LETO IV
tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE za elektromehaniko, telekomunikacije, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Zbor aktiva ZB Elektro-mehanike je razpravljal o gospodarjenju v tovarni
KRANJ, 27. MAJA — V dvorani delavskega samoupravljanja je zasedal zbor ZB »Elektromehanike«, ki so mu prisostvovali mnogi gostje, med katerimi pa ni bilo opaziti nikogar iz občinske skupščine, čeprav so bila vabila poslana, člani ZB so se zbrali v izrednem številu, kar je vsekakor prav in pohvalno, saj so razpravljali o sedanji resni gospodarski situaciji.
V uvodnem govoru je' tajr. nik ZB Franc Križnar sežna-v nil navzoče Z namenom se-; stanka, • nato pa je v imenu komisije, aktiva ZB poročal o , ukrepih, ki se v zadnjem ča-
-	su uveljavljajo v cilju stabi-, lizacije našega gospodarstva.
V nadaljevanju je med dru-; gim dejal:»Ker aktiv ZB dela in še srečuje s problemi v vsakdanji praksi je prav, da se tudi naš aktiv aktivno . vključi v reševanje gospodar-I ské problematike tovarne in 'c po sydjih močeh prispeva, da ÍT- so postopoma . in učinkovito rešttjejO.
Naša tovarna je v preteklih letih dosegala , precejšnje uspehe, ki so bili rezultat prizadevanja celotnega kolektiva. Poleg razvijanja lastne proizvodnje, je naša tovarna v preteklosti prispevala velik delež k nastajanju novih tovarn, ki so zrasle iz sestava kranjske tovarne in ki jim je nudila poleg materialne tudi , . strokovho pomoč. Ž integra-S ; cijo smo se srečali z novimi : P-’oblemi, ki jih je delovni L, kolektiv skušal čim uspešnej-, Se reševati.
Višja proizvodnja, znižanje poslovnih stroškov in skrajno Varčevanje, naj nam bo geslo za naše delo. Proučiti je treba učinkovitost in koristnost posameznih služb in kje je trena Uveljavljati vse možne racionalizacije dela. Pri tem reševanju se je na vsak način : Jreba izogniti primitivizmu, .£ n.am v nagdci lahko več
—	škodi kot koristi. Ukrepi naj ne bodo enkratna akcija, pač
, Pu naj bi bil to proces, ki se : nenehno prilagaja raznim: si-.nacijam in kjer naj sodeluje ■ sl<*erni član kolektiva. V ta Proces naj se posebno vkJju-1? .ñlam ZB, ki morajo z ustnimi r vzgledi pozitivno J5-Vati na reševanje proble-- ?? svoje delovne okolice.«'
drugi točki je predsednik n Podjetja 'Miro - Mihovec;
predloge kadrovske nki naj bi prišli v kot kriteriji/-’ če bi vsemu prizadevanju ji1,!10 do odpustov. Hkrati jé s[-Predlagal, naj se po-1 komisija, ki bo predla-
gafa predloge za odpust delavcev in to v naslednjem sestavu: šef organizacije,- šef: kadrovske službe, 2 člana sindikata, 2 člana ZK, 2 člana ZB, 2 člana ZMS in 1 član socialne službe. Predlagana komisija naj bi preverila predloge za odpust in jih nato dala v pretres samoupravnim organom.
V	tretji točki dnevnega reda so člani ZB stavili vodstvu podjetja in, tovarne 69 vprašanj, ki so se največ nanašala na gospodarjenje, ncsprova-
rjanje nekaterih sklepov -samoupravnih organov, premajhno informiranost članov kolektiva, kriterije pri odpustu, odgovornosti, napake posameznikov, delu.ZZ A, reprezentanci, nadure, integracijo, pokrivanja izgub drugim tovarnam, previsoke stroške najemnin (400 milijonov), krivce za neuspehe, delo v ATN, prevoze, dvojne zaslužkarje (učijo med delovnim časom v šolah in so dvakrat plačani), preveliko število, režij’cev, zniževanje OD, kadrovanj e, specializacijo in delovho disciplino.
Direktor kranjske tovarne ing. Danilo Dolgan je v daljšem govoru seznanil navzoče z nekaterimi težavami, odgovoril pa je tudj na številna vprašanja, ki so bila nanj naslovljena. Kratek izvleček govora bi bil takle:
V	splošni montaži so zastoji zaradi pomanjkanja materiala. Avtomatske telefonske naprave so zelo perspektivna panoga, žal, organizacija še1* ne teče v redu. Tudi tam občutimo pomanjkanje materiala. Vodstvenega kadra v ATN je premalo. ZZA bo moral skladnOje delati s proizvaialci-zato bo prav, če se tekoči razvoj -čimprej priključi tovarni. Zadovoljive finančne uspehe je .pričakovati takrat, ko bo obrat ATN opremljen in specializiran. Restrikcije investicij so izgradnjo zelo zadrževale.
Vso podporo moramo nuditi' nabavni službi. Gospodarsko planski sektor - je najbolj boleča točka v tovarni, (Dalje na 4. strani)
Pogled na del razstavnega prostora, ki ponazarja poslovno sodelovanje: ISKRA, RIZ In »Rudi čajavec« •	\.
»Iskra« na sejmu tehnike v Beoaradu
V Beogradu je bil 24. maja odprt 9. mednarodni sejem tehnike. Slovesno je sejem otvoril predsednik Tito, ki je v spremstvu visokih funkcionarjev nato obšel razstavne prostore številnih domačih m tujih razsiavljalcev. Ob ogledu sejma se je predsednik republike najbolj zanimal- za nove domače izdelke in za izdelke, ki jih izvažamo.
Ko je šel predsednik Tito mimo razstavnega prostora, kjer razstavljajo ISKRA, RIZ in RUDI ČAJAVEC v okviru poslovnega sodelovanja, se je
ustavil in se pri tov. Vukosav-ijeviču, Karabegoviču in Hog-geu zanimal za naš juke box. Le-tega si je skrbno ogledal in poudaril, da je drugačen od tistega, ki ga ima sam. Dalje se je visoki gost zanimal 'še za nekatere druge izdelke, ki sta jih poleg ISKRE raztavili še podjetji RIZ in RUDI ČAJAVEC.
