tO) XV Številka 41 (503) Velenje, 19. oktobra 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Težave z lesno surovino stkrba z lesno surovino v Gornji Savinjski dolini šepa virsto let - Nezadovoljivi rezultati sprejetih ukrepov in zumevanje obrtnikov - Razvojna usmeritev so izdelki visoke kakovosti Člani izvršnega sveta skup e; občine Moziije so na zad-s«eji obravnavali in sprejeli piedllog finančne konstrukcije za izfgradnjo mlekarske industrije celljske regije, dogovorili so se o kriiterijih za izvajanje politike cen, ki so v pristojnosti občine in spprejeli odok o občinskih Magocrvnih rezervah, največ po-zomcosti pa so namenili oceni izvaj?anja dogovorjenih sklepov o preeskrbi z lesno surovino. Izvršni i svet je o tej pereči problematika razpravljal že večkrat, apriha letos pa je sprejel vrsto ukreppov in zadolžitev, ki naj bi pripomogle k boljši preskrbi z lesorrm in k odpravi nepravilnosti na ttem področju. Pred nekaj tedniii je izvršni svet od vseh de-javnilikov terjal oceno uresniče-vanjaa sprejetih sklepov, čeprav je rook že zdavnaj potekel, pa ustreezne ocene še vedno ni podalo »združenje obrtnikov. f lUstrezne ukrepe so sprejeli in s« dosledno lotili izvajanja zlastiti v nazaiskem Gozdnem gospoodarstvu. V Zgomjesavinj-ski kkmetijski zadnigi poudarjajo, dda imajo kooperantske odnose 6 z 12 obrtniki lesne stroke, vendaiai ti v zelo pičli meri sode-lujejejozlesno predelovalnimi or-ganizEacijami združenega dela. Večirinoma so namreč vezani na trgovtvske organizacije izven ob-čine.i. Svoje načrte so v zvezi s to {problematiko pripravili v gomjijegrajski Smreki in v tozdu (ktrerešja na Ljubnem, vendar rezuliltati še niso jasni. Z največjimi težavami pa se ukvarja na-zaiskska lesna industrija. Tudi v r^rv I Do kcmca tedna se bo zadidiževalo precej son-čnoio in razmeroma toplo vreieme. prihodnji zimi se bodo namreč otepali s pomanjkanjem lesne surovine, saj so zaloge že sedaj dokaj skromne. Ena izmed rešitev bi bila tudi okrepljeno sodelovanje z obrtniki, vendar so težnje na tem področju več ali manj le enostranske. V GLIN poudarjajo, da so doslej pripravili z obrtniki dva sestanka in podpisali dve kooperacijski pogodbi, ki jih pa obrtniki ne spoštujejo. V septembru so sklicali sestanek z vsemi obrtniki lesne stroke, udeležila sta se ga le dva. Združenju obrtnikov so ponudili izdelavo 15.000 sobnih vrat, vendar ni odziva. Težav in nerazumevanja torej ne manjka, učinkovitost razreševanja teh težav paje še vnaprej vprašljiva. Ustrezne ukrepe je sprejel tudi oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine. Pripravil je odide o urejanju vprašanj s področja obrti, v katerem so podrobno opredeljene proizvodne in storitvene obrti, popoldanska obrtna dejavnost in prednostne obrti. Oddelek prav tako poudarja, da ni več možno uvajanje novih popoldanskih obrti za izdelovanje opažev in podobnih izdelkov. Prav tako je pripravil predlog delitve lesne surovine in opredelil vrsto nalog. Med njimi so najpomembnejše ustrezno sortiranje žaganega lesa, delitev proizvodnih programov, ki naj omogoči količinsko večjo ivtJ kakovostno višjo predelavo, širitve kooperacijske dejavnosti ter uveljavljanje dohodkovne soodvisnosti. S temi in drugimi ukrepi bi morah v Gornji Savinjski dolini v kar največji meri izkoristiti obstoječe zmogljivosti, preprečiti širjenje žagarske proizvodnje, zagotoviti enotno goz-dno-gospe)daisko območje in tako s skupnimi močmi uresničiti cilje enotne razvojne usmeritve, sem pa vsekakor sodijo vi-sokokakovostni izdelki. J. P. V torek, sredo in četrtek so se zbrali mladinci velenjske občine, ki bodo morali na odshiženje vojaškega roka, ter opravili nabor. Mladi fantje so imeli nabor v prostorih doma SZO v Velenju. Tu jih je nagovoril predsednik občinske konference ZSMS Velenje Janko Lukner, gimnazijci pa so pripravili krejši kulturni program. Koncert v počastitev jubileja Ob 60-letnici delovanja Svobode Šoštanj je bil v soboto v domu kulture koncert delavske godbe Zarja Z uvodnim večerom pesmi in plesov v izvedbi Šaleškega okteta Svobode Šoštanj in folklorne skupine iz Velenja so se v petek, 12. oktobra pričele različne kulturne pri-ieditve, ki se bodo zvrstile do konca leta v počastitev 60-letnice obstoja Delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj. Zavedno delavstvo, predvsem iz tovarne usnja Šoštanj, je že takoj po razsuhi Avstroogrske leta 1919 ustanovilo društvo Svoboda, ki je zdiuževalo v svojih vrstah pevce, tamburaše in telovadce. Že kmalu po ustanovitvi je društvo razvilo tudi svoj prapor z izpisanim geslom „Naša moč je v zavednosti", ki je sedaj razstavljen v muzeju v velenjskem gradu. Ima pa za seboj nenavadno in burno zgodovino, ki bi jo kazalo posebej opisati. Prav zaradi te zgodovine, ko ga je bilo treba skrivati in celo zakopati, je stari prapor iz prvih dni Svobode v zelo slabem stanju. Zato je Svoboda Šoštanj ob svoji 50-letnici nabavilo in razvilo nov društveni prapor. K temu izredno razgibanemu kulturnemu delovanju Svobode so se leta 1925 pridružili še ljubitelji glasbe iz vrst delavcev tovarne usnja, ki so ustanovili godbo na pihala in ii ddi dokaj poetično ime ,,Zaija', katero se ie obdržalo vse do današnjih dni Že 1. maja 1926. leta je godba imela svej prvi nastop v