Poštnina plačana ▼ so'ovinL
Leto IX. Štev. Z60.
v uuoiiani, v sredo 16. novembra mi
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 8*— Din. do 100 vrst 2.50 Din* večji Inserati pedt vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru, loseratni davek posebej.
»Slovenski Narode velja  letno v  Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Cpravnišrvo; Knaflova ulica it 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034-
Vlada visi v zraku
ii
99
Važen sestanek med gg. Davide vicem in Pribičevićem. — Nova zloraba kraljevega imena. — G. Pribičević o nedelavnosti vlade. — Opozicija mora skrbeti, da ima skupščina o čem razpravljati.
Beograd, 15. novembra. Včeraj od I voja situacije. Novinarji so vprašali pri
1„ n ----X— _ ___x:i___- _-   •  a_    i  i   • _     r-k -i_ • t.___: t._      i__■ _~
6. do 9. zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Seja je bila v glavnem posvečena razpravi o proračunu. V zvezi s tem je ministrski svet razpravljal tudi o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave, o čemer bo izdana posebna uredba. Med drugim je notranji minister predložil ministrskemu svetu tudi uredbo, ki določa, da se izločita Beograd in Zagreb iz beograjske, odnosno zagrebške oblasti ter tvorita samostojno oblast. (Kaj pa Ljubljana? Op. ured.)
Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je prisostvoval tej seji od pol 7. do S. ure tudi kralj, ki je prišel v civilu v spremstvu svojega adjutanta. Vest o prisotnosti kralja na seji ministrskega sveta je izzvala v vseli političnih krogih veliko senzacijo. D očim zatrjujejo vladni krogi, da je to najboljši dokaz, da vživi vlada popolno zaupanje, prevladuje v opozicijonalnih krogih baš nasprotno naziranje. V opozicijonalnih vrstah se naglasa, da je prisostvovanje Kralja na seji ministrskega sveta dokaz velikega zanimanja, ki ga kaže kralj za važne državne posle, pa tudi dokaz nezaupanja do vlade, v kateri obstojajo zlasti glede proračuna skoraj nepremostljiva nesoglasaja, ki so nastala radi redukcijskih zahtev finančnega ministra
Beograd, 15. novembra. Danes dopoldne se je vršil sestanek med gg. Da-vrdovičem in Pribičevićem, ki je trajal nad dve uri. Po sestanku je izjavil g. Pribičević novinarjem, da sta razpravljala o političnem položaju in da sta tudi pri tej priliki ugotovila popolno soglasnost v naziraniu glede nadaljnega raz-
tej priliki g. Pribićevića, kaj misli o včerajšnji seji ministrskega sveta in ali je tudi on naziranja, da je prisotnost kralja znak zaupnice vladi. «To je s mesno,» je izjavil g. Pribičević «in je škandal, da vlada na ta način zlorablja kraljevo ime v svojo reklamo. Kralj se zanima za vra važna vprašanja, ki so na dnevnem redu. zlasti pa tudi za državni proračun.* Na opombo novinarjev, da se trdi, da je to prvi kraljev po-set v vladnem predsedstvu je g. Pribičević naglasil, da je tudi to prazna reklama. Kralj je prihajal na seje ministrskega sveta prav pogosto za časa vlade g. Davidovića. a tudi prej in pozneje. To ni nikakega posebnega pomena. Vlada za to ni nič bolj trdna in lahko pade že v prihodnjih dneh. Na vprašanje novinarjev, kako sodi o položaju, je g. Pribičević naglasil: « Vlada visi z nogami v zraku. Nekaj velikega se vali izza hriba.* Novinarji so ga radovedno izpraševali kai misli s temi besedami. <E. pa ta vlada mora pasti In to v nakrajšem času.* Na vprašanje kdaj se bo to zgodilo, se je g. Pribičević pomenljivo nasmehnil in odklonil toč-nejši odgovor. Glede dela Nar. skupščine je g. Pribičević naglasil, da v^ada sploh ničesar ne dela in da očividno vži-va v svojem brezdelju. Oooziciia mora staviti nuine predloge, da ima Narodna skupščina sploh kako gradivo za razpravo. <c2ak)stno je, a sklicuje delovna vlada seje Narodne skupšrine za to. da šele določi dnevni red. Taka vlada ie ia-lova in mora Čimprei izginiti,* je zaključil g. Pribičević svojo izjavo.
udno pos'opanie Vatikana
Vatikan še nadalje zavlačuje sporazum glede zavoda sv. Jeronima. — Konflikt med škofi in vlado. — Politika klerikalizma
proti Jugoslaviji vedno enaka.
Beograd, 15. novembra. V zadnjem času je zopet stopilo v ospredje vprašanje zavoda sv. Jeronima v Rimu. Zunanji minister dr. Marinkovič je dal našemu poslaniku pri Vatikanu g. Sirnicu navodila, po katerih naša vlada ne zahteva ničesar drugega kot da se prizna zavodu nacijonalni karakter s tem. da Vatikan pristane na to. da bo vsakokratni rektor jugoslovenski državljan ter da ima vlada pravico sood-ločevati pri imenovanju rektorja. Na tej podlagi so se vršili razgovori med našim poslanikom in Vatikanom. Kongregacija je končno osvojila ta predlog in o tem službeno obvestila našega poslanika s pristavkom. naj to sporoči tudi naši vladi. Par dni nato pa je na veliko presenečenje posetil našega poslanika tajnik vatikanske kongregacije in mu sporočil, da papež sklepa kongregacije ni odobril in da ga zato pre-klicuje. V tukajšnjih krogih je izzvalo postopanje Vatikana veliko ogorčenje. Ugotavlja se, da je ta nenadna sprememba vatikanskega stališča aH posledica pritiska italijanske vlade ali pa plod akcije papeškega nuncija na našem dvoru Pelegrinettija. k. se že od nekdaj protivi taki rešitvi tega vprašanja. — Znano je, da se je gospod Pelegrinetti mudil v zvezi s tem vprašanjem že delj čas v Rimu. Ko je izvedel, kak utis je napravilo njegovo postopanje v Beogradu,    je podaljšal
svoje bivanje v Rimu ter se je Še le pred štirimi dnevi vrnil v Beograd.
Kolebanje Vatikana je napotilo našega ministra ver. da je poslal vsem škofom okrožnico, v katerih jih opozarja na ta položaj stvari in jim nasvetuje, naj do končne rešitve te zadeve ne pošiljajo v zavod svojih gojencev. Proti temu pa je takoj nastopil zagrebški nadškof dr. Bauer. ki je poslal vsem škofom okrožnico, pozivajoč jih, naj se ne ozirajo na ministrovo okrožnico ter naj na njo sploh ne odgovore, dokler se ne sestane prihodnja konferenca škofov, da o tem razpravlja. Nekateri bosanski in dalmatinski škofi pa so, kakor izgleda drugega mnenja. Ministrstvo ver je namreč tekom zadnjih dni sprejelo od njih odgovore, ki se popolnoma solidarizirajo s stališčem vlade. Ta korak ministra ver, zlasti pa stališče, ki so ga zavzeli nekateri jugoslovenski škofje, je odnošaje z Vatikanom še bolj zaostril.
Vatikan odnosno beograjski nuncij se je začel sedaj intenzivno zanimati za one škofe, ki so se solidarizirali z vlado proti Vatikanu. Zatrjuje se. da se je Vatikan obrnil v tej zadevi tudi na dr. Korošca. Politični krogi naglašajo. da mora vlada slej ko prej vztrajati na tem. da bo rešeno vprašanje zavoda sv. Jeronima tako. kakor odgovarja ob* stoječim pogodbam, ter ugledu in interesom naše države.
Italija zopet protestira...
— Beograd, 15. novembra. Včeraj je posetil pomočnika zunanjega ministra odpravnik italijanskega poslaništva g. Petruc-ci. V diplomatskih krogih se je govorilo, da je g. Petrucci po nalogu svoje vlade protestiral v zunanjem ministrstvu zaradi pisave jugoslovenskega tiska v zvezi s skle nitvijo jugoslovensko - francoskega pakta ter zaradi demonstracij, ki so se vršile ob priliki rapallskega dne.
POTRES V BEOGRADU
Beograd. 15. novembra. Seismograiski zavod ohjavrja danes komunike, glasom katerega ie bil včeraj zabeležeen v Beogradu močan potresni sunek. Prvi potresni sunek beležijo aparati ob 13 27 in je trajal celih 58 minut, drugi pa ob 18.06 Ln je trajal 1 uto 24 minut. Epicenter potresa leži 5030 km jugovzhodno od Beograda, domnevno v severni Badiji
Revolucionarna zarota v Rusiji
—Riga, 15. novembra. Glasom poročil iz Moskve so sojvetske oblasti odkrile široko zasnovano organizacijo ilegalne stranke opoziclonafnrr pristašev. Organizacija šteje več stotisoč članov in namerava vlada za to podvzetj proti njej izredno ostre mere. Na čelu ie organizacije stole glavni opozlcijonalni voditelji Trockij. Zfaovjev In Radek. Organizacija Je bale Izdela'a že točen načrt za splošno revolucijo. Vlada namerava vse voditelie te organizacije postaviti pred izredno revolucionarno sodišče.
NESREČA NA MORJU
— Bombav, 15. novembra. Parnik Tu-karan, ki je imel na krovu 82 potnikov in 52 mož posadke, se je radi neznanih vzrokov v 3 minutah potopil. Vsa posadka in v»i potniki so poginili.
Manoilescu oproščen!
Danes zjutraj je bil po štiridnevni razpravi zaključen proces proti Manoilescu. — Oprostilno razsodbo je publika sprejela z velikim navdušenjem. — Varnostni ukrepi vlade.
— Bukarešta, 15. novembra. Včeraj je bil po štiridnevni razpravi zaključen proces proti Manoilescu. Kot priče so bili zaslišani številni vodilni politiki sedanjega in in bivšega režima. Proces je imel vseskozi strogo politični značaj. Tekom razprave so bile iznesene podrobnosti o abdikacije prestolonaslednika Karla ter o njegovi akciji za povratek v domovino-
Značilne izjave je podal podpredsednik Narodne kmetske stranke Mihalage, ki je v svojem govoru naglasil, da lahko postane prestolonaslednik vsikdar član regenstva in da dejanj, radi katerih obtožujejo Mano-ilescua ni smatrati za sporna, ker so popolnoma v skladu z razpoloženjem sploš-nosti. -Glavni zagovornik, bivši ministrski predsednik general Avarescu, je v svojem govoru ostro protestiral proti temu, da primerja državni pravdnik Manoilesca z izdajalcem Sturzo. V svojem govoru je naglasa!, da ie potek razprave najboljši dokaz, da ie Manoilescu nedolžen. Povdarjal ie, da je proces proti Manoilescu utrdil prepričanje, da je revizija akta z dne 4. januarja 1925 resnično potrebna. Nato je govoril Avarescu o posameznih točkah obtožnice in naglasak da je mogoče ustavo kakorkoji izpremeniti in da zato akcije Manoilescua, ki je zasledovala tako izpre-membo, ni mogoče obtoževati veleizdaje. Obširno je govoril tudi o akciji za povra-
tek prestolonaslednika Karla v domovi-no naglašajoč, da mu tega nikdo ne more zabraniti, ker noben obstoječih zakonov ne vsebuje takih določb.
Predsednik Narodne stranke prof. Jor-ga je povdarjal, da gre pravzaprav v celi stvari za proces liberalne stranke proti združeni opoziciji. l^odba. ki bo izrečena, se ne bo nanašala samo na Monoilesca, temveč tudi na prestolonaslednika Karla. Razprava je bila ob 24.30 zaključena, na kar se je sodni dvor umaknil k posvetovanju.
Po skoraj enotirnem posvetovanju se je sodni dvor vrnil v razpravno dvorano in med grobno tišino razglasil sodbo, s katero ie bil
Manoilescu s 3 : 2 glasovoma
oproščen, vsake krivde. Navzoča publika je sprejela razsodbo z velikim navdušenjem ter prirejala Manoilescuu navdušene ovacije. Zdi se, da vlada ni pričakovala takega izida ter da se je zbala manifestacij. Vsa iavna poslopja je kmalu po polnoči zasedlo vojaštvo, po ulicah pa so korakale močne vojaške patrulje, ki so zabranile vsako zbiranje občinstva, ki je napeto Čakalo na izid. Kljub temu pa so se skoraj vso noč nadaljevale večje jn manjše manifestacije in slikali so se tudi klici princu Karlu.
Mublianska porota
Moža ubila s sekiro. — Obsojena na štiri leta težke ječe.
Ljubljana. 15- nov. 1927.
Micka Benedfbova je 35 let stara delavka na Studi, ro;*ena v Vevčah. L. 1919 se je poročila, stara 21 leL Pokojni mož bi bil «e-rtaj star 85 let. Pred zakonom je imela Mici-ka že 2 nezakoii?ka otroka m je poročila Franee*a. fee» jo imel dober zaslužek kst klobučar in izdelovalec copat
One 26. septembra letos sta oba pomagala pri podiranju mlina, ki je bil oddaljen par korakov od njunega stanovanja. Med doJom sta se zakonca pridno prepirala in zmerjala.
27. septembra je sel France Benedik z doma v Ljubljano po denar, ki ga je dobival od pokojninskega zaveda kot rento. Okoli 15. se je vrnil domov s popoldanskim vlakom. Francetu se je poznalo, da je nekoliko pil, pijan pa ni bil. Ko je prišel iz Ljubljane, ga je se delavec Vodnikov France naprosil, naj mu gre v vas po cigarete, kar je ta tudi storil.