Sicer je letošnje sodelovanje- ISKRE in obeh partnerjev poslovnega sodelovanja na beograjskem sejmu tehnike, veliko bolj skromno po obsegu, kljub temu pa solidno
Naš letošnji uvoz
Glede na to, da je kljub dosedanjemu solidnemu izpolnjevanju našega izvoznega plana za prvo polletje 1965 ustvarjena obveznost do pogodbe z Jugobanko, je z deviznimi sredstvi za nabavo reprodukcijskega materiala še vedno dovolj težav, če pogledamo povprečje uvoza v meseeih preteklega leta, tedaj na primer vidimo, da je naše podjetje v letošnjem aprilu uvozilo komaj 61 tyo materiala od tega, kolikor je znašal lanski povprečni mesečni uvoz.
Pri tem ni krivo samo pomanjkanje deviznih sredstev za nova naročila materiala v tujini, pač pa še vrsta dobav iz lanskega leta, ki -jih še nismo poravnali in nam zato dobavitelji- odpošiljajo • nove koBčine materiala šele potem, ko poravnamo lanske obveznosti. V zadnjem času še jb s-tvar s plačili naših lanskih obveznosti sicer delno izboljšala,' vendar pa še ved-, no plačila zaostajajo za predvideno dir, arniko, kar ustvar-
ja nadaljnje težave pri uvozit prepotrebnega materiala.
V malone vseh naših tovarnah dokaj neugodno občutijo pomanjkanje uvoznih reprodukcijskih materialov v letošnjem letu, čemur je nadalje krivo tudi to, da je Jugobanka v prvih štirih mesecih 1965, vštevši delež pripadajočih obveznosti iz 1.1964 za to obdobje izpolnila le 52 % svojih pogodbenih obveznosti do našega podjetja. Ažurnejše izpolnjevanje obveznosti Jugobanke bi v proizvodnji vsekakor povzročalo manjše težave, hkrati - pa ustvarjalo ugodnejše pogoje za izpolnjevanje naših izvoznih obveznosti.
Naša nabavna služba je v aprilu uspela že v precejšnji mert preusmeriti uvoz . reprodukcijskega materiala s konvertibilnega valutnega, področja na uvoz iz vzhodnih držav in sosednje Italije. To je vsekakor pohvale vreden rezultat, saj je kljub vsemu z vzhodnimi valutami Stvar nekoliko-lažja kot š konvertibilnimi.
aranžirani' razstavni prostor privablja številne obiskovalce .sejma. Zlasti veliko je zanimanja za nove izdelke,, kot na primer 'za razstavljeni, m težko pričakovani vrtalni ; stroj, EVS 06/11 z dvojno izolacijo, nova izvedba TV ’stabilizator-ja, tranzistorski radijski sprejemnik »Bled« za vgradnjo v avtomobil, ventilator »Optima«, termični javljalec požara, telefonski apafat- z inver-torjem in univerzalni instrument US5a.
Izmed naših standardnih izdelkov je na sejmii razstavljena še skupina relejev standardne proizvodnje in kom-' plet avtomatskih zaščitnih na-,: prav za hidroenergetske naprave in samostojne transformatorske postaje. To pot pa naše podjetje nastopa tudi kot najbolj popoln razstav-Ijalec celotnega asortimenta elementov za elektroniko, s
Dan po otvoritvi, letošnjega beograjskega sejma tehnike, -je poleg drugih visokih funkcionarjev sejem obiskal tudi tov. Miha Marinko, ki si je natančno ogledal naš. razstavni prostor iin se v desetminutnem razgovoru s tov. .Orehkom in Karabegovičem zarti- . mal zlasti za naše nove izdelke, kako uspevamo pri izvozu in kako je'z delitvijo dela.
Pri tem je tovariš Miha Marinko izrazil svoje mnenje, da je v tem času najpomembnejše najti bližnjioo za sodelovanje vseh jugoslovanskih proizvajalcev s področja elek-tro industrije.
Tudi sicer je za razstavni prostor ISKRE, RIZ in tovarne RUDI ČAJAVEC dovolj zanimanja obiskovalcev, zato ja upati, da bo prinesel tudi določene komercialne rezultata,
M. Žlvanovič
x Okrepi DS kranjske tovarne za zboljšanje finančne situacije
V petek, 28. maja je polnoštevilno zasedal DS »Elek- naravno fluktuacijo in s nika sindikata, dva zastop- bon ali če gre za osebe, ¡y tromehanike«, ki je skoraj v 5-urai razpravi sprejel sikrajino omejitvijo zaposlo- mika ZB, 2 zastopnika ZK, lahko bistveno pripomorejo važne sklepe k preudarnemu reševanju perečega gospo- yanja novih delavcev, v dnu- dva zastopnika mladinske or- k boljšemu poslovanju to-darskega stanja. Po poročilih o nastali situaciji, ki so gi vrsti pa z odpustom. Osnov- ganizacije in socialni de- vame.
jo članom DS posredovali direktor ing. Danilo Dolgan ni kriterij pit odpuščanju lavec.	Delavski svet zadolžuje vse
in vodje sektorjev, so bili prebrani tudi predlogi in naj bo dosedanja delovna Za delavce, ki jiim bo od- šefe sektorjev, da do skraj-vprašanja članov kolektiva, ki so jih ie-ti stavljali na disciplina in prizadevanje pri povedano delovno razmerje, nositi omejijo nadurno delo informativnih sestankih,	delu. Pri tern je treba upo-- zadolžuje DS šefa splošnega in o rezultatih tega ukrepa
,	_	,	.	,___ § ,	.... števaiti vse omejitve, ki jih sektorja, da posreduje v mesečino poročajo upravne-
povzamemo, da^na tej vsakemu delavcu omogočita **,& «*„* 0	ostalih podijetjihzTzaiposli- urn odhonTtovariie.
merjih.	. ,tev teh delavcev.	. Delavski svet zadolžuje
Formira naj se komisija Skrajno pa se mora orne- šefa splošnega sektorja, da DS, ki bo reševala vse pro- jiiti zaposlovanje nove delov- prouči vse možne variante
seji v veliki večini razprav- neprekinjen 10-dnevnd redni ljaii predvsem neposredni letni dopust, po predvidenem proizvajalci, moramo reči, da planu koriščenja dopustov.
so se zavedali resnosti polo- e) V primerih, ko je žara- Kleine Y we2f z odpuščanjem ne sile. Na novo se v delovno za znižanje stroškov prevoza žaja. Govorila so brez ihtavo- di pomikanja dela treba Jggjgj	^	razmerje sprejemajo le tisti delavcev in pošljTu^S
Komisijo sestavljajo: šef -delavci, do katerih ima to- mu odboru konkretne pred-
nr)	kadrovske službe, šef organi- varna pogodbene obveznosti, loge, z izračunom prihran-
||	zaoijskega biroja, dva zastop- če jo za sprejem obvezuje za- kov, do 4.6.1965.