Šoštanju in od takrat dalje je vzbujala narodno zavest ter kulturno poganstvo pri šoštanjskih občanih, nastopala pa je tudi v drugih krsgih Slovenije in celo v zamejstvu. Na raznih tekmovanjih je prejemala tudi številna priznanja in dosegala celo prva mesta tudi v republiškem merilu. V soboto, 13. oktobra pa se nam je delavska godba Zarja ponov- no predstavila s samostojnim koncertom, ki je požel obilo priznanja. Uvodoma ie na kratko predstavil zgodovino godbe edemi predsednik Svobode Šoštanj Tine Rep. Ker glasba ne pozna meja, je dostopn a vsem, ki jo želijo vzljubiti, z njo čutiti in uživati v svetu melodij, katere so skozi stoletja ustvarjali priznani pa tudi manj poznani komponisti. Godbeniki Zarje, ki so vsi po vrsti amaterji, pa so nam pod taktirko Silva Tamšeta s solidno interpretacijo predstavili zahtevne koncertne kompozicije. V celotnem programu ta bili le dve lažji ali bolje rečeno popularni skladbi, ki sta zares prijetno in blagodejno vplivali na poslušalce. In ko sem po koncertu povprašal dirigenta prof. Tamšeta, zakaj se je lotil tako zahtevnih kompazi- godŠa Zarja obdržala raven* kvalite-te, ki jo je dosegala na raznih tekmovanjih in si s takim programom zasluženo priborila marsikatero priznanje celo na republiških tekmo- vanjih. Še zlasti je občinstvu ugnala Radičeva kompozicija Mladi Dalma-tinec in Štiucljeva koračnica z naslovom bajeslovnega triglavskega bitja Zlatorog. Vrhunec koncertnega večera pa je bila vsekakor izvedba Kola iz opere Ero z onega sveta, evropsko znanega avtorja Jakova Gotovca. Vsekakor pa velja zapisati, da je tudi sicer vsaka skladba posebej bila deležna spontanega aplavza tako, daje bilo navdušenemu občinstvu na koncu koncerta še treba nekaj dodati. In če ob koncu pomidimo, da so naši vili godbeniki amaterji iz vrst težaških (klavcev tovarne usnja, elektrarne, Lesne Šoštanj in drugih kolektivov v Šaleški dolini, ki so za vaje in priprave za ta koncert žrtvovali dolge ure in večere, potem jim je treba skupaj s kapelnikom izreči tudi javno pohvalo in priznanje, saj so nam nudili zares enkratni užitek, ki nam bo še dolgo ostal v prijetnem spominu. V. K. Jutri svečana akademija V Šoštanju se bodo danes in jutri nadaljevale slovesnosti ob 60-letnici Svobode V počastitev 60-letnega jubileja delavsko prosvetnega društva „Svoboda Šoštanj bo v petek, 19. oktobra ob 19. uri v domu kulture v Šoštanju Večer narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Tokrat se bo Šoš-tanjčanem in okoličanom predstavil mešani pevski zbor Svobode Šoštanj, ki ga vodi Danica Supovec. V soboto, 20. oktobra bo prav tako v domu kulture v Šoštanju ob 18. uri svečana akademija, na kateri bo imel slavnostni govor v čast 60-letnega jubileja dolgoletni predsednik Svobode Šoštanj Maiks Podesnik. Ob tej priliki bosta v Šoštanju nastopila kot gosta mešana pevska zbora prosvetnega društva ..Slovan" iz Padrič pri Trstu in „Danica" iz Po<$une iz zamejske Koroške. Vsekakor bo to izredno zanimivo ne le pevsko, ampak tudi prijateljsko srečanje, saj Svoboda Šoštanj goji že dolga leta tesne prijatdjske stike z zamejskimi Slovenci iz Padrič in Gropade pri Trstu, kjer so pred leti tamkajšnji domačini odkrili tudi doprsni kip šoštanjskega rojaka in partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha in po njem poimenovali slovensko osnovno šolo v svojem knyu. Čvrsti temelji varnosti Nekatere polletne ugotovitve s področja varnostne problematike kažejo ugodne rezultate, marsikje pi so pomanjkljivosti še velike V Šoštanju skorajda ni večje prireditve, da ne bi igrali njihovi godbeniki Polletna ocena varnostnih razmer na področju Uprave javne varnosti Celje kaže, da so te razmere dokaj dobre in stabilne, ponuja pa se tudi ugotovitev, da vsebina družbene samozaščite vse bolj postaja del vsakdanjega življenja delovnii ljudi in občanov. Kljub spodbudnim statističnim kazalcem pa nas te analize ne bi smele zadovoljiti do te mere, da varnostnih ukrepov ne bi še bolj TEDEN POŽARNE VARNOSTI Prihodnji teden, od ponedeljka, 22. oktobra do sobote, 27. oktobra, bo potekal v znamenju požarne varnosti. Teden namenjen varstvu pred požari, bo toicrat organiziran pod geslom ,.Požarna varnost je pomemben del družbene samozaščite." V prihodnjih dneh bodo zato v> vseh gasilskih društvih Šaleške doline pripravili številna predavanja na to temo, o požarni varnosti pa bodo seznanili tudi šolsko mladina Teden požarne varnosti bodo obeležili še z nekaterimi praktičnimi vajami, ki naj bi prikazale pripravljenost naših gasilskih enot O POGLABLJANJU DRUŽBENE VLOGE SZDL Člani izvršnega odbora občin&e konference SZDL Velenje so na poneddjkovi seji razpravljali o uresničevanju pobude tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge SZDL v pditičnem sistemu socialističnega samoupravljanja. O tem jih je na seji podrobno seznanil predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga. V nadaljevanju seje so se člani izvršnega odbora seznanii še s poročilom o dejavnosti republiške konference SZDL Slovenije, njenih organov in oblik dela v preteklem štiriletnem obdobju, ob koncu pa spregovorili še o načrtovanju v krajevnih skupnostih naše občine. Pri tem so znova poudarili nujnost čimbolj usklajenega poteka te akcije- Podelili priznanja in pokale V ponedeljek je bila seja občinske konference ZSMS Velenje, ki se je je udeležil tudi predstavnik republiške konference. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava predloga ocene o uresničevanju delegatskega sistema in odnosov v družbi in znotraj ZSMS. Mladi so kritično spregovorili o dosedanjih uspehih in težavah na področju uveljavljanja delegatskega sistema. Opozorili so, da se mnenje mladih v delegacijah še vedno premalo upošteva, da je bilo premalo storjenega za izobraževanje, in da kadrovska politika ni takšna kot bi morala biti. Mladi so opozori i tudi na napake, ki so poznane in o katerih so večkrat razpravljali, pa vendarle ni bilo bistvenih sprememb. Z nekaterimi manjšimi dopolnitvami je bil tako predlog ocene prejet Delegati pa so v nadaljevanju seje potrdili tudi program dda občinske konference za obdobje od letošnjega oktobra do prihodnjega maja. Ob koncu seje občinske konference so poddili priznanja in pokale. Priznanje najuspešnejši osnovni mladinski organizaciji v delovni organizaciji je prejela osnovna organizacija TGO Gorenje - tozd Vzdrževanje. Podelili so tudi pokale za dosežena prva mesta v prvi in drugi nogometni ligi. ft-vo mesto v drugi lig je zasedla osnovna organizacija ZSMS Šentilj, v prvi ligi pa osnovna organizacija ZSMS Pege. Nazadnje pa so poddili še Kajuh ove pokale. Te so prejele osnovna organizadja krajevne skupnosti Pesje, in osnovne organizacije osnovne šde Biba Roeck, RŠC Dom učencev in Termodektrame Šoštanj. Posebno priznanje za množičnost paje prejela osnovna organizacija ZSMS Velenje - Desni breg. zaostrovali. Marsikje se namreč še kažejo tovrstni problemi, ki jim bomo kos le z učinkovitimi preventivnimi posegi in samozaščitnim obnašanjem. Tako na primer zaskrbljuje stanje na cestah, o čemer smo v našem tedniku nedavno že porezali, kot tudi številne pomanjkljivosti pri varovanju družbene imovine. S tega podredja so (Nadaljevanje na 2. strani) Na konferenci so poddili tudi priznanja najuspešnejšim osnovnim organizacijam ter Kajuh ove pokale Številka 41 (503) - 19. oktobra 7! Previsok krvni davek Na območju UJV Ce tje je v osmih mesecih letos umrlo v prometnih nesrečah 69 oseb - Črna cestna kronika kliče po skrajni previdnosti vseh udeležencev v prometu Z varnostnimi razmerami na cestah celjske regije ne moremo biti zadovoljni. To je najkrajša ugotovitev, ki jo je moč oblikovati na osnovi polletnih podatkov o prometu na naših cestah, ki so jih posredovali delavci Uprave javne varnosti Celje na nedavni tiskovni konferenci. Na območju UJV Celje se je v prvem polletju letos zgodilo 448 prometnih nesreč s hujšimi posledicami ali 3,5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V 406 nesrečah je bilo 562 oseb telesno poškodovanih (sedem več kot lani), 42 oseb pa je v 40 nesrečah izgubilo življenje. Skupno materialno škodo je moč oceniti na okoli 6.830.000 d inaijev. Podatki za osem mesecev letošnjega leta kažejo podobno stanje na naših cestah. V tem času se je zgodilo 617 prometnih nesreč, kar sicer predstavlja 16 manj kot lani, mnogo bolj zaskrbljujoče pa so posledice. Na cestah je namreč izgubilo življenje 69 udeležencev v prometu ali osem več kot v tem obdobju lani. Med \zroki nesreč še vedno pred-njačijo nepravilno prehitevanje, neprimerna hitrost in vožnja pod vplivom alkohola, med povzročitelji pa vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornih vozil, traktorjev, koles z motorjem in na petem mestu pešci. Kar 94 odstotkov povzročiteljev predstavljajo domači vozniki, kar kaže na veliko nedisciplino, ne pa na nepoznavanje prometnih razmer. Med dnevi sta najbolj črna nedelja in četrtek, sicer pa je največ nesreč med 13. in 17 uro. Statistika tudi kaže, da omejitve za parne in neparne registrske številke prav tako ne vplivajo na zmanjševanje števila prometnih nesreč. Tako stanje gotovo kliče po največji možni pazljivosti vseh udeležencev v prometu, delavce prometne milice pa sili v še strožje ukrepanje. V prvem polletju letos so izdali 9950 opozoril, sodnikom za prekrške pa 5896 predlogov. Prav tako so izrekli 13.100 mandatnih kazni ali 2940 več kot lani, izdali pa so tudi 1130 plačilnih nalogov. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti je bilo odvzetih 728 prometnih dovoljenj, vozniško dovoljenje pa je moralo oddati 916 voznikov. Če povemo še to, da je vseh teh ukrepov bilo letos 10 odstotkov več kot lani, in da so v prvih šestih mesecih zaradi vožnje pod vplivom alkohola vložili sodnikom za prekrške 1045 predlogov, potem moramo po primernem ravnanju na cestah pozvati kar najglasneje. Posebej v tem času, ko se prilagajamo spremenjenim cestnim razmeram, ki jih povzročajo megla, odpadajoče listje, spolzko in mokro cestišče in kmalu še poledica. Nenazadnje pa je tudi čas trgatve, ko na cestah še posebej radi izzivamo nesrečo. Ob vsem tem velja omeniti, da na cestah celjske regije ni bilo večjih prometnih zastojev, tudi v času turistične sezone ko je promet bil mnogo gostejši. Zaslugo za tako ugotovitev je nedvomno treba pripisati pravočasni označitvi cestišč, predvsem pa velikim naporom delavcev Uprave javne varnosti, ki so skrbeli za nemoteno odvijanje prometa. Da bi ublažili zaskrbljujoče podatke o prometnih nesrečah, so v tem letu že