ZM. Jtntlto. I (Npl, t mpl H nnhi HR. nm. m«. « * ^fl I ^b^b^H ^b! am ^b^b^bbb^b^H ^b^b^b^b^bS -I A I *■ ■' I" I H I fl I bW ^ ^ ^^ A b^b^bV M km II I k II' ■ I'' I ' ■ II km I - • - M m km *1 am I km bb^^bb ^h m^ ftr^H l ^^1 bV*b1 bV —B ^H k ^W ^r BvavaVJ^Bvava 1*bvbvbvVI^bvbvsp' j^bvbvbV* * I IbvbvbV bvbvbvbb H bb 'S bb ^m Vfl BB ^B BB ^B BB BB B&BBBj BB ^B BBBBT BBBBT I . ^VY M B^T » VA—A*AT " ^1 BB ■ [ - ■■ BYi VA I VJ I BB Bb vA As ■ I ^H ^B m Lm ami mml amrnl amrni 11 II' ' II -1 ' I Lm I I Lm ' 1 I mW I : ' I Lm • I ■ H ' II II mmml I I Lmmi wj m "■"* I ^^^B ^^^h V^^H ■ II mmm m i *mmv mmi .■ • HV. I ■ - bm I ' ' Bmmmmml I II Bmmf Bmm« Emm« I ' " ^b1 bbv Bmmv ^Bmm\ I ml Bmmv I bk^^^m I bbbb ^B Bm F I I bbI bb Bm bb .bb bv I I I - mj m\ m«m« Kvmm ^^^h bAbAbAbAV bm_va m i ^mv—mv' ^_ ^^^^h h ,&vj h l^ml bb I bm^bb Bmmv Bmmm^ bb I I I ^bbI Bmm« mmmmmv smrn« I I ^b! bb vl bm^bV bT4 Bmmm^ * smm^ ^1 l VH l ^^^^| ^^^H ^^^H ^^^H -1 ^^^^B .Slovenski Narod- velja v Mmtlfaml na dom dostavljen: ▼ upravništvu prejemali: celo leto naprej • * • • K 24*— celo leto naprej • » • • K 22-— pol leta „ • • i i i 12*— pol leto „ • • • ♦ ■ H*— četrt leta „ ■ • • ■ • 6*— četrt leta m • • • t • 5*50 na mesec m \r • • • • 2*-«- na mesec m • • • • • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tfredntttvoi EaaUoTa allca it 5 (v pritUčju levo,) Mitoa M. 34. foserati veljajo: peterostopna petit «nta aa enkrat po 16 vm., za dvakrat po 14 vin-, sa trikrat aH večkrat p» 12 vin. Parte m ranvala vttm 20 vin. Poslano vrata 30 vin. Pri vt£ftti iasercijah pa dagavafU. Upiavntttvu naj se nailljajo oamčalua, rckmmacle, mserati Ud, to je ailBUnUtiatlme stvari. Na pismena naročila brez istodobne vnoatetve naroenine it mt octa. jami Uamrnar* Hitita Ml M. .Slovenski Hted* mmqa 90 paitlt z« Avstro-Ogrsko: za Nemčijo t celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej ... K 30;^ Meta T t '.,'. I^ŠO » Ameriko ta we dtuge deSde: na mesee m » • • • 2*30 celo leto naprej . . • . K 3&«» VpraJanjem glede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vmravmlitvo (spodaj, dvorišče levo), KaaDova altom it 9, talasam it M. Svetovna volna. Boji na črti Šabac - Lješnica. — Naše čete uspešno prodirajo vzhodno od Loznice, Krupnja in Ljubovije. — Nemško napredovanje pri Ypernu in v Argonih, — Ruski polk pri Koninu razbit in 500 Rusov vjetih. BOJI NA ČRTI ŠABAC - LJEŠNI-CA. — ZMAGOVITO PRODIRANJE VZHODNO OD LOŽNICE, KRUPNJA IN LJUBOVIJE. Dunaj, 10. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročalo uradno: Srditi boji na gorskem vznožju ob črti Šabac - Ljesnica so se tudi danes nadaljevali pozno v noč. Pri tem smo v naskoku zavzeli posamne sovražne, močno utrjene postojanke. Južno od Cer planine so naše zmagovite čete prodirale naprej iz prostora vzhodne Ložnice, krupnja in Ljubovije, ki so ga prejšnji dan dosegle. Tudi tu so se vneli trdovratni boji z zadnjimi voji sovražne armade, ki smo vse v kratkem času vrgli. Med številnimi vjetniki se nahaia tudi polkovnik Radakovič, med vplenjenimi topovi pa 1 moderni težki top. POTIOREKOVO ARMADNO POVELJE. »Az Est priobčuie armadno povelje fzm. Potioreka, ki se glasi: Vojaki pete in šeste armade! Zopet je prišel trenutek, da na-pademo z združenimi močmi nam nasproti stoječega sovražnica in da zaključimo svoje dosedanje .lspehe z odločilnim napadom ter tako dosežemo namen vojne, sovražnika popolnoma pobiti! Z novo močjo, navdahnjen: iz-bornega duha. telesno in duševno okrepljeni po skoraj trimesečni vojni, stojimo nasproti oslabljenemu sovražniku, ki se je že zdavnaj kesal svoje lahkomiselnosti, s katero nas ie prisilil potegniti meč. Tako hočemo to^ej zlomiti zadnjo silo sovražnika in končati to vojno Še predno nastopi zima, to vojno, ki vam nalaga tako težke posledice. Vojaki! Vaša hrabrost, ki jo je najvišji vojni gospodar že pogosto priznal, mi jamči, da mislite tudi ob tej priliki vsi na svojo prisego in na svojo vojaško dolžnost, kakor naši padli junaki, ter hočete storiti vse, da premagate sovražnika, jamči mi, da boste žrtvovali kri in življenje, z bogom za cesarja, kralja in domovino. BOJI PROTI RUSIJI. Iz Berolina poročajo: Ker je bil na ruskem bojišču pred par dnevi močen ruski naskok preko Varte zavrnjen. Je sedaj tudi severno prodiranje proti Konigsbergu, popolnoma nemogoče. Severnovzhodno od Gold-apa se je ruski napad tudi popolnoma ustavil. Švicarski listi pripovedujejo, da poveljuje nemški prestolonaslednik centrumu nemške vojske. Na Poljskem je poveljnik general Hinden-burg. poveljnik levega krila pa je general Danki. »Leipziger Neueste Nachrichten« poročajo o položaju na Poljskem: Avstrijska poročila dajejo nekaj jasnosti o splošni črti umikanja zaveznikov na Poljskem. Umikanje se očividno ni izvršilo direktno proti zapadu, marveč bolj proti jugozapadu, tako da Rusi ne morejo, kakor so prvotno nameravali, udariti na Nemčijo s svojo glavno silo, ma-več so bili primorani poslati svoje ete na jugozapad. Da so to le nera ; storili in opustili svojo prvotno sm r, izhaja tudi iz dejstva, da so sledil zaveznikom le počasi. Niso pa mo^i ostati v svoji prvotni smari ker bi iih bifi mogli sicer zavezniki uničujoče prijeti v levem boku. Vsled nastopa zaveznikov na ruskem Poljskem proti črti Visle in potem vsled umikanja pred premočjo, se je doseglo, da je bila ruska armada odvrnjena od glavnega napada na nemško vzhodno mejo ter privezana na fronto, ki so jo zavezniki prej določili. To je treba označiti kot velik uspeh zaveznikov. Na vsak način je bil pridobljen tako čas, kar je velikega pomena tudi z ozirom na to, da se razvijejo in končajo dogodki na severnem Francoskem. Če bo padla tam odločitev, bodo imeli zavezniki priliko, postaviti Rusom enakovredne moči nasproti. Ruski car v Hol mu. Petrograd, 10. novembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj je prispel 8. t. m. v Holm. Sprejemal je deputacije ter obiskaval ranjence, katerim je osebno delil hrabrostna odlikovanja. Razvrščevanie ruskih čat v Galiciji in Beiarabtji. Kakor javljajo iz Bukarešte je opažati v zadnjih dneh tako v vzh. Galiciji, kakor tudi v Besarabiji novo razvrščevanje ruskih vojnih sil. Namen teh operacij ni jasen; nekateri domnevajo, da so v zvezi z rusko-turško vojno. GROF TISZA O VOJNEM POLOŽAJU. V klubu narodne delavne stranke se je izrazil grof Tisza o vojnem položaju ter izjavil, da je pričakovati na južnem bojišču, da se bo upanje Potioreka glede skorajšnjega skon-čanja vojne v Srbiji vresničilo. O položaju na severnem bojiiču prihajajo neprestano dobra poročila. Da se naše čete sedaj nekoliko umikajo, leži samo v interesu glavnega cilja, da zadržimo sovražnikovo premoč tako dolgo, da bomo razpolagali njemu nasproti z zadostnim številom mož za končni obračun. Naše hrabre in junaške čete gotovo boli, da se morajo sedaj nekoliko umakniti, vendar vedo, da je to le v interesu zopet-nega prodiranja in nove ofemive. Naše zaupanje ojačuje tudi turška akcija, katere učinek se bo v marsi- katerem oziru šele poeneje pokazal. • BOJI OB PRUTU IN V DOLINI REKE STRY. »Az Est« poroča 8. t. m. iz Crno-vic o bojih ob Prutu: Vzhodno od Crnovic so se vršili včeraj ob Prutu boji predstraž. Dobro je bilo slišati v Crnovicah streljanje pušk, ki je šele proti večeru utihnilo. V vzhodnji Galiciji je položaj neizpremenjeno dober. Naše čete prodirajo za umikajočimi se Rusi, ki se ne morejo ustavljati bajonetnim naskokom naše črne vojske. Mnogo Rusov se je tudi uda-lo, dne 5. t. m. so jim naši vzeli zopet 6 strojnih pušk. Vesti iz Galicije. Dunajski poljski list poroča, da izhajajo sedaj v Lvovu štirje poljski listi in dva ruska lista. Iz Rusijt, so dospeli v Lvovr rekruti. Ki se tam vežbajo. Neprestano urihajajo v mesto ruski trgovci z m:>ko, tobakom «n drugim. Židovskemu prebivalstvu se godi silno slabo, pozdravljati mora vsakega Častnika. Med Nikolajevom in Stryjem so popravili most pieko Dnjestra. V Lvovu poslujejo tri banke, ki celo izplačujejo vloge. Razen nekega streljanja dne 27, septembra vlada v mestu precejšen mir. Dogodke dne 27. septembra razlagajo v Petrogradu tako, da je prebivalstvo dveh hiš streljalo na ruske vojake. Lvovski generalni gubernator je dovolil občinskemu svetu poslati odposlanstvo pod vodstvom podžupana dr. Strahla. da se odpelje v Petrograd in vzame posojilo 4 milijonov v pokritje primankljajev. nastalih vsled vojne. Za predstojnika bolnišnic Rdečega križa v Lvovu je bil imenovan grof A. Tolstoj, sin Leva Tolstega. Draginja narašča: pol kg sladkorja stane 2 K, pol kg slanine 3 K 75 v. Sredi oktobra je dovolila ruska vlada magistratu za nakup cenih živil predujem 150.000 K. V Lvovu je mnogo tisoč ljudi v skrajni bedi, kljub temu je prebivalstvo mirno. Iz Kijeva pošiljajo v Lvov živila. Ustanovile so se v mestu ljudske kuhinje, ki dajejo brezplačno kosila. O bojih poljskih legijonašev poročajo iz Krakova: Legijonaši so dobili povelje dne 24. oktobra zasesti Nadworno. Z Ogrskega preko Rafaj-love je šlo v Pasieczno, vedno tik ob sovražni artileriji in mimo sovražna pehote. Vršili so se boji, v katerih pa 60 se morali Rusi umakniti. Legije so zavzele nadalje Pniov.in 24. oktobra zasedle Nadworno. Deli legij so gnali Ruse do Tamiwice lesne pred Sta-nislavovom. RUSKE ŽRTVE PRED PRZEMY« SLOM. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo o ruskih izgubah pred Pr-zemy slom: Umevno je, da skuša Rusija prikriti javnosti velike svoje izgube pri svojem ponesrečenem poskusu vzeti Przemvsl. Zato in iz higijeničnih ozi-rov je bilo umestno že od začetka pokopavati padle vojake. Dasiravno so imeli Rusi itak velike izgube, so jih še pomnožili še z napadi na zunanje utrdbe. Med 19. septembrom in 4. oktobrom je bila artiljerija braniteljev brez dvoma na vrhuncu. Kakor hitro se je pokazal sovražnik pri utrdbah, so nagrmadile naše krogle na njegovi poti mrtve in ranjene. Kako so de* lovali zlasti 30*5 centimetrski mož-narji, je posneti iz pripovedovanja vjetih. Zlasti velike izgube je imela 82. ruska rezervna divizija za severnim delom obkolilne črte. Tu je izgubila ena stotnifa od 250 mož 114 mrtvih in ranjenih. Ko so nato pričeli naši z ofenzivo, so bile ruske izgube še večje zlasti ob gozdu vzhodno od Bykova. V štiriurnem boju so izgubili Rusi tam 3000 mož, morda še več. Samo brezobzirnost, s katero so Rusi pošiljali tja vedno nove polke, jim je ohranila gozd. Koliko izgub so imeli Rusi do 4. oktobra, se ne da niti približno določiti. Dne 5. oktobra so Rusi silno naskočili trdnjavo ter so imeli pri tem naskoku zelo velike izgube. Posamezne krogle naših topov so podrle pogosto 8 do 12 mož. Pred žičnimi zaprekami in ponoči v svitu reflektorjev so bili pokošeni celi bataljoni, predno so se mogli zariti. Ponekod so ležali mrtvi in ranjeni v kupih. K temu prihaja še učinek min, ki so podrle cele vrste. Boji so se vršili do 7. oktobra. Tretja ruska strelska brigada je zašla m tako silen ogenj, da je ostalo od vsake stotnije komaj 50 mož. Zvečer je napadanje popustilo. Sicer preisku-šeno sredstvo, gnati čete z lastnim ognjem topov in strojnih pušk v bofc ni več izdalo. Zato je odpadel tudi LISTEK. 