Iskra ima premalo analitičnih služb
siti, ki kaj rada zapelje razne poslati delavce domov z seje na stranski tir, pač pa 80 % osebnim dohodkom, se je iz raziprave izluščila le (Praiyihük o delitvi ena misel: energični ukrepi 16a), naj se za matere sarnoso nujni, če hočemo, da hrani-lke skuša zagotovita pri-bomo gospodarili tako, kot merno drugo delo v tovarni, je možno v dani situaciji. • f) Dodatno k zgornjim Notranje probleme moramo ukrepom fia j strokovne služ-
rešiti sami. '	be tovarne izdelajo primeren	......	.	.	.
Po nekajurni razpravi . je sistem, po. katerem bodo	Odkar je	bila v	ISKRI or—	mera do primera. Pa tudi, če	hodno	potrebna.	Sebe pa
pri obravnavi gospodarske osebni dohodki posameznika	ganizirana	sekcija	ekonomu-	jih že delamo, ^morajo vec-	borno	spoznali, ce	bomo. or-
problematike DS sprejel na- odvisni tako od uspeha de-	stov, teko	živahne	razprave o.	krat^-sluziti določenemu cilju,	gamizdrali dobre	analitične
slednje sklepe:	' lovne enote, kakor tudi od tem, kako zboljšati ekonom- ki je ze vnaprej direktno službe. Prav bi bilo, da. bi
Takoj je treba pripraviti uspeha celotne tovarne. -sfce rezultate podjetja. Že pri opredeljen.	ugotovili naš položaj na
rebalans plana proizvodnje. Zaradi znižanja proizvodne- prvih korakih pa so ekono- Takšne analize pa niso zunaj, naš\ položaj v od-s katerim naj se vrednost ga plana in s tem zmanjšane- mi-sti morali ugotoviti, da so zmeraj koristne, ker nas mo- J°su do konkurence, na> eksterne proizvodnje zniža od ga obsega dela je treba nujno v našem podjetju analitične rejo zavesti na napačno pot. se„ možnosti izvoza, torej 17.414 milij. din na približno znižati tudi število zaposle- službe zanemarjene. Gospo- Zato morajo biti analize raz- naš položaj na tržišču . zg 15.700 milij. 'din, to jé za nih ža okrog 200. To znižanje darskih analiz ne delamo si- bremenjene kakršnihkoli vpli- vse moramo imeti dobro
temveč od pri-	vov in morajo pokazati le	organizirano	konjunktumo
dejansko stanje. Le take službo in raziskavo trga (se-anaiize lahko služijo samo-	tlanja služba	za raziskavo
upravnim, in upravnim orga- trga ni kos nalogam). P raz-nom pri upravljanju podjet- iskavi trga in o njem vlogi je ja, pri usmerjanju gospodar- bilo ž.e precej govora in smo L ske politike. Samoupravni tudi brali nekaj člankov v
■--------UPPpm	v ^ .u- ■ „	številom ■■■ morajo poznati de- našem listu ISKRA Mo je
Stvi	v	prvi	tretjini letošnjega	varno avtoelektričnih izdelkov	oseb, za katere bo treba ure-	Janško stanje. Le tako more-	cta5llh. .. f;1 aeKaJ dekiarato-
leta,	je	treba	uvesti skrajno	v Novi Gorici, kjer si mar-	diti prenočišča, prehrano in	ib sprejemati pomembne obljub, da	bomo to sluz-
vseh vrstah	xjdvl pripravljalni odbor pri-	prilagoditi sam tekmovalni	sklepe, ki so lahko usodnega ° prema nun	z mrtve t e.
zadeva, da bi čimbolje organi- program.	- pomena za podjetje.	Za vse najdemo časa, za sred-
10%,
Da bi zagotovili pozitivni finančni rezultat ob koncu leta, In da bi nadomestili sredstva za osebne dohodke' v višini približno 150 milij. din, ki so bila izplačana nad dejansko ustvarjeniimi sred-
naj se izvede v prvi vrsti z stematično.
Skrbne priprave na IL letne športne igre Iskre
Povprašali smo v našo to- nal z dejanskim
varčevanje
stroškov.
pn
V ta
namen naj finančni zirai letošnje II. letne športne
škov za drugo polletje, ki naj predvidi znižanje vseh vrst stroškov. Obenem naj pripravi način, kako se bodo ti stroški redno mesečno kontrolirali po delov, enotah.
-C-
dobimo devize za nadaljnjo krat pomembno«, glavne proizvodnjo m ko mednarod- * na delitev dela postaja: naše gospodarstvo, ¿lasti za elektrbindustrijo, nedb-
je, da pokažemo! na sejmi za prototip, kd bo ostal le same pa
(Dalje na 3. strani) .
. j.	.	stva in ljudi za analdtičiie
sektor pripravi nov plan stro- 7~l-----SpU---------™T7“~ Prepričani smo, da se šport-. Čudno je, da pn sedanji- službe je pa škoda vsakega
sektor pripra^no^p^stro-	igre v počastitev 20-letmce -	niki v naših tovarnah m ZZA	stopnji razvoja našega go-	¡¡¡¡¡¡^ L&ko vtaknemo v
osvoboditve m 20-letmce ob-	vestno pripravljajo na sreča-	s-podarstva in našega podjet-	kakšne investiciie nekai sto
stoja podjetja.	i	nje v Novi Gorici, zato bi bi-	J>, ko govorimo o ČO-mili-	peT^o, &
Pripravljalni odbor z vso	lo prav, da. jih sindikalne po-	l^um proizvodnji,^ še -nismo	nam j>0'do kaj daje. Razvoj
doslednostjo in natančnost-	družnice v tovarnah čimprej	spoznala, kako-nujno je po-	nekaterega izdelka in . uvaja-
zo izvaja vsa pripravljal-	prijavijo pripravljalnemu od-	trfbno, da poznamo samega	nje v proizvodnjo stane tudi
Da hi se'skupna	mi dela,' kakor to zahte-	boru in stem prispevajo svoj	sebe--To je tembolj potreb-	nekaj desetin milijonov, nf
vsota izplačanih »seihnib do-	va aas> * ga še loči od tega	delež k solidni organizaciji te	no uanes, ko se moramo	vemo pa še, kakšen plasiiM
hodkov uidUadila z dejansko	pomembnega športnega do-	velike manifestacije športni-	“*Jj 11 a z“na,nj_1 ¡11|§|S	bo ta izdelek imel. To več-
ustvarjenimi sredstvi, maj se	godka._ Seveda še sproti do-	kov ISKRE,
osebni dohodki v bodoče ob- P°^niuje ali spreminja pro- Na svidenje torej v Novi računavajo takole:	gram slavnostnih dni 26. in Gorici ,26. in 27. .junija t. L!
