pruski skupno 3,812.871 Slovanov, in sicer: 63.143 Lužiskih Srbov, 103.383 Čehov in 3,646,448 Poljakov. Po različnih mestih je pa nekoliko tisoč drugih Slovanov, kakor Rusov, Slovencev in Hrvatov. V Pruski je torej deseti del vsega pvebivalstva slovanske narodnosti.
Marljivi poslanoi. Francoski poslanci ne zaostajajo za svojimi kolegi v pogostem — nepohajanju parlamentarnih sej. Tako poroča „Matin", da je bilo v popoludanski seji zbornice dne 4. t. m. navzočih 72 poslancev. „Rappel" opaža k temu sarkastično : »Matin" je izbral za svoje konstatacije popolu-dan. Mi ne moremo druzega, nego da se čudimo njegovi velikodušnosti : da si je ogledal
1 loi-follina ljubeča otroke, želi se ba^ti z deco UtllClJIta odlične dražine, podučevaje slovenščino, italijanščino in nemščino. Sprejela bi tudi službo v kaki pisarni ali uradu. Ponudbe je pisati takoj pod „SPOSOBNA ' na rInaeratai oddelek Edinosti".	___e5S
IcnO C O poštenega dečka ali mladeniča za lolrv 31/ žganjarijo. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti".__836
F Ščuka proc^a kuhinj8k° °pra^ °mf.re>
Ako hočete imeti pod iz dobrega suheg« Jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
Josip Visnomtz
TRST, ulica Dante Aiighieri št. 3
Razpošilja se tudi na dežel«.
Ferriera štev. 25.
mize itd. iz prve roke. Trst, ulica
MlorlAtito za b*nko, se spiejme. Predsta\iti se IflloUcIllir je: Piazza del Ponteroeao 3. (855
l^uni nloc priredijo mladeniči v Avberu v Jdvlrl JJlGD nedeljo 28. t. m. v krčmi gosp. Maksa Ukmarja, kjer se toči takozvani kraški refošfc. Svirala bo godba iz sv. Križa pri Trstu.	842
Mož triintridesetih tet,
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-brvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine ; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trsu_Jt2
Uhlloniri v ^akrežini priredijo ples s kon-mldUcIlIbl certom v nedeljo dne 2S. julija pri g. J. Gruden. Post ežba točna; toči se domače vino in izvrstni teran.
I
/TU	BJ1

[ Umetni
fotograf ični atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost pokalo v,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jib Izvršuj« na domu ali zunaj metta.
& 4 & & & &
m
V pekarni s prodajo sladeie in likerjev
M. Stop par. Trst
m
m

ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe
Caprin št. 9 (ex ulica Erta)
najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih	g)
I Mjeničnih blfkotoo. W Prepečene! (biškoti) zc indije, f
kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. Velika zaloga tu- Inozemskih vin in likerjev. — Telefon i464.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speSicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via ĆUlIft St&ZlO&e ŠtV. 7. - Telefoao it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na v«e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
(Pošiljanje predmetov, B se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse prage.}

Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v obrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mm- Edini tržaški zavod za = VACUM-CLEANER
ČIŠCFNJE ln SHRANJEVANJE PREPROH
gC Točna postrežba in nizke cene.
wf Čutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoli-I čane, da sem naročil
L
veliko izbero izgotovljenih oblek
in zamorein vsled tega prodajati obleke
po jako nizkih cenah.
Prodaja se je pričela v soboto dne II. maja t. I.
Vittorio Piscur, trsi, ulica brcata št. 1.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljki
Trst, vin delle Ombrellc št. "> f
Guiđo e ttgo Ceen
100.000 buteljk od šampanjca 1
Si
za refošk
Prodajajo in kupujejo se buteljke L vsake vrste za refoSk, sam panje, bor- jt deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ■	stekla opletene.
prevzamejo se Dopoliljatve na Dežele.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Milk LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom (V lastni hiš«, Gosposka ulica št. 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79.
Račun poštne hranilnice štev. 837.315.
---
Vsled sklepa skupne seje načelstv in nadzorstva z dne 12. marca 1907 :
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 V,: Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpo vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni daver plačuje pos. sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakGgar
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb-po 5V/0, na varščino ali zastave in n: menjice po 6°/0-
Glavni deleži obrestujejo se končen leta po 57,70.
Stanje 31. decembra 1906. : Zadružnikj> 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790"— kron — Hranilne vloge'. 2) 1,675.18882. — V' sojila : 3) 1,617.190-37. — Ileservni sahhul 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.265-23' —
FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Ornima v ulici Val dir ivo St. 17 (Telefon 140 5
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,A.ll'Adria ulica Kuova št. 11 in „Ai fnitcll dalmati.. nifei Zudecelie št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, m
X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. H
^^^^ Ne boji se konkurence.
ZALOGA PIVA
STEINFEL
iz tovarne
Bratov ELeininghatis
— v Gradcu =====
in iz meščanske tovarne
„Pilsner Urquell"
» v Plznu =
v sodčekih kakor tudi v buteljkah
ZALOGA
MisiGiesshabler
vedno sveže kisle vode pri
ANTONiO DEJAK junior
Trst, via degli Artisti št. 9 in 10
TELEFOV it. 505.
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja vedno
VELIKA IZBERA
glarnlkoT, torbic, ročnih torbic, raznih lišpor, predmetov za darore, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razglednic *
Via Farneto štev. 3