Ko se je vrnil, se je nekoliko pomudil pri delavcih na mlinu ter nato odšel v bajto, kjer je z ženo stanoval
Obdolženka je pričela kričati nad možem, da pred dnevi ni pazil na sina Janezka, da se je le-ta opekel. France je nekaj ugovarjal, ona pa je zakričala: >Če ne boš tiho in dal miru, te bom s sekiroc. Priletela ie nato iz hiše k mlinu, pograbila tam ležečo sekirico, jo dvignila k zamahu, zdrevila nazaj v bajto in vpila, da ga bo s sekiro.
Prihodnji dan rajnkega Franceta ni bilo na spregled, obdolženka je pa pri delu pripovedovala delavcem, da ga je hotela udariti s sekiro vrh glave, da se je pa takrat pripognil in ga je zato zadela z ojstrino sekire le v zatilje.
Dne 29. oziroma 30. septembra so ga videli delavci, ko je prišel iz hiše, a bil je že zelo slab. 1. oktobra je Micika vendar preskrbela, da so prepeljali moža v sploSno bolnico v Ljubljani, kjer pa je na zadobljeni poškodbi že naslednji dan umrl.
Pri obdukciji so dognali, da je svojega moža res udarila s sekiro na levo stran za-tilnika, kjer mn je prizadela 2 cm dolgo rano, ki je povzročila ločitev zatilnice in razpoko lobanjske kosti, veliko za en dinar, ob enem je bil ta del kosti udrt, tako da je bila zatilnica zgolj v zunanji koščeni ploc-i predrta. doČim je bila notranja ploča samo udrta. Rana je bila takoj spocetkoma inficirana, vsled česar se je vnela možganska mrena in je Benedik umrl.
Zagovor obtoienke.
Predsednik: — Kako je bilo? * — Prišel je domov iz Ljubljane. Bil je zelo pijan. Šel je takoj ležat, iz česar sklepam, da je bil zelo pijan, ker bi sicer hodil sem in tja po sobi. OtroČicTca sem nesla na posteljo. Mož Je za vpil: >Kje so moje šibice?« Rekla sem, da jib ne morem dati, ker imam otroka. Skočil je iz postelje, me suval, zmerjal, me hotel udariti s steklenico, rekoč, da me bo ubil. Branila sem se s sekiro, pa se je tako čudno umaknil in nagnil, da sem ga zadela na zatilje. Zastokal je: »Ojej!« — — VidiS, — sem rekla, zakaj je treba tega. Potem je se jedel in Sel ležat. Prosila sem ga drugi dan, naj gre k zdravniku, če je bolan, a verjela mu nisem, ker sem mislila, da je tako pijan, da se ne more strezniti, čez par dni sem videla, da z dpsnico ne more nič gibati. Ukrenila sem, da so ga peljali v bolnico Ko sem prišla Čez par dni v bolnico, sem zvedela, da je umrl. 2 ena pripoveduje vse jokajoča
Predsednik: — Tudi prej ste že rekli, da boste moža ubili.
— Ne, le prepirala sva se.
— Tisti dan, predno sta se začela prepirati, ste pokazali Vodniku sekiro, češ, da boste moža z njo?
— Ni res, ni res!
— Pa ste rekli potem, da ste ga že ubili.
— To sem rekla šele drugi dan?
— S kakšno steklenico vas je hotel mož udariti?
— S poldrugolitersko.
— Ali ste moža z ojstrino sekire?
— Ne vem, res ne vem.
Star porotnik: >Ali ste moža obvezali?
_ Ne, sam se je obvezal s cunjo.
Predsednik: «Zakaj pa nista mogla sku* paj živeti?«
»Zahteval je od mene abnormalnosti; bil je črevesno bolan.»
Predsednik pokaže odžagana del loba» nje, kjer se pozna udarec od sekire.
PRIČE.
France Vodnik, 24 letni delavec pove: Delal sem pri mlinu in obtoženo šele tedaj spoznal. Ko se ie France tistega dne vrnil iz Ljubljane je šel v hišo; za fantka je prinesel piškote Odšla je za možem v stanovanje Prepirala sta se, on je bil glasnejši. Zavpila ie: »Kristus Madona«. m priletela po sekirico Šel sem večerjat, ko sem se vrnil, mi je rekla obtoženka: »Zdaj sem ga pa že s sekiro« Drugi dan je rekla delavcem, ko so jo vprašali, kje ima moža: »Snoči sem ga birmala.« Povedala le, da ga ie z ostrino in pripomnila, da bi ga oe zadela zelo, če bi se pripogiril, tako ga je pa na zatilnik Rekel sem ji. da bo morda še mož umrl čez par dni sem ga še videl. Prišel ie pred hišo s čevljem da bi ga obul, pa ga ni mogel Ona je skladala opeko. Prišel je proti otroku, pa je padel. Ona je zavpila: »Mars v *oital!«
Preds.: »Zakaj niste tega pred javili. AH ste slišali da ji 'e kdaj rekel, da jo bo ubil? —
— Ne. ni ji rekel. —
Delavec Andrej Žandar je izpovedal shčno kakor Vodrhk. Ko ji je 2asidar rekel, da bo zaprta, je odvrnila: »Saj je vse glin!«
Priča France Žandar, 15letni fant. je izpovedal kakor prvi dve priči. Obtožena je sama povedala, da je moža udarila.
Priča delavec Lojze Velepec je dejal, da je obtožena rekla: «Ne vem, aH bo hudič crknil, aH ne bo!» Menda jo je že skrbelo.
Filip Kokalj. delavec. Je delal v nrliau m je cul prepir med obema. Drugi dan je žena rekla: « Snoči sem p* dedca s sefc* rico.»
Zadnja priča Peter Ocvirk je povedal, da je obtožena rekla, da je mislila moža s sekirico udariti vrh glave, pa se je sklonil m ga je za tilnik. Dalje je rekla, ko so jo opozorili, da bo zaprta: «St«ri hudič bo krepov. jaz bom pa Ie prestala-*
Predsednik je prebral tudi izpovedi par prič, žensk, ki so se dokaj slabo izrazile o obtoženlri.
Orožništvo je poročalo, da je obtožena lena, a mož je bil žganjar.
Obtoženka ima par manjših kazni radi tatvine.
Ko so šli sodniki v posvetovalnico radi vprašanj, ki jih stavijo porotnikom, je ob* toženka krčevito zaplakala, klicala ranjke* ga moža in svojega otroka.
Porotnikom je postavil senat glavno vpraianje, če je obtoženka krta, uboja m
drugo. 6e je eventuelno samo prekoračil« meje silobraca.
Po govoru državnega pravdmka je preti* sednik senata vprašal obtoženko, če se bo sama zagovarjala. Obtoženka je zajokala m padla pred senatom na kolena.
Zagovornik je naglasa 1, da je kriv vse« ga nesrečen slučaj, ker sc je rana vnela in je vzrok smrti infekcija.
Med resumejem je postalo nekemu porotniku >laho. odšel je iz dvorane, razprava je bila prekinjena, a -.luga ie hitel po zdravnika.
Cc7. deset minut se je razprava nadaljevala.
Po četrturnem posvetovanju so se p»* rotniki vrnili in prvomestnik je prebral od* govor.
Porotniki so prvo glavna vprašanje z 9 glasovi potrdili, na kar je bila Marija Bc nedikova obsojena radi hudodehtva uboia po § 140 ka/-. zak. na
4 leta težke ječe s postom in trdim ležiščem na dan obltrti. ce uboja vsakoletno. Preiskovalni *apor od 4 oktobra letos sc ji jc vstel v kazen Kazen jc sprejela.
Strahovita eksplozija
\emyork, 15. novembra. V pluiarn. v P::rsbiirgu >e ie pripetila strahovitu ka:..-strofa. Cela plinarna je zletela v zrak. EJ<.v-ploziia je bila tako močna, da so bili okolici vozovi cestne železnice vrženi iz tira. PopokaL) je nešteto oken in razrušenih je več hi$. Sievilo žrtev Se ni znano. Dosedaj je bilo sprejetih v bolnice 50 Ikiu:. našli pa so 20 mrivecev. Preudarne ao bile tudi vse telefonske in brzojavne zveze. V nekaterih krajih ie počil vodovod in na več mestih poplavil ulice.
Gazometer, ki ie eksplodiral v plinarni, je meril 5 milijonov kubičnih metrov. Nesreča ie nastala na ta način, da je uha.ial v gazometer plin, med tem ko se je mislilo, da ie ?azometer preprazen. Del mevtn v okolici katastrofe je skoro popolnoma porušen. Dosedaj so potegnili izpod ruševin 27 trupel; več oseb pojrrešajo. Bolnice so napolnjene z ranjenci. Na licu mesta je bilo proglašeno obsedno stanje ln ie po?i-ciia ustrelila več oseb, ki so hotele pleniti. V trenotku katastrofe ie čistilo gazometer 13 uslužbencev plinarne, ki so ostali na licu mesta mrtvi. Med žrtvami le tudi mnogo otrok.
NEPRIJETNA ZAHTEVA
Beograd, 15. njvcn&ra. Mestna organizacija Demokratske stranke je poslala včeraj prosvetnemu ministru dr. Kumanudju poziv, naj al, olloži mesto beograjskci župana ali pa odstopi kot minister, ker občina ne more redno poslovati, dokler se župan udejstvuie tudi na drugem polju. Dr. Kumanudi je to zahtevo odklonil in ln>čc še nadalje obdržati obe funkciji.
DR. MARX IN DR. STRESE-MANN NA DUNAJU
— Dunaj, 15. novembra. Včeraj sta dospela na Dunaj nemški državni kancelar, dr. Marx in zunanji minister dr. Stresemann da vrneta avstrijskemu kancelarju sv časni poset. Včeraj je priredila avstrijski vlada na čast gostom slavnosten banke:. Nemški državni kancelar je povabi! avs*r; -ske predsednika, naj obišče Berlin. A\ -srrijski predsednik je odlikoval nemškega dTžavnega kancelarja ln nemškega zunanjega ministra z avstrijskim redom Casiue legije.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13345—13^75 (133o): Curih 1094—1097 10953); Ehmaj &—8.03 (8.015); London 276.45—277J5 (276.85; Newyork 56.65—56.85 (56.75); Praga 168.05 —168.S5 (168.45); Trst 307.5—309.5 (308.5;.
Efekti: Celjaka 164 d; Ljubljanska kre« dima 133, 133 (133); PraStediooa 890 d; Kreditni zavod 160 d; Vevče 136 d; Ruše 280—295; Stavbna 56 d; Sešir 104 d; Stroj, ne 80 bi: Trbovlje 470, 470 (470); Kr. ind. družb« 370 d.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeno 4 vagone m sicer 1 vagon tramov, po ku-pčevi noti fr. vag. nakl. post. po 340; 1 vag. desk. smreka, jelka, motite 20, 25, 50 min, fr. vag. meja po 495; 1 vag. borovih brzojavnih drogov, 6.5 m. suhih, fr. vag. nakl. post. po 2?5: 1 vag. bukovih neobrezanih hlodov, 60, 70, BO mm. nad polovico 70 mm, 2.2—43 m. L, II., III. morite, fr. vag. po 545.
Deželni pridelki: Tendenca ne spremenjena za pSeirico, za turšlco čvrsta. Zaklhičkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BURZA
Defiie. London 276.45 — 277.25, .\ewyork 56.65 — 56.85, Milan 307.69 — 309.69, Curih 1094 — 1097, Berlin 1854.5 — 1367.5, Dunaj 800 _ 808, Praga 168.06 — 16&86.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: London 25.375, Newyork S18.S2 Pariz 30375, Milan 36.17. Berlin U3.T3B, Bmrajd 9.1375, Praga L5J7
Podpis — dogodek evropske važnosti. — Francoski glas za objavljenje besedila. — Mir vsem ljudem, ki so dobre volje! — Francozi ne zaupajo prav nič g. Mussoliniju. — Nemike simpatije na naši strani.
Podala nam je Tilil kot malo sentimentalno dekle, ki sanja neprenehoma o sreči in se nedolžno uda v pustolovščino, samo da bo enkrat res srečna. V SU-včevi Tdly so se odigravale vse borbe bolj notranje: sicer je notranjemu ddi iverju dala popolnoma primeren zunanji izraz, ki pa ni prišel tako do veljave, kakor bi moral, deloma radi njene bolj ozke glasovne skale, deloma pa radi premočnega povdarjanja in iskanja le zunafldin efektov njenih partnerjev. Sploh se v našem teatru preveč akcentuira. Slav-čeva nam je pokazala, kakšna je naravna i«ra kukiviranesa igralca, ki ni samo komedijant. Res je seveda tudi. da Slavčeva ne bo nikoli nobenega prekričala. ne ga bi spačHa kreacijo. Mogoče, da je doumela svojo vlogo preveč fino In notranje in zato v posameznih prizorih ni prišla popolnoma do veljave. Zmožna je naravnost eteričnega podavanja, pa tudi že v demonično sfero segadočega. Njena tehnika le i zbrušen a in se Ji takoj vidi, da je teaterska kri. Brez dvoma so vloge, v katerih bo dosegla večji zunanji uspeh, kakor snočl, če se prilagodi maniram našega teatra. Čeprav bi bilo boljše, da bi se naši izralci prilagodili notranji poglobitvi vsake vloge, četudi igralo v komediji.