a)	Pri obračunu za mesec 27. junija, ko bo Nova Gorica
maj naj se uporabi za vso živahno razpoložena sprejela tovarno enoten faktor »timu- številne športnike, a verjetno ladje 0,90, ker bo tudi letni tudi druge člane delovnih ko-plan proizvodnje znižam za lektivov naših tovarn, ki bo-približno 10%.	, 1 do nedvomno to priložnost
b)	V naslednjih mesecih tudi izkoristili za obisk in
naj se skupna vsota izplača- ogled tovarne v Novi Gorici, nih osebnih dohodkov zniža Nedvomno ima pripravljal-za 8%, s tem, da se poleg nj odbor polne roke dela in ene plačane proste sobote skrbi, kako iz skromnih sred-uvedeta še dve neplačani štev, ki jih ima na razpolago, prositi ^ soboti, pri čemer yae pripraviti v redu in one-ostanejo v veljavi dosedanje mogočiti kakršen koli spodrs-obracunske postavke.	ljaj. Ce bodo pri tem svoje
c)	Ce bodo dam pogoji, naioge pravočasno in v celoti naj produktivne delovne eno- Spolnili tudi vsi drugi, poleg te delajo tudi ob sobotah, pripravljalnega odbora v toka so prectvidiene kot nepta-
čane, s tem, da so delavci za ]ahko pričakujemo solidno svoje delo normalno plačani, prireditev, ki bo do svoje po-
Po potrebi se neplačana pax>-	------1 - * ----------------- --------— -- - -----------j— — .--------—--------- —	„
sta sobota lahko prenese na	naleteli na odzive znotraj ko- stanju posebno potrebno od- tem v zvezi, se delijo v dve
Odločna akcija je okrepila notranje sile kolektiva
KRANJ, 26. maja — Tovarniški komite je na svoji seji nju in vidi eno glavnih nalog razpravljal o nastali gospodarski in politični situaciji znotraj Elektromehanike ih podjetja ter sklenil; da posebna komisija v kateri so tovariši ing. Nedog, Kuhar, štefe, čuda in Krstič, iz te razprave oblikuje sklepe, ki jih posredujemo vsem članom kolektiva.
1. Komunisti so pri svoji ljudi nehote pojavljala
komunistov v neposrednem političnem usmerjanju idej is hotenj množic v družbeno ia gospodarsko napredno smer.
4, Izhod iz-nastale situacij« je treba iskati predvsem v pot ekonomskih rešitvah, ki mo-
vami v Novi Gorici tedni “““«h«»	»>"i* ‘J““	pujavijcua
lahko rvričaikniemo 'solidno	aktivnosti že Pred tem opo-	čakanja na rešitve problemov	rajo temeljiti na izboljšanju
nrireditCT lribo A? svTie no-	zar^ali na gospodarski položaj	od zgoraj ali izven podjetja,	notranje ekonomike podjetja
Po potrebi	se neplačana pro-	nojnosti t<7iaia	tovarne in podjetja, toda niso	Smatramo, da je v sedanjem	in tovarne. Naloge, ki so s
sta sobota	lahko prenese	na	LlL	naleteU na odzive znotraj ko-	stanju posebno potrebno od-	tem v zvezi, se delijo •
kak , drug	dan v tednu.	O	XI lepega vremena, pa nain	ihtiva. Spričo naraščajočih	govornost služb in posamez-, skupini. Reševati moramo
DO 16 Ulil V JMOVl vrOnCl pn-	fpvotr on hili nrimnrnni	nilrmr nodurmmnn	+ro.n,Tj-n^ ol+.rnn!
pn' težav so bili primorani začeti nikov nedvoumno definirati' trenutno situacijo z ukrepi z odločnejšo akcijo, ki je in glede na izpolnjevanje na- ki naj prinesejo hitro olajša-
delu na dan neplačanih pro- ■
Sitih sobot in o prenosu pro- J	L,  —, r—
sle sobote na nek drug dan he nekaj je,	kar prizadevni	vzbudila notranje sile kolek-	log zaostriti osebno oidgovor-	nje stanja in ki	lahko imajo
v tednu odloča uprava to-	pripravljalni	odbor malce	tiva.	nost. Vse svoje sile moramo	tudi kratkoročni	značaj, toda
yame.	vznemirja in	tudi ovira —	2. Dosedanja praksa nam je	predvsem orientirati v rese-	paziti moramo,	da ne bodo
d)	V kolikor bi zastoji v	namreč vprašanje prijav tek-	onemogočala objektivno raz-	vanje naših notranjih proble-	imeli kvarnih	posledic za
proizvodnji bili večji od dveh mpvalcev. Posamezne tovarne mejevanje odgovornosti služb mov.	daljšo dobo. Druga še važnej-
dmi na mesec, i".sj delavci v namreč še niso prijavile svo- oziroma posameznikov v pod- 3. Komite smatra, da je gi- ša vrsta nalog, ki se postav-Času zastojev koristijo svoj jih udeležencev, čeprav bi to jetju in tovarni, kakor tučtt v banje množic kolektiva na lja pred nas so ukrepi, ki naj redni letni dopust. Ne glede morale že storiti, da bi pri- medsebojnih odnosih. To je osnovi alkoij, Ud so bile, sedaj v bodoče prinesejo bistvene na to dotočalo pa se mora pravi jahti odbor lahko raču- vzroka da ce je v miselnosti g neenotno ugnaerjp^gm *¿1- preutrepe in radikalne trezne
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
■ s
c kleni 3. seje ’	sebojnih uslug, kot to dolo- izpad proizvodnje. Takim hitrejšega obračanja obrat- © V zvezi s štednjo ki je
fl v	čajo določila	statuta pod-	ukrepom v tovarnah se bodo	nih sredstev	sprejeti od sa-	potrebna v nastali	situaoiji
UO podjetja	jetja.	podredile	tudi skupne službe,	moupravnih organov podjetja	UO naroča vsem	enotam
»Predlog programskega • UO prelaga obravnavo b) Nadaljnje skrajševanje na več sejah v pretekli man- podjetja, da do 6.6.1965 spo-s ek tor j a za	sanacijo tovarn:	razdelitve izgub mod	tovar-	delovnega časa v podjetju	datni dobi,	nazadnje dne	ročijo vse ukrepe za	znižanje
Avtomatika,	Naprave,	Radij-	110 Avtomatika	Pržan	in To-	se odloži do izboljšanja'go-	19.5,1965, in	ker imajo to-	materialnih stroškov	poslova-
ski sprejemniki, Mikron in va™° radijskih sprejemnikov spodarskega Stanja v tovar- vame svoje obračune za 4 nja gospodarski komisiji UO Usmerniki bo obravnavan na Sežana na naslednjo sejo n ah in v podjetju kot celoti, mesece izdelane, UO naroča podjetja, seji UO dne 4.6.1965.	UO. Finančni sektor naj iz- c) Vse enote podjetja so tovarnam, da do 6. 6. 1965 Gospodarska komisija naj
