50 LETNICO obhaja leto« "Amerikanski Slovenec" A __IHBCBIVeo AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI ww in narod — ta eraries te rmuhot — od boja &o *mag»l Gljisn^ a^^ KATOU Ma^TVS V AMERIKI IN URADNO GESSELO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA S CELIC AGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. __- __{Offidal Organ of four Sloventan Organizations) NAJSTAREJŠI ift NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 5TEV. (NO.) 147. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31. JULIJA — THURSDAY, JULY 31, 1941 letnik (vol) l. Churchill opozarja na nevarnost v septembru Min. predsednik svari Angleže, naj ne popuste v svoji pri-1 pravljenosti. — Izrazil priznanje Rusiji in Ameriki. j — Ruska odpornost jih presenetila, piravijo Angleži. London, Anglija. — Nevarnost dejanskega nemškega napada preko Kanala na britansko otočje še nikakor ni odstranjena. Tako svarilo je izrazil min. predsednik Churchill v torek v parlamentu, povdarjajoč, da pngleško prebivalstvo ne sme popustiti v svoji pripravljenosti, češ, da "sezona za invazijo je blizu." Bitka za Atlantik, je dejal Churchill, sicer še ni dobljena, vendar se z pomočjo iz Amerike čimdalje bolj nagiba v prid Anglije; enako ima bo-drilen vpliv- na britansko prebivalstva tudi "sijajna sila in junaštvo Rusije." To daje dovolj povoda, da se Angliji ni treba vdajati pesimizmu, toda, je posvaril min. predsednik« enako se ne sme prepustiti nftt prevelikemu optimizmu, kajti "domnevati, da boste ali Rusija, ali Zed. države dobile vojno za nas, je blaznost." V septembru, je omenil Churchill, se bo pojavila znova nevarnost nemškega vpada in zato je bilo oboroženim silam naročeno, naj se do 1. septembra nanovo pripravijo. Kaka nevarnost bo ponovno pretila Angliji to jesen, je odvisno seveda predvsem od tega, v koliki meri bodo mogli Rusi obdržati svojo dosedanjo odpornost. Angleži odkrito priznavajo, da jih je Rusija presenetila, češ, da niso nikdar pričakovali, da bo nemški naval tako dobro vzdržala. Splošno se je upalo, da se bo mogla upirati le kak mesec dni, a zdaj se je pričelo porajati upanje, da bo sposobna vzdržati' še en mesec najmanj, ali pa, da sploh ne bo podlegla. Ako res pride do tega, potem, tako pravijo Angleži, ne bodo presenečeni samo oni, marveč še v veliko večji meri naziji sami, in ni izključeno, da potem zopet ne pošljejo v Anglijo kakega Hessa z mirovnimi predlogi. Kot se je takoj ob nemškem vpadu v Rusijo ugotavljalo, bo potrebovala Rusija okrog pet tednov za mob&liziranje svojih rezerv. Teh pet tednov je poteklo zadnjo nedeljo in mora biti po tem računanju Rusija zdaj v polni meri pripravljena in po svojih oboror ženih silah na enaki višini z Nemčijo. Ako se bodo te rezerve enako dobro obnesle, kakor so se sile, ki so bile v prvih spopadih, zlasti, ako ima Rusija za nje dovolj opreme, potem lahko Nemčija opusti vsako upanje, da bi mogla kdaj razkosavati rusko zemljo. V resnici so poročila z vzhodne fronte zelo zadovoljiva. Kakor so se glasila ta torek, se nemška napadalna moč definitivno lomi, nasprot- NOVE GROŽNJE JAPONSKE Občuten udarec od nizozemskega otočja. Tokio, Japonska. — Japonski je bil te dni zadan nov udarec, ko je Nizozemska Vzhodna Indija objavila, da ji ne bo več prodajala svojega olja, ter je obenem japonske sklade "zamrznila." Naravno je, da je Japonska takoj zagrozila s protikoraki in pov-darja se, da bodo imeli dalekosežne posledice. Prvo, kar ie Japonska storila, je bilo, da je tudi ona zamrznila sklade Vzhodne Indije in nadaljnji ukrepi bodo brez dvoma sledili, kajti japonski krogi apov-darjajo, da "mi moramo imeti olje," ne glede, od kod pride. LOKOMOTIVA ŠLA PREKO NJEGA — NEPOŠKODOVAN Chicago, 111. — 11 let stari deček Steve Major, 1704 Ar-cade pl., je bil zadet od lokomotive, ki je počasi prišla od zadaj, ko je zadnji ponedeljek stal na progi na Rockwell in Madison. Udarec ga je vrgel po tleh, toda deček je bil toliko brihten, da je mirno