154. štev.
V Ljubljani, petek 27. junija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84 —
Pol leta ... „42_________
{e*rt leta .	.	.	”21-—
mesec .	.	.	7-—
Inozemstvo:
celo leto naprej K 95 —
za r! 'eta	”	" 50'~
z. I tl6ta	-	"26-
* mesec	q.__
n n *
štf.v i..lTW Je 1,11 Starem trten štev. 10. Telefon l— *	—	Upravnistvo	je	na	Marijinem	trga
štev. 8. — Telefon štev. 44.
Na pismene naročite brea pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.'Vg
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zji d j.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašan jen. pitUC inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
U doloroso equivoco.
Trst, 23. junija 1919.
Tržaški socijalisti so vzeli s precej mirnim zanimanjem na znanje odstop Odandove vlade. Znano je da so italijanski socijalisti, ki zastunain toravIM. boljSeviško soc falnTrL sklenili vreči Or-
ciaua Z,ap‘’ninskeS» Clemer,-ctaua — irmastega Sonnina katerega
sbSalrtiČne- teŽnie .vk,iub nieg°vi ieix Posegajo najširše in najsme-
V1 m fSpiraciJe nacijonalistične Italije, v Milanu bi se imel te dni vršiti stič u zauPen' sestanek vseh socijali ozirom. Voditeliev. tudi onih, ki se z tinirc: fna zunanje-politični položaj tcfva!? bo'iševiškim težnjam svojih npir • Kakor se zdi, se ta sesta-*c« ne bo vršil, ker ni odpotoval no-ueden^ od obeh tržaških delegatov. Najbrž se bodo poslužlli „boljševiki“ afugh sredstev.
„11 Lavoratore“ piipomlnja k Or-landovemu padcu, da so vse vesti o kaki spremembi italijanske zunanje Politike popolnoma neutemeljene, dc-kier niso razoroženi kričači, ki živijo v razkošnosti, do katere jim je po-roogia nesrečna vojna Jugoslovansko-uajilanaki spor je večje in odločil-ne jL.Vd nost* nego podpis mirovne pogodbe s sedanjo nemško vlado ki je odkrito priznala, da ni odgovorna za posled ce bivšega nemškega režima. Mir je treba podpisati, če tudi s solzami v očeh in z bodalom pod plaščem! Drugače pa je z Jugoslovani, ki nimajo ne solz v očeh in ne bodala pod plaščem, ampak so neizprosni »n neodjenljivi od svojih večidel upravičenih zahtev.
Sprememba italijanske vlade ne uaci spremembe v zahtevah po ju-§ slovanski zemlji. Nitti je sicer ugle-liianšh,r!ese.n P°lllik> teda njegovo ita-Kot čavn-t"1 ma?iše od Orlandovega v Dol, se *e uve,javil predvsem Zato 'gospodarskih vprašanjih. Gioliti£ dob,i‘ udi ministrski sedež v Orlanrt V 23 poliedelstvo. pod tntlf j u 1 pa za finance. Tudi Ti ni je bi v Giolittijevi vladi kot zu-
fUDIItlR LEVSTIK
1'6 nadaljevanje.
višnjeva repatica.
našega^ dostojanstveniki* v^oj^tnemi^5™ pleŠ0 parkrat drznil potipati »zaščitnika. ali nUVV®10 posredovati pri veljakih in zastaviti svojega »Ji*?1 v tako žlahten namen. Bil je prepričan, da bi ? egla ena sama grofovska beseda več od vse očitne •^opagande. Toda Beaupertius von Kiinnigsbruch se dav8elej izmuznil kakor jegulja ter omenil kvečjemu, Pri n* strankarstv0 zoprna reč, tem bolj, ker išče je a? *golj oddiha in zabave. Z žalostnim srcem zofir5|flnja^ predsednik svojo prazno mrežo in filo-31 marsikaj:
Ali k^r0f pravi’ da mu Politika ne diši; nu, lepo! aJ> zum Teufel, pomeni potem, da se vseeno vanjo ? Saj smo vendar poučeni, ušes in oči d°bro‘ P° mestu ved ko vogelnih kamnov; prav vPoš° vemo> da mami naš gospod liberalce, naj bolj roea Vat° >katoliška načela1, klerikalcem pa pripo-razH '^eč 8v°bodomiselnosti‘ . . . Kakor ga ljudje ne vem°’- b'-10 ,zS°raj‘ ob°je dobrodošlo — č.prav Za dru^PJaZ mČ takeSa- In tudi oni ne vedo drug Tak n£g^.vado’ nihče razen mene ne ve vsega! Esel. m'8lr: ako t0 ni Politika> b>n ich ein botnja	?Se pa Je> da gfe setev v klasje; so-
J *S,ovenija« je imela uvodnik, ki bi ga lehko
n?nji minister. Ostali ministri so več ali mapiniOiolittijanci. Vsled tega sklepajo, da je no-vh. vlada za kompromisni sporazum z. Jugoslovani. Mogoče, če bi Jugoslovani odstopili Italiji kratkomalo vse, kar zahteva od njih! To bi bil po italijsn,kh načelih kompromisni sporazum! „IIGornale o’ Italia" piše, da je miren sporazum z Jugoslavijo vendar mogoč, ako priznajo Jugoslovani italijansko ozemlje, ki ga reklamira Italija 1 Na ta način je seveda Nittijeva vlada lahko za kompromisni sporazum z Jugoslavijo.
Resni italijanski politiki gledajo z nezaupanjem v bljižnjo bodočnost. Tupatam pride v javnost kak glas, drugače pa je italijansko časopisje popolnoma v rokah imperijalističnih magnatov. Značilno je, da ravno gor rjeitalijanski listi ne odnehajo v svoji protijugoslovanski gonji, do-čim se manj uplivno časopisi južno od Rima previdno izražajo o potrebi sporazuma z Jugoslavijo, ki je postala proti volji Italije njena največja tekmovalka v Sredozemskem morju in pied-vsem na Balkanu in v Orijentu.
Večjih odločujočih nenvrov do sedaj ni bilo v Italiji. Celo »boljše viški" socijalisti so pod uplivom zu-nanje-političnega položaja. Sicer skušajo dati raznim demonstracijam politično ozadje, toda zdi se, da so mnenja, da še ni pričel ugoden tre nutek. Delavstvo samo, kar ga ni pri vojakih, je zelo vznemirjeno, ker trpi pomanjka ija dela in nima za-siuzka. Vojaštvo pa je že nestrpno in komaj čaka demobilizacije, ki se pa gotovo še ne bo iz vršila. Kaj naj stori Italija s sto in stotisoč odpnšemh vojakov? To je vprašanje, ki se mera po mnenju italijanske vlade rešiti šele po sklepu mirovne konfererce. Razpoloženje med vojaštvom, zlasti v zasedenem ozemlju, je tako, da se bo to vprašanje rešdo samo po sebi in gotovo ne v prilog sedanji imperialistični Italiji.
Vseh nesreč pa je kriv nesrečen nesporazum med Italijo in Jugoslavijo. Glavno glasilo italijanske soc jahstiČne stranke »Avanti", ki je v Trstu prepovedan, je pisal pred nedavnim ča-
som, da je vratolomna italijanska politika kriva \sega zla med masami v sedanjosti in še večjega v bodočnosti. Narijonalistična (imperijalistična) politika italijanske vlade, ki je pod vplivom posameznih širokoustnežev, ki ne nosijo nobene odgovornosti za bodočnost italijanskega ljudstva, si zakriva vid pred resnico in noče uvideti, da je treba preje ali pozneje prijateljskega razmerja s sosedno Jugoslavijo. Tisti, ki bo trpel vsled pretirane, timoglave in slepe politike, bo italijanski proietarijat. Tok časa bo zajel tudi ^italijanski carizem"1 ki se bo potopil v morju ljudske nevolje.