Z ozirom na težavnost pro- d®*® v skladu s predlogom odgovorne za dosledno izva- poročajo o rezultatih izvaja- po proučitvi izdela predlog blema in odgovornost, ki jo gospodarske komisije delitev janje sklepa samoupravnih nja sklepa glede hitrejšega najustreznejših ukrepov za UO nosi pri tem za svoje od- izgube za leto 1963 po objek- organov podjetja glede zapo- obračanja, podvzetih ukrepih varčevanje in ga predloži ločitve, UO naroča program- tivnem merilu na podlagi ^slovanja novih delavcev. Ob in vzrokih, ki onemogočajo upravnemu odboru v razpra-skemu sektorju, da pravo- knjigovodskih podatkov, če rebalansu proizvodnega plana hitrejše obračanje teh sred- vo do 11.6.1965 časno — do 31.5. izdela gra-	so na razpolago, ob sodelo-	je potrebno prilagoditi tudi	štev.	© UO potrjuje poročila za
divo za razpravo.	vanju s prizadetima^ tovarna-	planirano število zaposlenih.	Finančni	sektor naj na	mesec april in naroča skup-
•	UO soglaša s predlaga:	ta pripravi varianto de- ® Zaradi J neizpolnjevanja osnovi teh poročil predloži nim službam, da v poročilih
no terminsko in vsebinsko	tave izgub, kot jo predlaga	proizvodnega, plana morajo	upravnemu odboru zbirno	za mesec maj podajo tudi
obravnavo dolgoročne izvoz-	sekretariat, podjetja v smislu	tovarne: Naprave, Usmerniki,	poročilo (gibanje na razredih	skupne predloge sklepov,
ne orientacije podjetja. Staž-	delitve sredstev med obema	RA sprejemniki obračunati in	3 in 5 po mesecih) najkasne-	predhodno koordinirane med
be uprave se morajo držati tovarnama za 1.1.1965.	izplačati osebne dohodke za je do 25. 6. 1965. Finančni prizadetimi sektorji,
predlaganih rokov. Gospodar-	® Na podlagi ^ ugotovitev	maj v višini 80% obračun-	sektor naj	do istega termina	© UO pooblašča finančni
sld plan za pritaRInje leto	gospodarske komisije in raz-	skih osnov.	posebej pregleda in poroča	sektor, da odvisno od stališč
mora vsebovati problemati- prave na upravnem odbora Tovarne Elektromefaanika, o gospodarjenju z obratnimi SGB in po njej odobrenih ko in način odplačevanja	UO predlaga, da se defini-	Avtomatika, Avtoizdelki, Kon-	sredstvi v tovarnah: Radijski	kreditov odločno nadaljuje
anuitet inozemskih kreditov	tivna rešitev pokrivanja raz-	denzatorji. Elektronika, Pol-	sprejemniki, Polprevodniki in	akcijo za - nabavo mehano-
za opremo glede na to, da	Fk med izvoznimi cenami in	prevodniki in skupne službe	Elementi, ki kažejo največje	grafskih sredstev. V okvira
bo UO podjetja dokončno	cenami na domačem trgu	morajo obračunati in izpla-	odstopanje od sprejetih nor-	možnosti naj se realizira
sklepal o dolgoročni izvozni obravnava skupno s poroči- čati osebne dohodke za maj mativov.	prva predlagana varianta,
orientaciji šele v marcu 1966. tam in pripombami na poro- v višini 90 % od obračunskih
© UO sprejema na znanje čilo finančnega teama.	osnov.	I I *
poročilo finančnega direk- Do istega termina, to je do Tovarne: Aparati, Eiektro- In Jr n n 1 torja o vzrokih težke situa-	16.-6. 1965, naj sekretariat	motorji, Instrumenti in Ele-	lOlVl d I
cije v TEN s tem, da se po-	podjetja pripravi tudi uradno	menti pa izplačajo OD, kakor
ročilu o sanaciji Tovarne	tolmačenje 2. odstavka čle-	jim to dovoljujejo merila	(nadaljevanje z 2. strani)
elektronskih naprav,	katero	na 69 statuta podjetja.	njihovega pravilnika o delitvi
bo podal programski	sektor,	® Pri obračunu deviznih	OD, vendar ne več kot 100%	prototip.	Toda	mi ne živimo
doda še alternativna	rešitev	sredstev iz retencijske kvote	obračunskih' osnov.	od proizvodov,	iki jih samo
za finančno sanacijo te to- med tovarnami, skupnimi UO priporoča ZZA in šol- pokažemo, živimo od prodanih vame.	službami ter ZZA se vrednost skemu centra, da izplačata števcev, telefonskih central,
Rok — naslednja seja UO, dolarja obračunava na način, OD za maj enako kot skupne stikal, naprav, elementov, J ra-to Je do 4.6.1965.	ki je bH do sedaj v veljavi, službe podjetja — največ dieaparatov itd., itd. Tudi v
•	UO sprejema finančno UO bo ponovno razpravljal 90% od obračunskih osnov, propagandne akcije znamo poročilo o sanaciji Tovarne o tem ob sprejetju novih de- Finančni sektor bo posre- vložiti po desetine milijonov, radijskih sprejemnikov v Se- viznih predpisov v mesecu doval tovarnam izračune o ne da bi poznaii končni uoi-
Jani oziroma tovarne Avto- juliju	koriščenju mase za OD	nek, z druge strani pa redu-
matika v Pržanu, Tovarne « Na predlog organizacij- Izplačevanje st.mulaaje v cira’m<) strožke propa.g£mde 1 usmernikov v Novem	mesta	sko-kadrovskega sektorja_UO	celotnem podjetju se zadrzi	^rez	ana1i7P ^ ne
ln tovarne Mikron	Prilep,	sprejema naslednje sklepe:	do sprejetja gospodarskega	^emo gg-	je tQ	praviim0 kar
Problematika tovarne v Pr- a) Vse tovarne, ki delajo plana, v katerem bo točno gglgj^ al- neP Žanu bo kompleksno obrav- s skrajšanim ali z delno določen način formiranja ma-
navana pri obravnavi predlo- skrajšanim delovnim časom, se za OD.	Za sekcijo ^kopomistov bo
igov za sanacije, ki jih bo naj v slučaju izboljšanja UO zadolžuje samoupravne torej dela dovolj. Angažirati Izdelal programski sektor do preskrbe z repromaterialom organe vseh enot podjetja, da bo potrebno skupine stro-
31.5.1965.	začasno ukinejo proste so- sprejmejo gornje začasne kovnjakov ekonomistov, ki
Upravni odbor soglaša z bote, da bi v čim večji meri ukrepe za izplačila OD.	obvladajo teoretična in praik-
načinom poravnavanja med- lahko nadoknadile dosedanji © Ker so bili sklepi glede tična dela, da se lotijo raz-
iskave naštetih problemov. Te skupine naj bi bde v star nju analizirati dejansko stanje im izdelati prognoze za nadaljnji razvoj našega podjetja na področjih investicij, osnovnih in obratnih sredstev, programskega ter organiziranega osvajanja tržišč doma in v inozemstvu.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektronike m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni -urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk ta klišeji: •CP Gorenjski tisi« Kranj
rešitve v našo notranjo-zuna-njo ekonomiko poslovanja.