opravili vrsto preventivnih akcij, ki jih bodo v prihodnje še pomnožili. Vse to pa seveda ne bo dovolj, četudi udeleženci v prometu ne bomo neprevidne objestnosti za volanom zamenjali s samozaščitno odgovornostjo do drugih in sebe ter tako omilili prehud cestni davek. Do velenjskega avto-moto društva je možen dostop z avtomobili le po enosmerni cesti. Vendar nekateri vozniki (kot lastnik stoenke na posnetku) kot kaže ne poznajo znakov za enosmerno vožnjo. Tokrat sta se vozili le za las izognili trčenju. Čvrsti temelji varnosti (Nadaljevanje s 1. strani) niti Porast š,tevi,la tatvi" k mo" tomih vozil, kar nedvomno kaže na premajhno pazljivost posameznikov pri varovanju zasebnega premoženja. Razveseljiv je podatek, da so raziskani vsi primeri kaznivih dejanj zoper človeško življenje, ki jih je prav tako manj kot v prejšnjih letih. Žal pa ta ugotovitev ne velja za področje delovnih nesreč, saj so obravnavah 59 primerov, kar je več kot leto prej. Od sedmih primerov kaz- delavci Uprave javne varnosti zabeležili največ primerov ponarejanja in uničenja uradnih listin ter poneverb. Ena izmed mnogih preventivnih akcij, ki jih organizira Uprava javne varnosti, je pokazala, da varovanju družbene lastnine marsikje posvečamo premalo pozornosti, za kar so ponekod krivi predvsem odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki svojega dela še niso ustrezno organizirali. Pri pregledih so največkrat ugotavljali nepazljivost čuvajev, nezavaro-vanost blaga ter dokumentov in podobno. Te ocene veljajo predvsem za področje gradbeništva, saj nekatera gradbišča naravnost izzivajo dolgoprstneže. Napori organov za notranje zadeve so privedli tudi do tega, da so v prvih devetih mesecih letos obravnavali 2408 primerov s področja kriminalitete, kar pomeni 244 manj kot v tem obdobju lani. Pri tem velja ome- nivih dejanj onesnaževanja okolja so jih šest uspeli razvozlati, v enem primeru pa odgovornosti niso mogli ugotoviti. Podatki o gospodarskem kriminalu (200 primerov) kažejo podobno sliko kot lani. Ugodne ugotovitve se kažejo tudi na področju javnega reda in miru, saj je bilo obravnavanih 431 tovrstnih primerov manj kot lani. V 1354 primerih je sodelovalo 1234 kršiteljev, zabeležili pa so le en primer hude kršitve javnega reda in miru. J. KRAJNC Takoj po otvoritvi Dobili novo kegljišče Pri šoštanjskih termoelektrarnah so preteklo soboto slovesno izročili namenu novo kegljišče Kolektiv šoštanjskih termoelektrarn sodi med tiste organizacije združenega dela v naši občini, za katere lahko rečemo, da vedno kažejo razumevanje za razvoj svojega kraja, kajti zavedajo se, da nimajo svojih potreb le kot delavci na delovnem mestu, ampak tudi kot krajani v krajevni skupnosti. Zato ni slučaj, da se vselej vključujejo v prizadevanja za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti Šoštanj pa naj bo to izgradnja bazena ali drugega športnega objekta, gasilskega doma, komunalnih naprav ipd Zadnji sad takšnega tesnega sodelovanja med termoelektrarnami in krajevno skupnostjo Šoštanj je tudi novo avtomatsko štiristezno kegljišče, pri termoelektrarnah, ki so ga izročili namenu preteklo soboto med do- Dimnikarska služba premalo znana Redek je dimnikar, ki bi kljub beneficirani delovni dobi dočakal starostno pokojnino — V obračunski enoti dimnikarskega podjetja Ravne na Koroškem v Velenju so na besedo „vajenec" skorajda že pozabi Ii Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem ima svojo obračunsko enoto tudi v Velenju. Ta majhna delovna enota šteje samo pet ljudi in kljub temu opravlja delo splošnega družbenega pomena. Služba je urejena tudi zakonsko, saj zakon točno določa, kako se čisti in kdaj. Obračunska enota Velenje opravlja dimnikarske usluge na območju občin Velenje in Moziije. Med njihove dejavnosti pa sodijo čiščenje kurilnih, dimno-vodnih in prezračevalnih naprav. V novih stavbah pa pregledujejo dimnikarske naprave in merijo njihov izkoristek. Zato menijo, da bi se moral vsak, ki na novo gradi hišo, obrniti nanje, saj bi lahko s pravilno gradnjo naprav prihranil marsikateri dinar. Tako pa je intervencija dimnikaijev v veliko primerih že prepozna. Pozabiti pa ne smemo tudi na to, da čistijo industrijske dimnike in njihove kurilne naprave. Dimnikarska služba veliko prihrani družbi s svojo dejavnostjo, ki pa ni tako vidna (varuje pred požari, daje nasvete pri graditvi kurilnih in dimovodnih naprav). Če je dimnikarska služba pravilno organizirana in če se upoštevajo stranke, se lahko prihrani kar za 50 % pri energiji (25 % se lahko pripravi na boljšem zgorevanju in pravilni izgradnji potrebnih naprav, 25 % pa pri prihranku na dobri toplotni izolaciji stavbe in še boljši zaščiti okolja). Vendar pa se srečujejo na obračunski enoti s kadrovskimi težavami. Kadra za območje občin Velenje in Mozirje primanjkuje. Vzrok za to pa je zlasti v tem, ker je poklic dimnikarja zelo težak. Izpostavljeni so fizičnim (vremenske neprilike, velike temperaturne spremembe) in psihičnim pritiskom ne morejo vsem strankam ugodit. Pa tudi redek je dimnikar, ki bi dočakal starostno pokojnino, kljub benifi-ciranemu stažu (1 leto se šteje kot 14 mesecev). Vendar menijo da to ni edina rešitev, ki bi premostila njihove kadrovske težave. Prav gotovo se bo morala v njihova