obležal ter se tiščal k tlom. Ko je lokomotiva odpeljala, je vstal, še vedno držeč steklenico "papa," ki jo je imel prej v roki. V bolnici, kjer so ga pregledali, so ugotovili le malo pra-skb na glavi. AMERIKA POTREBNA ZA ZMAGO, PRAVI DE GAULLE Beirut, Lebanon. — Poveljnik "svobodnih Francozov," general de Gaulie, katerega čete so nedavno v zvezi z britanskimi zasedle Sirijo in Lebanon, se je zadnji ponedeljek izrazil, da brez ameriških čet ne bo mogoče končno poraziti Nemčije. Ameriške čete bodo I morale priti na pomoč "prej ali slej," je dejal. S tem je de Gaulie potrdil mnenje," ki sta ga že prej izrazila dva britanska generala, namreč Wavell in Auchinleck. Amerika, je dejal de Gaulie, se že zcUj čimdalje bolj udeležuje evropske vojne in "koraka naravnost proti intervenciji." -o- POSLEDICA VROČINE Chicago, 111. — Ker se je zaradi vročine zadnjih dni»zni-žalo uživanje mesa, se je. posledica tega takoj pojavila na trgu. V trgovini na debelo je cena mesu padla, nekaterim vrstam do 50 odstotkov. no pa postajajo ruski protina- 1 padi čimdalje bolj odločni. NJEGOVO DOMAČE MESTO PROTI WILLKIEJU . KIwood, Ind. — Tukajšnje malo mesto, ki 3e je pred komaj enim letom svečano okrasilo, da prav kraljevsko počasti svojega "sina" WendelJa Willkieja ob njegovem viso-Ikem imenovanju kandidatom za ameriškega predsednika, doživlja podofono izpremenibo kakor razne evropske politične zveze. Mestno vodstvo je namreč zavzelo odločno protivno stališče proti temu "sinu," in sicer zaradi njegove propagande, naj se Amerika udeleži evropske vojne. Mestni župan sam, Geo. M. Bon-ham, je zadnji ponedeljek izdal proglas, s katerim sklicuje proti vojno zborovanje, Ici se ima vršiti v istem parku, kjer je pred letom dni Willkie užival tak triumf. Zupan je povdaril, da je nujno~pptreb-no, da to mesto povdaH-svoje stališče in, da izrazi enotno podporo obljubam, ki jih je dal predsednik Roosevelt,namreč, da bo to deželo varoval pred vojno. SVET ŠE ZMEDENO VRTI London, Anglija. — Iz finske prestolice Helsinki je prispelo v torek zjutraj poročilo, da je Finska prelomila diplomatske odnošaje z Anglijo. Finska vlada je obvestila tamkajšnjega britanskega poslanika, da je nemogoče obdržati normalne diplomatske odnošaje z Britanijo, ko se Finska bojuje na strani Nemčije. — (S tem je Finska stopila nekako v vojno proti Asngliji. Situacija je dokaj smešna, ako se obrne pogled nazaj, ko je pred poldrugim letom ista Anglija pošiljala pomoč isti "mali, junaški" Finski proti "rdečim tolpam", in je tedaj v zvezi s Francijo dala vreči Rusijo iz Lige narodov. Zdaj se je vse tako zmedeno zavrtelo, da je Anglija zvezana z "rdečimi tolpami," je v vojni s Finsko in v nekaki vojni tudi z bivšo zaveznico Francijo. Ali bi bilo zelo nemogoče, da bi se položaj še en korak bolj zasukal in bi Anglija postala zaveznica Nemčije ter bi se obe skupno obrnili proti Ameriki?) r> KITAJSKA 2ELI VEC AMERIŠKE AKTIVNOSTI | Čungking, Kitajska: — V radio govoru, ki ga je naslovil na Zed. države, je tukaj-jšnji podpremier zadnji ponedeljek vzpodbujal Ameriko k odločnosti, naj proglasi sedanjo vojno za "vojno, da se nehajo vse vojne." Obenem je izrazil zadovoljstvo, da Amerika priznava Kitajsko kot "svojo prvo obrambno črto na Pacifiku." -u- 12 CHICAGE NAPRAVIJO — POČITNIŠKO LETOVIŠČE Chicago, 111. — Nad sto voditeljev iz trgovskih in drugih krogov je imelo zadnji ponedeljek zborovanje, da se sestavi načrt za propagando, da se Več tujcev privabi v Chicago. Podvzeti se namerava J kampanja, da se proglasi to • mesto za letoviško središče. ( Kongres se bavi z{ davki in vojaščino Največji davčni račun v zgodovini dežele v pretresu. — Za prihodnje leto se napoveduje se povišanje davkov. — Razmot rivan je predloga za podaljšanje vojaščine. KRIŽEMSVETA — Ankara, Turčija. — Iz nekega visokega vira se je izvedelo 1 v ponedeljek, da je Stalin pisal predsedniku Turčije, da nima Rusija nobenega namena, da bi zasedla Darda nele. Baje je Stalin storil to na