5.	V smislu kratkoročnih ukrepov stojimo pred problemom odjpusta delovne sile iri zmanjševanja osebnih dohodkov. Ker so ti ukrepi ekonomskega značaja, so vsa odstopanja, ki se pojavljajo na tem področju, zgrešena in so vsi komunisti dolžni paziti na to, da dejansko obdržijo svoj ekonomski karakter. Odpuščanje delavcev mora potekati predvsem po principih .zdravega prečiščenja kolektiva, v smislu zaščite jedra dobrih delavcev in šele potem °b upoštevanju socioloških in ostalih momentov. Pri tem komite opozarja, da zmanjšan obseg proizvodnje ne ter-,3a zgolj redukcije neposrednih proizvajalcev, marveč tu-jUi ustrezno postopanjejv skup-i*nh službah podjetja in tovarne. Zmanjševanje OD ni ka-I Zsn za kolektiv, zato ne mo-I rerM dopuščati razprav v | smeri uravnilovke, ker bi takšno reševanje imelo daljnosežne negativne posledice *a kadrovski sestav. V tem smislu komite v celoti podpi-
ra predloge sindikata in sklepe upravnega odbora tovarne ter opozarja vse komuniste na dolžnost, da jih v tem smislu kolektivu tolmačijo. Komite zahteva, da je pri izvajanju teh ukrepov potrebno pokazati; vso. ekspeditivnost’ in odločnost,
6.	Preveriti je treba, ali je res osnova za nagrajevanje znotraj celega podjetja dejansko urejena na osnovi principa: za enako delo — enako plačilo. Komite zahteva od samoupravnih organov, da se to sprovede in da še v primeru neskladnosti na tem področju uvede več reda in dosledno ukrepa.
7.	Komite zahteva od skupnih služb tovarne in podjetja izdelavo analiz za programsko razpravo zato, da bomo na osnovi skrčenja preširoke forme programa proizvodnje V stanju skoncentrirati svoje sile v smislu intenzivnejšega gospodarjenja. Analize naj dajo jasne odgovore, na to, katere proizvode se nam v prvi fazi splača proizvajati, zato da ne bomo preveč angažirali svojih obratnih sred-
stev, v drugi fazi pa naj pokažejo ekonomska razmerja panog. Smatramo, da se razprave ne morejo ustaviti zgolj na klasificiranje proizvodov v skupine, temveč pričakujemo pri tem tudi odločnih ukrepov v smislu pregrupiranja sil. Iž tega naj izide reš ekonomsko prečiščen, in izdelan proizvodni program, ki naj nam nudi možnost odločnih posegov v mednarodno delitev dela..
8.	Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev smo prisiljeni skrčeVati obseg proizvodnje, zato potrebujemo ob priliki rebalansa plaha premišljen in Izdelan finančni plan, (ki -naj vsebuje vse elemente štednje, ki so možni.
Komite zahteva, da se tak finančni plan izdela v najkrajšem času in v tjfki obliki, da bo možno mesečno zasledovati najosnovnejše elemente gospodarjenja in 'o njih informirati kolektiv. Zato je potrebno, da se začnejo vsi elementi gospodarjenja ugotavljati po tovarnah in dalje po ekonomskih enotah znotraj tovarne. Pri tem zahte-
vamo, da se že obstoječi sklepi samoupravnih organov res izvajajo.
9.	čaš je, da se naredi konec dvoličnosti razprav tistih ljudi, ki na eni strani terjajo več ekonomskih samostojnosti tovarnam, na drugi strani pa niso pripravljeni tega istega procesa speljati znotraj svojih tovarn Komunisti smatrajo take težnje kot izredno negativne in mislijo, da je zgrešeno, če se sprevračajo še celo v smer dezintegracije, ki nikakor ne more prinesti rešitve, niti v sedanjem, niti v bodočem obdobju. Vsem' mora biti jasno, da dezintegracija predstavlja nezdravo drobljenje sil, ki je posebno v tem trenutku še posebej nevarno.
10.	Komttafeti zahtevajo, da se v najkrajšem možnem času pristopi k urejanju notranjih ekonomskih odnosov med tovarnami in skupnimi službami podjetja in zadolžuje odgovorne komuniste za spro-vedbo te naloge. Mimo. mehanizma delitve osebnih dohodkov je treba zagotoviti pri
samoupravnih organih tudi učinkovit nadzor nad izpolnjevanjem teh določil tako, da na tem področju ne bodo možne špekulacije in podobni pojavi.	1
11.	V smislu splošne politične linije o zmanjševanju investicijske dejavnosti' pri nas, smatra komite za potrebno, da opozori merodajne organe na potrebo revizije investicij, ki potekajo znotraj našega podjetja in tovarne. Opozarjamo, da bo težko opravičiti kolektivu, ob že sedanjem pomanjkanju obratnih sredstev, nadaljnje investiranje in pojaVe v zvezi z njimi.