Drama je bila precej dobro zasedena, čeprav le koncertirala v «Unionu» ljubljanska ljubljenka Zikova. Po drugem in tretjem dejanju je Maša Slavčeva žela prisrčen aplavz in dobila tudi krasne cvetlice. Njene toalete so pa dokaz, da ima visoko razvit estetičen okus. kar je tudi za ele-dallško igralko dragocena vrlina. Z.
*
Ljubljanska drama vprizori v sredo dne 16. t. m. grSko tragedijo v petih dejanjih, »Medejo*. To klasično Euripidovo delo je poslovenil za naš oder dr. Fran Bradač. Re* zija tragedije je v rokah ge. Avguste Da* nflove. Ki igra tudi naslovno vlogo. Poleg nje nastopijo še: v vlogi doiilie — ga. Med« vedova, korintske žene, Medejine prijate* ljice predstavljajo: ga. Juvanova, E-latko* va, Mira Danilova, Debcljakova, Rakarjeva in Vida. V zboru sodehije iz prijaznosti tu« di deset gojenk žonske realne gimnazije v Ljubljani. Inscenator to klasične tratfedije je g. prof. Vavpotič. godbo pa je priredil po Beethovnu kapelnik Balatka. Premijera se vrši za pretnijerski abonma,
»Tosca* v ljubljanski operi. V sredo 16. t. m. ..-stopi v ljubljanski operi v vlogi Tosce ga. Ančica Mitrovičeva, članica Na« rodnega kazališta v Zagrebu. Ga. Mitrovi* deva je bila nrej tri leta članica mariborske opere, nato pa je prestopila na zagreo»*o gledališče, kjer je v nekaterih svojih oper« nih nastopih izzvala naravnost preseneče* nie. Letošnja Tosca bo za naš oder toliko večjega «omena, ker je vsa glavna zasedba popolnoma nova. Poleg ge. Mitroviče poje prv;krat na našem odru slikrtria Cavaradoss sija g. Gospodinov, barona Scarplja pa naš junaški bariton g. Holodkov. Klasično figu* ro cerkovnika poda s svojo pravo rnner* nostjo g. Julij Betctto. V ostalih vlogah ne*
stopij-j: ga. Ribičeva, Mohorič. Subcli. Men* cm in Pcrko. Opero dirigira kapelnik A. Neffat. Predstava sc vrti ra abonente reda C. Cene navadn operne.
Komorni kvartet »Zlka «■, eno na^boijfj svetovnih komornih udruženj, konvertira v LiubUani definitivno v četrtek, dne 17. trn. ob 20. v unioiiski dvorani Komorni kvartet Zlka«, ki je pri nas splošno znan pod imenom »ZikovcU in uživa v vseh naJlh glasbo ljubečih krogih največji slovet in čegar vsakokratni koncertni nastop pomeni za j Ljubljano vedno največji ~!asbo i: dogc-dekt se ie pravkar povrnil z izredno uspele južnoameriške turneje, ki mu je PTiu^ala v glasbenem svetu največjo Mavo in uglec Zato opozarjamo te danes naše občinstvo ra ta koncert, ki &e vrši prihodnji četrtek. Vstopnice, ki so bile kupljene za prvotno nameravan datum 7 nov., veljajo za četrtek, 17. nov. Preprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Glasbeni natečaj. Univerzitetno cUdfSf#> nje za komorno glasbo, Collegium Musiinnv. v Beogradu razpiauje na temelju zaključka letne glavne skupščine natečaj im kvartet, komponiran za dve violini, violo in violin -celo. Pravico konkuriranja imajo komponisti Srbi, Hrvati in Slovenci. Pogoji: kompozicija mora biti samostalno sestavljena in do zdaj popolnoma neznana. Oblika tn stil sta zadeva avtorja. Kompozicija mora trajati najmanj 20 minut Konkurz jo tajen. Partituro, katera naj bo čisto pisana od tuje rok'*, kakor tudi šifro v zapečateni kuverti, je tn -ba poslati najdalje do 1 avgusta 19?8 tajništvu Udruženja. (Beograd, UniverraV Clam razsodila so gg.: F6rster, Novak in Suk. profesorji Mojetrske šole za kompozicijo ro praškem državnem konzervatoriju- Najbolj delo dobi nagrado v znesku 5000 Din tisoč Din). Delo ostane avtorjeva last, a rokopisna partitura nagrajene kompozicije postane lastnina knjižnice Udruženja.
šBetežnica
KOLEDAR. Danes: Torek, 15. novembra 1927; kato« ličani: Leopold; pravoslavni: 2- novembra, Akindm.
Jutri: Sreda, 16. novembra 1927; katoli* čani: Otmar; pravoslavni: 3. novembra, Abk kr. S. V.
DANAŠNJE PRIR£DrTVT. Drama m opera zaprti. Kina Matica: «-V sedmem nebuv. Kino Dvor: -Ljubavne avanture Le^pol« dine Habsburške*.
DE2L'RNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg: Ustar, Sv. Petra cesta: Hočevar. Spodnja SiSka.
Jutri: Sušrrik, Marijn trg; Kuralt. Go»po« svetska cesta,
★
Solnce zaide danes ob 16.32, vzide jul ob 6.58 in zaide ob 16.31.
Da je bil podpis irancosko-jugosloven-ske pogodbe dogodek evropske važnosti, razvidimo že iz tega, da se na dolgo in široko bavi z njim vse svetovno ča>sopisje in ne samo Hsti prizadetih držav. Iz velike množice člankov hočemo v naslednjem omeniti samo one, ki prinašajo prav originalne komentarje.
Pariški dnevnik »Q not idi en«, organ vladne koalicije, obžaluje, da se oficijelno še ni objavilo besedilo pogodbe, temveč se bo to zgodilo šele po vpisu pri Društvu narodov. To preveliko tenkočutnost je tem boli obžalovati, ker bi v tej zadevi začete polemike lahko škodile. Po vsej Evropi sc tu in tam vprašujejo, kakšen je značaj te pogodbe. AH je miroljubna, kakor to zagotavlja irancoski tisk, ali pa je nasprotno, kakor to trdi laško časopisje. Točno ni mogoče odgovoriti na to vprašanje prej, predno ne poznamo besedila. Popolnega zaupanja pa tudi ne moremo imet! v besedilo, ki ga je prošlo sredo priobčil neki beograjski dnevnik.
Morda obstoja dovoljna garancija v tem, da je v imenu Francije podpisal pogodbo g. Briand, minister za zunanje zadeve, čegar ime je zvezano z locarosko politiko. Kljub odporu od raznih strani nikoli ni odnehal aktivno delovati za evropsko pomirienje. Zato ne more obstojati kak suu, da bi bil nepremišljen ali celo bojevito razpoložen.
Občutki spoštovanja in simpatije, ki jih goji kakor mi, napram junaški Srbiji, ki jo germanofilski propagandisti tako močno obrekujejo, nikakor ne vsebujejo sovražnosti napram Italiji. Mir vsem ljudem, ki so dobre volje!
Nesreča tn nevarnost položaju pa ob-sioiita v tem, da ne moremo imeti istega zaupanja v osebnost ^duce«-ja. V imperija-lismih načrtih, ki jih gojt m od časa do časa pokaže, ogroža predvsem Jugoslavijo, na katere račun bi rad razširil svoje meje.
Drugi načrti, ki so pa še manj točni in manj določeni, a pripravljeni za pozneje, merijo na nas Francoze.
Ali bi bolj pametno storili, če bi z ozi-rom na notranjo in zunanjo politiko fažiz-ma še odlašali s podpisom? Po našem rnne-n>u ne. Nasprotno, popolnoma smo prepri-
čan de la Hyre: 6 i
500
D' Albaniacu jc bilo treba samo naznaniti, da vsi trije rudniki ne priznavajo več nad seboj oblasti družbe za kovine. Rudnik je bilo treba pripraviti za obrambo in čakati. Živil za prehrano 112.000 rudarjev ie bilo v rovih dovolj. Revolucija bi morala zajeti vse delavce v industrijskih, poljedelskih in pomorskih podjetjih sredozemskega okraja in d* Albaniac bi moral pošiljati aeroplane v one kraje, kier bi bila pomoč nujno potrebna.
Cez en dan bi morali Poslati načelniki okrajev v Pariz fonograme s poro-čilom o rezultatu punta. Osrednji odbor bi poslal pomožne čete revolucionarjev v kraje, kier bi se vladna vojska Še upirala izročiti oblast revolucionarjem.
V vladni vojski ie bilo pa tudi mnogo maščevalcev in Kelios ie računal, da nastane v mnogih vojaških edinlcah takoj prvi dan anarhija. Uspeh revolucije se je zdel zasiguran.
D' Albaniac. Leticifa in Fortclus. so se divili Sijajni orsfantacUi revolticifo-
čani, da moramo s podpisom te pogodbe svariti italijanski narod, ki Ima med nami same prijatelje, pred temnimi pustolovščinami, v katere bi ga mogel strmoglaviti »mali Cezar« Mus-solini.
Enako pesimistično se izraža o fašistov-ski politiki veliki angleški liberalni dnevnik »VVestminster Gazette«. Ta ravnokar objavlja anketo o Balkanu," ki je slučajno padla v čas podpisa francosko-jugoslovenskega pakta. Ta pesimistična anketa, ki je rezultat študijskega potovanja enega listovih sotrudnikov na Balkanu meseca avgusta, prikazuje, da je položaj na Balkanu zelo malo različen od onega, ki je obstojal pred svetovno vojno in ki jo je v gotovi meri tudi zanetil. Albanija je torišče naraščajočega nasprotja med Italijo in Jugoslavijo. Iz vsega, kar je poročevalec videl in slišal, sklepa, da v teku dveh let lahko pride do vojske med Italijo in kraljevino SHS.
Glede nemškega mnenja o pogodbi javlja agencija Havas sledeče:
»O priliki laško - jugoslovenske^a incidenta v zadevi Albanije so bile simpatije Nemcev na strani Jugoslovenov. Celo oficijelni krogi niso odobravali Mussolinijeve politike. Nezavisno od položaja in pravičnosti jugoslovenskega stališča, je Nemčija že takrat občutila in sedaj še vedno bolj občuti željo po zbližanju z Jugoslavijo, predvsem na gospodarskem polju. Nemcem nikakor ne ugaialo eksplozije imperijaK-stične politike g Mussolinija, obenem pa grenko občutijo preganjanja svojih tirolskih rojakov v njih novi Italijanski domovini. Zato tudi glasovi večine laškega Časopisjja, ki trdi, da je arbitražni in prijateljski pakt med Jugoslavijo in Francijo naperjen proti miru, niso našli odmeva v Nemčiji. Nasprotno, Nemci so mnenja, da Je takšen pakt garancija za mir in da je obenem v stanju omejiti vpliv italijanskih spletk na Balkanu!
Mnenja grškega časopisja o pogodbi so deljena, vendar vlada splošno prepričanje, da pogodba ne more škodovati Grčiji, kajti Francija je ena onih velesil, ki nima teritorijalnih teženj na Balkanu, temveč je nasprotno zainteresirana na tem, da se ohrani na njem status quo.
narjev. O zmagi sploh niso dvomili.
Na vojnem svetu v Fulgranovem kabinetu je bil izdelan končnoveljavni načrt. Sklenjeno je bilo utajiti rudarjem Fulgranovo smrt. Za enkrat so vedeli samo čerko, inženjerji Sansino. M^ars in Alauiere ter stražnik Martis, da je Fulgran mrtev. Prvotni načrt, da bi ponesli truplo po rovih, so opustili. Kemiki so morali obljubiti, da bodo o vsem molčali. Naročeno jim ie bilo balzami-rati Fulganovo truplo, ki nai bi ostalo v zaklenjeni sobi do konca revolucije.
Sklenjeno ie bilo tudi podminirati vodnjak in terase nad rudnikom. To so bile edine zgradbe izven rovov. Vsak rudnik je tvoril ogromno podzemno mesto, ki je Štelo 43.000 prebivalcev. Rudniki so bili zvezani med seboj s hodniki ter so sami orolzvaiali električno energijo kot gonilno silo. radiumlt kot razsvetljavo in kalorit kot kurjavo. Podzemni vrelci in jezera so zalagala rudnike z vodo. Z živili so bila preskrbljena podzemna mesta za več mesecev. Četudi bi se revoluciia ne posrečila, bi se mozli revolucionarji braniti skoraj celo leto.
Po posvetovanju ie d' Albaniac odredil vse potrebno ter se poslovil od Sansina, Masarsa in Alauiera. Tnženjerj! so odslt vsak v svoj rudnik.
branil z revolverjem in je dobil samo en udarec po levi roki. Od razbojnikov so bili račjem štirje. Mandić je med tem pobegnil, roparji so pa sedli na voz in se odpeljali proti Đačići Topoli. Obveščene so bile vse sosedne orožniške postaje in uvedena je stroga preiskava.