prizadevanja za boljšo kadrovsko politiko vključiti tudi skupnost. Na občinski enoti Velenje so pozabili že besedo vajenec. Kadra še za poletje nimajo dovolj, kaj šele pozimi, saj bi tokrat potrebovali najmanj 14 ljudi. Kljub temu da se trudijo, da bi zadostili vsem potrebam, ki jih imajo. V teh svojih prizadevanjih pa še niso popolnoma uspeh. Za letošnjo jesen in zimo so se vseskozi vestno pripravljali, saj bodo morah od oktobra dalje dimnikarji opravljati svoje delo cel dan, včasih tudi ponoči, da bi zadostili potrebam. Pa tudi marsikatera nedelja bo za dimnikarje delovna, saj bo potrebno zadovoljiti potrebe industrije. TATJANA KELENC Letna skupščina Šaleškega študentskeg _kluba_ študentje kritično pregledali in ocenili svoje delo v pi teklem šolskem letu. Predsednik kluba znova Mar Geratič. Kje so bili predstavniki delovnli organizacij Prejšnji petek so se na svoji redni letni skupščini zbrali člani šaleškega študentskega kluba. Presedali so ddo v preteklem šolskem letu in ga tudi kntično ocenili. Med drugim so razpravljali o še vedno samo obljubljenem mladinskem klubu in sprejeli sklep, daje potrebno doseči, da se njegova gradnja vnese v srednjeročni načrt razvoja občine Velenje od 1980- 1984. Se vedno si želijo svojo oddajo radiju Velenje, saj so bili mnenji, študentske težave niso samonjibi in da je z rjimi potrebno sezni širšo javnost Ob tej priložnosti so tudi rešili stari odbor in izvolii i vodstvo kluba. Predsedniško n so za naslednji mandat spetzi dosedanjemu predsedniku k Matjažu Geratiču. Dolgoletni predsedniku kluba StojanuPt pa so za požrtvovalno delo v dentskih vrstah in v klubu, f plaketo častnega člana. Naj omenim še to, da sol gradivo za skupščino izdali čel številko internega glasila RIT Racionalno izbrane teme,kipa pred izidom nekaterim (poz tim? ) močno buril duhove, koncu samo še žalostna ugotov da so se kljub vabilu na skupil pojavili predstavniki samo ene lovne organizacije — TGO Ga So študij in študentje res sadil namen in se našega gospodarstvi gospodarstvenikov ne tičejo? vesnostjo, katero so z nastopom obogatili tudi godbeniki šoštanjske Zarje. O pomenu te pridobitve sta spregovorila Janez Cernivec, predsednik delavskega sveta Termoelektrarn Šoštanj in Franc Pečovnik, predsednik krajevne konference SZDL Šoštanj. Prvi kegelj je podrla Jožica Kodrun, predsednfca osnovne organizacije sindikata ddovne skupnosti družbena prehrana ter tako simbolično izročila namenu novi objekt Novo kegljišče bo odslej prostor, kjer bodo imdi delavci in drugi občani eno izmed pomembnih oblik svojega razvedrila po delu, gotovo pa bo tudi prispevalo k še večji priljubljenosti in razvoju kegljaškega športa v Šaleški dolini. ' S. V. Potujoči vrtci znova zaživeli Na šoštanjskem področju so že pričeli z delom, v Veli pa bodo v ponedeljek 22. oktobra V letošnjem mednarodnem letu otroka posvečamo otrokom še posebno skrb. Prizadevamo si, da bi slehernemu otroku omogočili enake pogoje za njegov nemoten razvoj. Najboljše pogoje za razvoj imajo predšolski otroci prav gotovo v vzgojno varstvenih ustanovah, kjer jih varujejo in izobražujejo vzgojiteljice, ki so za to strokovno usposobljene. Žal pa vsi otroci nimajo takšne sreče, da bi lahko obiskovali vzgojno varstvene ustanove, saj še vedno nimamo dovolj kapacitet. Prav zaradi tega pa skušajo to vrzel, ki nastaja med otroci, ki so varovanci vrtcev in tistimi, ki ostajajo doma v privatnem varstvu, nadoknaditi z osemdeset urnim programom izobraževanja za predšolske otroke. Ta dejavnost je v velenjskem in šoštanjskem vrtcu izredno dobro zaživela in beležijo na tem področju lepe uspehe. Ker so v oddaljenih krajevnih skupnostih izvajali osemdeset urni program za otroke odi do šestih let že nekaj let, večina predšolskih otrok ta p gram že obiskovala, bodo v krajevnih skupnostih s pod čimi vrtci zopet pričeli mladi. Velenjski vzgojno ij stveni zavod bo imel v skem času štirideset ur gram za otroke rojene 1973. Potujoči vrtec pa 1 ponedeljek in sredo od 15.1 18. ure in sicer v enotah T hojca, Tinkara, Ciciban in^ ljak. Otroke ni potrebno \ vati, temveč jih vabijo, da d dejo že v ponedeljek 22. oi bra ob 15. uri v navedene i te, kjer jih bodo čakale vzj teljice. Vzgojno varstveni u Šoštanj pa je s potujočimi! pričel že v priče tku oktoi Imajo dva oddelka v Šošta enega v Šmartnem ob Pl Lokovici in Gaberkah, kjer pričeli z delom ta teden, ko za to dobili primeren prod M Otrokom zagotoviti kar najboljši razvoj rZa razvoj urbanizacije ' Zav/od za urbanizem Velenje naj bi predvsem skrbel za urbanistični razvoj doline ter [ usktlajeval tovrstne želje in potrebe — Potrebno sodelovanje vseh dejavnikov planiranja tKo je na pot hitre rasti stopalo ; novco Velenje, se je skupaj z mladim messtom razvijala vsa občina in štev/ilne dejavnosti v njej. Vedno hitrtejše poseljevanje Šaleške doline je ttako kmalu rodilo potrebe po plamiranju rasti, zaradi česar je'bil precd približno dvajsetimi leti usta-' novMjen Projektivni biro. Ta je skrbel za {projektiranje in izgradnjo mesta Vekenje, tako na področju nizkih kot [ visokih gradenj, spoprijemal pa se jje tudi z začetki urbanizacije. Urboanizacija je postajala vse po-menmbnejši člen občinske razvojne K politike, zato je ob velikem razcvetu : vzktlila