12.	V tem obdobju se pojavlja niz negativnih razlag, hotenj in zamisli pa tudi primitivizma, zato komite zahteVa in pričakuje od vseh komunistov potencialno aktivnost in jih opozarja, da morajo svojo vlogo, kot družbeno politični delavci, brezpogojno odigrati.' Obseg težav, s katerimi imamo opraviti, bi bil bistveno manjši, če bi v tem smislu ravnali že j»rei.
)
Zbor aktiva ZB Elektro-mehanike je razpravljal o gospodarjenju v tovarni

(Nadaljevanje s 1. strani)
vendar se stanje v zadnjem času izboljšuje.
Res je, da je v službi precej režij cev, toda dobrih strokovnjakov imamo še vedno premalo. Prav zaradi tega imamo na nekaterih delovnih mestih več zaposlenih kot bi bilo potrebno. Na drugi strani pa so'se tudi delavke v montažah branile iti na delo v produkcijo, kadar je dela v montažah primanjkovalo. Ob tej resni situaciji, kot je sedaj, pa se je tudi tu delovna disciplina občutno izboljšala. — Nekateri tudi trdijo, da imamo preveč obratbvodij, kontrolorjev, mojstrov in podobno. Te stvari je laže reči kot dokazati. To so posplošena vprašanja in brez konkretnosti. Sem spada tudi očitek, da se sklepi niso izvajali. Če delovne enote te stvari podrobno poznajo in menijo, da brez škode lahko zmanjšajo število zaposlenih, naj s konkretnimi dokazi Ie-to predlagajo organom upravljanja.
Ko govorimo o krčenju proizvodov je prav, da se zavedamo, da bo nekatere artikle iz »Elektromehanike« le treba oddati. Nekateri zagovarjajo
maloserijsko proizvodnjo (zvočne omarice, mali motorji ipd. j, kar .pa za nas nd bistvenega pomena.
Zakaj nam tovarna za elektroniko in avtomatiko Pržan še ni potrdila posojilne pogodbe za pokrivanje izgube, lahko povem, da so nam odgovorili, naj del zneska odplača tudi tovarna v Sežani. Sem mnenja, da je to njihova stvar, ker smo mi posodili njim, ne pa Sežani. ■
Trditev, da imamo premalo kvalificiranih ljudi, spada- v zgodovino Iskre, ker se, je predvsem mobiliziral izkustveni kader, danes pa vemo, da si morata-šolska izobrazba /teoretično znanje), in praksa 'podajati roki. Da pa nekatere službe v veliki tovarni niso tako lahke, je lep primer odprto delovno mesto šefa finančnega sektorja, ki ima postavko 120.000 din, pa ga kljub mnogim razpisom že pol leta iščemo.
Povsem , verjetno je, da je v tovarni preveč zaposlenih, vato je potrebno, da vse delovne enote poiščejo_rezervno delovno silo in jo stavijo na razpolago kadrovski službi. S tem bomo zajezili sprejemanje nove delovne sile. ,


't	j*
dtfMgm m


V obratu avtomatskih telefonskih naprav trak relejev že deluje
bi morali pohiteti in proces dela tako organizirati, da bi-cene čim laže približali trgu. Konkurenca nas v tem -prehiteva!
Na vprašanje o osebnih dohodkih v upravi, je generalni direktor primerjal nekatere OD iz drugih podjetij in dejal, da je treba strokovnjake, če jih hočeš imeti, plačati vsaj tako, če že ne bolje, kot v drugih podjetjih. Tu pa »Iskra« ni nikaka izjema, ker so marsikje in to v manjših podjetjih, bolje plačani. Mi-
Za normalno poslovanje nam je kredit nujno potreben
Generalni direktor je*na številna vprašanja o gospodarjenju izčrpno poročal o zunanjih in notranjih težavah, ki tarejo podjetje kot tudi posamezne tovarne. Primerjal je proizvodnjo v letu 1962, kd je znašala 21 milijard z letošnjo, kd ¡naj bi po planu dosegla- 61 milijard, z obratovalnimi sredstvi takrat in danes, ter dejal, da imamo le-teh manj, kot ob integraciji,' ker nam je banka odvzela dokaj šen del teh sredstev, ki smo jih skozi vsa leta že itak premalo imeli. Žiro račun v banki je bil prav zaradi tega skoraj vedno blokiran, v zadnjem času pa je to na dnevnem redu.
Nujno potrebujemo premostitveni kredit, sicer ne bomo mogli kupovati materiala. Zaradi neplačanih računov nam druga podjetja ustavljajo dobave, prav isto delamo tudi mi tistim, ki nam ne .plačujejo v redu, kar vse kaže, da so podobne situacije tudi v drugih tovarnah. Ker ne dobivamo materiala, ne moremo izdelkov promptno dobavljati naročnikom, zato nam leti odpovedujejo naročila. Ker nimamo dinarjev, ne moremo plačati deviz, čeprav jih imamo zdaj nekaj na razpolago. Ker smo. ustavili dobavo naših izdelkov kooperantom, ki zaradi podobnih težav ne plačujejo v rediu naših računov. Se nam dvigajo zaloge nedokončane proizvodnje, kar
nam zopet veže obratovalna sredstva.
Delni premostitveni kredit (3,5 milijarde) bi bila začasna rešitev, za normalno delo pa bi rabili najmanj 6 milijard. Če tega ne dobimo, bomo v tej situaciji kot je, postali kreditno nesposobni in nastaja resno vprašanje, kako nadalje poslovati.
Ko pregledujemo štirimesečno proizvodnjo, je nadaljeval tov. Horjak, lahko, rečemo, da smo naredili več kot v istem času lani, vendar še vedno premalo, da bi osebni dohodki lahko ostali na sedanji višini. Predvsem nam mora biti jasno, da imamo ie vedno previsoke zaloge materiala, kar je treba nujno urediti. Sredstva, ki ležijo ne-' izkoriščena v tem materialu, bi lahko kaj koristno uporabili v naši proizvodnji. Kakor vse kaže, pa so vsi miši opomini »bob- ob stenoc. Vsako leto je Slabše! To so naše interne napake, ki naj jih organi upravljanja čimprej odpravijo, sicer bodo vsi napori za dosego boljših pokazateljev — odveč! Tudi nedovršena proizvodnja je prevelika!
Ko je tov,. Horjak omenil delo v obratu avtomatskih tel. naprav, je resno nakazal nekatere pomanjkljivosti,' predvsem pa prepočasnost pri uvajanju dela v tej zgradbi, Prodajni roki so predolgi. Zavedati bi se morali, da nismo edini proizvajalci in da
Tov. Dušan Horjak
slim, da pa je bolj prav, da pomislimo, -če jih morda ni preveč oz. če vsi izvršujejo svoje delo v redu.