Kakor vse kaže, ne bo dolgo triumfi ala »zmagovita" Italija. Sidro jugoslovanskega kraljestva se ne daveč izruvati iz gl ibočin neupogljive narod e volje. Jugoslavijo priznava tudi Italija, čeprav se upira uradnemu priznanju. Italijanskih spletk pa bo tudi kmalu konte, kakor hitro podpiše Nemčija mirovno pogodbo In podpisati jo bo morala, če noče popolnega uničenja. (Po zadnjih poročilih bi jo morala podpisati že včeraj. Op. ur.) Nam je to težko in bo še težje, toda ne obupavamo! Italijanska bojazen pred Jugoslavijo — je za na s. upanje v boljšo bodočnost. Italija seje veter, toda žela bo viharl
Sporazum med Jugoslavijo in Italijo?
Pariz, 25 junija. (CTU.) Kljub splošnemu navdušenju, ki vlada v Parizu zaradi podpisa miru z rsem-čijo, so vzbudile največjo pozornost zvečer po mestu razširjene govorice, da namerava italijanska vlada svojo vnanjo politiko naravnati v povsem drugačno smer. Govori se, da išče Italija sporazuma z Jugoslovani, da namerava uvesti obsežne socialne reforme, in da stremi za prijateljskim razmerjem z Nemčijo. (Ldu.)
Zahtevajte ..Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah I Pridobivajte novih naročnikov t
Celovec.
Pariz, 23. junija. BMatin“ javlja z Dunaja preko Bazla: Jugoslovani so izpraznili vso črto med Celovcem in Krko. (Gosposvetsko polje? Op. ur.) Telefonske in brzojavne zveze med Celovcem in Št. Vidom so vzpostavljene.
Dunaj, 25. junija. (ČTU) Korespondenca Herzog javlja, da se je italijanski general Segre danes iz Celovca vrnil na Dunaj. Korespondenca pripominja, da je odhod generala Segreja iz Celovca nemara v zvezi z načrtom, po katerem naj l»I jugoslovanske čete Celovec zapustile.
Dunaj, 25. junija. (ČTU.) „Neue Freie. Presse" piše:	Kakor javlja
»Grazer Volksbhtt11, je korak, ki sta ga pred nedavnim časom nemško-štajerska poslanca Fischer in dr. Gimpl podvzela pri nemško - avstrijskem državnem podtajniku Pfliiglu glede ureditve uemško-štajerske jugoslovanske meje, imel ta uspeh, da se je državni urad za zunanje stvari obrnil na neko nevtralno silo s prošnjo, naj pri ententi izposluje čimprejšnjo ureditev meja. Hkrati je urad zaprosil, naj bi Maribor in Celovec do dokončane ureditve meja zasedlo ententne Čete.
Mirovna konferenca.
Čez nekaj mesecev podpisan mir z Avstrijo!
Dunaj, 25. junija. (ČTU.) „Wiener Allgemeine Zeitung" poroča: Clemenceau je izjavil, da bo podpis miru 7. Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo mogoč šele čez nekaj mesecev.
Nemčija in mir. Iz Berlina javljajo, da je narodna skupščina v Wel-marju z 237 glasovi proti 138 in 5 odsotnim sklenila podpisati mirovno pogodbo. Pogodbo podpišejo v zrcalni dvorani versajskega gradu. Pri glavnih vratih bodo k svečanostim podpisa pogodbe vstopili vsi zastopniki zavezniških in zveznih držav, nemške delegate pa privedejo pri stranskem vhodu. Nemcem ne skažejo noben h časti. Prvi podpiše mirovno li-
podpisal vsak kapucin, in snočnje (Ljudstvo1 piše o framasonih naravnost simpatično. Berem, gledam — še tega ni notri, da jedo na smrtno uro svoje lastno blato, kakor brezbožni Voltaire . . . Vse to je grofovo maslo, znamka ,Beaupertius von Kiinnigsbruch1; in čemu, zakaj, po kakšni pameti. . . Meni se zdi, da nas ima vse za jiorqa, hehehe; sijajen človek, prelesten mlad mož, lehkoživa in prekipevajoča natura, kakor njegov papa ... In koliko sreče ima pri ženskah — ej, dobro nam je znano! Ein Mords-schvvein, ni mu ga para pod solncem.«
Grofov roman z Grabunčevo Doro, ki se je bil raznesel po celem mestu, govorice o Smučiklasovi Nlm> pa obrekljivo jezikanje ki je obraščalo Vido po krivdi njenega očeta — vse to je bilo prišlo v antastično povečani obliki do predsednikovih ušes; vedel je, da njegova najbližja okolica nemških žena m devic ne nori za visokim gostom nič manj od meščanskega damstva, in da se množe slučaji, v katerih grofova krepost ne vzdrži preizkušnje. Oboževalke, znane in neznane, so ga zalezovale na vseh samotnih potih, vdirale mu v hišo ^ in ga budile v postelji, ne da bi mu dovolile vstati; grof pa, čeprav mu je moralo biti pri srcu kakor Boccaccijevemu vrtnarju, vendar ni ka/al, da bi se puntal zoper to. In ekscelenci je siMo na um, da visoka politika rada podkupuje z ženskimi čari. Začel je iskati okrog sebe ter obvisel z očmi na ženi Thurmbhauffena, revnega, zadolženega in častihlepnega vladnega komisarčka,
ki je težko čakal, kdaj ga potegnjjo za stopnjo više. Baronica je bila dovolj pikatna in še bolj cinična črnolaska, po mnenju njegove ekscelence kakor ustvarjena v tak namen; tudi nadvojvoda Ernst Karl Franc Albrecht Otto, kateremu je morala pred dvemi leti, o priliki njegovega bivanja v našem mestu, po soglasnem sklepu aristokratskega damskega odseka izkazati dinastično zvestobo, se je bil izrazi) zelo pohvalno, in baronček je postal takrat iz koncipista komisar. Njo si je .zapomnil predsednik ter ji namenil podobno važno vlogo v najbližji bodočnosti.
Ioda pri nas je težko kaj skriti. Vrhunci družbe so dobro vedeli, kako trdovratno se ekscelenca pri-miče h grofu, in ker živ krst ni mislil več na politiko, so bili vsi prepričani, da jih hoče izpodjesti »radi lepšega«, iz gole predsedniške zavisti. Stali so na straži »s kdndnam, k’je zmeram nabit«, da ponovim besede, ki jih je izrekel velecenjeni občinski svetnik Tone Bošnjak na neki domoljubni pojedini; visoka konkurenca jih ni plašila, zakaj sleherni je poznal mero svojih upov in zaslug. Ni ga bilo več človeka v dobrih razmerah, ki se ne bi bil kako prikupil grofu, in takisto nobenega, ki ne bi bil hranil v srcu njegovih namigov in obljub, od katerih je utripala kri burneje in so se polnili možgani z visokoletečimi sanjami. Pa saj ni moglo biti drugače: stregli in služili so mu tako, da je bilo treba že velikega ubijanja, če si je hotel kdo izmisliti kaj novega.	(Dalje.)
stino predsednik mirovne konference, Clemenceau, za njim Wilson, Lloyd Gerrg, Italija in druge države, poslednji Nemci.