0 mladinski literaturi. Gospod Teodor Roosevelt je mnogostranski mož. Lovec je in vojak, filozof in podjetnik, tudi prezi-dent Zedinjenih držav severoameri-ških je bil lepo vrsto let in je čisto gotovo eden najpopularnejših mož sedanjega časa. Tudi pisatelj je gospod Teodor Roosevelt in je med drugimi deli obelodanil tudi knjigo, v kateri je popisal svoje doživljaje. A nikar misliti, da razpravlja v tej knjigi o političnih, državnih, trgovskih, socijalnih ali drugih takih problemih. Nikakor ne. Le aventure svojega življenja je popisal, a rdeča nit tega spisa je: Kako je iz slabotnega otroka postal krepak in imeniten mož, kako si je iz razmeroma skromnih razmer po-vspel na višave, da je postal celo prezident ene največjih držav na svetu. Ko sem prečital to knjigo, sem se spomnil naše slovenske mladinske literature in sem se nasmehnil. Aventure svojega življenja popisuje Teodor Roo6evelt v svoji knji- gi. Ta je pač namenjena v prvi vrsti mladini, a tudi odrasel človek jo čita z zanimanjem in z veseljem in vsa romantika mladih dni mu prihaja v spomin, vse, kar je kdaj čital o lovcih, Indijancih in traperjih. Roosevelt je porojen v dolgočasni ulici v Novem Yorku. Mestni otrok je, toda v poletnih mesecih je prebival vedno na deželi, v prosti naravi, kjer se je igral z živalmi in jezdil malega konja, kjer je lovil ptiče in streljal vrane, kjer si je razširjal obzorje, občujoč z najrazličnejšimi ljudmi in si krepil telo z vajami in mnogovrstnim gibanjem. Roosevelt je od rojstva kratkoviden in slab na pljučih. Tako se mu je zgodilo, da sta ga nekoč dva dečka njegove starosti hudo dražila in mu dala občutiti, kaj je telesna moč. Ta dogodek je na Roosevelta napravil neizbrfsen vtisk in zarotil se je, da se ne pusti nikdar več pripraviti v tak položaj. Zavedajoč se, da od narave nima posebno mnogo poguma, je sklenil, da samega sebe vzgoji, da bo hraber in neustrašen. Pri nas se navaja kot vzgled samovzgoje govornik Demosten, ki je jemal kamen v usta, da bi se navadil pravilno in jasno govoriti. V Ameriki seveda nimajo dosti smisla za take klasične izglede. Roosevelt si je na svoj način pomagal, učil se je borenja, delal je dolge in naporne izlete, hodil po gorah, streljal in plaval in jahal in se izpostavljal čedalje večjim nevarnostim. Tako si je utrdil duha in telo, tako si je pridobil tiste lastnosti, ki jih daje narava toliko drugim ljudem že v zibel. Ponosno poudarja Roosevelt. da je njegov uspeh le uspeh povprečnega človeka, torej uspeh, ki ga lahko vsakdo doseže. Cital je bil nekoč povest, v kateri je kapitan neke angleške ladje svojim pomorščakom razlagal, da si more vsak človek pridobiti zdravje, pogum, odločno voljo in neustrašenost, samo če se v tem vadi in vežba. Ta nauk si je zapisal Roosevelt v srce in se je po njem ravnal. »Seveda je dosti prijetnejše« — piše v svoji knjigi, »če je človek že od narave močan in neustrašen, a osrečujoče je spoznanje, da tudi tisti, ki mu narava teh lastnosti ni dala, ne mara zaostati za drugimi, če le hoče. Volja — to je prva.« Ta odstavek je v Roosevelto-vi knjigi tiskan z debelimi črkami, kar pomeni, da obsega nekako vero-izpovodanje, veselo priznanje, da smo vsi ljudje na svetn zmožni za dejan}* — če le hočemo. Naj se ne reče, da je to »športno stališče«. Ravno Rooseveltova osebnost je dokaz, kaj lahko postane iz človeka, U derbi, 4a si utr« telo k vzgoji pogum. Sicer nam pa ravno sedanja vojna priča, kako vpliva vzgoja na ljudi. Nemški listi priznavajo, da so Angleži, ki se bore na belgijskih tleh, naravnost nedosegljivi vojaki: hitri, preudarni, spretni in neustrašni. Vse to je sad tega, da goje doma šport in to jih je tudi usposobilo, da so bili v nekaj tednih tako izvežbani za vojno, kakor so drugi vojaki šele v enem letu. Roosevelt se je sam vzgojil. S krepko voljo se je telesno utrdil, si pridobil pogum m voljo in ker je skrbel tudi za svojo umstveno izobrazbo, je kar iz univerze stopil v politično življenje. Vodilo ga je veselje za boj in veselje za boj ima samo krepak in neustrašen Človek. Začel je z bojem proti »črni kavaleriji«, kakor je imenoval korumpirane parlamentarce in nadaljeval je razne bofe vse svoje življenje na političnem torišču, v vojni in v pragozdih z ljudmi in z živalmi in z elementi, če prav je bil neštetokrat v smrtni nevarnosti. Kolikokrat je oko v oko stal pred nevarnim sovražnikom, pri lovu na preriji in v parlamentu, a vselej se je izkazalo eno: misli o svojem nasprotniku vedno najhuje in glej, da ga boš pre) zadel, kakor on tebe; napad je vedno najboljše in iniizdataejSe obrambna sredstvo. Pogumen, krepak in jedrnat bifi — to je treba, da pride človek naprej. Tako je tudi politik, podjetnik, pisatelj in lovec postal prezident Zedinjenih držav. Minister je bil, ko se je začela špansko - amerikanska vojna. Takrat je Roosevelt zapustil udobni ministrski fotelj in je ustanovil polk prostovoljcev - jezdecev. Sklical je pastirje z divjih prerij in visokošolec, pridobil športnike in policaje in »Regiment of Rough Ride-ro« je bil ustanovljen. Kakor bi pele trobente, tako je donelo že to im^ in ko so vojaki tega polka med grmenjem topov in dežjem krogel odločili bitko pri San - Jagu, tedaj je vsem naprej dirjal Roosevelt in si v tej bitki priboril prezidenstvo Zedinjenih držav. Ce bi bil Roosevelt spisal svoje spomine za državnike, bi bil lahko marsikaj velesenzacijonalnega raz-i kril. A spisal je svojo knjigo le, da vpliva z njo sugestivno na amerikanski naraščaj in da vcepi mladini na-* zore, ki se mu zde vodilni za srečno življenje. Spomini Rooseveltovi pripovedujejo pravzaprav le, Kako pride človek do veljave. Volja, pogum, neustrašenost — to se ponavlja ta-korekoč v vsakem poglavju in obenem zvene vedno iz knjige besede, ki iih je Roosevelt nekoč govoril v Su vi 3» «*UOV£NSKI NAROD*, šm 1U ttvtnbra 191«. 268. stev. za 8. oktobra nameravani zadnji naskok. V teh 3 dneh so izgubili Rusi na severu najmanj 9700 mrtvih in ranjenih, na Južni strani pa 2000. Dasi-ravno so Rusi spravili do 7. oktobra vse mrtve in ranjene stran, so našli naši 9. oktobra do 1000 m pred trdnjavo 4000—5000 mrtvih. Rusi so Jih pokopavali do 18. oktobra. Verjetno le, da Rusi niso imeli vsega skupa] samo 40.000 mrtvih in ranjenih, marveč da bo najbrže število 70.000 pravo. Od 18. septembra do 10. oktobra so v trdnjavo pripeljali 1403 vjete Ruse. Japonci v ruski fronti? Milanski »Secolo« trdi, da Japonci niso le posodili Rusiji svoje težke topove temveč, da se borijo v ruski fronti tudi mnogoštevilni japonski oficirji ter najbrž tudi japonsko vojaštvo, ki se nahaja na vzhod-nopruskem bojišču. • ■ *emškl letalci nad Varšavo. Iz Stockholma poroča »Vossi-Sche Zeitung«: Ruski listi poročajo o novem bombardiranju Varšave z zraka, pri čemer je bilo ubitih 21 oseb. USPEŠNE NEMŠKE OPERACIJE PRI YPERNU IN V ARGONSKEM LESU. — RAZPRŠENI RUSKI BATALJONI PRI KONINU. Berotin. 10. novembra. (Kor. u.) Wo4ffov biro javlja: Veliki slavo! stan, dne 10. novembra dopoldne. Naši napadi pri Vpemu so tudi včeraj počasi napredovali. Vjeli smo nad 500 Francozov, Indijcev in Angležev ter vplenili več strojnih pušk. Tudi dalje proti jugu so se naše čete prerile naprej. Srdite protinapade Angležev smo odbili. V Argonskem lesu napredujemo dobro. Sovražne sunke smo z lahkoto zavrnili. Na ruskem Poljskem je naša konjenica pri Koninu razpršila 1 ruski bataljon, vjela 500 sovražnikov in vpienlla 8 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Boi za Ypern. Dunajska »Die Zeit« priobčuje preko Berolina iz Rotterdama to-le brzojavko: »Times« poročajo: »V Četrtek je bil naš položaj pri Ypernu zelo resen. Nemci so s silnim obstreljevanjem prisilili zaveznike, da so se umaknili iz mesta. Mesto je bilo nekaj časa brez gospodarja. Krijoč se za artiljerijski ogenj so Nemci opetovano poskusili, da osvoje angleške pozicije. Zapored so naskočili ene in iste točke. Dva naša polka sta izvršila protinapad z bajoneti. Ta napad na nož je bil najstrašnejši bajonetni boj v tej vojni in je zopet vzpostavil našo fronto. Nemški napad smo zavrnili in od tega časa se Nemci omejujejo samo na artiljerijski ogenj. O bojih pri Verdunu. Basel, 10. novembra. (Kor. ur.) »Baseler Nachrichten« priobčujejo to-le pariško poročilo lista »Corriere della Sera«: Očividec, ki se je vrnil z bojišča, proslavlja hrabrost indijskih čet, ki so jih takoj po izkrcanju prepeljali na bojno fronto. V prvih osmih dneh so imele te čete ogromne izgube. Neka ženijska stotnija je takoj pri prvem spopadu izgubila vse svoje Častnike in 60 odstotkov svojega moštva. Isti list poroča, da letajo nad Verdunom često nemški zrakoplovci, ki mečejo bombe. Prebivalstvo je opazovalo polete teh •m Chicagu: »Amerika je za nas vedno prva in zadnja misel na svetu. Amerika pred vsem drugim svetom, Amerika vedno in povsod! Amerikanci smo in vsako naše dejanie naj priča, da smo tega vredni.« Veselje za življenje, veselje na uspehih, tudi če so združeni še s tako težkimi boji — to so nauki, ki nam jih podaja ta knjiga. Iz nje se je lahko naučiti, kako more vsakdo postati krepak in smel in si izvojevati srečo na svetu. Nikdar ni življenje toliko nudilo, kakor v sedanji dobi, nikdar ni bilo vredno, da se živi, kakor v naših dneh — to je veselo poročilo Teodorja Roosevelta. Pri čitanju te knjige sem se spominjal naše slovenske mladinske literature. Kako naziranje sugerira mladini? Bodi ponižna in pokorna, bodi mirolju -a in krotka, spoštuj vse šribarje in ravnaj se slepo po njihovih ukazih, zaničuj veselje in pi idobivanje, prenašaj vdano hudo m težave, moli in delaj. Ce bi vsa ta naša mladinska literatura v eni noči zgorela, bi ji ne bilo nit Skoda. J* | »golobov« prav s tako radoved»ottJo in s takim občudovanji kakor Parižani. Število prebivalstva le dnevno naraščalo. Om blMB* ao prodirali Nemci, dokler »i bil Mm ukaj da morajo ljudje »pustiti mesta. Železniški vlak s 2000 potniki je samo po naključju u5eU da ga niso bombardirali Nemci. Neverjetna panika le nastala pri navalu na vlake. Boji v Argonskem ^^^^^^ Koln, 10. novembra. (Kor. nrad.) »Kolnische Zeitung« poroča obširno o bojih v Argonskem lesu ter pravi med drugim: Z naskokom se ne da opraviti proti Francozom nič, ker so le-ti utaborjeni v gostih gozdovih in je prodiranje po goščavi jako težavno. Tudi artiljerija je imela jako težavno nalogo. Avijatiki niso mogli prav nič opazovati, ker so gozdovi zakrivali gibanje čet. Tudi so morale naše čete prodirati po prostem terenu, med tem ko so bili Fraacozi dobro kriti. Cim pa smo dospeli do gozda, smo vrgli francoske predstra-že takoj nazaj. Od tam smo kopali do francoskih pozicij podzemeljske rove. Francozi so zlasti v začetku ljuto napadali. Toda vsakokrat smo jih nabili in naši vojaki so se gnali z umikajočimi francoskimi Četami vred v francoske okope. Francoski napadi so kmalu pojenjali. Z vsakim korakom, s katerim smo prodrli dalje v gozd, je postajal naš položaj boljši. Danes že obvladamo Argonski