V ukrepih, ki so potrebni v sedanji resni situaciji, je »Elektromehanika« Zastavila pravo pot. Pohvalno je, da se množične organizacije, organi upravljanja in vodstvo uprave zavedajo resnosti in uvajajo ukrepe k stabilizaciji tovarne. Nekaj drugih tovarn kot tudi ZZA, so k podobnim ukrepom že pristopili, dočim se nekatere tovarne in službe še niso v dovoljni meri dotaknile perečih problemov.
Sklepi
Glede na izredno gospodarsko situacijo v tovarni, in ker bodo organi upravljanja sprejemali važne sklepe, je zbor aktiva ZB le-tem poslal naslednje, na zboru sprejete predloge: .
1.	Aktiv Ž'B se v načelu Strinja s predloženimi ukrepi, upravnega, odbora, da se s 1. junijem uveljavijo tri proste sobote, tako da sta dve neplačani. To ima za posledico znižanje osebnih dohodkov za 8%;
2.	Načeloma se aktiv nc strinja z odpuščanjem delov-
ne šile v tej situaciji, pač pa smatra, da je treba vložiti vse napore, da se vsi člani delovnega kolektiva zaposlijo v tovarni, ter da se ta zaposlitev zagotovi s premeščanjem med delovnimi enotami. V primeru skrajne potrebe pa naj se kot prvi odpustijo tisti člani, ki so delovno nedisciplinirani.
3.	Začasno : naj se ukine vsako novo sprejemanje de-, lavcev razen tistih, do katerih ima tovarna pogodbene obveznosti. Izjema naj bo strokovni kader, ki bi bil tovarni neobhodno potreben. Predvsem naj se upošteva naravna fluktuacija, s čimer bo doseženo znižanje zaposlenih.
4.	Od štipendistov in ostalih, ki jim je tovarna s svojimi sredstvi omogočila študij, je treba v primerih, če zapustijo tovarno po lastni volji, zahtevati povrnitev Stroškov. šolanja, oziroma štipendije.
5.	Glede na pojavljajoče se stališče za odcepitev kranjske, tovarne od podjetja, aktiv ZB mehi, da je tako stališče povsem napačno, ker ne vodi do razrešitve obstoječih problemov. Treba je zagotoviti boljše funkcionirali!e ...skupnih, služb podjetja s tem, da se bolj neposredno povežejo s tovarnami. Z raznimi organizacijskimi ukrepi je treba zagotoviti učinkovito in hitro poslovanje podjetja kot celote. ::
6.	Uvede naj se skrajno varčevanje z vsemi sredstvi, s. katerimi tovarna obratuje.: Uvesti je treba nadzor nad stroški in uveljaviti na tem področju princip neposredne odgovornosti.
7.	Prištopiti je treba k temeljitim analizam obstoječih režijskih delovnih mest na vseh področjih in skušati z združevanjem nekaterih delovnih področij doseči racionalnejšo zaposlitev režijskih delavcev.
8.	Določi naj se prostor za razdeljevanje mrzlih malic in naj se prepreči donašanje malic po kurirjih.
9.	Ukiniti je treba v cilju zmanjševanja stroškov _vse posebne prevoze z avtobusi. Kjer obstaja možnost prevoza delavcev z vlakom, naj se delavci preusmerijo na vožnjo z vlaki. .
10.	Temeljito naj se prouči obstoječa situacija s stališča osebne krivde. V primerih, ko je krivda za tako situacijo ugotovljena, naj se povzročil tel j Kliče na odgovornost in proti njemu izvede ustrezna sankcija.
, 11. Ukrepi, ki jih izvaja tovarna v Kranju, naj se izvedejo v ustrezni obliki tudi v skupnih službah podjetja te: v nerentabilnih tovarnah, kje: je situacija ista kot v kranj-: ski tovarni, skupne službe pa nosijo za nastaio situacijo tudi del Odgovornosti.
Na vprašanje, kaj meni o zboru aktiva ZB, je predsed- . nik ZB občine Kranj tov. Kepic dejal, da mu. je delo v tovarni premalo poznano, vendar je iz razprave prišel do spoznanja, da bo vsekakoi treba zmanjšati proizvodni program. Ker se ob znižanjii plana znižuje tudi število zaposlenih, pa je mnenja, da 'najise ne odpuščajo vestni id. marljivi, pač pa naj prvi za- ; pustijo tovarno delovno nedisciplinirani člani kolektiva ki v podjetju le vedrijo.Tudi člani ZB naj ne bodo izjemai če sodijo med nedelavne..
Na vprašanje, kakšnega mnenja je tovarniški komiti ZK, je sekretar komiteja ing Klopčič dejal: »Prav je, da s< o resnih problemih tudi resna razpravlja, pri tem pa je važ no, da pride do odziva tudi 1 drugih tovarnah. V tej situa- ‘ ciji. kot je, smo prisiljeni, da izvedemo ukrepe za stabilizacijo in bi bilo zgrešeno, če bi čakali in stvar še poslabšali Prav je, da smo s tem seznanjeni vsi, vendar sem mnenja da uravnilovka pri zniževanju OD nikakor ne bi bila prava smer, čeprav jo nekateri zagovarjajo. Menim, da smo, če govorimo o notranji krivdi, do nekje vsi krivi, zunanje faktorje pa morama itak sprejeti take kot so. :
Istega mnenja je bil tudi direktor ing. Dolgan, ki je izrazil bojazen, da bi zaradi uravnilovke sprožili val nezadovoljstva pri dobrih in ves trii) strokovnjakih, ki bi lahko' dobili službo drugje. S tem bi si naredili medvedjo uslugo, ket bi še te strokovnjake, kar jih imamo, lahko v kratkem izgubili, hkrati pa bi tudi nove za ta denar, težko ali pa sploh ne dobili (primer šefa finančnega sektorja).
Tovariš Križnar, kot tudi tovariš Mihovec, sta bila mnenja, da si krivde, kot je bila nakazana, ne moremo tako 'povprečno deliti. Oba sta bila mnenja, da delavci pri stroju .svoje delo morajo opravljati v redu, -če ga ne, so sankcije na dlami, ker se za krivca ve. Pri režijcih pa do sankcij kaj malokrat pride, saj v večini primerov krivca ni moč najti» kar pa se bo moralo temeljito spremeniti!