Politični pregled.
p Res je! V včerajšnjem „Na-reju" je napisal dosedanji socijalno-demokratični poverjenik Prepeluh tudi sledeče besede: „Ravno tisti ljudje, ki so pod staro Avstrijo denuncirali, ovajali, zapirali, sodili, delajo to danes v imenu — jugoslovanstva. Tisti, ki so se prej pehali za avstrijskimi odlikovanji, se pehajo danes za srbskimi". To -je res. O licitaciji z narodnim radikalizmom in o boju za dobiček pa ob priliki!
p Za Slovence na Goriškem In v Trstu. Praga, 23. junija. »Narodni Lisiy!< objavljajo: Predsedstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda", slovenske šolske družbe, ki ima iste cilje, iste težnje, kakor naš »Ustredni Matice školska" je doposlalo odbtru „U. M. š“ v Pragi dopis, v katerem naproša UMŠ., da bi poskrbela, da bi trpljenje slovenskega prebivalstva v Trstu in Gorici in na Primorskem prišlo na sluh vplivnih oseb in da bi svetovna javnost izvedela o nekulturnem postopauju Italije in njenih uradov. Dopis omenja: »Trpljenje naših rojakov, naših ljudi v zasedenih primorskih krajih pod italijanskim jarmom je nepopisna Golgoia, ki kliče pomoči: »Bratje, Čehi, pomagajte!" — Italijani so v Trstu zaprli družbine šole in nastanili v njih vojaštvo. Učiteljem je prepovedano zbirati * deco k otroškim igram.
p Podjarmljeni narodi pripomogli zaveznikom do zmage. »II Messagero" od 8. novembra 1918 je objavil govor senatorja Tomaža Titto-nija na slavnostni seji, ki jo je imel Consiglio Provinciale v Rimu 7. IX,
1918.	Navzočih je bilo okoli 50 svetnikov in mnogo občinstva. Med drugimi je rekel Tittoni: »Pred 1 stoletjem so se zbrali na dunajskem kongresu evropski mogotci. Sklenili so zatreti povsod kali svobode. Narodi tega niso vedeli, ali pa so se delali, kakor da ne vedo. O usodi ljudstev so odločali samovoljno in kupčevali z njimi,'kakor z blagom. Danes več nego po sto letih se zbirajo zastopniki največjih evropskih in ameriških držav v imenu načel prostosti in narodnosti, ki so mislile tedaj, da jih izrujejo s svojim blaznim in praznim poizkusom iz človeškega duha. A ta principa sta, kakor se je srečno izrazil Giuseppe Mazzini, nepremagljiva nalik vest, sta nerazrušna kar sta bistvena činitelja človeškega napredka, ki ga ne more zaustaviti niti napuh gospode, niti prekanjenost ali kovar-stvo kratkovidnih državnikov.
In ta principa nista samo neraz-rušljiva, marveč i nerazdružljiva. In res, vojna je razdrobila poslednje av-tokratne vladavine v Evropi, zakaj neodoljivi udarec narodnosti, ki so se prebudile, je zagotovil končno zmago svobodomiselnim narodom. »Kakor je povedal general Diaz v svojem zadnjem pnročilu, tako veličasten po svoji strogi preprostosti, da bi jo rad videl uklesano v kapitoljske letopise, je 51. italijanski diviziji in 6 zavezniških premagalo 72 avstrijskih divizij: toda prebujenje tlačenih narodov je bilo tisto, kar je spremenilo ta poraz v popolen razkroj." Pr P.
p Italijani in Madžari. Pred nekaj dnevi smo prinesli izvirno poročilo od najzanesljivejše strani, da so Italijani dobili od madžarskih bolj-ševikov ogromno svoto za izdajstvo nad Cehoslovaki. Vest je vzbudila povsod največjo senzacijo in povzročila, » «e ,ie zat^eva P° možnosti preiskala. V Parizu so bili vsled italijanske kooperacije z Madžari zelo razočarani. Angleški listi prinašajo sedaj podrobnosti o tem Judeževem plačilu. Tako so dobili Italijani po nekem razkritju kar cel vlak, poln zlata. Italtjansko-madžarsko zavezništvo je dejstvo, ki ga ne more utajiti še tako prefrigana italijanska diplomacija.
p Nemška Avstrija in mir. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) Durajski
politični krogi domnevajo, da Nemška Avstrija podpiše mir do srede julija in da podpis odobri narodna skupščina. Nemški poslanik na Dunaju grof Wedel namerava odstopiti.	(Ldu.)
p Sovražnosti na slovaški fronti ustavljene. Praga, 25. junija. (ČTU.) Izmena brzojavk med vrhovnim poveljnikom čehoslovaških čet generalom Pellem in vrhovnim poveljnikom madžarskih čet ljudskim po-verjen kom BOhmom je imela za posledico, da so se sovražnosti na slovaški fronti dne 24. t. m. končale (Ldu.)
p Proračun čehoslovaške republike. Finančni minister čehoslovaške republike dr. Rašin je predložil narodni skupščini proračun za leto
1919.	Povodom proračunske debate je imel finančni minister zelo obširen govor o finančnem položaju republike. Proračun končuje s primanjkljajem 3.200,000 000 kr< n t. j. tri miljarde in čez. Kredit v tujini je zelo otežkočen. Za kritje deficita zahteva minister okoli 5 miljard. Za narodno vojsko in obrambo zahteva 607 745 247 kron.
Pokrajinske vesti.
kr Celje. Jedlička Karl, profesor prejšnje nemške gimnazije, zagrizenec, je vendar uvidel, da je najbolje, da se izseli v Nemško Avstrijo. Čudno se nam zdi, čemu je sploh prišel, po nekaj mesecih bivanja v Nemški Avstriji, sedaj zopet nazaj med nas. — Radi vlačuganja je kaznovana Tofant Helena, ki je bila izgnana pred kratkim kot takšna iz Ljubljane, na 14 dni strogega zapora. Majcen Anton, rojen 1. 1881 je ukradel svoji nevesti prstane, obleko in malenkosti, v vrednosti več tisoč kron ter je pobegnil v Petrinjo na Hrvaško z nekim Hrvatom, ki se je mudil po opravkih v Celju. Oblasti ga zasledujejo. V vojnem skladišču so neznani tatovi pokradli skozi okno 500 paketov duhana za pipo.
kr Celje. Neki Simončič Franc, bivajoč v okolici Laško, je imel pred svojo smrtjo 50 000 kron, za katere so sorodniki in znanci vedeli, a po smrti Simončiča so zginili brez sledu. Ne ve se, ali jih je morda sam skril, ali pa so imeli neznani zlikovci svoje piste vmes.
kr Sv. Jurij ob juž. žel. Marsi-dovšek Fianc, rojen 1. 1882, posestnik, pristojen v Vojnik, je pokradel gostilničarki Zupanc Neži v Sv. Juriju obleko in druge reči, cenjeno na več tisoč kron. Sumijo ga, da ima na tuši še več drugih sličnih zločinov. Ptiček je pod ključem.
kr Konjice. Tudi naš trg je dobil na zunaj slovensko lice, slovenske napise. Kako daleč pa je že pri nas segalo ponemčenje našega skozinskoz slovenskega prebivalstva, kaže mučna slika, ki jo dobiš povsod na cesti, da govore starši s svojimi malimi otročički samo nemško. Tako daleč še pač nismo bili povsod, pot nazaj v spreobrnjenje sicer ne bo težka, saj starši znajo vsi boljše slovensko ko nemško. Povsod pa v takih krajih še prav posebno je gledati na to, da damo nemščino nekaj let ali celo desetletij v pozabljenje, narodna vzgoja to zahteva.