les in četudi se Francozi še niso popolnoma umaknili, ni dvomiti o končnem izidu naših bojev na tej točki. Nova angleška ojačenia za levo francosko krilo. Po poročilu angleškega generalštaba se je izkrcala v Calaisu in Bou-logne nova angleška armada 80.000 mož, ki je očividno določena za oia-čenje bojne črte v Flandriji. Angleži metali bombe na nemški glavni stan. Dunaj, 10. novembra. Listi poročajo: Vojni korespondent francoskega »Tempsa« javlja svojemu listu: Nemški cesar Viljem se je mudil v nedeljo v belgijskem mestu Thielt, kjer se je nekaj dni nahajal tudi nemški glavni stan Vojaštvo je cesarja burno pozdravljalo. Angleži so najbrž po naključju zvedeli, kjer da se nahaja cesar in popoldan je prihru-mefl nad Thielt velik angleški aeroplan, ki je vrgel 2 bombi ravno v kraj, kjer se je bil nahajal nemški cesar. Bombi ste ubili 2 vojaka in napravili mnogo škode, leda glavni namen se je Angležem ponesrečil, kajti kake četrt ure pred atentatom se je bil cesar Viljem že odpeljal. * • * Bhka v zraku. Švicarski listi poročajo iz Pariza: Nad Reimsom je prišlo med francoskimi in nemškimi aeroplani do pravcate bitke. Šest francoskih dvo-krovnikov se je zagnalo v šest nemških »golobov«. Dva »goloba^ sta baje strmoglavila na zemljo. Koliko so zgubili Francozi, tega padska brzojavka ne pov6. VELIKA BITKA V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. »Times« poročajo od ne< elje: Ob celi severni bojni črti, zlasti vzhodno od Ypresa in med Lillom in Arrasom je boj iznova izbruhnil. Pod silnim artiljerijskim ognjem so imeli Nemci čas reorganizirati svoje raz-trošene čete in jih 5 milj vzhodno od Ypresa ojačiti. Angleži so ležali 9 dni v zakopih ter so jih ravno hoteli zapustiti, da jih zasedejo nove čete. ko jih je nemška premoč naskočila. Niso se mogli držati, zato so zapustili svoje pozicije ter se umaknili. Nad Ypresom krožijo nemški zrakoplovi in mečejo bombe. Cerkev in mestna hiša sta bili poškodovani. Francosko uradno poročilo dne 7. novembra pravi: Ob Yseri in do Dixmuidena vlada relativno mir. Belgijske čete so prodrle do Lombaer-zyda.V Dixmuidenu so mornarji zavrnili nov naskok. Južno so Francozi zavrnili nov napad na Bixshoote ter so prodirali naprej. Vzhodno od Ypresa je položaj neizpremenjen. Skupno z Angleži smo zavrnili nemški naskok med Armentieresom in kanalom pri La Basseeju. V centrumu v bližini Vaillyja smo zopet začeli zavzemati naše pozicije. V Argonih smo odvrnili nove napade. Koncem dneva smo nekoliko napredovali. Severovzhodno od Verduna smo na več krajih napredovali, vzeli smo vasi Mancourt in Mogeville. Na vrhovih ob reki Maas so se ponesrečili nemški napadi. Južnovzhodno od St. Mihiela smo vzeli nekaj zakopov. Iz Rotterdama zopet poročajo, da so Angleži in Francozi zadnje dni J mmstn zopet veC beifljskfh krajev. ™wi pratiš t snen mi innn je od petka zopet posebna močen. O operndfcrii na mm* pote'* poreče* valeč »Matina«: Rnea krilarke »Venerable« je bUft taotovje sestav-ljeno is 15 torpednih mštlcev s močno artiljerijo. Nemci so postavili močne čete v okolici Nieuporta, ki jih Je težka artiljerija podpirala. Ladje so te čete neprestano obstreljevale. Deset kilometrov od obali so Nemci postavili svoje najtežje topove. Francoski torpedni rušilec »Aventure« je poskusil približati se pomolu v Nieuportu, sprejela ga pa je toča krogel. Iz Bazla poročajo: V soboto *e megla otežkočala operacije o i Flan-drskega do Voevre. Topovi so molčali, zlasti med kanali ob Severnem mri ju in reko Lys. V uedeljo pa je sledil silen boj. Francosko poročilo od 11. ponoči poroča o nasadih Nemcev na severu. To je ofenziva, ki so jo že več dni pričakovali. Doslei se zavezniki še upirajo silnemu navalu Nemcev. Glasom pariških poročil, so postavili v Verdunu eno baterijo težkih mornariških topov. Vse begunce so odstranili iz mesta in okolice. Prebivalstvo je padlo od 18.000 na 2000. »Lokalanzeiger« poroča preko Kodanja o prodiranju Nemcev v de-partement Artois, od koder bodo prodirali proti Kanalu. Francozi hvalijo angleške čete. Berolinskemu »Lokalanzeiger-ju« poročajo iz Milana: Pariški »Temps« proslavlja angleške in indijske čete in zatrjuje, da so posamni angleški konjeniški polki izgubili v nekaj urah polovico svojega moštva, a so vkijub temu vztrajali v svojih napadih. Tudi Indijci so silno trpeli, a so ostali prav tako vztrajni kakor angleške čete. Zlasti prve dni po svojem prihodu na fronto so mestoma imeli enormne izgube. Neka že-nijska stotnija je pri prvem spopadu izgubila vse častnike in 60 odstotkov svojega moštva, a je vkijub temu vztrajala hrabro in nevstrašno v svojih postojankah. TSINGTAU. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotierdama: Pogajanja zaradi predaje Tsingtaua so se pričele dne 7. novembra ob 7. uri in 50 minut zjutraj. Nemci so sprejeli japonske pogoje. Komisarji obeh strank so se sestali dnt 9. novembra ob 10. dopoldne, 10. novembra ob 10. dopoldne se je izvršila predaja. Angleško-iaponski naskok na Tsingtau se je pričel v četrtek ter je trajal brez prenehanja do petka zvečer. V soboto ob 1. uri in 40 minut zjutraj se je pričel glavni naskok in-fanterije in pionirjev pod vodstvom generala Yosime Yamade. Istočasno so obsuli težki oblegovalni topovi fort Iltis. ključ nemške obrambe. Pod strašnim obstreljevanjem je bil končno odpor nemške posadke zlomljen. Japonci so ob 5. zjutraj utrdbo v naskoku zavzeli. Ob istem času so Japonci na levem krilu naskočili s silnimi množinami infanterije, ki jo je podpirala artilerija, drugo utrdbo in jo vzeli. Japonci so imeli silno velike izgube, končno pa nadaljna obramba razvalin ni bila več mogoča. Ob 7. zjutraj so se morali udati branitelji observatorija. Glasom Reuterjevega poročila iz Tokija, so vjeli Japonci v Tsingtavu 2300 mož. Izgube Japoncev, pravijo, da znašajo 40 mož in 426 mož mrtvih ali ranjenih, razen tega 2 angleška častnika ranjena. Pred padcem Tslngtaua. Frankfurt, 10. novembra. (Ker. urad.) »Frankfurter Zeitung« javlja: Dne 26. septembra so Japonci razdrli tsingtauski vodovod. Dne 3. novembra so postavili v bližini Činči-akaua več težkih topov, ki so bili za uspeh generalnega naskoka odločilni. Zavzetju trdnjave so prisostvovali skoraj vsi člani japonskega parlamenta in več ministrov. Padle nemške vojake so pokopali Japonci v posebnih grobovih. Na vsakem se nahaja napis: »Grob junaka.« URADNO POROČILO O TURSKIH ZMAGAH. Carigrad, 10. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Sovražnik v Kavkazu se je umaknil na drugo črto svojih pozicij. Imel je velike izgube. Mi smo vjeli mnogo Rusov. Naša ofenziva napreduje. Naše čete, ki so prekoračile egiptovsko mejo, so zasedle Cheikhzor in utrdbo El Ariš. Vzeli smo Angležem 4 topove in materijal za telegrafe. TrdalBva Titaftau m le predala? Japonsko poslaništvo v Haagu sporoča: Trdnjava Tsingta« ni bila vzeta v naskoku, temveč se le z ozi-rom na nemožnost nadaljne obrambe sama vdala. Pogajanja so se pričela dne 7. novembra ob 7. uri 50 minut zvečer. Nemški poveljnik je sprejel japonske pogoje ter izročil trdnjavo 9. novembrt ob 10. dopoldne. VOJNA MED BELGIJO IN TURČIJO. Carigrad, 10. novembra. (Kor. urad.) Belgijskemu poslaniku baronu Honcheurin so bile izročene akredi-tivne listine, na kar je Se danes zjutraj odpotoval. Varstvo belgijskih interesov so prevzele Združene države Severne Amerike. Konfiskacija trgovskih parnikov v SmvrnL Carigrad, 10. novembra. (Kor. urad.) Oblasti so zasegle v Smvrni tri angleške parmke, tri angleške in tri francoske vlečne ladje ter nekatere druge tuje ladje. Posadke so odpeljali v vojno vjetništvo. Indijski in afganistanski prostovoljci v turški armadi? Carigrad, 10. novembra. (Kor. urad.) Iz Bagdada poročajo, da se je oglasilo pri turški armadi mnogo indijskih in afganistanskih prostovoljcev. Mezopotamija ima žita za pet let. * Sveta vojna Turčije. »Berliner Tagbiatt« poroča iz Carigrada: Šejh-ul-Islam pripravlja »fetvah« (pastirsko pismo), ki bo proglasil vse mohamedance, kateri se borijo v vrstah ruske, angleške ali francoske armade, za morilce. Na podlagi tega fetvaha bodo mohame-danci smatrali vojno Turčije za sveto. * Izgon kedivove rodbine iz Egipta. Rim, 10. novembra. (Kor. urad.) Iz Napolija javljajo: Iz Egipta so prispeli brat egipčanskega kediva Mohamed Ali paša ter princa Jusuf Ah-med in Aziz Hasan. Vsi imajo svoje hareme seboj. Izgnale so jih angleške oblasti. * Aretacije v Egiptu. Berolin, 10. novembra. Listi javljajo: Angieške oblasti so zaprle v Kahiri in Aleksandriji vse mohame-danske voditelje. Ti računajo na nemško pomoč. Mohamedansko prebivalstvo Indije ie baje pripravljeno se pridružiti vstaji. Tako tudi egipčansko. m • * Nemiri v Kahiri. Kopenhagen, 10. novembra. Listi javljajo: V Kahiri so izbruhnili nemiri. Mošeje so zaprte. • * Anglija prosi Grško za pomoč. Milan, 10. novembra. »Secolo« poroča: Anglija je zaprosila Grško za 50.000 mož. ki naj odidejo v Egipt. Grška je v principu prijavljena, zahtevala pa je kompenzacije in garancije glede miru na Balkanu. Italija in Egipt. Italijanski list »Perseveranza« odklanja vsako vmešavanje Italije v egipčanski konflikt. Anglija naj skrbi za svoje interese sama. Ako se Turkom posreči zapreti Sueški prekop, ne bo imela Italija po mnenju »Perseveranze« posebne škode. • • * Vstaja v Južni Afriki. London, 10. novembra. (K. u.) Reuter javlja iz Pretorije 9. t. m. Voditelj vstašev De Wet je napadel oddelek vladnih čet, kateremu je poveljeval neki član Darlamenta države Oranje. Vladne čete so bile razpršene. Sin generala De Weta Je padel. Homatiie v Cireneiki. Milanski listi javljajo: Beduini so napadli utrjeno italijansko pozicijo Slonta v Cireniki, toda bili so odbiti Italijanske čete so izgubile 1 častnika in 6 mož, 10 vojakov je ranjenih. Vlada je sklenila poklicati askare iz Eritreje in Benadira. ■ StaliSče Grške. Iz Soluna poročajo, da so vsled vojne med Rusijo in Turčijo uničene govorice, dia Turčija po zadnji vojni ni več zmožna za resen odpor. To dejstvo ie presenetilo tako, da se ie v prvem hipu govorilo, da Je Nemčija prisilila Turčijo poseči v svetovno vojna Seveda se je sedaj grško so- vraštvo obrnilo tudi proti Nemčiji iu mnogo je glasov, ki zahtevajo, da naj da grška vlada svojo vojsko ir svoje brodovje na razpolago ententi Na drugi strani pa se boje zapletlja-jev vsled nastopa Bolg. ter se bo-je, da bi mogla biti Grška prisiljena Bolgarsko napasti ali pa se ji posta* viti v bran. Uradni grški krogi govore o pogajanjih med balkanskimi državami v tem smislu, da bi Bolgar-ska, če treba skupaj z Grško, napadla Turčijo. Govori se, da vpliva Rusija na Srbijo, da bi dovolila Bolgarski večje kompenzacije. Tudi Grški naj bi prep tila Srbija nekaj pokrajin in se zadovoljila z vilajetom Kosovo. Grki pa molče o tem, kaj naj bi oni odstopili Bolgarski, gotovo pa je, pravijo, da bi Bolgarska dobila Odrin, če bi napadla Turčijo. SRBSKA SKUPŠČINA. Iz Sofije poročajo: Izredna srbska skupščina, ki se je sestala v Nišu, je bila takoj proglašena za tajno. Ministrski predsednik Pašić je