★
V preteklem tednu sta se v Zemunu dve osebi usmrtili, ena pa ie poizkusila izvršiti samomor. Komaj so se polegle govorice o teh obupnih činih, že se je predvčerajšnjem dogodil četrti samomor v Zemunu. Na hangarju vojne mornarice se je ustrelil v desno sence narednik - mornarice Gregor Benjamin, rodom iz Dalmacije. Pred osmimi leti je Gregor prišel v Zemun kot kaplar in je kmalu napredoval do podnarednika in narednika. Pred dnevi je dobil povelje, da mora iz Zemuna v Šibenik. To vest je Grego sprejel popolnoma mimo. Ko se je proti večeru pojavil na šetališču, so ga obkolile devojfee in vsaka je zahtevala mal spominček, preden odide iz Zemuna. Narednik je oboževa-teljice odpeljal v neko trgovino in kupil vsaki eno razglednico, ter se nanjo tudi podpisal. Nato so vsi veseli odšli v neko slaščičarno in se dolgo v smehu zabavali. Razšli so se okoli 8. zvečer, Okoli 9. pa se je Grego pojavil v hotelu »Orijent« z nekaterimi tovariši in tam ostal do polnoči. Nato je odšel domov v hangar, kjer so ga naslednjega dne našli v naslanjaču s prestreljeno glavo. Samomorilec je zapustil pismo, naslovljeno na komandanta mornarice v Zemunu.
Preiskava se nadaljuje, a policija noče izdati podrobnosti o vzroku samomora. Grego je bil zaročen z neko Ze-munčanko. Najbrže ga je premeščenje tako užalostOo, da si je sam vzel živ-Ijenje.
Pr os ve ta
Koncert Zikove
Za M. Šimencem nas je obiskala včeraj zvečer tudi g. Zikova, nekdanja priljubljen
na in občudovana primadona naše opere, sedaj zagrebške.
V dno duše sem bil uverjen, da bo imela zvrhano dvorano poslušalcev, ker bi spričo svoje pevske umetnosti to v polni meri za« služila, no, v našo žalost in d ''oma tudi sramoto moram ugotoviti, da je bila dva* rana le premalo zasedena; zlasti sem po« grešal na tem, ne samo umetniškem, tem« več tudi za nas pevski naraščaj eminentno
Eoučnem koncertu, našo pojočo mladino, leloma pa smo izravnali ta manko z ne« akončnimi in res iskrenimi aplavzi, kaki« snih v Ljubljani nismo že davno slišali in kakršnih mora biti vesela tu tu razvajena pevka. To naj ji bo v zadoščenje in dokaz, da je pri nas še vedno v najlepšem spo» minu in da znamo ceniti njenQ pevsko umetnost. Zikova je, če smem tako reči, v Zagrebu zrasla šc bolj, se razvila v pevko velikega formata. Zlasti ji je treba zabele* žiti v njen prid to, da kultivira poleg opera nih arij tudi koncertni program in to in* ternacijonalni. To je dokaz njene široke muzikalne naobrazbe in stremljenja za no* vo muziko. Posebno to ji štejem v veliko zaslu^ ker je s tem v koncertni dvorani postala apostolica novih glasbenih, pri nas dosedaj še dovolj obsov raženi h in nerazums Ijivih smeri.
Na programu je imela izmed Jugoslo* vanov Gotove-. Jozcfoviča, Škerjanca in Lajjvica. Od Čehov Dvofaka in Kfičko, da« lje Nemca R. Straussa. Francoza Ehiboisa in Debussvja, Španca M. de Falla ra seveda svojega ljubi ienca Puccinija. Tega na'nrej in nazadnje. Da je ves svoj pestri program odpela dovršeno, z velikim tonom, krasno glasovno tehniko, se razume samoposebi. saj jo v tem pogledu dobro poznamo. Tudi njen spremljevalec je svojo nelahko nalogo izvršil kar nujdovršenejše. —č.
Gdč. Slavčeva v komediji ,.Vrt Eden"
Snoči je nastopila gdč. Maša Slavčeva v večji vlogi kot Tillv Haselberger v komediji «Vrt Bden». ki sta jo spisala Rudoli Bernauer in Rudolf Oesterreicber. Mlada Slavčeva je bila gojenka dramatične šole na Dunaju in je /:e tedaj pokazala, da je izredno inteligentna rn talentirana mlada igralka. Po dveletnem uspešnem šiudiju je pnšla v domovino, da nam pokaže, kaj zna Snoči se nam je predstavila v večji vlogi in kreirala Tillv Haselberzerjevo prav svojevrstno, svoji naturi primerno, V prvem dejanju ie bila malo plaha, v naslednjih se Je pa vedno bolj uveljavljala.
Kronometer na Fulsrranovi mizi je kazal 9.35 zjutraj. Pred petimi minutami je Faulton zapustil Pariz. 2e pet minut je letel d* Albaniacov sovrac: in tekmec v vojaškem aeroplanu proti Srednjim Alpam.
Sto aeroDlanov, oboroženih z magneti in solnčnimi vpepelitelii mu je sledilo pod vodstvom kapitana Torresa in prefekta marsaillske policije Gar-ricka. Garrick ie letel s Faul tonom v prvem aeroplanu.
— Ali je vam general Enone povedal, kajti nameravam početi, ie vprašal Faulton, ko sta priletela za mesto, — kaj veste o Srednjih Alpah?
Garrick je dobil od generala Cnona povelje odgovarjati na vsa AmerlCano-va vprašanja in izpolnjevati vsa njegova povelja. Zato je brez obotavljanja odgovoril
— Vem, da je Keliosov pomočnik v Srednjih Alpah Fulgran. Fulgran biva v rudniku št. 38. Vsi rudarll so na strani zarotnikov. Toda rudnike le mogoče napast! in zasesti.
— Pomagala nam bo tudi zvijača, kalne?
— Da, prav pravite.
— Kako mislite?
— Fulgrana je pogubila niegova pes-njška duša. — se ie zakrobotal prefekt
Najlepše od na)lepftega $
ELITN! KINO MATICA
Telefon 2124.
marseillske policije. — Na vsak način je hotel, da bi mu siialo v kabinet solnce. Zato je dal izklesati v skalo odprtino, skozi katero lahko prideva v rudnik 38. Odprtina je sicer dobro skrita in težko dostopna, toda to naiu ne bo motilo. Ne vidi se od nikoder, niti s sosednih srorskih srrebenov.
— No! — je zamrmral Faulton nestrpno.
— 2e imam načrt. Narisal mi £a je podkupljeni rudar. Na načrtu ie točno označen kraj. kier ie izklesana lina.
— Vrag vzemi še načrt, če je skala nedostopna! Tiho in neopaženo se itak ne bo mogoče splaziti na njo.
— Da, toda ...
— Govorite že vendar!
— Toda manjši dvosedežni aero» plan lahko prileti do line v skali. Po vrvi ne bo težko spustiti se na skalo in zvrtati večjo odprtino, skozi katero pridemo v Fulgnmov kabinet. Za pr* vim plezalcem se spusti deset ali dvaj« set drugih, Fulgrana zgrabijo in ubi» jejo.
— Kaj me briga Fulgran! — je za* kričal Američan ves iz sebe od ljubo* sumnostl. — Dajte ml d' Albanlaca in Leticijo!
— Kelios je prevzel skrb za d* Alba. niaca in Letlcijo, — je odgovoril G*r»
ZA NAŠE NAROČNIKE. Danes »o na vrsti naročniki serij t m G.
Sport
Še nekatere nedeljske tekme.
MARIBOR: I. SSK Maribor — Svoboda
7 : 0 (4 : 0). Stanje prvenstva v mariborskem okroiju je nastopno: 1. Maribor, 5 tekem. 10 točk; Z Rapid 4. 6; 3. Ptuj 5. 5; 4. Svoboda 4, 3; 5. Železničar 4, 2; 6. Mer«
U GRADEC: WAC — GAK 4 : l. GrašU prvak je podlegel dunajskemu WAC. ki je letos odpravil Ilirijo samo z 1 : 0. r raz» liko treh golov.
DUNAJ: Prvenstvo: Admira — Slovan 2 : 1. Nezaslužena zmaga Admirc. kajti Slovan je bil boljše moštvo. — Vlenna Austria 3:1. Sportkrub — Simmertng 2 : T; BAC — Hakoah 2 : 2. Stanje prvenstva n* Dunaju je sledeče: Admira 8 tekem, 15 točk. Vienna 8, 13; Austria 10, 12, Htrtha 9, U; \Vacker 8. 10; Slovan 10. 9; Rapid 7. 8; Sportklub 10, 8: FAC 9, 7; VVAC 9, 7; Hakoah 9, 6; BAC 10. 6; Simmering 7, 2.
BRATISLAVA: \Vacker (Dunaj) — Br.<» rislava 5 : 0 (2 : 0).
AMSTERDAM: Molandska — Švedska 1 : 0. 30.000 gledalcev.
J^RAGA: Slavia — Sabaria 3 : l (2 : 0).
BUDIMPEŠTA: Prvenstvo: FTC — «33»
8 : 0 (5 : 0). Hungaria — Kispest 6 : 0.
Stužbeno iz LHP. (Iz seje upravnega od* bora dne 12. XI. Tekma Iliriia — Primorje, ki bi se imela vržiti v nedeljo 13. XI. v okvirju hazenskega dne, se radi neugodnega vremena in proslave rapalkkega dne preloži na nedeljo 20. novembra. Pogoji ostanejo fsti. Dovoh se SK Iliriji, da nastopi roti jun. družini HSK Concordije v Zagre u z verificiranimi igralkami. Obremeni se SK Mura radi neizpolnjenih obveznosti po* vodom tekme Mura, Murska Sobota — Mu* ra, Ptuj v Ptuju z Din 37.50 kot davek za prodane vstopnee in z 10 Din za prijavnino ter 10 Din sodniške takse. — Tajnica.
rick mirno, — Fulgran je pa Keliosov pomočnik. Će sta d" Albaniac in Leti* cija v Srednjih Alpah, morata biti pri Hulgranu.
— Prav pravite! — jc pritrdil Faulton.
— Samo čc ...
— Govorite! Govorite vendar!
— Samo če Keliosu ni prišlo na misel, da bi utegnili jni to uganiti. Saj bi bilo povsem naravno doumevati. da mora biti d1 Albaniac ...
— Dovolj, že razumem!
— Oprostite, toda ne mudi se ni» kamor. Hitreje zdaj sploh ne more le» teti. Časa imava torej dovolj. Zato sku. šam počasi pretehtati vse možnosti. Ako hočete vedeti moje mnenje ...
— Govorite!
— Svetoval bi vam pustiti za d*nes rudnike 38, 39 n 40 ter poleteti v Man seill.
— Zakaj?
— Zato, ker se mi prav zdi. da do* bhn danes proti večeru zanimive infor* macije od agenta Sclnvarzmanna, ki sem ga noslal v rudnik. Poleg tega se boste lahko osebno domeni1! s povelj« nikom zamorske armade, če se vam ne zdi pot; 1   - zavzet!...
Pisane zgodbe iz naših krafev
Poizkušen samomor v bedi in bolezni, — Nevarna razbojniška
tolpa. — Samomor narednika.
V Tkalčičevi ulici v Zagrebu stanuje že dolgo tesarski pomočnik, 671etni V&em Vajda. Bil je že onemogel in vedno bolan in vse kar je imel. je izdal za zdravnike in zdravila. Razen tega boleha tudi njegova žena. Prodajal je kos za kosom \z svojega stanovanja in ostalo mu je naposled prazno stanovanje. Vajda je član svoje stanovske organizacije, ki ga podpira in mu daje 80 dinarjev dnevno. S to vsoto naj redi sebe in ženo. Starec je prosil zadrugo, naj ga spravi v kako bolnico, ker ne more plačevati zdravnika, a mu niso ugodili. Bolezen starca se je pa poslabšala in predvčerajšnjem je nastopila borba za življenje in smrt. Žena je takoj obvestila sina. stolarskoga pomočnika, naj priskrbi potrebno pomoč za umirajočega očeta. Sin je poklical bližnjega zdravnika, ki je res obiskal očeta in po pregledu zahteval svoj honorar. Starec ni imel počenega groša in je sin preskrbel potrebno vsoto. Ponoči je bilo starcu vedno hujše, zdravila mu niso pomagala. Naslednjega dne je trpel velike bolečine in sklenil, da napravi vsemu konec. Ko je žena odšla na trg, je vstal, vzel vrv in se hotel obesiti. Vrv ie že privezal na vrata, tedaj pa je od bolečin nenadoma zakričal, kar je slišala soseda. Skočila je v sobo in našla starca z vrvjo okoli vratu. Stekla je v prvo nadstropje po nekega stražnika in ga poklicala na pomoč, da rešila obupanca. Starcu sta odvzela vrv in ga položila v posteljo. Redar, ki so mu bile poznane bedne razmere starca Vajde in njegove žene,
se je za oba zavzel in posrečilo se mu 1 je, da je starca spravil v bolnico.
★
Predvčerajšnjim se je dogodil v selu Mala Bosna pri Subotici razbojniški napad, ki je vznemiril vse prebivalce tega kraja. Tolpa osmih razbojnikov je napadla krčmar ja O juro Metkovića, ki so ga zabodli na štirih mestih in razen tega ga je eden ustrelil v trebuh. Metković se v bolnici bori s smrtjo. Ko so v Subotici zaznali za drzni napad, je policijska komisija uvedla preiskavo in dognala, da so razbojniki oropali pristavo Luke Mandića ter naložili ukradene stvari na voz. Mandić je doma spal in se nenadoma prebudil, ko je zaslišal ropot. Šel je iz hiše, ne da bi ga roparji opazili. Mandić je zagledal pred hišo voz. naložen z različnim blagom.