prigovarjanje Anglije. — Saigon, Indo-Kina. — Japonci so z vso naglico pričeli zasedati indo-kitajsko ozemlje, in sicer na jugu in na vzhodu. Kakor znano, je Francija k zasedbi privolila, češ, da se bo s tem postavila Indo-Kina pod protekcijo. — Bruselj, Belgija. — Novi governer belgijske banke se je terazil v 1*me8*!5ek, ^la bo skušal pregovoriti Nemčijo, naj z živili plača svoje dolgove Belgiji. Istočasno se trdi, da bo letošnja žetev v Belgiji ze- ! lo dobra. NADALJNJIH OSEM MI-LJARD ZA OBOROZEVA. NJE Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnji ponedeljek odobrila novo nakazilo za oboroževanje, in sicer osem miljard dolarjev. Od tega bo šlo okrog štiri m tričetrt miljard za armado. Sprejeti predlog je bil poslan senatu \ odobritev. Waahington, D. C. — Poslanska zbornica se je pričela baviti ta torek z novim davčnim predlogom, po katerem ima priti v federalno blagajno tri in pormiljarde dolarjev potom povišanja zdaj obstoječih in naložitve novih vrst davkov. Dasi pa je ta davčni račun največji, kar jih je še videla zgodovina Zed. držav, vendar še ne pomeni zadnje besede. Za prihodnje leto se pričakuje in obljublja še vse kaj drugega. Oboroževalni program namreč zahteva ogromne množine denarja in bo treba nagti nove vire za kritje. Tako se napoveduje, da se bo prihodnje leto postavila nižja meja na dohodke, proste dohodninskih davkov, obenem, tm"je v načrtu tudr &jdera#" prodajni davek. Istočasno se v obeh kongresnih zbornicah bavijo z vladnim predlogom, da se zviša sedanji enoletni rok vojaške službe na nedoločeno dobo. Pričakuje se, da bo ta predlog sprejet, dasi obstoja možnost, da se premeni v toliko, da bo podaljšanje veljalo ne za nedogleden čas, marveč za določeno število mesecev. Isti predlog vsebuje tudi določbo, po kateri bi imel predsednik pravico, vzeti pod vladno upravo kako tovarno z obrambnimi naročili, kjer bi bil obrat iz kakega vzroka oviran. ŠPANSKI PROSTOVOLJCI PROTI RUSIJI Španija sicer ni uradno ila na' pomoč Nemčiji v sedanji vojni proti Rusiji. pač pa ji je izrazila svoje simpatije ter ji poslala oddelke prostovoljcev. Gornja slika je bila poslana iz Berlin« in po pojasnilu kaže. ko četa takih prostovoljcev stopa na vlak blizu francoske meje, da se odpelje v Nemčijo. Iz stare domovine Nekaj novejših vesti o položaju v zasedenih krajih Jugoslavije. — 2e cel mesec pred vdorom sovražnih čet v Jugoslavijo, je bilo veliko pomanjkanje surovin za obrtniške potrebe. — Druge zapoznele vesti. Boji v Jugoslaviji se nadaljujejo Berlin, 22. julija. — (JK). — Uradna nemška agencija DNB je danes objavila po tukajšnjem radiu novico iz Bel-grada, da je bilo spet . . . "ustreljenih veliko število komunističnih agitatorjev in Zidov po razkritju zarote za poskus sabotaže v bližini jugo-slov. mesta Val jeva." — (Op. "JK.": Zapišemo tudi to najnovejše nemško priznanju grozodejstev, ki jih brez prestanka uganjajo okupacijske oblasti v Jugoslaviji. Ker to pot n£ navedejo števila ustreljenih, se lahko svobodno sklepa, da so decimirali rodoljubno prebivalstvo sokoljega gnezda Va-ljeva v povračilo za kako voj*. no dejanje četnikov ali vojakov, ki se še vedno bojujejo v Irtifcfiii Valje t a. Tavgfitpotrju-je to, da se boji v Jugoslaviji nadaljujejo, a potrjuje tako tudi z nem. službene strani vesti, ki jih nevtralni poročevalci pošiljajo iz nevtralnih dežel o krvavih bojih, ki še vedno trajajo v Jugoslaviji.) -u- Moskovski radio apelira na Hrvate in Srbe, da boj nadaljujejo Moskvo, 20. julija. — (JK). — Nocoj je moskovski radio iznenada začel z oddajanji v srbsko-hrvaškem jeziku pozk vaje najprej Srbe, naj nadaljujejo odpor proti švabskim zatiralcem, naj se poslužujejo sa'botaže, kjerkoli in kolikor-koli morejo, zlasti pa naj nadaljujejo z razstreljevanjem mostov, uničevanjem tovaren, metanjem železniških vagonov iz tirov in vsakršnimkoli poškodovanjem. "Železničarji," je dejal govornik, "vozite počasi! Rudarji, nikar ne proizvajajte preveč, ne prehitro! Prekinite in