kr Gornja Radgona. Ne hodim rad po sodnijah, pa včasih me vendar nesreča zanese tudi v hišo pravice, kakor pravijo nekateri ljudje. Tako sem bil pretekli teden v naši gornje-radgonski sodniji ,in z velikim veseljem opazil, da so vendar skoraj vsi na pisi dvojezični, če tudi je slovenski napis na drugem mestu. Se že pozna, da smo v Jugoslaviji. Radoveden sem samo, ali imajo pri radgonski sodniji tudi dvojezične napise in slovenske na prvem mestu. Dobro bi bilo, saj je Slovencev pod radgonsko sodnijo gotovo desetkrat več kakor Nemcev pod našo. Na steni trgovine Zotter je nekdo odnesel napis Hauptstrasse.
kr Borovlje. Od tu so pobegnili vsled slabe vesti puškarji Ogriz, So-dija in Just. Slovenski puškarji Borovnik, Mišic Sosnik so zopet doma in izvršujejo svojo obrt kakor tudi znana Wernikova tovarna. Odkar so naš trg zasedli Jugoslovani, se je prehrana tu znatno zboljšala.
dn Regent in invalidi. Iz Bel-grada javljajo: Dni 24. t. m. je »invalidsko vtče" poset.l prestolonaslednik v spremstvu vojvode M šiča, vojnega ministra RaižiČa in drug h. Prestolonaslednik je zbral okoli sebe invalide, a dva je pozval k sebi v ložo. Razgovarjal se je z vsem in se obnašal tako bratski, da je v mnogih prisotnih izvalo solze. Prestolonaslednika je pozdravil z odra predsednik društva vojnih invalidov dr. Milivoje Jovanovič, profesor, rezervni kapitan in invalid. V svojem govoru, ki je na vse glob j ko vplival, je govornik na-glašal težiti položaj naših invalidov, ki so izvršili svojo patrijotično dolžnost in se odtegnili javnemu življenju. Heroiska skromnost, ki je odsevala iz vsake njegove besede je napravila na vse velik vtis. Prestolonaslednik je podaril društvu 3000 dinarjev. (Ldu) dn Poklonitev kosovskemu junaku — carju Lazarju. Predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo je prejelo dopis »Odbora za p oslavov Vidovega dne" v Sremski R a v a n i c i v Rumi, v katerim ga ta odbor vabi, naj se udeleži slavnosti prvega Vidovega dne v novi edinstveni državi Jugoslovanov v Sremski Ravanici, kjer počivajo ostanki kosovskega mučenika carja Lazarja. PredsedniK dr. Janko Brejc je na to povabilo odgovoril z naslednjo brzojavko: »Po svojem poklicu žal zadržan, podravljam imenom deželne vlade za Slovenijo najsrčneje vse v Sremski Ravanici zbrane slavi-telje Vidovega dne. Večna slava narodnemu junaku in mučeniku knezu Lazarju!"
dn Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo opozarja vze stranke, katere imajo ustmeno ali pismeno upraviti z deželno vlado v stvareh, ki se tičejo agrarne reforme, da je že pred enim mesecem ustanovljeno popolnoma samo stalno poverjeništvo za agrarno reformo, katero deluje na Turjaškem trgu št. 3. II. nadstopje v Ljubljani pod vodstvom poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji, gospoda dr. Friderika Lukana. Do sedaj so prišle skoraj vse vloge na predsedstvo deželne vlade in to jih je moralo ,službenim potom odstopati kompetentnemu poverjeništvu, kar pomeni zamudo časa za dtželno vlado, kakor tudi ovira hitro rešitev nujnih zadev. Enako velja za ustne informacije, pri deželni vladi. Stranke se vabijo, da se v vseh zadevah, ki spadajo v delogkrog agrarne reforme ustnteno in pismeno direktnim potom obračajo na omenjeno poverjeništvo.
dn Združitev uradništva denarnih zavodov SHS. Dne 20., 21. in 22. t. m. vršilo se je v Zagrebu zborovanje organizacij uradništva denarnih zavodov kraljestva SHS. Zastopano je bilo uradništvo Srbije, Slovenije, Dalmacije, Bosne in Banata. Uradništvo Slovenije sta zastopala Iv. Hiter (Mestna hranilnica) in Al. Lenček (Jadranska banka) v Ljubljani. Sprejel se je načrt enotne službene pragmatike, ki se naj uveljavi pri vseh denarnih zavodih SHS brez razlike. Druga točka zborovanja se je tikala ustanitvenega pokojninskenega zavarovanja in sklada pod upravo zastopnikov uradništva in države. Kor.čno se je osnula z izvolitvijo osrednjega odbora Zveza vseh organizacij uiadništva denarnih zavodov v kraljestvu SHS z osrednjo pisarno v Zagrebu.
dn Ne pozabite pravočasno obnoviti za II. polletje naročnine za »Jugoslavijo."
dn »Dijaška počitniška zveza" v Ljubljani je pred vojno veselo delovala. Štiri leta svetovne vojne je bila D. P. Z. obsojena na brezdelje. Toda ko nam je končno zasijalo solnce tako iskreno zaželjene svobode, je tudi D. P. Z. stopila z nova na plan djaštvo, ki je moralo med vojno preždeti počitnice med zaduhlimi stenami, je prožeto hrepenenja po potovanju. Toda za večino dijakov je Iz denarnih vzrokov vsako potovanje izključeno. Zato se obračamo do vseh, da nam pomorete pri tem tež-
kem delu. Prosimo, da nam zato naznanite, za koliko dijakov bi b It pripravljeni dati: a) prenočišče in hrano, b) prenočišče, brez hrane ali c) hrano brez prenočišča Opozarjamo, da se^ naj podpira le dijake, Ki se izkažejo v izkaznico D. P. Z. Prosimo, da nam pošljete nemudoma naznanilo.
dn Na državni gimnaziji v Novem mestu se bo vpisovalo v prvi razred v nedeljo, dne 29. junija, t d 10. do 12 ure za vnanje učence tudi v soboto dne 5. julija, od pol
9.	do pol 10. ure. Sprejemni izpiti vseh priglašenih učencev pa bodo v soboto, dne 5. junija ob 10 uri.
dn PodporuČnik Janko Perhavec redov Leopold Samic se nujno poživljata, da se čimpie.e zglasita pri komaidi mesta Ljunliana.
Ljubljanske vesti.
1 Vidov dan v Ljubljani. Glavno mesto Slovenije počasti spomin na Vidov dan 1. 1389 danes, v petek, zvečer ob 7. pred Mestnim, domom ' (oziroma v dvorani v sluča u dežja): govori g. vseučil. prof. dr. I.ešič; pojo zdruzena pev3ka društva pod vodstvom gosp. ravnatelja M Hubada. Prosvetna društva se zbirajo na licu mesta okoli 3/4 7, da zavzamejo prostore na desni in levi govornikovi, oziroma ob desni in levi strani dvorane. Ostali psostor je določen občinstvu. Jutri v soboto, se vrši v stolnici ob 10 dopoldne služba božja, v pravoslavni cerkvi pa i®to* tako dopoldne. Zvečer ob 20. je v dramskem gledališču najprej spominski govor g. pisaielja-župmka Fr. S. Finžgarja, nato se igra Fr. Ks MeŠKova koroška dranla »Na smrt obsojen ?“
— V nedeljo popotdne se puredi v opernem gledališču izključno srbskim vojakom brezplačna predstava. — V sob 'to in nedeljo se vrši obenem »cvetlični dan" na korist vojak o m invalidom ter se bodo pro lajale cvetke in spominski znaki.