pred>-ložil ekspoze o položaju Srbije. Potem se je vršil pod predsedstvom prestolonaslednika Aleksandra kronski svet, katerega sta se udeležila tudi specijalni pooblaščenec Črne gore in sedanji poslovodja Rusije na srbskem dvoru. Francoska vlada je baje dala Srbiji zopet predujem 50 milijonov frankov, katera vsota je v zlatu že dospela preko Soluna v Niš, Kralj Peter, Čigar zdravstveno stanje se je poslabšalo, se nahaja v zdravniški oskrbi v Ribarski Banji. Zdi se, da je izključeno, da bi zopet prevzel vodstvo državnih poslov. Princ Juri je zopet ozdravel ter se vrne v kratkem na fronto. * • Srbija hoče prekoračiti albanske meje? Bukarešta, 10. novembra. Listi objavljajo srbski uradni komunike, ki pravi: V zadnjem Času vpadajo razne nomadske albanske tolpe na srbsko ozemlje, kjer ropajo in pustošijo, potem pa zopet uidejo čez mejo. Srbska vojaška uprava se je zato odločila nastopiti proti Četam z vso odločnostjo in bo pri bodočem vpadu Albancev poslala na albansko ozemlje čete, ki jih naj zatrejo. Baje so ji tudi načelniki raznih albanskih slemen obljubili svojo pomoč. Nemiri na Portugalskem. »Kolnische Zeitung« poročajo, da na Portugalskem nezadovoljni elementi razdirajo z bombami mostove in postaje. Nekje je skočil s tira neki vlak, v katerem se je peljal ministrski predsednik. Uredništva in tiskarne več monarhističnih listov so bile razdejane. Dne 2. novembra se je razletela pred nemškim konzulatom v Opcrtu bomba. Škoda ni znatna. * Indijske čete. O indijski vojski poroča »Daily Record« te-le podrobnosti: »Gurkhama« se imenujejo prebivalci svobodne države Nepal v Vzhodnji Himalaji. To pleme je boli ali manj pomešano z drugimi narodi. Ljudje so male, čokate postave. Vero imajo isto kakor Indijci, nimajo pa predsodkov o kastah, v katere se dele Indijci, prebivajoči po nižavah, Nepaici tvorijo 10 polkov, vsak polk ima dva bataljona, 20.000 mož. Oboroženi so s puškami in bajoneti. Poleg tega še nosijo narodno orožje, kratek, zakrivljen nož, ki ga imenujejo »kukri«. Držaj tega noža je dolg več kakor en decimeter. Na slavno-sti, ki jo imenujejo »dassehra« in ki jo slave vsako leto enkrat, žrtvujejo tolstega vola, kateremu odsekajo glavo z enim samim zamahom tega noža. Gurkhama je flegmatičnega značaja, vedno srečen in zadovoljen. V dolini hodi zelo hitro. V napadanju ni tako spreten kakor drugi narodi indijski, zato pa je odločen in hraber kakor škotski gorjanec, s katerim se ga edino da primerjati med britskimi borci. Gurkhama se ne boji evropske zime, ker je kot rojen planinec navajen tako na zimo, kakor na vročino. »Patani« se nazivajo neodvisna plemena, ki stanujejo med Afganistanom in severozapadno mejo Indije. Ti narodi so silno bojeviti. Glavna njihova zabava je medsebojno bojevanje, ker je krvna osveta pri njih še vedno v cvetju. Patani so visoke rasti, svetle barve, imajo modre oči in plave lase, ki jih ali brijejo ali pa docela kratko strižejo. Tipa so istega kakor Arabci in Semiti. Sami pravijo, da so sinovi Izraelovi in da izvirajo od Saula, prvega izraelskega kralja. »Patan« je fanatičen moha-medanec, ki veruje, da mu smrt na bojišču odpira vrata Mohamedovega raja. Patan se ne da tako lahko disciplinirati za regularnega vojaka kakor »Gurkhama«, a je izboren v streljanju in napadanju in vzdrži največje napora 265. St€V. »SLOVENSKI NAROD-, oa* u. novemora 1914. Stran 3. »Sikhi« žive v južnem in jugo-vztočnem Pendžabu. Vseh je okrog tri milijone. Vera tega naroda Je podobna religiji Hindosov. Sin sikhskih staršev ni po rojstvu Sikh, ampak se ga še le tekom !et uvede v sikhsko vero. Kadar dečka tega plemena sprejmo v sekto Sikh, dodajo njegovemu imenu besedo »singlu, kar pomeni lev. Noben Sikh si nikdar ne striže las, marveč jih nosi, spletene v kito pod turbanom. Tudi brado splete s trakom in jo pritrdi ob vratu. Sikh je izboren televadec in da mnogo na negovanje telesa. Glede jedi je zelo skromen v svojih zahtevah: je vse razen — govedine, ki mu je strogo prepovedana. Vera mu tudi ne dovoljuje kadenja, zato pa tem raje Pije. * Oklopa! vlaki. Vse železniške stotnije, določene za operacije v sovražni deželi, razpolagajo z avtomobili, ki pa niso vedno na mestu, ker so predpogoj za avtomobilske vožnje dobre ceste in ker vozečih se ne ščitijo pred kroglami. Izboren pripomoček za poizvedovalne vožnje pa so oklopni vlaki. Lokomotiva in vozovi imajo plašče iz jeklenih plošč, ki varujejo vojake pred kroglami iz pušk in strojnih pušk. Posadka pehote in oddelkov s strojnimi puškami daje vlakom tudi vrednost za boj ter omogočijo vlakom vožnjo daleč v sovražno ozemlje, mnogo delj, kakor morejo priti avtomobili- Pa tudi za nadomeščanje municije in za dovažanje živil so oklopni vlaki na mestu tam, kjer zaradi nesigurnosti dežele kolone niso priporočljive. To se je v zadnjem času večkrat zgodilo pri oddaljenejših konjeniških divizijah. Oklopne vlake pa uporabljajo tudi za zvezo med posameznimi oddelki. Da pridejo ti vlaki lahko tudi v opasne situacije, dokazuje to-le pripovedovanje: Neki oklopni vlak je dobil nalogo, da odpelje naprej municijo in živila skozi pokrajino, kjer je stala sovražna trdnjava, ki so jo pa glasom poročil sovražniki izpraznili. Vlak se je odpeljal nekako ob 2. popoldne ter je dospel po štiriurni vožnji v bližino trdnjave. Dva kilometra od nje je bil tir razdejan. Zal so to opazili v mraku šele prepozno. Na eni strani je manjkal kakih 70 cm dolg del. Lokomotiva je prišla še čez, prvi voz pa je že skočil s tira. Ko se je vlak ustavil, so se zasvetili v bližnjih hišah svetlobni signali in naenkrat ie začelo najbrže prebivalstvo streljati. Par minut nato so začeli streljati tudi iz utrdbe s težkimi topovi. Šlo je najprej popraviti tir v sovražnem ognju in postaviti vlak zopet na ttir. Za to je bilo treba kakih 20 minut. Posadka vlaka pa se je morala ves čas tudi boriti s streljajočim prebivalstvom. Še vedno je upal vlako-vodja, da bo izvršil svoio nalogo; ko pa so se približali od spredaj strelci claku, se je moral z vlakom, iz katerega so neprestano streljali, umakniti. Če tudi ni mogel izvršiti svoje naloge, je vendar nepobitno dokazano, da je bila utrdba še v sovražnih rokah. * Iz strelskih jarkov. *Corriere della sera« prinaša iz Pariza kratkočasnice iz strelskih jarkov. Neki častnik piše, da so si napravili njegovi vojaki v zakopih kopalnico z vsem modernim komior-tom. Vsa stotnija more dobiti zjutraj gorko prsno kopel. Vsi generali, pravi, so prišli, da si ogledajo našo napravo. Imamo tudi brivnico ter si bomo napravili variete, eden izmed nas je artist, drugi ima psa, ki nas kratkočasi. Divjačina, ki se je zatekla med obe fronti daje povod za čudne prizore. Nekega zajca smo obstreljevali z obeh strani. Sedaj bi se moral začeti boj za zajca, iz nemških strelskih jarkov so klicali »tobak tobak U Streljanje je prenehalo. Eden naših je šel iskat zajca ter položil tja paket tobaka, ki ga je zopet Nemec nesel svojim. Trenutek pozneje se je začel i * iznova. Včasih se je vprizorilo strdianje na tarčo. Francoz dvigne na puški čepico čez strelski jarek in Nemci streljajo. Ce zadene kaka krogla, pokažejo z lopato. Da se zavarujejo pred nočnimi napadi, mečejo naši na polje pred jarkom prazne škatlje za konserve, ki zarožljajo, kadar se jih kdo dotakne. Včasih zadene ob nje kak zajec in takoj se začne peklensko streljanje. Dnevne vesti. — Poveljstvo c. in kr* garnlzij-ske bolnišnice št. 8 v Ljubljani dovolile si izreči zbiralnici naturalnih darov vojnega oskrbovalnega urada v Ljubljani najtoplejšo zahvalo za velikodušno darovanih 51 zimskih periinih oprem na bojišče odhajajočemu oddelku. — Ljubljana, 9. novem-ra 1914. — C in kr »oveljuik; Dr. Geduidiger. c in kr. štabni višji zdravnik. — Zahvala. Društvo »Rdečega križa« na Kranjskem dalo je poveljstvu c. in kr. garnizijske bolnišnice št. 8 v Ljubljani na razpolago večjo vsoto denarja, za kateri velikodušni dar se imenovano poveljstvo najtop-Ieiše zahvaljuje in je poslalo društvenemu predsedstvu tudi pismeno zahvalo. — Srebrno hrabrostno svetinjo H. razreda je dobil poddesetnik brzojavnega polka Ferdinand Breznik. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili vodja patrulje dragonskega polka št. 5 Mihael Gor-jup, četovodja istega polka Franc Cajnko, stražmojster istega polka Ivan Kos, infanterist 47. pešpolka Martin Korošec, narednik pešpolka št. 87. Ivan Janžek, korporal pešpolka št. 87. Josip Pribovšek, korporal S7. pešpolka Anton Mudales, infante-rist 87. pešpolka Valentin Poličnik, četovodja 87. pešpolka Jakob Irgelj, infanterista pešpolka št. 7. Lovrenc Tarman. infanterist 87. pešpolka Martin Novak, korporal 87. pešpolka Josip Vrtačnik, infanterist 17. pešpolka Anton Krkovič, infanterist 47. pešpolka Rudolf Pšeniček, kadet 47. pešpolka Martin Pevk, infanterist 47. pešpolka Avgust Leber, korporal 47. pešpolka Anton Zupan in infanterist 47. pešpolka Ivan Senekovič. — V ruskem vjetništvu se nahaja stotnik kranjskega pešpolka št. 17. Metzler. — Na Ruskem je baje 150.000 avstrijskih in nemških državljanov, ki so jih Rusi koj po začetku vojne internirali kot vjetnike. — Pogreša se poročnik pešpolka št. 17. Herman Speil. — Ranjen časnikar. Nekdanji član našega uredništva in zadnje mesece pred vojno član uredništva »Edinosti« Fran Prešeren, je z ljubljanskim pešpolkom odšel na bojišče. Pred dobrim tednom je bil v vojaški bolnišnici v Podgorcah pri Krakovem sedaj je pa dobila »Edinost« od njega pismo, v katerem piše, "da je po dolgem preseljevanju sedaj nastanjen začasno v bolnišnici v Klatovem na Češkem. Ranjen je na desni nogi pod peto in šepa. Bil je že v osmih bolnišnicah, tudi v Przemv-slu in v Krakovem, odkoder je čez Dunaj prišel v Klatov. Od 26. avgusta do 15. septembra je bil z majhnimi izjemami skoro vedno v bitkah in bojih. — Padli, bolni in ranjeni častniki: Polkovnik 58. p. p. Ivan Konšek (griža); Anton Jaklič, praporščak v rezervi 79. p. p. (ranjen); Anton Kos, praporščak 47. p. p. (bolan); Radovan Sernec, inženir (bolan): Anton Stergar, poročnik 79. p. p. (ranjen); polkovnik Emil Stramlič (bolan); nadporočnik 18. p. p. Fran Ravnikar (strel v pljuča); poročnik rezerve 28. p. p. Evgen Tujec; stotnik 32. p. p. Rihard Jernejčič (ranjen); praporščak rezerve 70. p. p. Egon Gregorič (mrtev); rezervni kadet 70. p. p. Iv. Zobec (ranjen): poročnik rezerve 26. p. p. dr. B. Trobej (legar); nadporočnik 7. p. p. Vinko Potočnik (strel v nogo); nadporočnik 26. p. p. Oton Vizjak (bolan); kadet bos. herc. lovskega bataljona Josip Basaj (ranjen); praporščak 84. p. p Adolf Hribernik (ranjen); stotnik 27. p. p. Adolf Eerlinc (ranjen); stotni! črno-vojniškcga polka št. 23. Fn, ic Hočevar (ranjen); praporščak v rezervi p. p. št. 67. Aleks. Krištof; rapor-ščak v rezervi lovskega h aljona št. 7. Štefan Križaj; poročnik v rezervi pešpolka št. 67. Štefan Podboj (mrtev); poročnik v rezervi trenske divizije 6. Otokar Plaveč (ranjen); poročnik domobranskega polka št. 8 Karel Marčič (ranjen). — Seznatnka izgub št. 49 z dne 8. novembra in št. ,S0 z dne 9. novembra 1914 sta nabita na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata. — Poročila o ranjencih in bolnikih Št. 69 in 70 z dne 8. novembra in I štev. 71 in 72 z dne 9. novembra 1914 i so razpoložena v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu na vpogled. — Obisk na Gradu. Amerikanski konzul v Trstu Ralph. C. Busser, ki je zdaj tudi zastopnik francoskih, angleških, ruskih in japonskih interesov, se je v nedeljo pripeljal z avtomobilom v Ljubljano in je z oblastvenim dovoljenjem obiskal angleške in francoske državljane na Gradu. Med temi je 28 Indijcev iz Kalkute, 9 iz Bombava. 