uničujte telefonske in druge občilne vezi! Nikar ne dopustite, da bi Nemci izrabljali vaše delo in odnašali proizvode vašega dela." --Hrvatom je bil oddan poleg drugega še sledeči apel: "Fašistična Italija je oropala vašo domovino, odtrgala najboljše dele vaše očetnjave. V zameno pa vam je poslala nekakšnega kralja, čigar ime najbolje pove, kdo je in kakšen je. Na noge! Otresite se tega tujega jarma!" Pomanjkanje in draginja Celje. — Na trgu se je pojavilo veliko povpraševanje za surovinami, ki jih potrebujejo obrtniki pri izvrševanju svojih obrtov. Jasno je, da je obrtnika doletela kar dvojna nesreča, da se je namreč poman j-, kanju in oteškočeni nabavi raznih surovin pridružila še draginja,ki preseneča tudi konzumente, ko nimajo prilike nabavljati tako dragih proizvodov. V oblačilni stroki se je pokazala celo v , izvensezon- • skih dneh precejšna aktivnost, je pa popustila zaradi slabe kvalitete blaga, ki je sedaj na trgu. Vsakdo ima zavest, da plača sedaj slabo blago dražje nego poprej dobro blago. To velja predvsem za obleke, dočim je za obutev dovolj, čo povemo, da se je usnje podražilo tako, da marsikdo dobro premisli, predno ga utegne naročiti celo za svoje najnujnejše potrebe. Ugotoviti je torej dejstvo, da je v oblačilni stroki pomanjkanje materijala, kar p^ ga je na zalogi, je pa tako drago da naravnost odbija- konzumente. V gradbeni stroki je bila aktivnost celo preko zime. To pa sledi predvsem, radi bojazni, da vrednost denarja ne bi padla, oziroma, da draginja /pateriš^t/ne -bi s postala še večja. Oie tu predvsem za investicije onih kapitalov, ki so dosedaj služili le za obresti. Za take primere je primer draginje povsem zaželjen, da se na ta način saj deloma koristno uporabi kapital, bodisi pri obrtnikih, bodisi pri drugih proizvodnikih in delovnih močeh, ki so saj v teh primerih prišli na svoj račun. Toda ravno v tej stroki je sedaj veliko povpraševanje za materijalom. Cesto se pojavlja vprašanje, ali bo ta ali oni predmet na trgu ali ne? Tako stanje dovaja ljudi v nezaupanje, posebno še, ker sami proizvod-niki uvajajo v svoje proračune in sklepe novo omejitev, ki naj bi jamčila za zaščito obrtnika ali drugega proizvodnika v slučaju, če te ali one surovine ali predmeta ne bo-moči dobiti na trgu Zgodilo se nam bo torej, da bo hiša brez kljuk ali brez žlebov, ker je zlasti pomanjkanje pločevine in čina postalo pereče vprašanje. Nekatere stroke občutijo draginjo in pomanjkanje surovin že od pričetka vojne, za nekatere pa se je šele sedaj pojavila "črna doba". Pomožno osebje v obratih se odpušča, k čemer vplivajo še posebno izvenpolitične razmere. Med ljudstvom se opaža neza-nimanje, ki stanje prav za -prav še poslabše. (Tako je bilo spanje obrtniške industrije v Celju in najbrže tudi drugod, kak mesec pred vdorom sovražnika v Jugoslavijo in sedaj prav gotovo ni nič boljše, pač pa še mnogo I slabše, ker kot se sliši, gre vse v Nemčijo, kar je kaj vredno, saj celo ljudi tja pošiljajo. Opomba priobčevalca vesti iz domovine). V prepiru . V mariborsko bolnico je bil pripeljan 19 letni kovaški pomočnik Stanko Serdinšek od Sv. Antona. NekF posestnik ga je v prepiru na cesti zabodel z nožem v- levo roko. to** AMElUKANSKI ŠUĆVtHtC Četrtek, 31. julija 1941 Ajnerikanski Slovenec Bori is uajitariU tkiimuM Kit f 'Ameriki. < Tfotpaorfra lt* MU. tshaja mk dan času —dril poos-Ariikpz Iv dnerorpa jwnildh. Isdajain tiskal EDINOST PUBUSKIING CO. Kasto* imii hflm te Oprava i 1849 W. Cermak Rd., Chicag o ._ SPplcfon: GAHAJL J544 Uaročninsl Za celo leto-»5,00 Zt pol leta --150 Za četrt leta-1.50 lm Ohfcaco. Snado te Amo: Z« celo leto , »6-00 Za pol tti» -- 3 00 Za Četrt teta-- 1.75 Pouno&B štcTitta __3c Th* fint and the ddeet Slavene . Kmoepajter in Ammien, Established 180L iMoed dafly, •zcept Sonaay. M*tt- I daj and the daj af ter hoUdajrs. PVbČMI«*? EDINOST PUBLISHING CO. Addrass o£ pobllcatioa offies: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Ebooe: CANAL S544 BubScripttoal For one year ., ..