nuja po samostojni skupini strobkovnjakov s tega področja, ki bi urejijala urbanizacijo doline. V ta čas sodiijo tudi temelji ustanavljanja Zavcoda za urbanizem, kot ga poznamo i danes. Direktor zavoda Adi Miktlavc se začetkov poslovanja takoole spominja: J,Z ustanavljanjem Zavoda za urbaanizem smo pričeli leta 1972. Zavcod je začel s šestimi zaposlenimi v prrostorih skupščine občine Velenje, , ki ga je tudi ustanovila. Začeli smoj z urbanističnim planiranjem in najpprej poskrbeli za prve topografske posnetke občine Velenje, ki so za prostorsko planiranje seveda neoggibno potrebni. Dye leti po ustaanovitvi se je naša dejavnost razšiSrila še z inženiringom, s projek-tirannjem nizkih gradenj in službo za urejijanje stavbnih zemljišč. Pestrejša dejawnost je zahtevala tudi večje števviio zaposlenih, zato smo se presiselili v primernejše prostore in tem i kmalu dodali še nov prizidek. Takco je v zavodu tačas 46 zaposlenih in prostorske zmogljivosti so vsaj | za sedaj zadostne. Pri nas gostUujejo tudi samoupravna komu-nalnna interesna skupnost in strokovne s službe stavbne zemljiške skupnosti, 1 ki pa naj bi kmalu dobili svoje proostore." Delo Zavoda za urbanizem a je organizirano v štirih oddel- '' Oddelek za urbanizem skrbi za prosistorsko in urbanistično planirale, , za izdelavo lokacijske dokumen-tacijije, za urbanistična svetovanja , občžanom pri gradnji objektov, pri-pravvlja strokovne oglede mesta in razlalage o gradnji Velenja, posreduje obččinski skupščini in ostalim naroč-nikoom raznovrstne načrte in se v zadrtnjem času vse bolj posveča tudi fedelelovanju študij s področja zaščite okoblja. V oddelku za nizke gradnje opreremljajo zazidalne načrte in pro-gramme, ki jih izdela oddelek za urbaianizem s komunalnimi infra-strulikturnimi načrti. Inženiring službe slskušajo investitorju opraviti celoten i postopek od pridobivanja vseh potrtrebnih dokumentov do nadziranja gradnje objektov in izročanja fe-teleh investitorjem. Poleg tega pa je posesebna organizacijska enota tudi sploiošni oziroma komercialni sektor. ,I,Pri svojem delu smo se v zadnlnjem času srečevali z različnimi teža tavam i, ki predvsem izhajajo iz nerajazumevanja statuta Zavoda za urbajanizem. Po letu 1974 naj bi zavofljd prevzel odgovornost za iz- gradnjo celotnega mesta oziroma naj bi skrbel za usklajevanje vseh različnih interesov s tega področja. To nam velikokrat ni uspevalo prav zaradi nedorečenosti naše sedanje in perspektivne vloge. Zaradi tega tudi sami nismo mogli olanirati našega razvoja celoviteje kljub ugodnim kazalcem gospodarjenja, ki smo jih ugotavljali tudi v letošnjem prvem polletju," pripoveduje Adi Miklavc. sko zvrst tudi za pojavljanje na zunanjem trgu," pravi direktor Zavoda za urbanizem Adi Miklavc. Dejavnosti, ki jo delavci Zavoda za urbanizem razvijajo v domači občini, že nekaj let opravljajo tudi za potrebe občine Slovenske Konjice, kjer imajo svoj dislocirani oddelek. Sicer pa v Zavodu za urbanizem ocenjujejo, da so v zadnjem času'naredili znatno kvaliteten premik tudi na področju razvijanja in utrjevanja učinkovitih samoupravnih in političnih procesov znotraj delovne organizacije. Aktivnost družbeno političnih organizacij in drugih samoupravnih organov se kaže na različnih področjih, ,zlasti pa so zadovoljni z dosežki nedavne akcije Nič nas ne sme presenetiti, v kateri so zabeležili stoodstotno udeležbo zaposlenih in odgovorno izvrševanje vseh nalog. J. KRAJNC Novi sodobni prostori Novi proizvodni prostori šoštanjske Lesne Delavci šoštanjske Lesne slavili pomembno delovno zmago — Dolgoletna želja, da dobijo sodobne delovne prostore, se je uresničila Adi Miklavc, direktor Zavoda za urbanizem » Lahko bi rekel, da smo trenutno še vedno v procesu, ko se stvari na tem področju še urejujejo in upamo, da bo stanje kmalu bolj urejeno v prid celotne občinske skupnosti. Z vsemi dejavniki, ki vplivajo na proces urbanizacije in splošnega razvoja želimo kar najtesneje sodelovati. Z nekaterimi je naše sodelovanje zelo dobro urejeno, kot na primer z Rudarsko elektroenergetskim kombinatom, raziskovalno skupnostjo in še jnekaterirr-i. Trudimo pa se, da bi tudi sodelovanje z vsemi ostalimi čimprej doseglo ustrezno raven. Odvisni smo od razvoja in organizacije občine ter drugih samoupravnih skupnosti, zato smo seveda pripravljeni delati za potrebe naše doline in vse, ki naše usluge potrebujejo to želijo. Tudi naš nadaljnji razvoj bo slonel na delu, ki ga pogojujejo potrebe v dolini. Dejavnost naj bi ostala nespremenjena, vendar z razčiščenimi odnosi in s tesnim sodelovanjem vseh, ki nujno sodelujejo pri planiranju. Povezovanje sorodnih organizacij bi nedvomno pripomoglo k stabiliziranju razmer in cvrstejšemu nastopu doma in tudi na tujem. Načrtujemo namreč, da bi • zavod poleg skrbi za urbanistični razvoj doline in usklajevanje jtovrst-nih potreb ter želja, razvijal svojo1 dejavnost še kot posebno gospodar- Leto 1977 je zaključila šoštanjska Lesna z izgubo nekaj nad dva milijona dinarjev. Lansko leto so pristopili k sanacijskemu programu, ki pa je zajemal tudi rekonstrukcijo proizvodnih prostorov, saj so bili ti resnično v izredno slabem stanju. Predvideli so rekonstrukcijo žage ter obrata mizarstvo. Celotna rekonstrukcija naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta. Vendar so porabili precej časa za primerno lokacijo. Odločili so se za rekonstrukcijo obstoječe Vegradove žage v Metlečah. S pripravo dokumenta' cije so pričeli lansko leto, k delu pa so pristopili v začetku tega leta. Precej sporen je bil tudi sanacijski program, ki je predvideval, da bodo potrebovali za investicijo v prvi fazi sedem milijonov dinarjev. Temeljna organizacija je razpolagala s približno štirimi milijoni, ostala sredstva pa so zagotovili z udarniškim delom, investicijo pa so zaključili tudi na račun lastnih stroškov. Dela\ci šoštanjske Lesne so v preteklih letih veliko sredstev namenili za izboljša- nje delovnih pogojev, vendar se je doslej vedno dogodilo, da jim je bila investicija, ko je bila zaključena, odtujena. Zaradi tega so na rekonstrukcijo gledali najprej zelo skeptično, ko pa so spoznali, da bodo končno res prišli do novih, boljših, sodobnih delovnih pogojev, so se dela resno lotili Pripravljeni so bili delati tudi udarniško. Tako so opravili za ureditev okolice novega objekta okoli 500 udarniških ur, prihranili pa so še okoli 300 tisoč dinarjev, ker so tudi objekt gradili udarniškoi Objekt so predali namenu prve dni oktobra. Ob novem objektu so se na udarniški akciji zbrali vsi zaposleni. To je za te delavce izredno velika pridobitev. Dobili so sodobne delovne prostore, v katerih bodo lažje sledili hitremu razvoju lesne industrije. In kaj vse je zajemala prva faza rekonstrukcije proizvodnih prostorov? O tem smo-se pogovarjali -z direktorjem temeljne organizacije Lesna Šoštanj Francem Ratom. Takole je dejal: ,,Prva faza rekonstrukcije, v kateri je proizvodnja že stekla, obsega primarno obdelavo lesa, deponijo hlodovine in rezanega lesa, žagalnico, sušilnico ter delavnice za učence z vsemi pomožnimi objekti (jedilnica, sanitarije, obratne pisarne, itd.) Prav te delavnice so za nas izrednega pomena. Doslej smo namreč posvečali ] naših delovnih kolektivov premalo pozorno-aževanju kadra. Za sti vzgoji in izobraž to tudi nismo imeli primernega delovnega okolja. V novih delavnicah bomo izobraževali svoje kadre, ki se bodo šolali v šoli za lesne poklice v Skofji Loki V delavnicah imamo prostora za 20 učencev, • letos pa jih imamo le deset, ker smo Hežko je imeti dobro založeno trgovino Obiskali smo velenjsko Elektrotehno, kjer smo se pogovarjali s poslovodjo Tonetom Delakordo V V Elektrotehni se marsikdo po-gostisto ustavlja. Posebno še tisti, ki gradade stanovanjske hiše in potrebujejo o elektroinštalacijski in vodovodni m material (razen cevi), akustiko in belolo tehniko. , f.Ko smo postavili poslovalnico v Veletlenju, smo imeli izredno dobro lokadcacijo," je pripovedoval naš so-govovornik, poslovodja te trgovine PoPoslovodja Tone Delakorda Tonone Delakorda. »Ko pa je prišlo v Veleielenju do spremembe centra mesta in je je bil tu promet ukinjen, smo v izredredno težkem položaju. Le malo potrotrošnikov se je ustavljalo pri nas. Prectecej smo odmaknjeni, do nas pa je z avtomobilom težko priti, saj je parkirišče ob tržnici kar pretesno, pogosto pa vozniki parkirajo svoje avtomobile tudi tako, da nam čisto zapro dostop. Včasih nam zaparki-rajo cesto tako, da ne moremo iztovoriti materiala, ki nam ga pripeljejo iz centralnega skladišča v Ljubljani. No, v začetku je bilo veliko težav, vendar so se naše stranke pričele vračati, tako da danes že lahko rečemo, da poslujemo dokaj uspešno in ni bojazni, da bi morali poslovalnico v Velenju zapreti." Velenjska Elektrotehna je sestavni del tozda ELPROM Ljubljana, ta pa delovne organizacije Elektrotehna. V velenjski poslovalnici je zaposlenih 10 delavcev, imajo pa približno štiristo metrov prodajnih površin. Poslovodja Tone Delakorda je dejal, da se tudi pri njih, kot v večini trgovskih delovnih organizacij, srečujejo s kadrovskimi težavami Dejal je, da je danes zelo težko dobiti dobrega trgovca. Želeli so zaposliti, tudi kakšnega poklicnega električarja na oddelku elektroinšta-lacij, vendar niso imeli sreče. Poslovodja je dejal: „Takšni profili največkrat nimajo trgovske žilice." Precejšnjo skrb posvečajo v tej poslovalnici tudi izobraževanju. Vsakomur, ki se želi izobraževati, poskušajo to tudi omogočiti, čeprav je to zelo težko, saj je vsako uro potrebno nadomeščati. V okviru delovne organizacije ter delovnih organizacij, katerih blago prodajajo, pogosto organizirajo razne seminarje za trgovce. Zaposleni v velenjski Elektrotehni se jih, če jim le čas dopušča, udeleži jejo. Pa še eno težavo je potrebno omeniti. Z njo se srečujejo vse podobne trgovine pri nas. Takole je pripovedoval poslovodja Tone: „Včasih mi je kar nerodno, ko stranke sprašujejo za kakšnim osnovnim artiklom. Da ea na našem tržišču ni moč dobiti. Tako je bilo na primer z žarnicami. Potrošniki pogosto ne razumejo, da blaga resnično ni na tržišču in ga trgovci pri najboljši volji ne moremo priskrbeti. Enako težko je z blagom, ki ga uvažamo." Težav, s katerimi se srečujejo in jih dokaj uspešno premagujejo v velenjski Elektrotehni, torej ne manjka. Kljub vsemu pa se lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati MIRATAMŠE z razpisom delovnih mest nekoliko zakasnili" Glavni namen rekonstrukcije proizvodnih prostorov je, da bi se povečala proizvodnja z