^arji so voz pognali in Mandić jim je sledil z revolverjem v roki. Vozili so približno 1 km daleč in dospeli pred gostilno Gjure Metkovića. Na vozu je sedel samo kočijaž, drugih pa ni bilo videti. Kočijaž je vstopil v gostilno, Mandič mu je pa sledil. Takoi je naskočil kočijaža in ga udaril z revolverjem po čelu ter ga težko ranil. Kočijaž je omahnil in zakričal: »Ne ubijaj me, nisem jaz kriv, kriva je sedmorica na polju!« To so čuli koČIjaževi drugi in so vstopili v gostilno. Gostilničar Metković je prihrtel iz sosedne sobe in pozval vse prisotne k redu. Razbojniki so odgovorili s streli in pogodili gostilničarja v trebuh. Ko so zagledali kri. so navalili še z noži na gostilničarja ter ga na štirih mestih zabodli. Mandić se je
3941
Mm rotite un razredne loterije Ume ari 2aii mu
r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv Petra cesta Stev. 10 so bik
izžrebane dne 12. t. m.
Din 2.000 sta zadeli srečal 82.564, 87 123
PO Din 500'   . pa s° zadele naslednje številke:
14.127,	76.710,	76.734,	100.736,	15.443,	30.972,	40-585,	53.489,	53.413-	91.797.
91.706,	91.726,	91.775.	115.675,	113.647.	115.620,	8.067.	8.077.	9.741.	20.893,
30. SOS,	23.470.	23.440,	23.427.	34.195.	47.753.	47.760,	45389.	4&J&5,	48 593,
4c-544,	4ŠJS69,	4&5So.	59.335,	(<X82S.	60.897,	60L890.	70252,	70.257,	71.844,
71.363,	7I.S10.	S3.2S5,	S3.264.	S3.247.	bo^lS,	96.925,	96.932,	97.797.	97786.
97.763,	1U.133.	111.155.	120.164,	12ai0b	123336.	9313,	24-295,	24.235.	21257.
24.293.	34.060.	5S.092,	61 .m	70.252.	70.257,	71.846,	71.363.	71.810,	73-643,
	S7.151.	S7.I2I.	S7.139,	87.174,	99363,	99393,	110-776,	110.715,	121785,
				122.750,	122-796.				
Dnevne vesti.
\? Ljubljani, dne 2S. novembra 1927.
Vse cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine za mesec november, vljudno naprošamo, da isto čimpreje obnove, ker se bo sicer zamudnikom v petek 18, t m. posojanje Usta ustavilo.
— Uprava »Slovenskega Naroda«.
★
— Z ljubljanske univerze. Za rednega ecoiesorla liioroiske takultete v Ljubljani ie imenovan dr. Nikola R a d o j č i ć, Za šeta
računovodstva na ljubljanski univerzi jo imenovan g. Ivan PekUuk. za računskega inšpektorja na univerzi z- Avguu P i b-ler in za knjigovodjo na univerzi s. Marija š v i § e 1 j, doslej dodeljen delegaciji irsanc v Ljubljani.
— Odikcvana Angležinja. Društvo Rdečega križa le od h kovalo s srebrno medaljo ajugtetinfn mis C. 3. Makay\ ki 5? Je med svetovno vojno priborila neven!liv;h zaslug za :ujos'oven<-;i narod ter z največjo požrtvovalnost:o delovala pri Rdečem križu
— Novj kraljevi adjotanti Za kraljeve adfrrtaatg so imenovani: dosedanji pnvell-wk 17 artilerijskega polka A. M P e k i č. poveljnik 5. artilerijskega ?^!ka V. A. S a* v i č, poveljnik 45. oešpotfca v Mariboru D P. 5aviČ in podpolkovnik .M. I. Zelenika, doseda;. pr.deijesi generalnemu Štabu. Dolžnosti adjtttaota rta razrešena semi-ri! Drago t in P r i c a m ari. polkovnik Pere- M. L j ub i či ć.
— Imenovanja i vojaški službi. Gene-raUtabni podpolkovnik Anton Lok ar. do-
- v pomočnik &a£e*rflta štaba komarce Dravske d:viriie. ie imenovan za načebiika š:aba komande Jadranske divizif« v Splitu, za komandanta 8, žandarmerijskega polka ie imenovan polkovnik Dušan Jovano-v i t.
— Poslanik dr. Smodlaka v Beogradu.
Vaš poslanik v Madridu dr. Josip Smodlaka je prispel v Beograd ter ie bi! sprejet od kra>Ha v daljši avdUencL
— Bodrero se vrne v Beograd. Itafijao->kj poslanik na našem dvora general Bodrero je odpotoval iz Rima nazaj v Beograd ter ostane še nadalfe na svojem s!uz-čenem mestu. General Bod r ero ie !ftussQ-
:r.::v. poročaj o političnem položaju Jugo--lav.je z o žiro m r.a sklebttev franoosko-(agosJavenske prUatefiske pogodbe.
— Zveza oblastnih skupščin. Vsem 33
cbiastmni skupščinam je bil te dni odposlan načrt statuta Zveze oblastnih skupščin. S:a?u: morado posamezne oblastne skupščine pregledati tr. sprejet! tekom enega meseca, na kar se vrli v Beogradu tKtanovni občni z-bn- delegatov oblastnih
skupSčro. Ljubljanska oblastna sfeopšema fe že v pr;::cip-.: sprejela statut Zveze
— Volitve v učiteljsko disciplinsko sodišče. Poverjeništvo UJU v LJirbljan, nas ;e naprosilo z oztrom na naše- zad":" "z2-devno vest, naj objavimo, da je postavilo svoje kandidate v učiteljsko disciplinsko sodišče popolnoma neodvksno od kakih strankarsko političnih odrov in ne oziraje se rja strankarsko politično pripadnost, ker gre tu le za strogo stanovsko zastopstvo in zadevo.
— Potres. Iz observatorija pod Triglavom (Gorje nad Bledom) nam poroča g. pror. dr. A Belar, d^ so včeraj 14 t. m.
rano zjutraj zabeležili aparati dva močna dalin.i potresa na vzhoda v daljav! 7-eko 2Sm km.
— Vič. Prejeli smo: Vilki občinski odbor stoji pred sestavo proračuna in pri«
uje se tozadevna obe. seja. ki naj -prejme tatoMI obč. proračun. Opaža se na rnerodajnih mestih neka nervosziost ki orlča o skrbeh, k: jih imajo posamezni kluba s sestavo preračuna. Stranke, ki sede v -ibčinskem odboru uvidevaio, da so občinski izdatki neprimerno visoki v primeru z drugrmi občinam:, vendar pa se še bj našel mož v občinskem odboru, ki bi hotel predlagati omejitev izdatkov. Nimamo sicer vpogleda v knjige, vendar pa se zdi. z= je {ueanstvo pre^irofcogrcdn* Ib da <o zdatki dostikrat nepotrebni. Občinski od? bor ima re?1r 5* jako važen problem, ki Je eminentne vrednosti za viške občino; izreči mora korenoveljavno svoje mnenje o ; radnji vodovoda. Pisalo se je zadnje čast že mnogo po naših dnevnikih o tem .-rašanju, iznesia so se le osebna mnenja posajneznAov. stvarnih predlogov in nali uIijv pa smo pogrešali. Zuupasftvo stoj: na staHšču, naj se za gra-dnjo v odhoda aajajne. povijilo I mffi'on Dta, za krtUe pa naj zvišaio naklade na vido i. s. od o.*7 na 1.40 Din pro 1 Na hitro simpatična reiite" vendar pa že ne jflede na to, da vijja oblast ne bo dovolila previsokih ua-k"ad, prav socialna ra pot ni. ker b-do t« davek plačali na^nfzji sloH ^oorecfevo z vo-<k*vndom je oa nuina kanalizacija. Vi pa je triko izpeijiva v okviru označene s\vjte. P> naštm mnenju naj se d>b! krltle za vodovod le iz rednih dohodkov k. se naj polom zmerno zvisanih naklad pomanjHlo« Oenem pa se morajo Izdatk' zrrilati oa Ntnno ^e petrohoo Iskati državne
podpore, ker se bodo gotovo vse siraeke potom svojih poslancev izrekle zanjo. V tem Pravcu naj se skuša rešiti to pereče vprašanje in upamo, da bodo na ta način rudi tisti, ki se danes protivijo, dali svoj vonun za s radnjo erepotrebnega vodovoda.
— Rezervni oficlrfl se opozarjajo, da je tolmačiti objavljeno naredbo ministra vojske in mornarice glede ureditve načina hove evidence tako-!e: Rezervne ofcirJe vodijo odslej v evidenci oni vojni okrugi. ua katerih področju so stalno naseljen?. Zato je vsakdo dolžan, ca izpremembo stanovanja javi z raportom: 1.) do laćaj pristojne m a \ojnemu okrngu potom občine (magistrala) dotedanjega bivaršča; 2.) novo pristojnemn vojnemu okrogu potom obejne (nagistrata) novega bivališča. Opustitev te dolžnosti Je podvržena strogi odgovornosti. — Pododbor Ljubljana.
— Razpuščeno društva De'avsko telo-vedno in kulturno drjštvo ^-Svoboda* v OpfcrtlihJ se ie prostovoljno razpustrio. ker n: noben'h članov
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Glasom poročila veterinarskega referata za Ijubliartsko ob!asr ie b:!o 6 novembra t. !. priravl;enih 16 sLičeJev svinjske kuge. 7 slučajev svinjske rdečice. 1 slučai \Tanlčne?a prisada in 1 slučaj pasje stekline.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Glasom uradnega poro-*;!a je b:*o 21. oktobra pri>avi:enih 25 slučajev v tifuznb boleznih. 10 slučajev grič. 41 slučajev Bcr Iatinke. nai\»eč v Mariboru 10. 6 sluča'ev davfce in 3 slučaji šena.
.— Strahovita nevihta v Hercegovini. Iz Mosrar'a poročajo, da ?e nad Hercegovino div;a!s predsnočniem velfka nevihta. Okoli polnoči ;e uda-r'la strela v se'u >ivić v hi-šo Govre Nikoliča. H§a )e do tal msorela in so naslednji dan potegnili izpod ruševin dve nonesrečenj osebi.
Iz Ljubljane
Odlikovanje ^lovensliih kuituruih delavk, Z redom Sv. Save IV. vrsu s;e odlikovan: ga. Minka Govekarieva, pisaieijica \u sa. Avgusta Danilova, gledališka Uralka v Ljubi.ar.,
—Ij Iz krosov kupujoč-ga občinstva smo prejel: naslednji dopis. V začniem času se mnogo piše o delu v tTgovinah m pri tem tiidi o k upajočem občinstvu. Žene, k: so v enakem položaju kot jaz, ki sem žena državnega uradnika z malimi dohi.dkt, kupujemo, ker smo vezane na redne mesečne dohodke, vso špecerijo vedno pri enem ra istem trgovcu, kjer plačujemo vse po prvem, ko dobimo denar Vse druge potrebščine, zlasti oblačila in perik), smo primorane ktrpovati na obroke in se vedno obračamo na trgovca, ki nas že pozna ter nam rad zaupa blago na odplačilo. Specerijo. ki jo rabim, kupim vedno tedaj, ko se vračam s trga. torei okrog 9 dopoldne Le včasih, kada: mi kake reči zmanjka. )o kupim popoldne ali pa preti večeru. Ce bodo trgovine zaprte ob 6. zvečer, kakor zahtevajo trgovski pomočniki, se bomo pač potrudile, da bomo kupile vse stvari pred to uro. Ve jim gotovo ne bomo delale težav, ker sama vem, da so tudi oni radi prosti. Mc> mož ;e vesel, če lahko pride iz svoje pisarne po 7-uraem delu domov in razumem, da ie v istem polofaju tudi vsak drug Na nas se radi tega pri zapiranju trgovin ni treba ozirat!, ker razumemo potrebe trgovskih pomočnikov in Jim ne bomo delale pri zapiranju trgovin ob 6 zvečer nobene težavo Gg. trgovci bodo pa rudi zadovoljni, če bodo vedeli, da s tem ne bodr: ničesar izgubi«, ker bomo v-e stvar: bodoče kupovale samo pri onih. kjer smo že navajene kupovati. — §. R
—H Skupna žalna sela Pododbora Udruženja rezervBfh oficirjev ter članov Oblastnega odbora Narodne odbrane v LniSljan". Dne 11. t. m. so se sestali č'ani ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnm oficirjev ter oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani na skupno komemoracijo za pok generalom K>vačevićem. ki je padel kot Žrtev svojega jugoslovanskega Drepričama od zaslepl'ene bratske roke. ki so jo vod'le s:cer prikrite, a vendar dobro znane sile. Govorniki so se spominjali v vznesenih besedah fiv!*en:a in delovan:a poko;n;ka — kot pijonrrja ideje bratstva in edmstva Jugoslovanov, kakor tudi drugih žrtev, ki so dale svoja življenja za to idejo ter prepojile s srčno krvio izmučeni del naše domovine, žrtve padljh naj nas vzpodbudo k načalmemu delovanju na noti k vzvišenemu skupnemn dtiu; posnemali nh bomo v svo'1 odločnosti pri obrambi domovine in pri stremljenju za u'ed;menjem celokupnega ftn goslovans^eza naroda.
—Ij Drobiž polfclfflr« kronrfce kronlse, Polici:a :e zaprla dve oseb; rad; navadnih policijskih prestonVov. Prijavljena je tatvina suknj«. dalje s!uča: so!»ufP«. 1 lahka te-!esna pofkodba, ! slučaj orrofenja varnost!
In II razgrajačev, oziroma ponočn>akov zaradi kaljenja nočnega miru. Dva gostilničarja sta priiavljeca, ker sta priredila ▼ svoji gostimi koncert brez pouciisketa dovoljeni a. Končno je prijavljen* 8 kolesar-lev, oziroma voznikov zaradi prestopkov cestcopoficjakega reda.