$5.00 For half a year-- 2.50 For dtreeae^^.^ Bm^j For one year f^-00 For half a year __— 3.00 For three montks _—— 1.7S Single oopy — 3c Dapfei raJEnega pamaaa sa hitro objavo morajo biti podani na nndnStvo vsaj dan In pol pred dnevoo. ko izida Sat — Za sadnjo itevilko v tedna je Za* do četrtka dngnHtoa ~ te jajiei bsse »ajpi«« — na oaira. ^ Bnfcoptsor pred-nilivo ne fitj^u ___ i Eigered as eecond claaa matter, November 10. 19GS at the poat office at Chicaga, Ilžžsafa, fander the Act of MarcH 3. 1879. Japonska zvijačnost , Iz Tokio in Vichya je prišla pred dnevi vest, da je francoska vlada naprosila Japonce naj pridejo in vzamejo v nekako "začasno zaščito" francosko Indokino, kateri vladajo Francozi. Dežela ima blizu 24 milijonov prebivalcev in meri 281,174 kv. milj. Je zelo bogata pokrajina na raznih sirovinah. Dežela ima obliko črke "J" in meji na severu na južnokitajske province Yunnan in Kwangsi, potem na zapadu in jugu se ovija kot spodnji del črke "J" okrog Siama na drugi strani te teritorijalne oblike pa je na vzhodni in južni strani južno kitajsko morje in na zapadni strani spodnjega konca, pa je siamski zaliv, ki je precej širok, širši od Jadrana in sega več sto milj med teritorijem Indokine in malajskega polotoka, ki je pod angleško kontrolo. Na koncu tega malajskega polotoka se nahaja važna angleška pomorska baza in luka Singapore. Vmes naprej je ozka ožina, preko katere se nahaja Sumatra, Java in malo navzgor zopet otočje zase Borneo in Sa-rawak. Ta otočja vred z nekaterim drugim tvorijo takozvano nizozemsko Vzhodno Indijo. Vsa ta otočja so bogata na olju, na gumiju in raznih rudah, ki so vitalnega pomena zlasti za izdelovanje vojnega orožja. Japonci na te južne kraje že dalj časa gledajo z neko posebno zavistjo in požeJjivostjo. Davno bi že segli po njih, ako bi ne imeti rešpekta pred angleškimi in ameri-kanskimi drenoti in pred njihovimi dalekosežnimi topovi. Toda zdaj, ko divja v Evropi vojna in "zvesti" prijatelji Japoncev, nemški naziji pripovedujejo, da Britanija tako-rekoč že razpada, se je začel, vidno dvigati japonski apetit in6 zanimivo je, na kak način in kako se je začel dvigati. - • — Vsa stvar ima svoje posebno ozadje. Francoska vlada v Vichyju, ki mora plesati, kakor gode Hitler, se je svojemu priganjaču v Berlinu hudo zamerila, ker ni mogla vzdržati v Siriji proti Angležem in prostim Francozom, katere vodi znani francoski general de Gauile. Med tem je Amerika zasedla Islandijo in šepeta se, da zna stopiti še kam drugam, predno bi stopil Hitler. Da se zlasti Ameriki prekriža nekatere račune, jo treba vščipniti v Tihem morju. In zelo občutna točka je baš okolica vzhodnega indijskega otočja, kjer dobiva Amerika svoj gumi j in mnogo drugih potrebnih reči. Obenem pa ubiti še eno muho z istim udarcem, namreč približati se na zapadnemu koncu Indokine "Burmi, ki ji vladajo Angleži in preko katere prihaja orožje in pomoč kitajski nacionalistični vladi, s katerim se Kitajci že več let nadvse trdovratno upirajo Japoncem. To so vzroki, da so se zdaj pojavili Japonci, da vzamejo Indokino v "zaščito", kakor pravijo poročila, da je francoska vlada v Vichvu radi bojazni, dajo ne "napadejo" prosti Francozi ali Angleži, naprosila Japonce, da jo vzamejo v "zaščito" in tako "zagotove" v tem delu Tihega morja "mir". Vsa stvar se je skuhala najprvo v Hitlerjevem loncu in odtam je prišel ukaz vladi premagane Francije, da je uradno naprosila Japonce, da naj pridejo s svojo "zaščito". Tako bi se pravi začetnik in roditelj tega načrta ne videl. Oreh za to godlo pa naj ndsi grešni kozel, ki mora biti v tej zadevi Francija. Japonska je seveda "nedolžna" in zraven "miroljubna", ki iz same "miroljubnosti" in na "ljubo" Francozom prevzema na svoje rame to akcijo. Verjame tega seveda nihče. Le kak slepec more verjeti takim pretvezam, kakor so to. Zgieda pa, da se je Japonska pripravila na vseh koncih in krajih za ta nastop v južnem delu Tihega morja. Amerika in