I Na naslov naše vlade: Stanovanjsko bedo bi se gotovo dalo v doglednem času temeljito olajšati, ako bi se dalo pod državno nadzorstvo vse nemške opekarne v Jugoslaviji in bi vlada izdelovanje opete forcrala. Opekarno De vvuschek pri Mariboru se je dalo že p id tako nadzorstvo. Kaj pa je z veliko opekarno Steinklauber na Pragerskem? Ali je naši vladi znano, da so lastniki te opekarne privandranci iz Nemške Avstrije, zagrizeni Nemci, ki poznaje edinole jugoslovanski denar in na3a živila, sicer jim pa že od daleč vse smrd', kar je slovanskega?! Ali ve naša vlada, da je bila ta opekarna nekdaj takorekoč ^steber nemškega mostu do Atrije? Železna metla, pometi tudi tukaj in osrečila baš mnogo trpečih Jugoslovanov! Toua ne odlašaj tn pometi kmalu, zima je že bl *U-Y‘i Steinklauberjem pa čim prej potni list v ono Nemško Avstrijo, kamor jih je vedno tako neizmerno vleklo njih germansko srce 1
1 Stanovanjska beda se bo obravnavala danes na shodu ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. Prizadeti javni uslužbenci udeležite se ga!
1 Na naslov poštnega in brzo* javnega ravnateljstva. Med poštnim prometnim, računskim in posebno med čekovnim uradmštvom vladi veliko razburjenje vsled zapostavljanja polno kvalificiranega uradništva na-pram nekvalificiranemu osobju, ki je bilo ne glede na predizobrazbo, službeno dobo in brez predpisanih izpitov le v$)ed politične korupcije in prijateljskih zvez imenovano v činovue razrede, ki mu ne gredo ne po pred-izobrazbi i,j ne po službeni dobi, me,1tem, ko se je polno kvalificirano uradništvo deloma popolnoma pre zrlo, deloma pa oškodovalo za več službenih let. Podpisana , Zveza poštnih organizacij" najodločneje protestira proti takim krivicam in odločno zahteva, da se vsa nezakon ta imenovanja prekličejo. Menda še na Turškem ni mogoče, kar se je zgodilo pri čekovnem uradu, da je imenovano uradništvo z ljudskošolsko, izobrazbo, .oziroma z dvema ali tremi
Sfednješolikimi razredi po 4 mesecih, feci p(> štirih mesecih službene dobe v XI., X. in IX. činovni razred zadnjo stopnjo. Vprašamo prestojništvo če-kovnega urada, Če mogoče že zadošča 2a napredovanje v službi, če je uradna vzgojiteljica predstojnikovih °trok? Vsled takih krivic se žene ttradništvo v boljševizem, jemlje se ®u vso vero v ptavico in veselje do dela. Opozarjamo poštno in brzojavno ravnateljstvo, da nemudoma odpošlje^ ministrstvu za pošto in rz°jav naše poročilo glede imeno-anJ. kakor tudi glede tihotapske xItre. v katero je zapleteno vodstvo ekovnega urada in izjavljamo, da orno spravili zadevo v Narodnem . ds,a ništvu v javnost, če bi se jo elo potlačiti, — ,,Zveza poštnih organizacij v Ltubljani."
1 Zveza poštnih organizacij v lubljani vabi tem potom elane ožjega Odbora k kratki važni seji na petek, one 27. t. m. ob 18 uri v pismonoško dvorano. — Polnoštevilno.
1 Primorski Sokolski krojek vabi člane m članice k sodelovanju pri cvetličnem dnevu v soboto in nedeljo. Oni ki bo^o pomagali naj pri-
L“bTVem .spomenikom pri narod-. aomu m gremo 3kupno na se-tanek vseh društev pred Mestni dom. ^ndile vsi! Naidar!	Tajnik.
dpi. Šišenski Sokol priredi v ne-slavn P,0Poldnie» dne 29. t. m. v pro-/7 x'idovega dne peš izlet v Mostec 'S' Šiška, blizu Večne poti). Član-Iv° in naraščaj nastopita s prostimi •ajanii^ p0 telovadbi neprisljena za-"ava na prostem. Priporoča se, da P* občinstvo vzame jestvine in pijačo ? seboj. Odhod točno ob 14 (2. pop.) J^Pred Šišenske čitalnice. Prijatelji ookola in naraščaja dobrodošli!
1 Vaja orkestralnega društva ».Glasbene Matice" se vrši v petek 27. t. m. v dvorani F,lh. društva.
Odbor.
1 Pevski zbor in godba Z J. Ž. priredita v nedeljo, dne 29. t. m., ob Ib. uri popoldne v restavraciji pri Sokliču (N >vak), nasproti „Voj. konjske bolnice" v Trnovem vrtno veselico, ki se vrši le v slučaju lepega vremena. Vstopn'ns 2 K. — Za vsestransko zabavo in dobro postrežbo je pre-skibljeno. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
1 Nakazila za moko naj si preskrbe peki in trgovci jutri v petek, ker se v soboto 28. t. m. ne bodo dobivala.
t - 1 Prošnja do pevcev. Fantje paškega pešpolka rabijo za svoj
tiSS? zbor note ”Št0 čuti§ Srbine Piti n Ker j'*1 ni m°g°če nikjer ku-da ’ iim°s^° tem P°tom prijatelje petja,
v Dreni jiK» Podare .ali vsai Posodijo šem Note Prosimo oddati v napo vel£PraVniŠtVU* »aU pa P°s,ati na Poveljstvo 4. stot. tržaškega pešp.
*t. Pavel - Koroško. * p p
Narodno gledišče?
Dramsko gledišče:
27. jun ja zaprto.
Abon CU?8'a(vfdov0td.n?a 8mrt #b80J®ni":
^• iur,ija» nedelja „Na smrt obsojeni" Abon. B 68.	1
Operuo gledišče:
27. junija, petek zaprto.
28. junija, sobota »Mrne Butterfli". Abon. « 2/67.
w 29- junija, nedelja popoldne „Mamzell 8a<tkoC\he (voia^ka predstava za srbsko po-
Abon p^niiai nedelja zvečer »Žongler". ‘ u 3/69.
imen?- 8**4*1181» pisarne. V prošlavo 29. * ana našega kralja se vrši v nedeljo tonchp? P°P°ldne predstava »Mamzell Nissan 'J^MPtačno za tukajšnjo srbsko po-pr»e„‘ Ravnateljstvo je pridržalo nekaj lož občini nadstropja in parterja za cenjeno predst °’ katero bi želelo obiskati omenjeno Pri vo: Te vstopnice se bodo prodajale nevni blagajni gledališča.
8ledau^nilc Vidovega dne proslavi dramsko »VvHo S:če ,v soboto, dne 28. t. m. z vprizo-olcsoien ■' fpe .Mešlfove drame „Na smri Sovor p-oj Predstavo siavnosten na-V8topnice seVrt^KSatel1 g‘ ŽUpnil{ FinžKar
Omskega gldaii&° P d b‘againi
Ljubljanska porota.