—Ij Veliki župan dr. Pran Vodoprvec ie službeno odsoten la zaradi tega odpadejo d« nadalinega običajni sprejemi.
—Ij Tatvina suknje. Profesorju Martinu ZgrablHču je bila ukradena popolnoma nova, 1500 Dm vredna zimska suknja. Tat je neznan.
—Ij Romal ie v zapor prenočevat. Strojar Janez K. se je včeraj pripeljaJ v Ljubljano. V neki gostjlni v Kolodvorski nllc! se je dalje časa krepčaL Precei vinjen je kolovratu zvečer po Kolodvorski ulici ter se sam seboj pogovarjal. Ta samogovor poštenega strojarja Janeza pa ni bil po volji službujočemu stražniku, k: ga je meni-nič tebinič prfjel in odpeljal v policijski zapor. Janez je r^devoljno sled!! v zapor ter le bil prav vesel, češ da mu ni bilo treba iskati pretočišča, ker :e zastonj s pa! na trdi slamnjači policijskega zapora.
—Ij Rapaiiski spomin v »Soči«. Včerajšnje poročilo o »Sočini* prireditvi povodom 7. obletnice Rapalla spopoinjujemo v toliko, da je govoril Milan Volkov in ne g. VoUc in da je med drugimi deklarr.ira'a gdč. Mda Cehova.
—U Na modni čajanki «Atene, bo imek) občinstvo priliko videti najnovejše zunanje modne kreaci'e, ki naj s svojo dovršenostjo pospešijo naše stremljenje, da vzbudimo smisel z-jj jzbran okus. — Vstopnice v pred-prodaji v cve'l'čarni Korsika. Aleksandra va cesta, ^&/n
—Ij Vreme. Snoči ob 30. :e kazal barometer 765.2. termometer 3° C, danes ob 7 zjutraj barometer 769. termometer — 1° C. opoldne barometer 7*9.5. termometer -i-1° C. Jasno |n lepo.
—Ij Kopališče Tabor odprlo za javnost vsako sredo m soboto od 8—19. ure, ob nedeljah od 8—12. Vnesi nasproti vojašnice. 99.0-
—Ij Modni salon Marija Gotzl, Kongresni trg š: 8, vljudno vabi cenjene dame m modno revijo «ATENE-, kjer s^ bodo predvajali najnovejši dopokianski. -opoldanski ao večerni klobuki ter naglavni nakiii. SSo'n
—Ij Predprolaja vstopnic za. Modno ča-jankOsi Atene ie v cvetlicami Korsika na A:Ck5?r!rdrcvi cesti št. 2. 557/n
—•i Veliko Izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ign 2argi, pri nizki ceni. Ljubljana, Sv. Petra cesta.
V dobi redukcij najvišjih znanstvenih ustanov
Protest proti redukciji kmetijsko-gozdarske fakultete v Zagrebu
Iz Celja
w— Občinska volitve v celjskem srezu,
V nedeljo. 20. novembra se bodo vršile v 15 občinah celjskega sreza občinske volitve, Srezki poglavar ie potrdil za :e občine kand:dawe liste in sicer: za obč»no 5v. Jeronim 1, Griže 5. Svetina 1, Višn.a-vas 4, Nova cerkev 2, Polzela 2. Vransko 2, Sv. Rupert 2. Vojnik 3. Grajska vas S. širino v Požr.; dolini 1. Dobrna 2. Sv. Pavel pri Preboldu 4 in Celje-Gkolica 7 list V oblinah 5v. Jercnim. Šmartno v Rozii. doHoi in Svetina cdpad^jo voiiive, ker je bila vlo:e-a samo ena iisra.
—C Soci.iaiistična stranka ie za oixineke volitve v občhti Ce!;e-Okolica izdala poseben časopis -?2c:.'i':s::čr-; občinski gospodar , V časop-su predočuje jo socijalisti de-io bivšega odbora za občino ter ratzlagaco svoj program za b'rdoče delo V občini. Pisava lista ie zelo s.mpatična.
—c Nesreća, Te :r: <e le U posestvu Lavrinca v Zgornji Rečicj pri Laškem zgodila težk- nesreča. 6-!etna hčerka gospo-dir.je. Marija,, je zakurila v kotlu za svinje. Pri tem se ji je na nepojasnjen način vnela obleka. Otrok je dobil tako hude opekline, d3 je med prevozom v celjsko bolnico umrl.
—c Nesreča, samomor aH zl:čin? Blizu cerkve Marija Gradec pri Laškem s d te dni našli v Savinji utopljenega 6S-!ewega kovača Tomaža Oberiana iz tabornega. Preiskava bo dognala, če jc mož izvrši! samomor, ali se ponesrečil ali pa je bi! nad nj;m izvršen zločin
—c Plesni večer Erne Kovačeve v Celju. Po par nastopih komaj ce'jski publiki znana plesalka, je nastopila Erna Kovačeva v soboto 12. t. m. v mestnem gleda'iscu s popolnoma svojim programom pred ne pcl-nošrevilno zbrano ceijsko publiko. Erna Kovačeva se ie šolala in to z uspehom pri dunajskih plesnih učiteljicah: Dakroze. El-Eey Telk) in Đlmor Tokdis. V izvajanju sporeda, k; je bti pestro, a ne brezhibno sestavhjen, (plesalki ni bile dano, da bi bila pokazala vse svoie znanje iu vso svojo umetnost!) sem opažal ta in tam še vplive in manire njenih učiteljic, toda je Erna Kovačeva dosti jak talent, ki bo dozorel sam od sebe. Za sedaj še kipi in vre v nji, zato je bilo njeno izvajanje na par mestih še nepoglobijeno, a kot rečeno, s časom bo dozorela in takrat bo doživela še večje iu — kar ie glavno — iskrenejše aplavze, kot zadnjič v gledahscu. Na splošno sem opazil, da je najjač.ia v groteski, kar je dokazala z -Anjuško^ in *Ocu!i Poculi*, vendar pa je dosegla po mojem mnenju svoi največji uspel v K. Komzaka eprav-Ijicah-- Tam se Je njena umetnost strnila z inscenacijo slikarja Mo<fca- v res/oično občuteno umetnino. Na drugem mestu pa je splošno ugajal njen -Cowbo:-. Akademski sliKar M. Modk; je oskrbel inscenacijo, ki je bila na nekaterih mestih zelo dobra (sence na Icrisontu!). vendar sodim, da se ni prehudo izčrpal in se ie na nekaterih mestih vrgel bolj na iluminacijo, kot na inscenacijo, kar ;e vpijalo mestoma monotono. Na klavirju, ki žal ni bil naibolr^i,
je spremljala z razumevanjem in brezhibno ga. Kokotova. Vmesne točke je oskrbelo hudo reducirano godbeno dtiftvo. Era a Kovač>va je b«Ia rfe!e#^a mno?o plf>sk»<a m nekoliko cvetja. Jaa ji čestitam! — D. G.
Med fakultetami, ki jih v sled «čtedenj&» hoče reducirati ministritvo prosvete, na; vaj« se v prvi vrsti kmetijsko^gozdarska fakulteta v Zagrebu.
Da se prepreči že sami kombinacija o redukciji te fakultete in opozoec merodai^ ni krogi in javnost na daJekosezne in škodljive posledice, k: bi jih imela event. res dukcija za našo agrarno državo, so izdale: Udruženje -grunoma kralj. SH5. Društvo opletnenjivača bilja kralj. SHS, župan mesta Zagreba, Savez hrv. seljačkih zadruga u Zagrebu, Zadružca zveza, v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo, Zadružna zveza v Celju. Zadružni savez u Splitu in Savez hrv. seljačkih zadruga t Sarajevu obsežno resolucijo in protest, ki je bil po* slan ministrstvu prosvete, ministrstvu za kmetijstvo in Narodni skupščini v Beogradu
Naj navedemo samo nekoliko stvari iz obsežne resolucije in protesta, da ilustri* ramo pomen kmetijsko=gozdarske fakultete v Zagrebu za našo agrarno državo.
Zagrebški kmetijsko^ozdarska fakulte* ta nadaljuje svoje plodonomo delo na po* sestvu bivšega višjega kmetijskoi<*ozdarske= ga učilisča m Križevcih. ki je bilo osnovano 1. in ki je predelalo v«e faze razvoja
— od srednje kmetijske šole do akademije. Ta akademija je bila dolgo časa edina wfb .ia kmetijska in gozdarska ^ola ca s'ovan» skern Balkanu in jc postavila temelje ra kmeti jskotgozdarsko fakulteto v Zagreb«. L. 1910 ie bila ukinjena gozdarska akadc= mija v Zagrebu in višja kmetijska 5oIa v Križevcih in osnovana krnetij«ikosgozdarska fakulteta pri univerzi v Zagrebu. Ta fakuN teta je prev/ela vse institutske laboratori* je in zbirke bivše gozdarske akademije, kakor tudi poMopie akademije in danes je glede strokovnega os ob j a, katedre, fnšritu-tov itd. popolnoma urejena. Kmetijski o<l* delek se nahaja sedaj v lastnem poslopju, ki jc bilo preje svojina Gospodarskega društva, gozdarr ki oddelek pa je v poslop* ju Jugoslovanskega gozdarskega udru/enja.
Kmetijskcgozdarska fakulteta v Zagret bu ima 5%'oje lastno posestvo v neposredni bližrni mesta — v Ma$r5inr"ru. PoscstA-o oh» sega c ca 273 ki. r*olja. S kj. vrta. 104 ki. travnikov. -40 k j. pašnfkov. 13 k j. poiskat* nega polja ter 65S kj. gozda, torej skupna 535 kj kmetijske in 65? kj. gozdarske po* vrši ne.
Reducirati se namerava pre-dv^nr. kmetijski oddelek omenjene fakultete.
\z svrhe, ki 30 ima ta oddelek, \ icmiu njegovo irredno veliko varnost 11 naše kmetijstvo.
Svrha kmetijske fakultete v Zagrebu je, da vzgoji kmetijske strokovnjake za vse kmetijske panoge, da odgoji strokovne učitelje in profesorje na nižjih m srednjih kmetijskih šolah, da odgoji dobre >troko\^ ne uradnike za kmetijsko ministrstvo in dru^e državne kmetijske urade, strokovni**; ke za razne znanstvene inštitute in praktik ne kmetijske postaje ter strokovnjake za vodstvo privatnih in državnih posestev, žrebčarn itd.
Poleg odgoja dobrih kmetijskih strokov« r.jakov ima kmetijska fakulteta šc drugo važno svrho, da v svojih iditltutsikSi \ah ratorijih in poizkušališčih na takultetskem posestvu v Makshniru poizkuša m preuči metode hi pripomočke za racijoneino kmetijstvo pri naših podnebnih in gospodarskih razmerah.
Da je mogvrč znanstven "in praktični studii raznih problemov iz glavnih kmetij? skih panog, ima kmetijska fakulteta v Za= grebu lop* ureiene inštitute za rastlin.^ke bolezni, za tloznanstvo. agrikultumo kemijo, za živinorejo, rastlinsko produkcijo, rastlinogojstvo, za kmetijsko*kcmičro teh* noiogijo. za preiskuševanje kmeti;>k-h strojev, nadalje inštitut za mikrobiolo*jijo in mlekarstvo ter za kmetijsko upravo in knjigovodstvo. Poleg tega so številne katedre rn sicer: za vinogradništvo, sadjar* stvo. melioracije itd.
Fakultetsko posestvo ima nadalje naio* go. da služi kot vzorno posestvo, toraj de*
monstrativni objekt za kmetovalce in razne kmetijake šole.
Od ustanovitve kmeti jqJco*£pzc..: kultete v Zagrebu do dane* je absolvirajt: kmetijski oddelek 199, gospodarskih pa ls7. torej skupno 386 absu{ven*o%   .\ko odšte* jemo inozemce iz Bolgarske tn Ru>ijc. vi« drmo, da je b:io na kmetijskem oddelku absolventov: 45.15» iz B^atakc vonije,     10.6^    rz   DaJmae-a 9& Srbije in Crne   Gore.   u^ "   1 Sfavei 63 iz Vojvodine in Da ^uzdarskem oddi ku; 53.9%  iz HrvaJfcc in. Slavonije. lo.;T :z Bosne in Hercegovine. :/ SkPK
je, 9% iz Istre. 6"V / Vojvodine. IS ia Dalmacije in lJBFc iz Srbije in Crae §am
Da sc prcnreei % >ak nadaljni ra^\ kmeti jsko-goz danske :.ikuitete % Zagreb-, se na meroiiajnerta meatu v Beogradu pro mišljeno dela z vsemi srcJstv. pajstl ti*» kultetu Tako je lezos -slučajno* popoioo* raa Lrpu^čena iz proračuna 1 mrTij 1 Qftm» darska fakulteta v Zagrebu.
Dočim sc na vse mogoč* nfiHM "štvd?-pri kmetijsko»gozdarsv; rakultcti % Zagre« bu, ki se jc zgodovinska ra^vrjala črez oO let in stoji po svojem strokovnem udobju :n ure j en ju ni poi Iai viiini, — se na dru* gi stran- nrez obzira | -.Jenja-
gradi popolnoma nova kmetijska Ukultera v Beogradu.  Kme-^k    mmi^rrstv*>. k: n dalo do seča   -'a^-ebški f-kuJTt.:   niti «pa^ rc», je odprlo /a be.-caiska fakulteto ne* omejene kredite.