Anglija sta že na to pri japonski vladi vložile ostre proteste in grozite z odločnimi gospodarskimi in drugimi sankcijami Japonski. V svojem protestu obe velesile naravnost pojasnujete, da vsak korak-Japonske v tem delu Daljnega vzhoda spravlja v opasno nevarnost ravnotežje zaiateresrranih velesil v teh krajih, kar pomeni,'dane Amerik, ne Anglija ne bote mirno gledale, 4a bi Japonci pod kakršnimikoli pretvezami ustanavljali svoja čisto nepotrebna Oporišča, ker nihče v tem delu Tihega morja ne ogroža japonskih gospodarskih ne političnih interesov. Zato Japonci nimajo nikakega tehtnega razloga, da razširjajo svoje območje na jugu Tihega morja. Če to delajo, delajo le iz imperialističnih nagibov, ker želijo osvajanja tujih ozemelj in razširjenja svojega upliva in moči na škodo in račun drugih. Angleški politični opazovalci in proučevalci razmer na Daljnem vzhodu trdijo, da je padec bivše vlade v Tokio pospešil nazijski pritisk iz Berlina iz razloga, ker je bivši zunanji minister Matsuoko, ne da bi bil preje vprašal na-zije za svet, ko se je vračal iz Evrope v Moskvi sklenil s Stalinom nevtralnostni pakt. To je bil nekak zbodljaj s šilom v nazijsko politiko napram Rusiji. Vlada je padla in z njo Matsouko. V novo vojaško vlado so se baje pa vrnili domalega vsi stari ministri razven Matsouke. Zgleda, da so se hoteli znebiti le bivšega zunanjega ministra, ki se je vrnil iz Evrope nekam hladan do nazijev in to uradnemu Berlinu kajpada ni bilo prav,- Zato Matsuoko ven. Francoska vlada v Vichyu pa naj "sama povabi japonsko zaščito" in kaša se bo zmešala na Daljnem vzhodu v korist Hitlerja in japonskih militaristov. Zmeša se lahko, pa se feo najbrže tudi pošteno prismodila, da bo pošteno smrdela Hitlerju in Japoncem! RAZNO IZ WEST WJ1X-MANA Chicagc-West Pallman, I H. Namenil sem se napisati par vrstic za bralce našega priljubljenega. lista Amer. Slovenca. Z delom gre kar s pol no paro, kakor ste to brali v tem listu pred kratkim, da gre v So. Chicagi. Chicago "Male-bel Foundry" ima toTiko dela, da je svojim delavcem plačala počitnice naprej, delavci pa kar naprej delajo. Kateri hoče pa seveda gre tudi na počitnice, lahko, si jih vzame, vendar plačo za te počitnice so pa že vsi v naprej dobili. Tudi vsa druga dela se obratujejo s polno paro. — Tukaj na Pullma-nu delajo že tudi za vlado. Kakor sem slišal, ne smejo delavci nesti notri v to tovarno niti "lonča" zavitega. Tako se boje, da ne bi kdo tako skrivoma prinesel notri kak "pineapple'-kot pravijo raznim razstreli vom, ali morda kaj drugega, s i čimer bi lahko kdo kaj poško-| doval. 1 Kakor sem slišal, je pred kratkim vstopil v zakonski jarem Mr. Frank Velkovrh. Za tovarišico v zakonskem življenju si je izbral dekle druge narodnosti, ne vem pa katere. — Njegov mlajši brat je pa odšel služit Strica Sama. Njihovi starši so naročeni na naš slovenski mesečnik 'Novi Svet/ Glede vojne v starem kraju f«e pa sliši posebno veliko in se tudi glede tega bolj malo po-menamo, ker smo pač le bolj redko skupaj v večji družbi. Smo vse preveč razstreseni. Jaz bom samo to rekel, da se nam Slovencem šs nikoli ni dobro godilo, pa naj smo bili že pod katerokoli državo. Slovenec ti samo daj ! daj! Kadar bi pa Slovenci česa želeli, kar bi jim bilo v korist in blagostanje, takrat pa le čakaj in čakaj, pa še težko kaj dobiš. Ce bomo pa ostali pod tema dvema gospodarjema, kakor se sliši, da smo sedaj, bo za nas pa prav gotovo še slabše v vsakem oziru. Naj še omenim, da je moja hči Sophie, poročena Nema nich morala iti v bolnišnico zaradi operacije na bezgavkah (tonsils). Operacijo, ka- tero je izvršil tukaj poznimi Dr. Jane, sin tukajšnjega rojaka Mr. in Mrs. Janca. se je kaj dobro posrečila. Dr. Jane je imel kar sedem takih operacij na dan in vse dobro izvršil. Je prav dober zdravnik in ljudje to upoštevajo. — Njegov oče Mr. Joe Jane je že precej dolgo bolehen in ga večkrat vidim, da hodi k sinu, da mu daje neke injekcije. Dobremu možu želim, da bi skoro okreval. , Kar