3 Maltezi in več Francozov. Konzul se je glede ravnanja in preskrbe teh internirancev povoljno izrazil in da! to sam v časopise. — Posnemanja vradao. Gospod Jos. Zidar, trgovec z Žitom in posestnik v Ljubljani, je odstopil vse pritlične prostore v svoji hiši na Dunajski cesti v Ljubljani c. kr. črno-vojni straži prideljeni za varstvo železnic v uporabo. Iz najemnine katero je prejel za stanovanje |e nakupil za celi oddelek blazine, da M totka vojakom ležati na slami. Nadalje je vpeljal v vse prostore električno razsvetljavo in obljubil, da iz ostalega denarja priredi nastanjenemu vojaštvu božičnico. Patrijotičnemu gospodu Jos. Zidarju se vsi vojaki čr-novojniki. prideljeni železniški straži tem potom srčno zahvaljujejo. — Konfiskacije avstrjske in nemške lastnine v f ranciji. V Parizu so zasegle oblasti zopet trideset večjih avstrijskih in nemških trgovinskih podjetij, med njimi tvrdko Mercedes. — Za gallške uradnike. Mnogi iz Galicije pobegli državni uradniki in nastavljenci dosedaj še niso prejeli zaostalih plač, penzij itd. Uradni list gališke namestnije v Biali poživlja te državne nastavljene?, da se zglase pri c. kr. namestnili v Biali. — Češki urednik padel na Južnem bojišču. Urednik plzenskega »Češkega dennika" in bivši njegov dunajski korespondent, rezervni poročnik J. H e 11 e r, ie padel junaške smrti na južnem bojišču. — Vojn! korespondent! so se včeraj vozili skozi Budimpešto na južno bojišče, kamor se preseli vojni tiskovni stan. — »Avstrijski letalec nad Ceti-njem.« Pod tem naslovom poroča »Grazer Volksblatt«, da je neki avstrijski letalec v petek metal bombe na Cetinje. Ena teb b^r^b da je padla bHzfj kol^dv^ra m uničila tri vagone, druga Je uničila poslopje in ubila dve osebi. — To se prav lepo bere ali žal, da nam ne gre v glavo, kako je mogoče v Cetinju metati bombe na kolodvor in uničevati vagone, ker v Cetinju nI ne kolodvora ne železniških vozov. Kaj, ko bi nam »Orazer Volksblatt« to uganko pojasnil? — Avstrijsko vojno posojilo bo emitirano istočasno z ogrskim. Natančne pogoje objavijo jutri v četrtek. — Omejitev skladiščine prostega roka za odvažanje blaga In zvišanje skladiščine pri oddaji dos!!h posilstev v postajah Pulj in Ljubljana, državni kolodvor. Vsled izvanrednega nakopičenja blaga v skladiščih postaj Pulj in Ljubljana, državni kolodvor, je manipulacija občutno motena. V izogib ogrožanju prometa se od dne 5. novembra 1914 naprej do preklica na podlagi § 80., odstavka 8. ž. o. p., z odobrenjem c. kr. železniškega ministrstva od 4. novembra 1914, štev. 41.773: 1. za vse v postaji Pulj in Ljubljana, državni kolodvor, v svrho oddaje došle tovore zniža sladiščine prosti rok za odvažanje na 45 ur, če znaša ta rok po tarifi več kot 48 ur; 2. skladiščina, ki ie plačevati po preteku odvaževalnega raka, se zviša za 100 odstotkov. — Obisk državnih In privatnih srednfih šol na Kranjskem v letu 1914 15. O frekvenci državnih in privatnih srednješolskih zavodov na Kranjskem začetkom tekočega šolskega leta se poroča: 1. državna gimnazija v Ljubljani Šteje 693 dijakov ter ima 10 paraletk; II. državna gimnazija šteje 365 dijakov (2 para-leiki), nemška ljubljanska gimnazija 170 dijakov, hočevska gimnazija 140 dijakov, gimnazija v Kranju 281 dijakov, novomeška 248 dijakov; gimnazija na škofovih zavodih 335 dijakov (2 paralelki), ljubljanska realka 610 dijakov (8 paralefk), idrijska realka 132 dijakov, ljubljanski licej 315 dijakinj. Skupaj je torej na Kranjskem 3289 srednješolcev. K temu je prišteti še 93 privatistmj in ho-spitantinj na raznih zavodih. — Iz lludskošolske službe. Bivša suplentinja Vlastimila M a n d e 1 i je imenovana za suplentinjo na eno-razrednici v Gorenjem Jezeru. Za-eno bo vodila ekskureiidno šolo v Otoku. — Absolvirana učiteljiščnica Julija B an t a n je imenovana za suplentinjo v Spodnji Nemški vasi. — Učitelju Viktorju Schweiger|u je poverjeno vodstvo ljudske šole v Dobrempolju, učiteljici Frančiški B e d e n k vodstvo šole v Kamni gorici. — Ljubljančan v Tstngtauu. Med častniki naše male križarke »Kaise-rin Elisabeth« se nahaja tudi mornariški komisar g. Ivan Skušek iz znane ljubljanske rodbine. O us »di hrabre posadke naše vojne ladlje s 3 poroča: Po izbruhu nemško - japonske vojne se je morala posadka »Kaise-rin Elisabeth« broječa 450 mož odločiti, Ja zapusti Tsingtau, ker Je Japonska napovedala vojno !e Nemčiji. Naši mornarji so zapustili svojo ladjo ter odpotovali čez nevtralno kitajsko ozemlje, da se vkrcajo na kako nevtralno ladjo. Kmalu po njihovem odhodu pa je prispela vest, da se je Avstrija pridružila Nemčiji tudi v boju proti Japonski. Poveljnik Tsingtaua je avstrijske mornarje takoj obvestil. Dotično obvestilo je naše pomoršč. dohitelo v Tsinangfu na kitajskem ozemlju. Seveda so takoj sklenili, da se vrnejo v Tsingtau. Angleški konzul v Tsinangfu ie hotel sicer prisiliti kitajske oblasti, da interniralo kot reprezentantinje nevtralne države avstrijske mornarje — toda tem se le posrečilo v manj- ših skupinah uiti in končno je bila cela posadka zopet v Tsingtauu. Pozneje se je naša mala križarka uspešno in hrabro udeleževala raznih izpadov. Končno so se naši pomorščaki udeleževali boja na kopnem in ko so snoči trdnave upešale, so razstrelili svojo ladjo, da ne pride v sovražnikove roke. O izgubah naše posadke še niso dospele nikake vesti, smatrati pa je, da niso baš velike. Sedaj se nahajajo naši pomorščaki v japonskem vojnem vjetništvu. Oficirski zbor križarke »Kaiserin Elisabeth« je sledeči: linijski kapitan Rih. Mahovič, poveljnik, korvetni kapitan Pauspertl, linijski morn. poročnik Viktor Bučar - Rukavina pl. Bunič, lin. morn. poročnik O. Gayer, fregatni poročnik Oskar Frohlich pomorski praporščak Ivo Bajerle, pomorski aspirant Albert Bondv, mornariški kurat Rudolf Hudecz, morn. zdravnik dr. Dub, morn. komisar Iv. Skušek in morn. inženir Rob. tiin-ner. — V Cešarkovl trafiki, ki si je nabavila poseben nabiralnik za ranjence, se je nabralo polno skrinjico cigaret in 50 ovojev tobaka za pipo. Gospa Cešarkova in gdčna. prodajalka sta v nedeljo razdelili vse cigarete in tobak med ranjence v belgijski vojašnici. — Ranjenci v Ljubljani. V mestni vojašnici 27. pešpolka so bili nastanjeni 5. t. m. ti-le ranjeni ali oboleli vojaki iz naših krajev: četovodja ja Ahačič Rudolf p. p. 17, st. 2. iz Tržiča, strel v prsi; kadet Baudek Iv., p. p. 27. štab iz Sp. Slivnika, zbolel; inf. Bezjak Anton, p. p. 87, st. 9. iz Podgorc pri Ptuju, strel v levo pod-'aket; rez. Blažič Josip, p. p. 97, st. 11 iz Kožbane pri Gradiški, strel v d. bok; lovec Cek Maks, lov. bat. 20, st. 1. iz Postojne, strel v d. nogo; lovec Cebron Ignacij, lov. bat. 20, iz Rihenberka pri Gorici, strel v d. kazalec in sredinec; inf. Čotar Fran, p. p. 97. st. 5. iz Dornberga pri Gorici, strel v d. kazalec in sredinec; inf. Dolenc Valentin, p. p. 17, st 9. iz Škofje Loke, strel v 1. nadlakt; inf. Dragar Ivan, Črnovoj. p. 27, st. 9. iz Krašnje (Kamnik), strel v 1. roko; korp. Herzl Albert, p. p. 87, st. 9. iz Konjic, strel v L podlakt; Jugovac Fr„ p. p. 97., m. k. 2. iz Pulja, strel v d. stegno; inf. Kac Anton, p. p. 47., st. 1. pri Mariboru, strel v 1. roko; četovodja Kaus Andrej, p. p. 97., st. 8. iz Koritnice pri Tolminu, strel v nadlakt in podlakt; nadom. rez. Kavčič Oskar, p. p. 17. st. 14. iz Ljubljane, zadet od šrapnela v d. nogo; korp. Krajcar Anton, p. p. 97. st. 15. iz Se-miča, strel v d. roko; lovec Kram-berger Josip, lov. bat. 8. st. 2. iz Ljutomera, strel v prsi; rez. Krastič Ivan, p. p. 97. st. 3. iz Krastičev pri Poreču, strel v d. roko; podlovec Mlekuž Andrej, lov. bat. 20., st. 3. iz Trente, strel v L nadlakt in podlakt; inf. Novak Anton, p. p. 17., nadom, st. 2. iz Vidma pri Novem mestu, strel v nogo; gfr. Pašnik (Pušnik?) Josip, dom. p. 26., st. 7., doma pri Konjicah, strel v I. nogo; lovec Petre Mate, lov. bat. 20., st. 4. iz Kastove pri Voloski, strel v d. nogo; gfr. Ro-šar Ivan, p. p. 97., st. 11., doma pri Poreču, strel v L roko; nadom. rez. Rožmanec Ivan, domobr. p. 4. iz Horjula pri Ljubljani, strel v 1. roko; inf. Sgubin Anton, p. p. 97., st. 9. iz Kormina, strel v 1. podlakt; inf. Štemberger Anton, p. p. 97., st. 14. iz Jelšan pri Voloski, strel v prsi; kadet Šimnic Konrad, p. p. 17., st. 7. iz Kranja, revmatizem; lovec VerČ Iv., lov. bat. 20., nadom. st. 2. iz Šmarja pri Ajdovščini, zadet od Šrapnela v 1. nogo; inf. Zubič Josip, p. p. 97., st. 14., doma pri Kopru, iz vil si je roko; inf. Žerjal Josip, p. p. 97., st. 2. doma pri Gorici, strel v d. roko; inf. Pre-lesnik Ivan, p. p. 17., st. 14., strel v 1. nogo. V deželnem dvorcu so sprejeli 7. t. m. 8 bolnih vojakov, med njimi četovodjo Barića Alojzija iz Kranje vasi pri Sežani, ki rma želodčni katar. — Obrekovalec pred sodiščem. V Marezigah pri Kopru je neki Ivan Ražman po domače Nane obrekoval ondotnega župana Mateja KocjanČi-Ča, da je nabiral denar za Srbijo in da bi se ga moralo aretirati. Postavljen pred sodišče pa Je Ivan Ražman vse svoje dolžitve preklical, priznal, da je župana obrekoval in prosil odpuščanja. Župan mu je velikodušno odpustil s pogojem, da plača vse stroške v znesku 170 K. — Narodni znaki na Ogrskem dovoljeni. Ogrski minister notranjih del je izdal naredbo, v kateri pravi med drugim: Z ozirom na patrijot-sko zadržanje vsega prebivalstva odrejam, da smejo narodnosti, ki žive v ogrski državi, nemoteno vpo-trebljevati svoje narodne trobojnice, nastale zares iz zgodovinskih tradicij in narodnih običajev, v kolikor niso enake znakom kake tuje države. Vporabljajo se lahko na javnih prostorih in pri javnih prireditvah, v kolikor se aa istem mesta in ob istem času lahko vsaj v enaki meri vpo-l trebljajo madžarske narodne barve. Dosedajne protivne naredbe se s tem razveljavljajo. — Najstarejši v vojni se nahajajoči avstrijski oficir je kakor navaja »Nowa Ref*« podpolkovnik Henrik P o h 1, etapni poveljnik v Dembici. Podpolkovnik Pohl je že 70 let star. Vojskoval se je kot praporščak že v avstrijsko - pruski vojni 1. 