Nočemo    kritizirati  delovan ^ beograj* ske kmetijske fakultete.   1 endar moramo ugotoviti dejstvo, da ta fakulteta do dane-nima nikake domene in po urejen ju ?na/n»» zaostaja za zagrebško. Od  1»"> prote«« >r c beograjske   fakultete  je  polovica irozeni-ce^", dočim ima zagrebška fakuhvta |9 pro-rcsorjvv, od ka^ri1* so vsi same- >rrv M* vati in Slovenci, toraj stroko*njak\ ki A bro poz.iajo naše kmeti»>ke razmere in <«i* no>ne potrebe.
Zagrebška km<t»r*ko«^ztiaiska takuite-ta se e urejeval., desetletja ne samo -. podporami bivše deželne vlade kralj. Up vatske in Siavoni.Jv- temveč tudi 3 poo^u« rami raznih patrijort^", občin, me^t :td.
V protestu, ki so 5a rzda!« omen;er;c kmetijske m gospodarske organizacije, se povdarja. da je kmetij^ko^sozdar^Ka -akuV teta v Zacrebu materijefna s^*ojina hrvat* sk€*g* naroda in po svoi:h prote«orjth m ib^olv^ntih matica za napredek km«rs'\-. in gozdarstva ne samo na Hrvaškem n v Slavoniji, temveč v rehkem obsegu tudi v Skimuiji, Dalmaciji, Bosni m Hercc^uvmi ter je na najlepšem potu, da K- *udi za \'ojvodino in Srbijo.
Redukcija fakultete, ki je bila ustvarjena na inicijatrvo ra-mih. v protestu podpisanih ^^P^iarskih organizacij, in ki od»K> ^arja realnim potrebam našega naroda. U pomenila Jefo proti vitalnim interesom o«** :oda in žalitev njegovih pravaih in mor»i*
Protest se zaključuje s sledcčšmi be*<-liami:
Kot pozvani zastopniki ^oapodarjev :r. kmetijskih strokovnjakov, ki so zbrani \
naših organizacijah, predlagamo ta prote** prepričani, da bo na merodajnem mestu re* špektiran in da se bo kmetijsko=»zdaršk: fakulteti v Zagrebu ne samo omogočil o<W stanek. temveč, da ji bodo v bodoče dana na razpvl-i_vo vsa do sedaj brezobzirno pri« kraišana .sredstva za njen daljni razvoj.«
l'mljiv© je, da ima Slovenija največji interen, da >e < -hrani hi dalje razvi .ia kme* :■ ><o»g>>ziiarska fakulteta v Zagrebu; /atu >u omenjeni protest podpisale vse glavne c-iovcnske kmetijske in gospodarske orpti nizacije; kajti podnebne razmere in raz\oj kmetijstva na Hrvaškem ;n w Sloveniji kakor tudi gospodarski interesi teh dveh pokrajin so ozko zvezani in tehnični kakor tudi upravni kmetijski problemi, ki jih proučava kmetijsko gozdarska fakulteta v Zagrebu in rezultati dolgoletnih znansne* nih in praktičnih poiskusov. > katerimi sc havi ta fakulteta, so velike važnosti tudi za kmetijstvo in gozdarstvo     S eniji.
Damske plašče
najmodernejše, 5 kožuhovino ali brez. 00 Din 350— do 000.—, otroške plaščke od oS*eh let starosti naprej v vseh velikostih od Din 130.— dalje. — F. in I GORIC AR. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 9. — Oglejte 51 razstavo v izložbi! 256b
iz Maribora
—m Maribor avojema prvemu kralju. Poleg dTUKih mest, ki tekmujejo mec seboj, ketero bo postavilo nasemn prvemu narodnemu kralju dostojnejši spemenrk- se tudt obmejrj Maribor pripravlja, da ovekeveč! ^Domir. blac;cpoko;r.trga kralja Petra s spomenikom, kakršen prlstoja zaslugam :eja našega heroa. Med prvimi, ^ki hočejo po s\ojih najboljših močeh prispevati za ta spomenik, stoji glasbena centrala mariborske, oblasti, naša Glasbena Matica, ki ie >:avi'a Oiboru za postavitev spomenika na razpolago ves svoi aparat za prireditev koncerta v prid fondu za spomenik. S sodelovanjem Glasbene Matice, mariborske vojaške godbe, nadalje naše najodličnejše domače umetnice na viiolini gospe Fani Brandlove in uvaževanega mariborskega klavirskega virtuoza Hermana Prischa, pri* redi mariborski odbor za postavitev sporne-] t ?ka v petek, dne 18. novembra v veliki Oorzovi dvorani slav. koncert s poseb-I no izbranim sporedom. Ta koncert bo z ozi-I rem na plemenit namen ob enem tudi revija
. vsega v resnici patrUotiČnega in lojalnega mariborskega občinstva ne glede na narod« -rst. Prepričanj *mo.      bo ves Maribor
1 smatral za svojo patrijorlčno dolžnost, da
se s svojo prisotnostjo pri tej prireaitvi oddolži spominu C3šega prvega vladarja. Vstopnice so v predprodaj; v trgovinah Brtšnik in H6ier.
—m Trlje kand'rdatje smrtL Mariborsku kronika beležf tri žalostne slučaj* bede in obupa. Komaj 161etni učenee imirinulrc Šole Martin Knupleš si je radi ukora* ki gaj je dobil radi slabega vedenja v šoli od svoje matere, pognal kroglo v glavo in hi! tnkoj mrtev. Na shčen način si je lw?:eU končati življenje tudi vz*'o;::el.i^ M P. Radi nesrečne ljubezni si je pognala k»oglo v srce, vendar pa se ni dobro zadela, tako da bo ki -b težki ranf ostala pri življenju- Beda pa ie gnala v smrt in\a|i-da Jakoba Erriča Na Pristanu Drc\ i *e je hotel obesiti. K sreči so njegov o .'.mero š> pravočasno opazki in ga rešili gotov« smrti. Prepelji sr» aja v bolnico, kjer bo ime! vsaj par dni zavetje, a kaj potem?
Bner Fuetterer I
v fMraa no slovi'em roman. p ut Kelltr-ja
Nezakonski sin
;Der S^bn der Ha^ar) n negova temnem men tna partnei ct
Ho4y Christfons
pkioe: .pride: pridu* pridi. ELITNI   riNO MATICA
27
5757
To in ono
Kako ne smemo piti vina
Francoski igralec Louis Foreti je objavil te dni v neki pariški reviji nasvet, kako naj pijemo vino, da bo užitek večji. Pisec opisuj uvodoma, kako pijejo vino v raznih pokrajinah, in pravi, da sploh nikjer ne znajo vživati te božje kapljice tako, da \Ji hnetli ljudje pravi užitek. Večina pije vino* te zato, da se opijani, a to je povsem požrešno Tako postaje zavživanje vina škodljivo in povzroča naravnost mukes.
»Pet let že študirani.* pravi Foreti. »da bi našel pravilno obliko Čase. ki bi bila najidealnejša za "Pitje vina. Pivec mora vino predvsem videti. Osnovno načelo pri pitju je; pij zoami! Oči igrajo pri pitju prav tako važno vlogo kakor usta, grlo in jezik. Ko prinešes čašo k ustom. jo moraš počasi obračati, da lahko ogleduješ prekrasne kristalne kapljice in pene, ki vstajajo z dna. Nato pa moraš piti vino počasi, kapljico za Kapljico kakor to dela ptička. Tudi ptička ne hiti. četudi je žJejna. Caša ne sme biti nikdar polna. Natoči vselej le malo preko polovice. To -vodi k zmernosti. Nikdar ne pretiravaj, ker vsako pretiravanje škoduje, zagubi vino in pretvori užitek v odurnost.«
Ova senzacijonalna samomora
Eden sc je pripetil na tKinaju. drugi v Parizu, a oba imata romantično ozadje Na Dunaju se je v četrtek i>onoči ustrelila 231ertna Marjeta Liebig :z Feldhofa pri Gradcu, hčerka bogatega veteindu-strijalca Franca Liebiga iz- Libercev na Češkoslovaškem. LiebiRova je pred leti zbolela na živcih in zdravila se je v sanatoriju za živčno bolne v Feldhofu pri Gradcu. Da shujša, je vžtvala tudi često morfij, ki ga ji je predpisal zdravnik. Po končanem, poldrugo leto trajajočem zdravljenju je Liebigova zapustila sanatorij. Med bivanjem v sanatoriju pa je Liebigova ponaredila zdravnikove recepte tar si v Gradcu nabavila večjo množino morfija. Stvar je prišla na dajn in Liebigova bi se morala prihodnie dni zagovarjati pred sodiščerui v Gradcu. Iz sramu pred tem dogodkom in boječ se, da se bo za vedno morala odpovedati morfiju, je mladenka raje seg^a po samokresu in si končala življenje.
Lepa in mlada Parižanka Josephina 01csky je bila ^prodajalka v neki večji pariški modni trgovini Imela je ljubav no razmerje z nekim visokošolcem s pariške Sorbonne. Neke&a dne pa je mladenka strahoma ugotovila, da se njeni lepi in gosti lasje nag^o redčijo. Sla je k zdravniku in ga vprašala za nasvet, kako naj se ubrani pleše, toda zdravnik ji je rekel, da proti pleši ni nobenega uspešnega sredstva. Od tega dne dalje je bilo dekle strahovito potrto.
trpelo je strahovite duševne muke. Cesto je prosila svojega fanta naj ji požene kroglo v glavo, toda ta ni imel poguma, da bi tudi sebi končal življenje, pač pa je šel na policijo in prijavil primer.
Nesreča letala „0 1220"
Znano nemško Heinkelovo letalo »D 1220«. ki je pred dobrim mesecem startalo iz Nemčije k prekooceanskemu poletu v Ameriko, a je moralo radi vremenskih neprilik sprva pristati v Lizboni in kasneje na Azorih, se je po vesteh, ki prihajajo z Azorov. popolnoma razbilo.
Letalo je namreč startalo k poletu v nedeljo ponoči. V trenutku, ko je avijon zapuščal vodno gladino in se hotel dvigniti v zrak, je prihrumel ogromen vodni val in avijon se je prevrnil. Posadka se je v zadnjem trenutku rešila, dočim je letalo za nadaljni polet nepo-rabno.
Izgredi pri nogometni tekmi
Že vcerai smo med športnimi vestmi poročali o škandaloznih izgredih in prostaškem divjanju dunajske publike povodom nedeljske tekme Rapid-Spar-ta na Dunaju. Fanatična in razigrana 40 tisoč oseb broječa publika je temperamentno bodrila Rapidovce in skušala tako rekoč izsiliti zmago, s katero bi se Rapid kvalificiral za zmagovalca v borbi za srednjeevropski pokal. O tem svedoči tudi izjava holandskega sodnika Evmersa, ki sicer ni sodil bogzna kaj klasično, pač pa objektivno in le v toliko slabo, ker ni znal zajeziti surove igre obeh moštev. Eymers je poročevalcu dunajske »N. F. Presse< izjavil: »Jaz sem zaprepaščen nad dunajsko publiko. Res je. da se je igralo precej trdo. toda mednarodna pravila dovoljujejo borbo na moža. In če je bilo to preostro ali presurovo, sem interveniral ter sem končno izključil enega od Pra-žanov. Jaz si tolmačim razburjenje mas tako. da so hotele na vsak način in zlasti potem, ko je Rapid vodil z 2 : 0. izsiliti zmago svojemu ljubljencu.«
Da je bila tekma ostra in da je prišlo v tako odločilni borbi za krasno trofejo in za ponosni naslov srednjeevropskega prvaka do hude borbe je umevno, nerazumljivo pa je vedenje publike, ki je po tekmi vdrla na igrišče, ozmerjala češke igralce, ko jim je bil poklonjen pokal in jih dejansko napadla,, ko so zapuščali igrišče. Kamenje je deževalo na Sparto. o kateri sicer vsi dunajski tisti nišejo. da ' igrala preveč ostro, da pa je bila kljub porazu za razred boljše moštvo od Ra-pida in da si je pokal zasluženo priborila. Težak  kamen je zadel kapetana
češkega moštva Kado v sence in ga ranil, da je krvavel. Ko so se češkoslovaški igralci umaknili v kabine, je pobesnela publika razbila vsa okna. Policija je bila brez moči in tudi potem, ko so se Cehi — s Sparto je prispelo tudi več sto kibice v iz Prage — v avtomobilih odpeljali, je deževalo nanje kamenje vso pot.
V dunajskih športnih krogih obstoji bojazen, da se bodo radi teh neljubih dogodkov dosedaj prisrčni odnošaji med Dunajčani in Pražani skalili, kar bi bila seveda velika škoda za dunajska nogometna moštva, ki so svoj dobiček Črpala večinoma od gostovanj praških moštev.
Zmrznila na Raxu
Lepa, vendar nekoliko naporna planina. Rax (2009) v semmerinškem pogorju je priljubljena izletna točka Du-najčanov. ki jo redno in ob vsakem letnem času zelo radi posecajo. Žal zahteva Rax vsako leto več človeških žrtev in baš te dni javljajo dunajski listi zopet o tragičnem dogodku,
V soboto 12, t. m. so odšli trije iz-vežbani dunajski turisti in sicer inž. Markus Reiner. Emil Goldfarb in njegova sestra kontoristka lrma Neuner na planino Rax. Spotoma jih je zajel hud snežni metež, v katerem se je lrma izgubila. Ostala dva sta tavala dalje in sta končno vsa iznemogla in prezebla dospela do neke koče. ker pa sta bila popolnoma izmučena, nista mogla oditi pogrešahki na pomoč.