se pa grozdja tiče, bo, kakor kaže, tukaj pri nas prav dobro obrodilo. Trte so tako obložene, da je zopet po več sto grozdov na eni trti, kakor je to bilo pred par leti, ko sem vabil southchicaškega Novinarja, naj pride štet grozde, če ne verjame. Tudi letos s* zopet opominjam in vabim, da ©e si hoče naročiti kaj grozdja, naj se kaj kmalu potrudi, da »e bo prepozno. Mr. in Mrs. Joe Konda, rojaka iz South Chicage,sta si grozdje že ogle; dala oni dan, ko sta se pripeljala sem na obisk s svojim novim "OldsmobiHe" avtomobilom. To vam je avto, v katerem se človek počuti kot da o i plaval. Castitam Joe, za tako lep avtomobil, ki si si ga pre-skrbel. — Novinarju pa še enkrat rečem, naj le pohiti zaradi grozdja, da ga Mr. Konda ne "bita." Ob koncu pa še tole. Predno boste te vrstice brali, če jih f>o g. urednik sploh hotel priobčiti v list, vam povem, da bom jaz tedaj že daleč doli na zapadu v sončni Kaliforniji na počitnicah. Sel bom pogledat k bratu, s katerim se nisva videla že celih dvajset let. Imam pa tam tudi še bratrance in bratranke, ki jih še nikoli nisem videl. Že lansko leto sem nameraval iti tja doli na zapad na obisk, pa so mi bili, kakor ste lansko leto brali v Amer. Slovencu, butico razbili in nisem mogel iti nikamor. — Naj za danes to zadostuje. Ob drugi priliki bom pa kaj povedal, kako je kaj v zlati Kaliforniji. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Martin Golobich, zast. ' "Sirite amer. Slovenca* GREMO NA PIKNIK ULIJE, 3. AVGUSTA! MHwaukee, Wii. Prišel je zopet čas, ko društvo in Zveza Lilija vabi vse milwauške in okoliške Slovence, na svoj velik, redni letni piknik, ki bo letos, v NEDELJO, 3. AVGUSTA, V ARCA-tJIAN PARKU; Ta dan vsako leto željno pričakuje številno članstvo Lilije, in vsi naši starejši prijatelji, ker viedo, da na temu pikniku, je vselej vse židane volje, dosti zabave in razvedri-la; vesele pa se tega dne tudij otroci, ker vedo, da na njih vedno kaj odpade zastonj, najsibože darila, nagrade iij vedo, da se za njih pripravi razne igre in tekme, i. t. d. Ta naš |>iknik letos prav gotovo Central, tisk. urada pri Kr. poslaniitvn v Washingtonu dostavlja -izaelniškeanu tisku članek, ki ga je na prošnjo angleškega ministra za >«^armacije napisal g. Franjo Cvijetiša, poslanik Kraljevine Jugoslavije v mestu Rio de Janeiru. "Pole« mnogih začudenj in iz-nenadenj, ki jih je vojna prinesla svetu, je nam Hrvatom prinesla tudi odkritje, o katerem nihče od nas niti sanjal ni, in sicer to, da so nemški in italijanski imperijalisti naši prijatelji, a svobodomiselna ,demokratična naroda Velike Britanije in Se-I verne Amerike pa naša sovražnika! Hitler in Mussolini, ki sta uničila svobodo vseh malih evropskih narodov, ta dva, ki sta zasužnjila tudi našo Jugoslavijo, sta na mah postala osvoboditelja in zaščitnika Hrvatov. "Človek ne ve, čemu bi se bolj čudil: ali pangermanski in fašistični objestnosti ali pa neumnosti tistih, ki si pod zaščito nemških in italijanskih bajonetov upajo kaj takega pripovedovati Hrvatom. Hrvatje pač niso tako kratke pameti, da bi mogli pozabiti celo najbližjo preteklost. "To, kaj mislijo Mussolini in njegovi fašisti o Hrvatih, so oni že neštetokrat povedali. G. Gaj-da je na primer posvetil več knjig Hrvatom. Na mržnji do Hrvatov si je on zasnoval časnikarsko karijero. Za pretekle svetovne vojne je Mussolini sam pisal najsramotilnejše članke proti Hrvatom, ki jih je psoval z avstrijskimi hlapci. 