1866., kjen je bil odlikovan s hrabrostno kolajno. Podp. Pohl služi seveda prostovoljno, nahajal se je že mnogo let v penziji. — Otroci in vojna. Učitelj neke dunajske ljud. šole je naročil učencem 3. razreda, da popišejo v šolski nalogi vojno. Vsi so nalogo prav, pridno napisali. Eden je napisal sledeče: »Vojaki so šli v boj ter streljajo na sovražnika. Napadajo ga, dokler ga ne dobijo. V vojni umre mnogo ljudi. Mi vedno zmagujemo. Sovražnik nikdar ne zmaga. Sovražniki vedno padajo. Drugi strateg je napisal: Naši so šli v Rusijo. Naši vojaki streljajo kar se da. Na Nemškem je bil Zepelin. Ta je metal bombe. Ena hiša je zgorela. Na Ruskem le bila velika gnječa. Tretji »spis« se mora čitati v originalu: Die Rusn gehn zruk im die Deischen haben gwune. Der Rus ging lagszrug. Die Kosaken rene fon lenhert zurk. Den Srb hat frseh. Die Deitsche renn den Russen nach. Die kozakn renn von halicn zurk.« Avtor tega popisa je seveda eden izmed tisočev čeških Pepikov, ki se nahajajo v dunajskih ljudskih šolah. — Umrl ie tiskarniški faktor in mnogoletni metteur en pages »Laib. Zeitung« gospod Valentin A r s e 1 i n, ki je pred tednom dni, kakor smo poročali, praznoval 601etnico svojega poklica. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne iz Prečne ulice 6. Bodi vrlemu in priljubljenemu delavcu na polju črne umetnosti ohranjen časten spomin! — Prijazna rodbina. Pri divizij-skem sodišču v Gradcu je bila obravnava, pri kateri se je cela rodovina trudila, da bi očeta spravila v ječo. Žena 511etnega kajžarja Franca Kle-menčiča iz Stanetina je svojega moža ovadila orožnikom, da je pričo otrok izrekel huda žaljenja Veličanstva. Vsi otroci so to ovadbo potrdili. Klemenčič je pri obravnavi odločna tajil, da bi bil izrekel dotična žaljenja. Po postavi se žena in otroci lahko odrečejo pričevanju, a ko jih Je sodnik na to opozoril, se niso hoteli odreči pričevanju, nego so pričali in sicer slabo za očeta. Pri obrarvnavi se je izkazalo, da je 141etni obtožencev sin pred pričami dejal: »Je že prav, če očeta obesijo!« Zagovornik je sodišče opozoril, da je brez dvoma žena iz gole hudobije ovadila! moža, da br ga spravila na vešala ali pa vsaj v ječo in da Je tudi svoje otroke zapeljala, da so za očeta slabo izpovedali. Obtoženec, ki Je napravil po zagovornikovih besedah prav dober vtis, Je bil vzlic pričevanju žene m otrok oproščen in se zdaj lahko vrne k svoji »ljubi* familiji. — Umrl ie dne 8. t. m. zjutraj po daljšem bolehanju v Kranju gospod Rajko Sušnik, posestnik in lastnik znane gostilne Pri puščavniku (tudi Pri slonu), v 66. letu svoje starosti. Pokopali so ga dne 9. t. nt dopoldne na mestnem pokopafišču v Kranju. Razen mnogoštevilnih pogrebcev iz mesta in okolice je umrlega sprealiio k zadnjem« počitku Prostovoljno ga-> Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne U. novembra t914. 268. štev. silno in reševalno društvo iz Kranja. Pokojnik je bil na zunaj trda skorja, pod katero je bilo blago srce. Dobrodelne naprave v Kranju so izgubile * njim požrtvovalnega dobrotnika, revež? pa usmiljenega podpornika. V njegovi gostilni, zlasti na prijaznem, senčnatem vrtu, se je svoje dni zbirala kranjska meščanska družba ob čaši penečega piva, s katerim je znal umrli Sušnik ravnati in ga prav tem-perirati, kakor malokateri gostilničar. — Iz ljudskošolske službe. Za provizorično učiteljico na šali v Stajah je bfla imenovana Martina J u d -n i č e v a, za suplentko na ljudski šoli v St. Petru Ivana Kramari-č e v a. za suplentko v Poljanah Hed-viga Schweigerjeva in za suplentko v Erzelju Marija Punču-hov a. — Poročil se |e gospod Alfred B i b e r, c. kr. davčni asistent z go-spico Irmo Koželj. Bilo srečno na mnogo let! — Poročil se je včeraj distriktni zdravnik gospod dr. Vinko T a j n -š e k z gospico Olgo Z a n i e r, dobro znane rodbine v Sv. Pavlu pri Preboldu. Na mnogo let! — Umrla je na Dunaju gospa Marija Vače k, soproga c. kr. višjega zdravnika gosp. dr. Vaceka v Bohinjski Bistrici. Naše iskreno so-žalje! Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju redni občni zbor se vrši dne 25. t. m. ob 6. uri zvečer v pisarni dr. Stanka Lapajne-ta. L, Braunerstrasse 10. ll.t z običajnim dnevnim redom. Z dežele se nam piše. Na Slovenskem se pokolje vsako leto več tisoč prašičev in svinj. Vse te svinje pri klanju dolgo mučijo. Mesarji spustijo živinčetu Kri ne da bi je prej omamili. Po drugih krajih udari mesar svinče preden je zakolje z betom ali kakim železom po glavi da je omami in je šele potem zakolje; ži-vinče tako ne trpi toliko. Kakor se pa zdaj kolje, pa živinčeta grozno trpijo. Mesarji sicer pravijo, da kri bolje odteče, ako se tako kolje, pa to ni prav, kri tudi drugače odteče, ako se živinče prej omami. Naj bi naši živi-nozdravniki in mesogledniki našim mesarjem to razložili. Iz Tolmina. Preč, gospod prelat Josip Kragelj, vitez Franc Josipovega reda, je stopil radi bolezni v stalni pokoj. Preč. gospod Josip Kralj je služboval v Tolminu kot dekan dekan, častni kanonik in prelat 37 let ter užival med tem pri svojih faranah kot pravi dušni pastir vsestransko zapanje in visoko spoštovanje. Naj bi užival med nami mnogo let zasluženi pokoj; tolminskim faranom pa naj usoda nakloni koncelijantnega naslednika, moža, kakor je bil vpokojeni preč. g. prelat Josip Kragelj. — Tolminski farani. Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi se vrši v soboto, dne 14. novembra t. 1. ob 7. »večer v prostorih restavracije gosp. Maline v Pragi, Spalena ulica št. 9. — Notarski izpit s prav dobrim uspehom je napravil pri nadsodišču v Gradcu gosp. Franc P r e s e Č -n i k, notarski kandidat v pisarni notarja dr. Schmidingerja v Ljubljani. Vojaško zavetišče v Zagorju ob Savi. Dospela darila do 1. novembra 1914. Trboveljska premogokopna družba, Dunaj 1000 K, odbor za preskrbo rodbin vpoklicanih 500 K, odstotni prispevek uradnikov in paznikov Trboveljske premogokopne družbe avgust - oktober 328 K 34 v, delavci Trboveljske premogokopne družbe 788 K 86 v, g. Šuligoi 120 K, g. Kragl 29 K 80 v, g. M. Bukove 7 kron, razno 16 K 30 ss skupaj 2790 kron 30 vin. V naturalijah so darovali: g. Ašič 6 srajc, 6 spodnjih hlač, g. Juri Bajde 1 srajco, 1 spodnje hlače, g. Melhijor Čobal 10 srajc (nove), g. Derkovič 4 srajce, 2 obrisače. gdč. Marija Dernovšek. Kotredež 10 srajc, 2 spodnje hlače, ga. Roža Hanak, 9 srajc, 2 spodnje hlače, ga. Ilona Hy-nek 5 srajc, 13 spodnjih hlač, 12 pernatih blazin, 24 prevlek, g. Nace Je-sih 4 srajce, 1 spodnje hlače, g. Lu-dovik Izlakar 1 srajco, 1 hlače, g. Josip Kober 1 srajco, 2 spodnjih hlač, ga. Koder 8 srajc, 4 spodnje hlače, g. Krajšek 2 srajce, 1 spodnje hlače, g. Karel Korbar 6 srajc, 3 spodnje Jilače, 2 rjuhe, 1 predpasnik, 4 zastore, 4 prevleke, g. Tomaž Koprive 4 srajce, 6 spodnjih hlač, 6 rjuh, 17 parov nogavic, 6 obrisaČ, 12 robcev, 3 svilene rute, 2 vreče ovsenih plev, ga. Krenčič 2 srajce, 1 hlače, 1 rjuho, ga. Marija Levstik 3 srajce, 2 hlače, ga. nadučiteljeva Lužar, Galanek, 6 z svilo napolnjenih blazin, 12 prevlek, ga. Rezi Moser 7 srajc, ga. R. Michelčič 7 pernatih blazin, 13 prevlek, ga. Marija Miiller 7 srajc, 2 flanelaste odeje, 3 pare copat, 3 pare nogavic, ga. Mecilovšek 3 srajce, l rjuho, 3 nožna ovijala, ga. Olga Olbrecht 4 srajce, 2 spodnje hlače, ga. A. Ch»rm Loko 12 srate. JO spodnjih hlač, 6 parov nofavk, fdC, Marija Pregel 5 srajc, I snežno čepico, ga. Marija Platiša 1 srajco, 1 hlače, 1 rjuho, g. Ferdinand Pollak 2 srajce, 1 hlače, g. Podkrajšek 4 sraj. ce. 3 pare nogavic, ga. Potiorek 7 srajc in raznih kompres, ga. Vilma Pauer 26 srajc, 7 spodnjih hlač, 15 parov nogavic, 5 vitraž, ga. Marija Ravnikar 3 srajce, 6 parov nožnih ovijal, ga. Fr. Robavs, Loke 9 srajc, 3 hlače, g. Franc Rakar 5 srajc. 1 hlače, g. župnik Oothard Rott 3 srajce (nove) 3 hlače (nove), 1 vrečo ovsenih plev, g. F. Ranzinger 2 srajce, 1 hlače, 1 rjuho, 2 suknje, g. Josip Rossi 12 srajc (nove) 12 hlač (nove) 24 parov nogavic (nove), ga. Tina Uczessanek 5 srajc, 4 pare nožnih, ovijal, ga. V. \Veinberger 6 srajc, 7 hlač, 12 parov nogavic, ga. Neža Sedlar 1 flanelasto odejo, ga. Marija VVeinberger 5 srajc, 2 hlače, ga. Zimmermann 2 hlače, 1 rjuho, ga. dr. Minka Zarnik 11 srajc, 14 hlač, 8 prevlek, ga. Ana Žitnik 5 srajc. — Vsem darovalcem se izreka za njih radodarnost najiskrenejša zahvala. Vojaško zavetišče je za 30 mož v enem delu šolskega poslopja na Toplicah higijenično in praktično neopo-rekljivo urejeno (centralna kurjava, studenčni vodovod, kopališče itd.) in se je dalo deželnem in gospejnem pomožnem društvu Rdečega križa na razpolago. Prekrbljeno je, da se okrevajoče moštvo epremi s toplim zimskim perilom. C. in kr. vojni nadzor, urad je sporočil c. kr. trgovskemu ministrstvu, da razni obrtniki v posameznih krajih za časa vojaških koncentracij vojaštva živila podražujejo, v tem, ko dobiva domače prebivalstvo dotična živila po normalnih cenah. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da je tako početje popolnoma nedopustno ter da imajo oblastva navodila prestopnike po obstoječih predpisih najstrožje kaznovati Kolo ukradeno je bilo včeraj zvečer okoli 6. Milanu Poličarju iz Št. Vida, pred gostilno Pustiškovo v Meclvodah. Kolo je bilo staro, brez prostega teka. Vredno je bilo 40 K. Svari se pred nakupom. Vjeta osumljenca. Predvčerajšnjem ponoči je službujoči policijski stražnik na Vodnikovem trgu opazil. kako se dva tuja.neznana. mlada individua pri stojnici branjevke Marije Marjetičeve potikata ter krenil proti njima. Oba sta zbežala, a stražniku je bila sreča mila. da ju je vjel in aretiral.Vsekako sta morala imeti zelo kosmato vest, da sta se varnostnega organa tako prestrašila in se še celo domneva, da sta dva izmed onih tičev, ki so se minuli teden po našem mestu, kakor smo že poročali, tako živo zanimali za razne stojnice. Marija Carmi, ^lovita tragedinja, ki je častitim obiskovalcem kinematografa iz drame »Mrtva« dobro znana, igra to pot glavno vlogo v drami ^Pomladanska soneta«, katera je imela včeraj pri prvotnih predstavah najsijajnejši uspeh. Ta spored ponavlja se le še danes in jutri. Najdene stvari, ki se nahajajo pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: l črn dežnik, l zaponka s fotografijo iz Goldin-ziata. i bankovec za 50 kron, 1 bankovec za 2 K. 1 poročni prstan iz novega zlata, 1 der rnica s 3 K 18 v, 1 tolar za 2 K, 1 7 ta moška ura, 1 zlat prstan z bel n kamnom. izgubljene stvari, prija jene c. kr. pol. ravnateljstvu: 1 srebrna damska ura z verižico, 1 zeieno-mo-der svilen damski dežnik. 1 črna denarnica z 6 K, 1 damska torbica z molitvenikom, 1 denarnica z 27 K, 120 K v bankovcih. 