Včeraj zjutraj je Neumerjevo našel zmrznjeno neki turist, ki je prišel slučajno po poti in o dogodku obvestil rešilno ekspedicijo dunajskega planinskega društva, nakar je bilo truplo po-nesrečenke prepeljano v Reichenau.
Na nevarni steni Hohe VVand. ki je težka plezalna tura. pa se ie v soboto ponesrečil 19Jetni turist Crnest Glaser. Treščil je približno 50 m globoko in obležal z razbito glavo.
Aretacije v madžarski falzifi-katorski aferi
Afera bankirja Blumensteina, ki je spravljal v promet ponarejene madžarske vrednostne papirje, zavzema čim-dalje večji obseg. Kakor poročajo iz Pariza, so tamkaj kot sokrivca aretirali upravnika neke industrijske družbe inž. de Falloisa. Preiskovalni sodnik je zaslišal tudi konzula na razpoloženju Lacazea ter ga zaradi sokrivde pri ponarejanju vrednostnih papirjev obdržal v zaporu. Aretiran je bil tudi brat ing. de Falloisa, ki je zavarovalni uradnik. Ta je baje podpisoval certifikate, ki so potrebni za izplačiilo vrednostnih papirjev ter si dal vrednostne papirje izplačati v francoski Narodni banki. Pričakujejo se še nadaljnje aretacije. Policija demantira vesti o aretaciji dveh
francoskih senatorjev, kakor tudi o sokrivdi madžarskega poslaniškega tajnika. Pariški listi zahtevajo strogo preiskavo o aferi, ki zavzema z vsalkim dnem večji obseg. »Matin**- naglasa, da ne sme noben krivec uiti pravici, pa naj ob potem kdorkoli.
Madžarski poslanik v Parizu baron Friderik Koranvi je izjavil o Blumen-steinovi aferi, da bo škoda madžarski državi povrnjena v polnem obsegu. Francoska policija bo v kratkem popolnoma pojasnila dejansko stanje. Verjetno je, di bodo v kratkem konfiscirani vsi ponarejeni vrednostni papirji. Politična stran afere ne zanima Madžarske, ker ie zanjo povsem postranskega pomena, da ie v njej kompromitiran tudi neki bivši francoski konzul.
Kakor se doznava, je bankir Blu-menstein vtihotapil v Francijo 100.000 komadov vrednostnih papirjev in doslej še ni pojasnjeno, kako se mu je posrečilo spraviti tako veliko množino preko meje.
Poroka v aristokratskih
krogih
V francoskem mestecu Ligneres se je v nedeljo vršila poroka princa Ksa-verja Bourbon — Parma s princeso Magdaleno Bourbon—Ligneres. Priči pri poroki sta bila belgijski kralj in bivša cesarica Žita.
Izpred sodišča
Zegnanjc s kamenjem.
V Lužah na Gorenjskem je bilo žegnanje. Fantje so hodili veselo po vasi iu prepevali ter vriskali in klicali na korajžo. Dan je minul mirno, a zvečer so prišli tudi fantje iz sosednih vasi pokusit bob in sladko vince.
Na žegnanje je prišla tudi orožniška patrulja vzdržavat red. da bi ne prišlo med fanti do kakega pretepa.
Okoli 22 zvečer je krčmar Janez dejal svojim gostom, da bo treba krčmo zapreti. Ko so fantje odhajali, je prišla mimo kreme patrulja in delavec France je zakričal: »Auf biks žendarji. dajmo jih s kamenjem.< Fantje, ki so bili od vina precej razgreti, so takoj skočili na bližnji vrt, začeli pobirati kamenje in ga metati na orožnika, ki sta se pravočasno umaknila in se rešila kamnitega krsta.
Naznanjenih je bilo sedem fantov. Štirje so tajili, da bi bili metali kamenje. Trije so priznali, da so ga res samo oni metali. France, ki je predlagal, da naj napadejo orožnike s kamenjem, bo premišljeval svoje nepremišljeno dejanje 3 tedne, a Janček in Jože pa vsak en teden v zaporu. Drugi so pa bili oproščeni.
Mejnike je izruval.
Kmet Janez Tomažič v Hohovini je že okoli 80 let star možicek. a kaznovan ni bil le nikoli. Sedaj na stara leta pa je bil gluhi ded obtožen, da je izruval štiri mejnike.
Obtoženec: »Izruval sem jih ja, veste, gospodje  sodniki,  mejniki   niso  bili pravilno
postavljeni. Kar žolnir naj pride in naj po mapi postavi mejnike.<
Predsednik: --Oče, ali ne veste, da »o mejniki za kmeta sveta stvar, nihče jih ne sme samovoljno prekladati ali pa ven metati. Kam ste jih pa dali?«
— >I, na grobljo sem jih vrgel. Pravilno niso bili postavljeni, pa je ven!<
— »Kako morete kaj takega trditi, saj jih je komisija postavila.<
— Hudobnega namena nisem imel nobenega, še danes sem prepričan, da mejniki niso prav stali.
— »Ker niste imeli hudobnega namena, ste oproščeni. Menda niste vedeli kaj, delate; če se boste pa še enkrat mejnikov dotaknili, boste zaprti. —
— Saj pravim, da naj pride iolnir in mei-nike postavi po mapi.
— Oče ste ie opravili. —
Kolo ukradel.
Čevljarski pomočnik Bine zelo nerad hodi peš po božjem svetu. Fant se najraje vozi s kolesom in pravi, da si s tem prihrani mnogo časa. Čeprav menda ni tako priden, da bi se mu res mudilo. Ker pa nima svojega kolesa, si je junija letos na Vrhniki izposodil kolo kmeta Franceta, ki je stalo pred gostilno, a gospodar se je krepŽal ▼ krčmi. Bine je pa menda hodil v Solo na Vrhniki pod mostom, saj niti toliko olike
ne zna, da bi Franceta lepo vprašal, Če si sme kolo izposoditi ali ne. Zdirjal je na kolesu v Logatec kjer ima službo, in takoj je pozabil, da kolo sploh njegovo ni. Obdržal pa je in se ž njim vozil okoli. Kmalu je zvedel, da je osumljen tatvine kolesa. Lepega dne se je vsedel na ukradeno kolo in zdirjal
v Skofjo loko, kjer je obiskal svojega znanca Francetovega Franceta in mu kolo prodal, denar pa porabil.
Bine je moral pred kazenski senat, ki ga je obsodil kar na 3 mesece tefke jeos.
Nepoštena dekla.
Dekla Neža iz šmartna je bila že kaznovana. Letos 17. septembra je vstopila v službo pri Micki na Hujah. Micika je bila vesela pridne dekle, a to veselje je bilo zelo kratko, saj že drugi dan Neže ni bilo nikjer. Zgi nila je kakor kafra. Ko je Micika premišljevala, s Čim se ji je zamerila, ie opazila, da je Neža odnesla s seboj obleko in se par kril povrh. Gospodinja je bla mnenja, da si je Neža nekoliko predrago plačala tisti dan dela, in jo je naznanila. Saj je bila obleka vredna okoli 1000 Din. Nežika je dobila sedaj drugo službo, kjer bo morala hoditi % raševini, obsojena je namreč v 6tedensko težko ječo.
■najboljše,     uajtrpeftnejie    tate najcenejše
HekSogra fien aparat.*,
evitkt   mas«  hektegraficm trakovi vedno n na;c nee \ za oa ov
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61 rei. 2m
Naš dragi oče oz r. siari oče, gospod
Jernej Janša
bivši pekovski mojster in hišni posestnik
nas je danes opoldn° po daljši in težki bo lezni, spiavl{en z Bogom, zapustil.
Pogrib dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. t. m. ob treh popoldne izpred hiše žalosti na Ahacljevi cesi.
VLjuuljani, 14. novembra 1927,
Globoko žalujoči ostali.
UtMlUJ    OOCT-t -': Kav«*
Zahvala.
Za ljubeznive dokaze iskrenega sočustvovanja, ■ii so nama došli v tolikem številu povodom prerane smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, tasta, svaka in strica, gospoda
Ivana Ženko
vakor tudi za nadvse časteče spremstvo na njega adnji poti, se tem potom najprisrčnejŠe zahvaljujeva.
Prav posebno se zahvaljujeva gg. dr. Josipu Volavšku in dr. Viktorju Breskvarju za njuno veliko skrb in trud v bolezni, častitemu g. P. dr. Angeliku Tomincu za njegove tolaibepolne posete, čč. sestram usmiljenkam in slednjič vsem daroval-i em krasnih vencev in cvetja.
Vsem bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Ljubljana, dne 15. novembra 1927.
Globoko  žalujoča rodbina 2enko.
Sveže, najfinejše norveško ribje olje
iz lekarne dr. G Piccotija v Ljubljani — se priporoča ble» dim. slabotnim osebam. 113/L
Glasbenik
po poklicu rokodelec, ki bi bil sposoben, da vežba in vodi so* kolsko fanfaro, broječo 17 do 20 članov, se išče. Podrobne ponudbe ie poslati na naslov: Sokolsko društvo Sušak—R:je* ka na Sušaku 2488
MR. BaHOVEC
.PLANINKA*
Ca. >.
prenavlja cist: > , osvežuj« kri, izboljša slabo prebave, slabotno delovanje črev s in vzpodbuja apetit 1 pake; 'O Din. — Priporoča
Lekarna Banovec.
Ljubljana, Kongres«! trt
Izurjena šivilja
vajena tudi boljših del ter pe» ril. vešča slovenskega, hrvat« skega in nemškega jezika — išče službo v Ljubljani. Nasto* pi lahko takoj. — Ponudbe pod «Vestna/2562» na upravo «S1. Naroda».
Mostna tehtnica
takoj poceni naprodaj. — Več pri: Maver, Ljubljana, Ahac* ljeva cesta 5, 2566
Nov angleški tečaj
se prične v sredo ob šestih. — Prof. dr. Breznik, gimnazija, Vrtača. — Pojasnila pri slugi.
2565
Knjigovodkinja
z večletno prakso, zmožna vsen pisarniških del — išče stalno službo v večjem podjetju. — Dopisi pod »Knjigovodkinja 2564» na upravo *SL Naroda*.
Stanovanje
(v novi hiši) dve sobi, predso* ba, kuhinja in pritikline, velik vrt v Stožicah, pol ure od me* sta — se odda takoj snažni stranki. Pripravno tudi za obrt* nika. Vodovod v hiši. Odda se lahko tudi za več let. — Naslov pove uprava «Sloven* skega  Naroda». 2560
Svetovni oatent .Zephtr'
Lesna trajno goreča peč ? ^r»čno kurjavo
\ajstarejia  slovensku pteskar tka in H*W9ke delavnic t,
Ivan Bricelj Ljubljana
Dunajska cesta 15 in Go-tposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa»y
Se  oripuroč*   —  Izvršite* 106 oa, cene smerne      72 L
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur.
«ZEPHIR». tvornica peči Su« botica Zastopstvo v Ljubljani:
BREZNIK <* FRITSCH
Razpis.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo
mizarskih, kliucavmcarikih in pečarskih del
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zborničnem uradu Beethovnova ulica od dneva razpisa dalje.
Rok za oddajo ofert poteče dne 21. novembra t 1. opoldne.
Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo
v Ljubljani.
Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je umrl naš preljubi oče, stani oče in tast, gospod
Karol Mulley
sodni svetnik v pokolu
včeraj, 14. novembra, ob 6. uri zvečer, previden s sv. zakramenti.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 16. t. m. ob pol 3. popoldne.
Na Vrhniki, 15. novembra 1927.
Zofija Eisenberg, Ema Riha, Annie Mulley, hčere. — Profesor Alfons Einsenberg, dr. Albert Riha, zeta. — Fritz in Herbert vnuka.
Jaz
^na Čilag
i svojimi 185 cm dolgimi divnimi LoreJei-lasmi sem dobila iste vsled uporabe poma» de, katero sem sama iznašla ista je pri* mana kot edino sredstvo proti izpadanju, ?a podkrepitev razvitka za goste lase !n ra ojačanje las
Pospeši pri damah, gospodih in otrocih ; i z vitek gostih m krepkih las in jim da ie po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred preranim osive* njem tja do visoko starosti. CILAG»PO» MADA odstrani prhljaj tekom 48 ur No beno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hra. tjivih snovi za lase kakor Ć1LAG-POMA. DA, ki si je no vsej pravici pridobila sve* tovni sloves, ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma it po nekai dneh m pokaže s takoj nova   raat. Ta uspeh dokazuje
moj SOletni jubilej hi milijoni zahvalnih pisem, ki
>era jih prejela iz vsega sveta.
Cena    elikemu  lončku Cilag-potnade  Din tO —, a dvojnega Din 90.—. K vsakemu lončku ie potrebna en* steklenica SpedaUShampco (za 20kratno i zrn1 v« nje gUve) D n 25*—  Poštnino plačati rosebe . Razpošilja se pro' »ovzetju ali predplačilu <z tvornice SHS.
Laboratorij: ..AURORA". Sremska Kame i'ica *trv. 42
Urtiuje: Josip Zupančič. —. Za cNarodno tttkimoe; Fran Jezeraek. — Za naravo to asecstm Od luta; Oton Chru»tot. — Vat-a Ljubljani
4239