„Boljševik.“
Pred včerajšnjo poroto stopi mal, čokat, koščen človek 45. let, Miha Zabret, dninar iz Mengša št. 38. Črne brke, urejene skrbno & Viljem, svetlega pogleda, vzbočenega čela, temnordeče kravate z belim, nizkim ovatnikom, dninarskemu stanu primerno in skoro dostojno oblečen. Označajo ga za ..nasilnika". Med poslušalci gre šepet: „Kje smo videli sličnega človeka?... Tako je nekomu podoben ! ... To njegovo vzbočeno čelo spominja!... Ati to je mali Viljem! ‘
Zaradi ropa se zagovarja. Men-giški župan Ivan Levec, sivosrebrnih las, spoštovan človek, je imel v hlevu shranjene štiri od orožništva zaplenjene vole. Dne 6. aprila 1919 ob 10. ponoči je Zabret udrl v zaklenjeni hlev, kjer je spal hlapec, 55 letni Janez Koncilja, zvest služabnik gospodarjev. Zabret zahteva enega vola, hlapec mu brani Zabret njemu: „Ali bi rad storil smrt? ... Ali ne poznaš boljševikov?" Hlapec je v velikem strahu in Zabret odžene vola.
Obtoženec dejanje priznava. Glas njegov je krepak in odvažen. O ruskem boljševizmu ve toliko, da se v Rusiji revnim pomaga in da imajo tam vsi enako. Pravi, da je bil pijan, ne ve pa, da bi kričal: „Jaz sen general boljševikov".
Poroti predseduje predsednik deželnega sodišča dr. Oton Papež. Porotnikom je stavljeno samo eno glavno vprašanje glede krivde ropa. Državni pravdnik dr. Režek pledira v smislu obtožnice in poudarja, da je | treba take ljudi izločiti iz človeške ; družbe in jih napraviti neškodljive. Zagovornik dr. Val j e ve c poudarja, da n s a dani vsi motivi za rop, ker ni rabil brahijalne sile. — Porotniki so zanikali rop, potrdili pa tatvino. —
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja je na to sodni dvor točno ob 12. uri izrekel sodbo na dve leti težke ječe.
Preiskovalni zapor se mu šteje.
Predsednik: ,,Ali sprejmete kazen ?"
Obsojenec krepko in odvažno: „Ja! Sprejmem!"
Zadnji Cini nemške vojne mornarice.
Nemci potopih svoje brodovje. .
V angleški pomorski luki Scapa-Flovv je bil interniran del nemške vojne mornarice. Posadka je bila nemška, toda pod nadzorstvom angleške mornarice. Dne 21. t. m. ob 1. popoldne pa se je nudil prebivalstvu groznoveličasten prizor. Vse brodovje se je počelo potapljati v globino morja. Potapljanje je trajalo do 5 popoldne. Ostala je samo križarka „Baden“, na kateri so se nahajali bolni nemški mornarji. Skoda znaša 2 miljardi mark mirovne valute. Potopljenih je 74 bojnih ladij velikega, srednjega in malega tipa in nebroj podmornic. Največa ladja „Bayein" je obsegala 38 000 ton Na vojnih ladi-jah se ni nahajata nikaka municija, da
..se dal° sklepati na kako eksplo-Z,J°- Nemci so odprli v trebuhu ladij raz"e 2atvom ce, da je počela teči voda v notranjost.
Nemška mornarica — zvesta , Vilje,nu II.!
o n d o n, 23. junija. Poveljnik nemški Posadki na potopljenih ladijah le btl nemški admiral von Reuter. Glasom včeraj zvečer izdanih uradnih poročil je adm ral Reuter na vprašanje zjavil, da Jo dal sam osobno povelje za potopitev vseh ladij, ker Je do-znal iz nekega nemškega časopisa, da je premirje končano. Dalje je admiral izjavil, da je bil pokoren tudi ukazu, ki mu ga je dal pred pričetkom vojne cesar Viljem sam, ne Izročiti nobene vojne ladje sovražniku. — Kopija danih admiralovih povelj je prišla v roke britanskih pomorskih oblasti.
Žrtve. — Internacije.
London, 24. junija. (Pos. por.) Pri akciji potopitve nemškega bojnega brodovja pri Scapo-Flow je bilo šest nemških mornarje/ mrtvih in deset mornarjev ranjenih v trenotku, ko so pričeli angleški mornarji streljati proti Nemcem. Admira! Reutčr ki je bil pred činom zelo dolgo na dopustu v Nemčiji zaradi dozdevne bolezni, je proglašen z vsem svojim spremstvom vojnim ujetnikom in interniran v taborišču Nigg 1 ivergordon.
Vtis v Ameriki.
London, 22. junija. (Pos. por.)
,,Times" javljajo iz New Yorka: „Po-topitev nemškega brodovja pri Scapa-Flow na predvečer miru je povzročila zelo neprijeten vtis v vsej deželi. Vlada splošna indignacija Izvedenci v mednarodnem pravu izjavljajo, da je treba ustanoviti rigorozen zgled nemškim oficirjem, ki so uprizorili ta nečastni čin. Njih mnenje je, da se jih ktratko malo ustreli.
Razne vesti.
Čem o vi c e, 26. junija. (Rdu.-Dacia) Znani sccijalist in dopisnik berlinskega lista .Vorwarts“, dr. Pi-stiner, je bil aretiran.
Bukarešta, 26. junija. (Rdu.-Dacia) Bivši ministrski preds. Carp je težko obolel.
Bukarešta, 26. junija. (Rdu.-Dacija) Ameriški poslanik in minister Vopička je včeraj odpotoval iz Ru-munije.
Bukarešta, 26. junija. (Rdu.-Dacija) Bivši ministrski preds. Bratianu dospe jutri iz Pariza v Bukarešto.
Si bdi j, 26 junija. (Rdu-Dzcia) Agitatorji, ki so bi'i s segedinsktmi boljševiki v zvezi, so bili aretirani in izročeni vojnemu sodišču. (Ldu.)
Moravska Ostrova, 26. jun. (ČTU) Kakoi poroča „Schlesische Zeitung," so bili pozvani pred sodišče nekateri voditelji lužiških Srbov, ker je narodni svet lužiških Srbov v Budešinu (Bautzen) imel zveze s Prago. (Ldu)
Zadnje vesti.
Nova nemška delegacija odpotovala v Pariz, da podpiše mir.
Pariz, 26. junija. (Brezžično.) Kakor javlja „Petit Journal", je nova nemška delegacija že odpotovala iz Weimarja in bo prišla tekom današnjega dne v Pariz. (Ldu)
Srednjeevropski slovanski blok.
Nauen, 25. junija. (Brezžično). Cehoslovaški zunanji minister Beneš se je izjavil o bodoči zunanji politiki čehoslovaške republike, da se bodo Cnhoslovaki združili s Poljaki, Ru-muni in Jugoslovani in zavzemali na izhodu isto važno vlogo, kakor pripada Franciji na zapadu. (Ldu.)
Prestolonaslednik zastopan pri sokolskem zletu.
Beograd, 26. junija. Proslavi Vidovega dne v Sremski Ravanici bo kot zastopnik prestolonaslednika prisostoval dvorni maršal polkovnik Damjanovič. Na sokolskem zletu v Novem Sadu bo prisostoval vojvoda Mišič.	(Ldu)
Beg z Dunaja.
D u n j, 26 junija. (ČTU) Krščansko socijalna zveza je imela včeraj posvetovanje. Radikalni poslanci so zahtevali preložitev sedeža nemško-avstrijske narodne skupščine in sicer v Solnograd. Preložitev naj bi se takoj izvršila, ako bi se na Dunaju izvršili ali pa samo pripravljali napadi komunistov ali socijalistične levice proti ustavi oziroma zakonodaji.
Socijalisti na Bavarskem se spametovali.