1 zlat gumb za moško srajco, 1 bankovec za 20 K, 1 črna denarnica z 7 K, 1 črn dežni plašč, 1 palica s srebrnim držajem, 1 denarnica s 6 K, 1 zlata moška ura, 1 denarnica s približno 23—24 K, 1 zlata zapestnica z 1 obeskom. Zatekel se }e mlad psiček, rjave barve, z odsekanim repom, pod imenom »Nero«. Odda naj se mestnemu gozdnemu čuvaju Franc Gorencu, Emonska cesta št. 25. Najdena hranilna knjižica. Nekdo je našel hranilno knjižico, glasečo se na več tisoč kron. Izgubitelj jo dobi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Izgubljena je bila zlata veriŽnata zapestnica. Najditelj jo naj izroči policijskemu ravnateljstvu. Razne stvori. • Značilna razsodba v Berolinu. Ruski državljan, tehnik Koncev je bil obtožen zaradi razžaljenja časti nemškega cesarja in postavljen pred deželno sodišče v Berolinu. Državni pravdnik je predlagal obsodbo na eno leto ječe. Sodišče pa Je obtoženca oprostilo, obsodilo erar na pokritje vseh stroškov in odredilo, da je bil obtoženec takoj izpuščen iz zapora. Predsednik sodišča Wester-matm Je tttetneUU razsodbo z bese- dami: Sodišče se je prepričalo, da je obtoženec storil žaljenje pač z namenom, razžaliti cesarja, ni se pa prepričalo, da je to storil s preudarkom. * Palček v voN. 2e od avgusta meseca spremlja nekega oficirja po severnem bojišču njegov psiček. Gospodar in psiček sta bila že v 19 večjih in manjših bojih, pa se jima ni še nič zgodilo. Oficir je pisal svoji materi o vojnih doživljajih in pravi v tem pismu o svojem psičku: Streljanja je vajen od manevrov, a rusko streljanje ga je vendar naredilo nervoznega. Dasi že dolgo ni več bel, bi ga bil sovražnik lahko že ustrelil, a naši vojaki so mu napravili iz ruskega plašča suknjič in mu glavo in noge s čokolado rjavo pobarvali, tako da ga Rusi zdaj sploh ne morejo videti, čudno je, da ga še niso vjeli; časih se namreč potepa in zadnjič je kar za ves dan izginil. * V poraba papirja v vojne svrhe. Najinteresantnejši materijal, ki ga Japonci vpotrebljujejo v vojni, je papir. Evropci rabimo papir večinoma v duševne svrhe, nikdar pa ne za obleko. Japonci so v vojni z Rusi vporabljali v Mandžuriji papirnate plašče, a sedaj so obljubili Francozom, da jim pošljejo množino papirnate obleke za zimsko opremo njihovih čet. V neki dunajski trgovini so svoječasno prodajali japonske papirnate copate, ki so bilo prirejene tako, kakor izrezani čevlji. Te copate je bilo treba obuti preko čevljev in noge so ostale tople. Ker *o nam Japonci odpovedali svoje prijateljstvo, ne moremo več dobiti takih papirnatih copat. Japonci proizvajajo te copate, plašče in drugo obleko iz posebnega papirja, ki ga ni mogoče raztrgati. Takšne obleke iz papirja so bile svoječasno na prodaj tudi v Berolinu. Da-li je v resnici papir najboljše sredstvo proti zimi in mrazu, to je treba Šele preizkusiti. Vsekakor ne izgubimo ničesar, ako to sredstvo najpreje preizkusijo Francozi. Našim vojakom bomo raje preskrbeli kožuhovino in toplo volneno perilo. * Fakir na evropskem bojišču. Švicarski časopisi poročajo, da je med indijskim vojaštvom, ki se bori na Francoskem, tudi neki fakir. Eden poročevalcev ga je videl v vasi severno od Arraka. O tem fakirju so vojaki pripovedovali prave čudeže. Mož je velik in suh in ima vpadle asketske oči. Ves dan sedi ali stoji blizu svojega gospodarja zatopljen v svoje misli. Ne motijo ga ne granate in pokanje pušk. A kadar dobi kako povelje ali kadar mora prisostvovati bitki, tedaj postane drug človek. V njem se vzbudi apostol. Prezirajoč vsako nevarnost, hiti tedaj vedno v prve vrste. Indijski vojaki ga silno spoštujejo, da, obožujejo ga, ter pripovedujejo o njem čudežne stvari. Pravijo, da je hodil že po razbeljenem železu in po ostrih nožih ter se bičal do skrajnosti, ne da bi ostala na njegovem telesu le najmanjša sled. Vojaki so prepričani, da fakirja sploh ni mogoče ranit'. Omenjeni švicarski časnikar je prisostvoval bo?u, katerega se je udeležil tudi fakir. Nemci so strahovito streljali na nasip, za katerim so stali Tndijanci in naposled so napravili juriš z bajoneti. Pozicija bi bila gotovo prišla v nemške roke, da ni prihitelo na pomoč angleško vojaštvo. Za nasipom so bili sami mrliči in ranjenci; en sam človek ni bil ranjen — fakir Vsem je bilo to nerazumljivo, izvzemši Indijancem, katerim je to 'e nov dokaz, da je fakir sploh neranljiv. Brzojavna poročila. Galiski deželni maršal pri cesarju. Dunaj, 11. novembra. (Kor. ur.) Kakor poročajo listi, je cesar včeraj v daljši avdijenci sprejel gališkega deželnega maršala Niezabitowskega v daljši avdijenci. Deželni maršal je prosil za avdijenco, da izreče Njegovemu Veličanstvu globoko čutečo zahvalo gališke dežele za velikodušne besede, ki jih je rabil vladar v svojeročnem pismu na ministrskega predsednika, tikajočem se Galicije. Cesar je naijmilostijiveje sprejel zahvalo, si je dal poročati o položaju v Galiciji, ki so ga provzročili vojni dogodki in je milostno odpustil deželnega maršala, znova zagotavljajoč ga o svoji ljubezni, polni skrbi za težko izkušano deželo. Nemlkl napad n angleško obrežja. London, 10. novembra. (Kor. ur.) »Darlv Telegraph« javlja: Jarmouth se je že nekoliko pozdravil od živčnega napada, ki so lih v zadnjih tednih povzročile nemške granate. Toda bojazljivi meščani še vedno s strahom zro na morje in govore o grmenju topov. Presenetljivo in obenem obžalovanja vredno Je, da nemški napad ni čfcto nifi učinkoval na novačenje. Dopisnik je mnenja, da bo brezposelnost, ki jo Je povzročila nemožnost izvrševati ribarsko obrt, pomagala rešiti vprašanje glede novačenja. OdHkoranle saškega prestolonaslednika. DraždanL 10. novembra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Sachsische Staatszeitung«, je cesar in kralj Tranc Jože! imenoval saškega prestolonaslednika za ritmojstra v avstrijskem drag. polku štev. 3. Friderik Avgust, kralj Saški. Angleško novačenje. London, 10. novembra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da je vojni urad sklenil, da bodo vojaške godbe svirale po ulicah, češ da se bo s tem pospeševalo novačenje. Belgijski begunci na Angleškem. Ženeva, 10. novembra. (Kor. urad.) »Journal de Genef« poroča iz Londona: Število belgijskih beguncev na Angleškem znaša okroglo 200.000 oseb. Darila „Rdečemu križu". Dr. Josip Dermastja 132 K; gospa dr. ŠušterŠičeva, soproga dež. glavarja, nadaljno zbirko v znesku 317 K 97 v (in sicer: zbirka županstva Velike Poljare 92 K 40 v, pomožni odbor v Doienji vasi pri Ribnici 50 K, Kmetijska hranilnica v Starem trgu pri Ložu 20 K, Josip Rogelj, kaplan v Št. Jerneju 3 K, zbirka iupnega urada Bela peč 36 K 04 vr zbirka županstva Št. Vid nad Ljubljano 11 K, zbirka dež. poslanca Alojzija Mihelčiča v Metliki 32 K 53 v, zbirka župnega urada v Beli peči 73 K); uprava .Slovenskega Naroda4* 15 K (kot dar odvetnika dr. Ivana Dimnik v Krškem, v spomin na umrlega prijatelja dr. Frana Pompe) in 30 K (zbirka Jakoba Cernivec na Nj. V. ladji „Custozza", nabral med črnovojniki v Pulju); Kino „Ideal* od predstav 34 K 35 v; „Humanic" zaloga Čevljev 30 K; posestnica Ernestina Krisper 50 K; Društvo računskih uradnikov na Kranjskem v spomin na njegovega na bojnem polju padlega člana Bogumila Brinšek 30 K; župnik Franc Žužek v Kopanju, tretji dar 10 K; neimenovan 3 K; dr. Poček 10 K; dež. sod. svetnik dr. Neuberger mesto venca za Vse Svete 20 K; od prodanih pesmi grofa Aichelburg 16 K; „Slovenski Footbalklub Ilirija" čisti prebitek tekme dne 25. oktobra 1914 v znesku 44 K 80 r: Slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" 40 K; juvelir Ludvik Cerne 5°'n od prevlek železnih prstanov 10 K 80 v; uprava „Slov. Naroda* 6 K 20 v (in sicer so darovali po naducitelju Josipu Ažman v Breznici omizje v gostilni S. Možek v Žirovnici 5 K 20 v in Josip Dobrajc 1 K). Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Rdeč križ Vida Ogorelec, Škofljica 12 K, darovala: g. Brezo-vec, orož. stražm. 10 K in g. Garbas 2 K in »Orkester Metla« v gostilni »Pod lipo« na Rimski cesti 2 K. Skupaj 14 kron. Za Ciril - Metodovo družbo dr. Ivan Zabukovšek. odvetnik v Šmarju pri Jelšah 20 Kf vsled poravnave U 563/14. Iskrena hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 1. novembra: Fran Pra-pretnik, bivši delavec-hiralec, 80 let, Radeckega cesta 9. Dne Z novembra: Luka Ulčar, delavec, 67 let, umrl na Dunajski cesti. Dne 4. novembra: Anton Barno-bich, pešec 97. pešpolka, 22 let, Zaloška cesta 29 (garnizijska bolnica). Dne 6. novembra: Matevž Male, bivši delavec-hiralec, 65 let, Radeckega cesta 9. Dne 7. novembra: Justina Kobe, rejenka, 1 leto. Hrenova ulica 16. — Marija Epich, hiralka, 81 let Radeckega cesta 9. Dne 8. novembra: Anton Gra-zer, pešec 42. pešpolka. Zaloška cesta 29 (garnizijska bolnica). V deželni b oln ici : Dne 31. oktobra: Josip Suhadol-nik, posestnikov sin, 3 dni. Dne 1. novembra: Apolonija Terček, žena slikarja in posestnika, 65 let. Dne 2. novembra: Janez Mihe-ličf delavec, 39 let. Dne 6. novembra: Andrej Milo-Šič, bločni signalni sluga južne železnice, 40 let. — Oton Endlicher, postajni delavec, 42 let. DanaJnii lis* ohseoa 6 strani. i^—i—^——————— Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. MeteJDrol^Kno^čraŽlla Vltita nad morjem S0S*£ Sredo11 tračni tlak 730 moi . I Ca« i S*iBje sT«! o opazo- *"£ frS ; Vetrovi \ Nebo «= v.ni. metra e S ? mm p— *- 9. 2.popJ 741 5 t 11 3 i si. jvzh. [ sk.oblač. „ 9. zv. j i428 j 89 si. vzh. j oblačno 10 7. zj. 743-3; 18 brezvetr. I megla 10. 2. pop. 7416 9 8 si. vzsvzh iasno m j 9.zv. 7417 51 , si. jvzh. 11. 7. zj. j 7416 20 i si. )M% megla Srednja temperatura torka 81°, norm. 56* srede 56°, norm. 4-9*. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0'0 mm. Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. Kemik dr. ing. Hlrsch, Olomuc Ke ■ mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Sevdiin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. £epo stanovanje z 2 sobama, predsobo, kuhinjo in po-selsko sobo 3t Odda tako]. Letno z vsem skupaj 500 K, pri n\ Kraigher, Gosposka ulica št. 5* 3737 Spretni Hi sirupi dobe trajnega opravila w tvornici za kovinsko blago AntOS G&fHfi IilsZ, Gornje Avstrijsko. 3731 Malo iin|gi z eno sobo, kuhinjo in drvarnico se odda takoj alt za februar. Istotam se odda prostorna g^F^ veža za trgovino, branjaiijo ali kramarijo. izve se pri D. Bovšekii, lote« oralu. Kolodvorska ulica 32. Pri SPIl! h vseh iDiettih ieib GMattonii* vračalae sredstvo iesshiibler slatina. Mfidm saion Bidovsfa ulica št. 3 Dvorski trg t. priporoča svojo vmlilfo zalogo okusnih najnovejših damskih in otroSkih klobukov. SPO'tmft čepic in vse v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnišji ceni. Žalni klobuki vedno v zalogi. C Popravila se sprejemaj. 268. Štev, .SLOVENSKI NAROD«, dag 11. novembra 1914. Stran K. Razprodaja čipk, zankarije, mono-gramo« in ostankov blaga po znatno znižanih cenah pri 378i e. ŠINKOVEC Ljubljana, Stari trg itev. S. Knjigovodkinjo in kop esp ondeniinjo zanesljivo izvežbane se za boljšo trgov. ižfce za takoj. Naslov pove upravmštvo »S o?en-$ken3 Naroda«. 3732 Brat*** tiskari«* m ntas*. skSBB naznanja žalostno vest, 4* je njegov ustanovnik in mnogoletni odbornik, gospod Valentin jffrselin tiskarni** i faktor is »ertenr eg sage* lista „Uibacher Zcitusg- danes ob 1. uri ponoči po daljši, težki bolezni preminul. Pogreb dragega člana bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše v Prečni ulici Št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Čast njegovemu spominu! V LJU3LJAN1, dne 11. nov. 1914. Rodbini Arselin in Waibl naznanjata vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je njun predobri oče, oziroma stari oče in tast, gospod Palentin 3r$clin faktor tiskarne Kleinmavr & Bamberg dne II. t. m. ob 1. uri ponoči, previden s svetimi zakramenti, v 75. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni preminul. Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, dne 12. t m. ob 3. uri popolu^rie iz hiše žalosti Prečna ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Sv. Petra. Venci se na željo pokojnikovo hvaležno odklanjajo! V LJUBLJANI, dne 11. novembra 1914. Namesto posebnega naznanila. 3736 fiSANATORIUM-EMONA/J pi ZA NOTRANJE IN KIRURG tCNE BOLEZNI (; P -PORODNIŠNICA y? L JUBLUANA komenskega ulica h \% |/ SEF-zDRy^^.PRrwJ-DfeFR.DERGANC | Dva lepa lokala (velik in majhen) •e ottdasta v Selenburgovi ulici za februarjev termin. Izve se v upravmštvu »Slovenskega Naroda«. 3727 Vsak petek 6106 iže uske is Vel Ua zaloga močno .^sortiranih klobas za narezkov praško In ivr:i£'*o gn*ali; c;st rc^ansko ČaiOO maslo« Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZGLINI delikatesna trgovina v Lincgarfevi ulici. ZZZZZ Najboljša in najzdravejša mTmm^am barva1 m lose in Sircds je dr. Drallea „?«SEILf!, ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno nararno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnoi java in Črna v steklenicah z navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri v Štefan Stz*maii LjubŠjana, Pod Trartčo št. 1. Lasne ki!er pGtllaere in mrežico vseh vrst; filefla'lščBe »n toaleta? ===== potrebščine itd. ---------- Proti prah al em; luskinam in izpadanju ias «I»luje iia?t?elf*šr priznana Tm-tlii Mta i s& lasa Vater? okreo Jolsijan' ?,n\m cesta št. I. po-es novozgrajenega Fran Jožcfovsga ;ubli. mostu. 10 V te< lekarni doMrafo zdravila tudi člani bolcJšfcth blagafn tužne ieieznice, c. kr. tobačne tovarne la ofcr. bolniške blagajno v Mnblian'. Kolere se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dan po 7*o 1 pristnega rastlinskega likerja „FL0RIAN-«a t in si perete usta in roke z rastlinskim žganjem (fluidom) „VIVA" pri mešan i m k vodi. Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od Rastlinske destilacije „F10RIAN« t Ljubljani, Prešeraeva ulica. M. U. dr. Aioizii Vače k. c. kr. višji zdravnik, deželni okrožni zdravnik in železniški višji zdravnik c. kr drž. železnice naznarra v svojem in v imenu svojih otrok Vaclava. Jnliians, Henrikz. Nikolaja, Aloizifa in Marile kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga oziroma mati, gospa Jstarija Vacskova roj. Sejkova 7. novembra 1914 na Dunaju po daljši, mučni bolezni, v starosti 39 let previejena $ sv. zakramenti, mirno v Gospodu zascala. Truplo blage pokojrrce se je S novembra 1914 blagoslovilo na Dunaju in se prepelje na Bohinjsko Bistrico, kjer se bode položilo na pokopališču Sv. Nikolaja k večnemu počitku. • Sv. maša zadušnica se bode darovala 13. novembra 1914 ob 71/2 zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. Venci se v korist „Rdečega križa" hvaležno odklanjajo. Boh« Bistrica, dne 10. novembra 1914. Brez vsakega posebnega obvestila. r Dr. Vinko Tajnšek distriftfni jdravmf^ Olga tir. Tajnšek-oca roj. Zanier -*%žh poročena. »XX* 3728 Št Pavel pri Preboldu, meseca novembra 19?4. L Alfred Biber c Jcr. davčni asisteni Irtna Biber roj. Koželj -^£* poročeno, hj^- 3730 Ljubljana, dne tO. novembra ?9t4. Prodajalka izurjena špecerijske in mešane stroke z daljšo prakso teli atette za takoj ali pozneje. — Zmožna je tudi samostojno voditi filialko. Po-izve se pn gospe Marili tpaBf *▼• *•**■ nasip *t 59, Liaalfana. 3135 Instrukcije bi sprejela učiteljice, da bi poučevala dečke ali deklice ta ljudske šole. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Sloven. Naroda«. 3723 s % M Razglas o pregledovani« črnovoinlkov, ki so roleal leta 1878 do 1890. V smislu določil razpisa ministrstva za domobranstvo z dn6 14. oktobra 1914, Pras. štev. 8177/XIV, se razglaša: 1.) Vsi v letih 1878 do vštetega leta 1890 rojeni črnovojni obvezanci, ki so bili pri naboru ali pri pregledbi „za orožja neapo-SObaim" spoznani a!i če so bili potom superarbitracije (nadpregledbe) izpuščeni iz skupne vojske, iz vojne mornarice, iz domobranstva ali iz orožništva, pridejo k pregledovanju (naboru). 2.) Pregledovanje za mesto Ljubljano se vrši: A. Za domače v ^lubl\stao pristojne črnovojnlke le aloari a) dnć 16. novembra: ob 9. uri za letnik 1884, ob 8. uri za letnik 1890, „ V2IO. uri za letnik 1883; „ 9. uri za letnik 1889, c) dne 18. novembra: „ J210. uri za letnik 1888, ob 8. uri za letnik 1882, „ 10. uri za letnik 1887; „ ! *9. uri za letnik 1881, b) dne 17. novembra: „ 9. uri za letnik I880f ob 8. uri za letnik 1886, „ V2IO. uri za letnik 1879, „ Hm. uri za letnik 1885, „ 10. uri za letnik 1878. B. £a tafe v Lfutrfiac! bivajoče čraovojnike, ki so se v mestnem vojaškem urada v Mestnem doma zglastU za pregledovanje, In sicer: a) dne 19. novembra: ob 9. uri za letnik 1884, ob 8. uri za letnik 1890, „ V2IO. uri za letnik 1883; „ Vi9. uri za letnik 1889, c) dne 21. novembra: „ 9. uri za letnik 1888, ob 8. uri za letnik 1882, 7*10. uri za letnik 1887; „ 729. uri za letnik 1881f b) dne 20. novembra: „ 9. uri za letnik 1880, ob 8. uri za letnik 1886, „ 'A10. uri za letnik 1879, „ I,29. uri za letnik 1885, „ 10. uri za letnik 1878. 3.) Te razvrstitve se je strogo držati. 4.) Uradovanje prične se vselej ob 8. uri dopoldne v Mestnem domu, Cesarja Jožefa trg št. 2. 5.) Posebni pozivi se ne bodo dostavljali. 6.) Črnovojne legitimacijske liste, v kolikor so se izdali pri zglasitvi, je k pregledovanju prinesti seboj. Pri vožnjah po železnici je črnovojne legitimacijske liste pokazati pri blagajni, da se označijo. 7.) Črnovojnikom je priti pravočasno, snažnim In treznim na pregledovališče ter jim je prinesti seboj izkazila za morebitno olajšilo po § 29. v. z. (duhovniki in kandidatje duhovnega stanu) ali za olajšilo kot enoletni prostovoljci. Na ta način je tudi dokazati že podeljena oprostitev od črnovojniške službe. 8.) Za črnovojnike, ki izostanejo od pregledovanja, se vrši naknadno pregledovanje. Dnevi pregledovanja se pozneje objavijo. 9.) O pregledovanju črnovojnikov, ki bivajo v Bosni, Hercegovini in izven monarhije se izdajo posebna navodila. 10.) Črnovojniki, pri katerih pokažejo poizvedbe, da so neopravičeno izostali od pregledovanja, se izroče najbližjemu domobranskemu sodišču. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. novembra 1914. Prodaja. Ssse 17. novembra 1314 dopoldne ob 10. mi vrši se v Kočevju prostovoljna prodaja :: zemljišča :: v konkurzti se nahajajoče Amalije Schleimer vi. št 369 k. o. KoŽevje, obstoječe iz stavbne parcele Št. 157 in na njej stoječe hiSe št. 99 v Kočevju, v kateri se nahaja žaga in mlin z vzidanim bencinovim novim motorjem. Izklicna cena je K 20 000, pod katero se ne proda. Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v FCotffivin v anrii St X. •5*o<* Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar •laioji jI. p. 1 uKiistn. la m Mtaji ifen 127 cvetlični salon samo fod Tratilo Jte?. 2. patof C«vliarak**a aMsta. Mita žalna »lil rani. tttlmit spim, mm tnbi iti ftuaal« —fill« teta«. miafiji u IMi teti O. Strun 6« .SLOVENSKI NAROD', dae 11. novembra 1914. 268. Štev Priporočamo našim s gospodinjam g _____ — —- KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske s tovarne y Ljubljani B^V> • • J I Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov g MM M DI !■ ||| JK ■ ■ A** W SV ■ donučega Izdelka. Za naročila po meri največja izbera LJUDLJflllllj I lil I m I =—=^=n tu- in inozemskega blaga. --------:=== . • ^nl\pT I Mm W Bra kOBktfMcel SoUdna postrežba! Najnižje cene! MCS&ffil tFj| Sta 19i IPf sprejme se ^mm učenec pri tvrdki M. Spreitzer, trgovina na debelo. 3699 iigmsti guinii „ielesatnar" i večletno prakso, m aprtJaM. Ponudbe na upram. »Slov. Nar.« pod „železo 3710" 3710 "V Advokat dr. Fran Ksac. Poček vljudno naznanja, da je premestil svojo pisarno iz Starega trga št. 30. Ljubljana Sv. tPstra cesta št. tt zraven hotela JUoyd ;6S3 na vogalu v kolodvorsko ulico* Produktivno zadrugo ljubljanskih1 mizarje« registrovana zadr. ga z omejeno zavezo. = Tovarna n* Glincah pri Ljubljani. == Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje Prevzema kompletne oprave za 1 Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamč: za solidno delo. ======== Proračune se dopožlje na zahtevo brezplačno ia v najkrajšem času. J. Zamijeti t«vl|arskl r-iojster ¥ LJubljani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdelale tudi prave gorske In telovadake čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128 Slamorezulce za pogon z roko aH s silo, vrstila, mliao za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeulce, patentovane brzoparilce kotle različnih sistemov, sušilnice z* sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sojalso stroja ter vsakovrstne druge poljedelske stroje slovitih tovarn^ zajamčeno brezhibnih, po znano ' najnižjih cenah priporoča =^== edina domača razpošiljalnica poljedelskih strojev M STUPICA V Ijiji, jvtartje Terezije cesta štev. 1. Velika zaloga izvrstnih peči j od najenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne ieleznlne, orodja, strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr. — Gene najnižje! ■■ Postrežba poštena in točna. Ceniki interesentom brezplačno na razpolago. '3I1N0S NVAI {jdqzi v\\\d\ a m i|3uosej i|i§l9Aou(mi a Banu. *aoi||miu«|s i||ffeu«iepouif«u e6o|*x ci!|OA Sm% Vojni čas! usodna priliko! Vsled obile zaloge ur, zlatnine, srebmine in lepih briljantov, nudim cenj. odjemalcem sedaj Še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4*— in 5*— dokler še stara zaloga. Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato. V vojnem času je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali žepna budilka, kakršno dobite samo pri stari res domači tvrdki n\ čuden LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 1. Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in pošt. prosto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■t Delniška glavnica 8,000.000 kron. u 253° Stt*iV.8l*|Glfa tlliC3 ŠtCVa 2. Bexer.nl fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spije hi, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. , Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ki niso W \\ O Kupuje In proda'a srečke, valute in vrednostne podvržene moratoriju ter Jihobrest. od dne vloge po čistih ZL |n Ia _ . : \. „ ._____ Vloge proti dvomesečni odpovedi se obrestujejo po 5°0. HT |2 |0 = papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. :; Najnižje cene. Najnižje cene. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe v Ljubljani in na deželi od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato ascaloigo »««.!■ M«.*uAk«2iM mm sMulii* nakori kovtaaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, VSStl POireDSCIn >0 inrllCe, mm cvetlice, ***** porcelana in perL Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cene znatno nižje kakor drugod! Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Posebno so tudi priporoča oatau ssrsnalnsni ns anten, M fenaps svetne v deželni bolnici. Te pearofco eskraaje po Isroeno alzklli conah. Za slučal potrte« m iHMm priporoča JOSIP 'JZTTJEttSZ-