'Mi nimamo' — je pisal gospod Mussolini v svojem "Popolo d* Italia" — 'nič proti Srbom, ki so naši stari zavezniki in prijatelji. Mi se borimo le proti Hrvatom, ki so avstrijski sluge in sovražniki Italije'. Pokojni dr. Ante Trumbič in Franjo Šupilo, ki sta z Jugoslovanskim odborom v Londonu vodila borbo proti znanemu 'Londonskemu paktu', s katerim se je poleg drugega obetal Italiji tudi del hrvaške Dalmacije, sta bila tarča najstrnpenejšim Mussolini j evim napadom. "Da je'tedanja Kraljevina Srbija, da so Srbi pristali k 'Londonskemu dogovoru', bi ne bil nihče večji prijatelj Srbov kakor Mussolini. Ali srbska vlada in srbski narod sta rajša žrtvovala Mussolinijevo prijateljstvo, kakor pa pristala k temu, da bi se njuni hrvaški, bratje zasužnjili in odstopila Dalmacija z otoki vred Italiji. Tisto, česar ni naredil Srb Pašič, k čemur ni maral niti en srbijanskl.jso!itik pristati, je storil in pristal hrvaški poglavar Pavelič. S tem si je kajpak pridobil zaupanje in prijateljstvo fašistične Italije in dučeja. Znano in dokazano av-strijaštvo Pa veliča in Kvaterni-ka ni motilo Mussolinija, da bi ju ne pri vil k srcu, čim sta pristala k odtujen j u hrvaških krajev. "Jugoslavija, ki je branila narodni značaj Dalmacije in hrvaškega Primorja, je bila fašistični Italiji vedno kakor trn v peti. Nič niso pomagali pakti prijateljstva in sodelovanja, sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo. Mussolini je imel pred očmi vedno le en sam cilj: osvojitev hrvaške Dalmacije. Toda tega ni mogel doseči, dokler je obstajala močna zecBhjena Jugoslavija. Ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je Mussolini komaj čakal, da porine Jugoslaviji nož v hrbet in se tako nalahko polasti ne samo tistega dela Dalmacije, ki je bil z 'Londonskim paktom' obljubljen Italiji, nego tudi Splita, Ktftorja in Sušaka, na katere si i. 1915. Italija vsled Rusije in Srbije niti misliti ni upala. Pa-veličevo in Kvaternikovo izdajstvo je omogočilo ta uspeh italijanske grabežljivosti Hrvatom v škodo. ~ "Med Hrvati ni bilo nikdar nobenega sporekanja niti dvoma o tem, da so pangermani naši največji sovražniki in da je Hrvatom, Srbom in Slovencem v veliko korist, če se kar najtesneje povežejo z demokratičnimi narodi zapadne Evrope in Amerike. Te soglasno prepričanje Hrvatov se zares ni dalo omajati s Hitlerjevim naukom, češ, da so Slovani manjvredno, suženjsko pleme, ki se mora podvreči nemškemu "herrenvolku', in da majhni narodi nimajo pravice do neodvisnega narodnega in državnega obstanka, nego da morajo hote ali nehote postati sestaven del nemškega življenjskega prostora. "Hitlerjeva knjiga 'Mein Karapf, ta evangelij na j brezobzirne j šega in najsurovejiega pangermanizma, je izzivanje in razžalitev ža vse slovanske narode. Ko se je Hitler oborožil, je začel udejstvovati svojo protislo-vansko pangermansko politika Uničil je napredno in svobodomiselno republiko Cehoslovaško, odcepil Slovake od Cehov ter oklical nad najbolj prosvetlje-nim slovanskim narodom germanski protektorat, ki postopa s Čehi kakor z afriškimi zamorci. Napadel je in uničil svobodno republiko Poljsko ter podvrgel bratski poljski narod preganjanju in trpinčenju, kakršnega ne pomni zgodovina sveta. Ob sodelovanju nemške dinastije Ko-burgov in majhnega števila propale inteligence je Hitler zasedel Bolgarsko ter izpostavil bolgarski kmečki narod plenitvi svoje soldateske. (Dalje prihodnjič) -o-- Predstavite vaitm prijateljem "Amer. Slovenca" in jim H priporočite, da se nanj na-roče! (Iz pisarne Kraljevskega Poslaništva v Washingtenu.) RAZGLAS Kraljevska Jugoslovanska Vlada v Londonu je odredila, da se takoj prijavijo vsi jugoslovanski državljani od osenmaistega do štiridesetega leta starosti, ki žive v prekomorskih zemljah. Na osnovi prednjega poživljajo se vsi jugoslovanski državljani od osemnajst do štirideset let starosti, ki žive v Zedmjenih Državah Amerike, da se takoj priglasijo pri prvem najbližnjem jugoslovanskem konzulatu. lf:; Prijave se lahko vrše po pošti ali osebno v konzulatu. Za slučaj, da se prijava pošlje potom pošte, potrebno je navesti sledeče podatke: 1) Krstno in družinsko ime in začetna črka očetovega imena; 2) Mesto rojstva (vas, srez, banovina in vojni okrog) in leto rojstva; 3) Poklic v civilu; 4) Cin v vojski; 5) Katerega leta služil kader in v katerem redu -vojske; i 6) Za katero službo v vojski sposoben; 7) Vojni raspored; * 8) Sedanji naslov. Tisti, ki niso služili vojske, naj izpuste podatke pod točko" 4, 5, 6 in 7. + Za en celi