M o n a k o v o, 22. junija. (DunKU. Zakasnelo.) lzvrševalni odbor soci jalno demokratske stranke v Mona-kovem je po daljši debati sprejel re solucijo, v kateri izjavlja, da ostane pri načelih erfurtskega programa. Na dalje izvaja resolucija da se strank« izuova priznava k principom demokracije, zavrača vsako obliko sovjet
ske diktature ter pričakuje od državne in od deželne vlade politiko sprave in stvarjajočega dela, ki naj vsem sonarodnjakom pomaga v okviru možnosti preko sedanje bede. Nadalje zahteva stranka v tej rosoli ciji takojšnjo odpravo smrtne kazni, odpravo prekega soda ter čimprejšnjo in kar najobsežnejšo amnestijo za čisto politične pregrehe vseh onih, ki so se udeleževali upora, ne da bi bili njegovi voditelji. (Ldu)
Protirevolucija na Ogrskem.
Dunaj, 26 junija. (ČTU) V „JournaluM opisuje očividec torkovo protirevolucijo v Budimpešti Ofici-jelno poročilo madžarske vlade o dogodkih je petvorba resnice. Prevrat niso poskusili samo klerkalni elementi ter zapeljani vojaki, ampak tudi socijalno-demokratično delavstvo in vojaki, ki so siti teroija Bela Kuna. Prevrat se je ponesrečil, ker ima vlada doslej v posesti še vse arzenale in razpolaga z malo vojsko, ki je kraljevsko plačana in drži s Ku-norn. (Ldu )
Sto mrtvih žrtev je v torek zvečer pokrivalo budimpeštanske ceste. Tisoči so bili aretirani in brezštevilni že obsojeni pred revolucionarnim tribunalom, ki deluje hitro in obsodbe takoj izvršuje. Baje so madžarsko ozemlje, ki so ga izpraznili Romuni, zasedle čete segedinske vlzde, ki razpolaga z 20 000 častniki. Ako se ne posreči v najbližjih dneh nov prevrat, stoji Madžarska pred večerom državljanske vojne. Kljub vsem zanikanjem, je položaj vlade svetov obupen.
Dunaj, 26. junija. (ČTU.) En-tentna obmejna komisija, ki izvršuje že nekaj dni obmejno nadzorstvo v Brucku ob Litvi, je odkrila veliko tihotapstvo z .blagom in široko razširjena ponarejarja petnih listov. Ko-m sija je dognala, da so v zadnjem Času prišle iz Madžarske številne osebe z nemško avstrijskimi, francoskimi in švicarskimi potnimi listi, ter da so te liste ponarejali organi komunistične vlad* v Budimpešti, ki je ž njimi preskibovala svoje komunistične agitatorje-
Listnica upravništva.
Odpravili smo nedostatke pri ekspediciji »Jugoslavije" tako, da bodo na Štajerskem dobivali naročniki odslej list redno še isti dan Vsako nerednost pri dostavljanju »Jugoslavije" nam blagovolile vselej takoj javiti, da poiščemo vzros in ga odpravimo. — Pošljite nam naslove oseb, ki se lahko naroče na »Jugoslavijo", da jim jo pošljemo na ogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubija*1 .
Poslano/
V zadnjem času sika razne članke v „Novi Dobi* z dne 17. juniji t. 1. znani hujskač Mozirski, kateri vidi svojo domišljavo oliko le v surovosti, laže v dopisu, da sem jaz nekega dne vrgel iz gostilne nekega Sokola. Resnici na ljubo pa sporočam, da je mojo bolano soprogo, katera ,e pa že umrla in se danes ne more zagovarjati, dejansko napadel neki vojak, katerega se je mirno opozorilo, da naj miruje, a ker le ni ubogal, postavilo se ga je pod kap. Poštene in značajne priče so na razpolago. Poznam tisto pričo, katera se ponuja, da dokaže. Ali bode tudi pod prisego izpovedala, da je bil vojak in ne Sokol. Dokler svoje trditve ne prekliče, ga imenujem javno, da je navadni lažnjivec
Anton Pertnoser.
Poklano.*
Z ozirom na časniško vest, di sem bila v zvezi z železničarji, ki sc itradli sladkor na kolodvoru, >ž;avljam da nimam s temi ljudmi nobenih sti kov in da je bi! siad<or 30. aprna 1.1 a večer v moji odsotnosti in brei mojega privoljenja postavljen v mo nlev poleg glavnega kolodvora.
Ljubljana, 25. junija 1919.
Karolina Schiffrer.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana1
nobene odgovornosti.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(15 nadaljevanje.)
Ime pokojnega nadvojvode Otona, ki je bil kaj lep človek, je v Avstriji v sled njegovih številnih in raznovrstnih grehot splošno obsovraženo. Vedno mislim, da preuranjena vzgoja Habsburgovcev vzbuja v njih vse grehote, ki spe v njih, kajti razbrzdano poželjenje po vživanju, lenoba in ra isipnost po navadi razvijejo dedne napake.
Oton se je bil poročil z Marijo Jožefo, sestro saškega kralja, eno najboljših žensk, ki pa jo je izza poročnega dne sistematično zanemarjal- — Neki večer je šel nadvojvoda z več ženskami supirat k Sacherju, kjer je najel posebno sobo. Iznenada se je prikazal na stopnjicah neznansko pijan, na sebi pa razen čepice, rokavic in sablje ni imel ničesar. Silno grozo nekega odličnega grofa, ki je bil pripeljal svojo hčer v hotel k večerji, naj si vsak sam predstavlja; pobegnila sta oba, za njima pa Oton, ki je prišel pogledat, je li kateri njegovih ožjih prijateljev spodaj pii večerji. Ni potrebno omenjati, da si lastnik ni želel, da mu uidejo vsi gostje; prijeli so nadvojvodo ter ga vtaknili v njegovo uniformo. Ta čin je vzbudil veliko govorjenja in družinski očetje nekaj časa niso obiskovali takih restavrantov iz strahu, da ne bi zopet naleteli na tega pijanega norca brez obleke.
Ena Otonovih najljubših zabav je bila, da volu cele dneve in noči ni dajal piti, nato pa mu je dal zopet toliko vode, da je poginil. Zopet drugič je prisilil svojega vojaškega služabnika, da je toliko Časa pii konjak, da je obležal, nato pa mu je nadvojvoda vlival čistega špirita v grlo, tako da je revež kmalu potem vsied tega umrl.
Otonova smrt je' bila strašna nemezis, ki je sledila njegovemu zločinskemu življenju. Leta dolgo je imel neko ostudno bolezen; nos mu je odpadel, njegov nekdaj lepi ob:az je postal sama lobanja, in navsezadnje so ga odvedli na njegov grad, da tamkaj umrje. Njegova žena, ki je živela ločena, se je vrnila k njemu in pri njem ostala do konca. Udanost in dobrota Marije Jožefe je morala olajšati zadnje dni tega nesrečnega, zapuščenega grešnika; ni čuda, da jo cesar ljub', in da jo navadni ljudje smatrajo za 'nekako svetnico.
Poslednja pot vodi Habsburžane v mračne grobnice pod kapucinsko cerkvijo na Dunaju. Dolge vrste mrtvih počivajo tam na kamenitih ploščah in samo obledele krone na zaprtih rakvah spominjajo na dostojanstvo onih, ki leže v njih... Zunaj pa šumi mesto. Hitri koraki mimoidočih so v isti višini, kakor okna, ki razsvitljujejo grobnico, pa Habsburžani spe nemoteno dalje, čeravno zlo, ki so ga mnogi izmed njih povzročili, še nadalje živi o njihovih potomcih.
Elizabetino truplo leži sredi grobnice, Rudolf poleg nje, in na prazno ploščo pride nekoč cesarjeva rakev, ko ga pokliče smrt k dobro zasluženemu počitku. Kraj duhov je, ta grobnica, ki hodijo okrog onih, ki motijo njihovo samoto. Mladi in stari, lepi, hrabri, neustrašeni, vsi so tukaj, in valovje časa valovi preko njih, dokler se tudi njihova imena malone pozabijo.
Na božični večer (Elizabetin rojstni dan), dne
10.	septembra, na njeni smrtni dan, in usodepolnega dne 30. januarja, dan Rudolfove smrti, prihaja Fianc Jožef molit z mrtvimi svojci. Ali kdaj vidi cesarico, ki stoji poleg rjega bela kakor jutranja megla?... In kadar potegne dih mrzlega vetra po grobnici, ali cesar ve, da nesi veter sence Rudolfa in ženske, ki je poginila ž njim tisto zimsko jutro, ko sta našla svoj način rešitve? .. .
Sedmo poglavje.
Člani bavarske kraljevske in vojvodske hiše so, vzeti vsi skupaj, gotovo daleko zanimivejši in duhovih jši, kakor Habsburžani. Ekscentričnosti Witels-bahovcev se razvijejo včasih v blaznost, vendar je razlika med obema rodovinama ta, da se blaznost Habsburžanov po navadi kaže v propadlosti, samo-zatiranju in navadnih, preprostih zakonih, dočim izpremeni pri Witelsbahovcih trpina v romantično bitje, ki je vzvišen nad bar alnostml življenja, ki pa se tupatam izpridi in postane silen jedec. Vedno je bilo nekaj blaznosti v kraljevski hiši, in gotove ekscentričnosti v vojvodskem kolenu, nikdo od nas pa ni nikdar zakrivil brezstidnih zag*vednostij Habsburžanov.
Prav dobro sem poznala pokojnega kralja Lu-dovika II. Ko sem bila Še majhen otrok, je često prihajal v Garatshausen na obisk k mojemu očetu, katerega je prav rad imel.
Ludovik je postal kralj, ko mu je bilo osemnajst let; bil je tisti čas nekam despotičen, jako romantičen in zelo bistroumen Mladi vladar se je bil zaročil z mojo teto, bavarsko kraljičino Zofijo; vendar je zaroka trajala le malo časa, in to zbog
intrie dvornikov, ki jim ;a zveza nt bila všeč.
°	  (Dalje	prihodnjič.)
JV(ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 }{, vsa^a nadaljna beseda 30 vin. ■ Dopisovanje in Scnitne ponvdbe pa vsa/ca beseda 1}{.
P roda se: ^
Krasno posestvo z mlinom in prvovrstnim zemljiščem, vodna moč, električna razsvetljava, v bližini Celja se vsied izselitve za nizko ceno proda Pojasnila se dobijo iz prijaznosti v Kolodvorski ul. št- 31.	869
Proda se več lepih stav-bišč v Gaberju pri Celju. Izve se pri kreditni in stavbeni zadrugi „Lastni dom“ v Celjm	865
Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Reflektanti koji žele, da kupe moraju imati izvoznice za žito. M. Milanovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar.
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe ua upravništvo pod .Vinski sodi*1.
Sokolski kroj skoro nov se proda. Poizve se v upravi.
________________________ 867
jj? K u p i se:
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETi, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Touren auto 35 do 60 P. H. sa oznakom cijene Huba i Bohrunga Marke, tipa po mogučnosti električnom ras-vjetom kupujem. Ponude na »Libertas'* Vilsonov trg J. Zagreb.	876
'PL
Zanesljiv šufer, zmežen ■pop ilnoma vsakega automo-bilnega popravi a, želi službe. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Začasno se nahaja v vojaški službi kot civilist Cenjene ponudbe pod „Za-nesjiv 1891“, Ljubljana, gl. pošta.	872
^ Službe
Tesarje kakor tudi več
učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13.	747
Sluga, mlajši, močan po-, šten, zanesljiv se sprejme. Prednost imajo oni, ki se razumejo v kletarstvu. Naslov v upravi.	874
Sprejme se takoj učenca v brivnico Rudolfa Kaufke v Slovenski Bistrici. Prehrana prosta. Drugo po dogovoru.
878
Kuharica pridna in poštena se sprejme v Ljubljani. Naslov v upravi Jugoslavije.
______ 862
Pevovodjo išče pevsko društvo „Slavija“ na Viču-Glincah. Zglasiti se je na Rimski cesti št. 21. G. Loborec.	866
Živo apno, zidno in strešno opeko
-- v celili vrgonih »»
ponuja
Valentin Urbančič,
L,j uhlja na, BleIwcisova cesta 18 (nasproti liceju.)
>sip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar In ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna, Zmerna cena.
Za vsa Izvršena dela jamčim 2 leti.
Fino francosko
pnevmatiko
plašče in cevi
priporoča
IGN. VOK
Specialna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Sodna- ul. 7.
VREČE
vsake' vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
kavarna JjVon
v Ptuju se priporoča slavnemu občinstvu.
Vsak dan sladoled, sveže pivo, prvovrstno vino i. t. d.
Stefan Horvatič
mizar v
Ptuju
uliudno piiporoča svojo mizarsko delavnico cenj. občinstvu iz mesta in okolice. Izv.šijem dela po naročlltj (raznovistno pohištvo) po najnižjih cenah.
(j Kateri časopis*}
« boste naročili sl.julijem
(Agitira jteH’kptavii°1
DB	J	—	a	,-sJiSL•>..»riO M
h in pridobite novih naročnikov |
IZJAVA.
Neža Vičar, posestnica v Rogoznici p Ptuju izjavljam, da sem se dne 6. maja t. v pijanosti tako daleč spozabila, da sem zabavljala čez list »Jugoslavija« ozir. gospoda ki so pri tem listu, kakorkoli zaposleni.
Obžalujem globoko vse žalitve, ozn3' čujem jih za neutemeljene ter se iskreno z3' hvaljujem g. Antonu Pesku kot izdatelju ir g. Gajserju kot upravniku »Jugoslavije« vPtuj| da sta od tožbe odstopila, ter mi odpustil3 strogo kazen. Zavežem se plačati K 25 1 Sokola, K 25 za dijaško kuhinjo v Ptuju K 50 za namene, ki jih določita gg. Ant^ Pesek in Gajser. Plačam tudi stroške te.J2' jave v smislu sodne poravnave ter zasffl' niške stroške, g. dr. Tone Gosaka, odvetf^ v Ptuju.
Ptuj, dne 24. junija 1919.
Neža Viča*'
Odvetnik
dr. Rudolf Ravnik
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste št. 11 v Mariboru v Sodnijsko ulico št. 14, I. nadstropje (pred sodnijo).
Nudim
izvrstno staro in novo =
vino
po najnižjih cenah v sodih od 300 1 nap^J-
Leopold Fon Stari trgštft
delikatesna trgovina in razno' vrstno špecerijsko blago.
VINO NA DEBELO*
Novo došlo:
Slovenski „?avorit"
Albumi po K 3-20. s poštnino K 3 50 po povzetju K 4'—. Za preprodajalce popust. Dobivajo se vsi kroji in albumi
pri tvrdki
M. Ranth
Ljubljana, Marijin trg št. 3.
>'4
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo.
Sprejmem takoj
drugega koncipijenta
Sodniki imajo prednost. Plača dobra. Dr. Rapoc, odvetnik, Maribor.
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelenburgova ulica št. 6.
BALKAN v Ljubljani ima
‘bi
na prodaj. — Oddaja se le cele vagone.
Komisija „Balkan“ v Ljubija«*
prodaja, dokler traja zaloga
prvovrstno črno čistilo za čevlje P® K 21*50 za ducat.	^
Prodaja se samo v večjih množinah.