racionalnejšo tehnologijo ter da bi delavci pridobili tudi pomožne delovne prostore (sanitarije, jedilnice, garderobe, itd.) Velika pridobitev je tudi sušilnica, ki je bila doslej zelo ozko grlo. Ima kapaciteto 3800 kubičnih metrov lesa. Stara pa je bila več kot trikrat manjša. Velikega pomena je tudi nova prirezovalnica tn krojilni-ca lesa. Prva faza rekonstrukcije proizvodnih prostorov je nedvomno izrednega pomena za vse zaposlene v šoštanjski Lesni, vendar pa jih čaka velika naloga tudi v prihodnje. Takoj je potrebno pristopiti k drugi fazi. Sanacijski program predvideva, da bi bili objekti v sestavu z žago v Metlečah. S tem se bo uresničila tudi dolgoletna želja delavcev, da bodo imeli vse objekte na isti lokaciji. Doslej so bili ti namreč razmetani po celem Šoštanju. Upajo, da bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo do konca letošnjega leta in pristopili k gradnji prihodnje leto. Posodobitev proizvodnih prostorov šoštanjske Lesne je izrednega pomena. Na manj kot pet tisoč kvadratnih metrov sodobnih delovnih prostorov je prav gotovo največja motivacija za dela\ce, da bodo delali še boljše. MIRATAMŠE Tržnica Košaki dobro založena Velik problem, ki ga bo treba čimprej rešiti predstavlja ribarnica — Bife, samopostrežba, mesnica in zunanji del tržnice kar najbolje založeni — S prodaje ozimnice zadovoljni Včasih stranke težko razumejo, da nimajo niti osnovnih artiklov Krepko smo zakorakali v jesen. Vsako leto ob tem času si belimo glave, kje bo mo kupili jabolka, zelje, krompir, čebulo. Velenjčani nimajo teh težav, saj imajo sredi Velenja dobro založeno tržnico. Na njej je vedno veliko ljudi, še več pa ponujenega blaga. Toda naš namen ni pisati o pomenu, ki ga ima tržnica, ampak želimo pokazati drugo plat medalje, ki ni toliko vidna - predstaviti tržnico Košaki. Tržnica Košaki posluje v Velenju že pet let. Kot nam je povedal vodja poslovne enote Pavle Popič, je tržnica zelo dobro obiskana in vedno dobro založena. Posebno sedaj, v jesenskem času. Toda tržnica s svojimi štirimi poslovnimi prodajalnami (ribarnica, bife, samopostrežna trgovina in zunanja odprta tržnica) ne skrbi samo za gospodinjstva, ampak tudi za družbeno prehrano delovnih organizacij in ustanov, ki nimajo lastne prehrane. Z njimi imajo sklenjene pogodbe za tople malice. Tržnica Košaki je poslovna enota Kmetijskega kombinata Ptuj. Vodja poslovne enote v Velenju Pavle Popic nam je povedal, da vseskozi pozitivno poslujejo. Kot vsepovsod, se tudi tu srečujejo z mnogimi težavami ki pa jih vsaj do sedaj uspešno premagujejo. Velik problem, ki ga bo treba čimprej rešiti je ribarnica, kr ne posluje najbolje. »Velenjčani se ne zavedajo, da so tudi ribe meso. Že od nekdaj so redka hrana na naših jedilnikih. Pa tudi družbena prehrana nimajo posluha za to, da bi kdaj pa kdaj ponudile svojim delavcem za malico ribe. V tem času mesne krize ni prodaja rib narastla niti za odstotek", je dodal Pavle Popič. Mesnica tržnice Košaki se lahko pohvali z dobro zalogo in prodajo mesa ter mesnih izdelkov. Tudi v času mesne Jcrize je njihova prodajalna dobro založena. Toda pomanjkanje je splošno, zato pomeni njihova zaloga le majhen delež za potrebe vseh potrošnikov. Pomagajo si z lastnim odkupom živine od Kmetijskega kombinata Ptuj, nekaj pa Košaki Maribor. Vendar so zaloge kljub vsemu za vse Velenjča-ne premajhne. Tako dobro kot z mesnico poslujejo tudi z bifejem, ki nudi delavcem organizacij združenega dela vedno toplo m dnevno svežo malico. Pri njih se hrani veliko delavcev in občanov Velenja. „S samopostrežbo smo lahko zadovoljni", je povzel besedo Pavle Popič. „ Preskrba je zadovoljiva. Kot vsepovsod tudi nas pestijo težave, kot so pomanjkanje nekaterih živil, trenutno kave in pa velike kadrovske težave. Razpisi, iskanje kvalificiranih trgovk in tudi natakaric prek skupnosti za zaposlovanje naleti na gluha ušesa. Ljudje ne cenijo teh poklicev, kot bi jih morali. Nenehno pa se pritožujejo nad slabo postrežbo. Trudimo se, da bi bila preskrba in postrežba za vse občane kar najboljša, vendar nam to v veliki meri ne uspe." K poslovni enoti Kmetijskega kombinata Ptuj sodi tudi zunanji del tržnice, na kateri je vedno veliko ljudi in na stojnicah za vse Velenjča-ne dovolj raznovrstnega blaga. ,Za zunanji del tržnice lahko rečem, da je dobro založena. Na njej imamo tudi tri registrirane obrtnike, ki tržnico dokaj dobro zalagajo. Imamo pa tudi okrog petnajst rednih ali občasnih domačih proizvajalcev -vrtičkarjev, ki Velenjčane dnevno zalagajo s svežo zelenjavo. V tem času, nekako od 20. septembra pa do 20. oktobra ali najdlje do konca tega meseca pa skrbimo, da je tržnica kar najbolje založena z ozimnico. Z njeno prodajo smo letos zadovoljni, opažamo pa manjšo prodajo krompirja. Na splošno z zunanjim delom tržnice nimamo večjih težav. Le s cenami proizvajalcev se vč asih ne strinjamo popolnoma. Zato smo z inšpekcijo velenjske občine sklenili, da bomo cene še bolj nadzorovali in morebitne nepravilnosti strogo kaznovali, tudi z odvzemom obrtniškega dovoljenja", je končal najin pogovor vodja poslovne enote tržnice Košaki Pavle Popič. T. K. 60 let DPD Svoboda Šoštanj Bilo je pozno v jeseni leta 1919, ko je v Vošnakovi tovarni, v delavnicah obrtnikov, v zasebnih trgovinah in zakajenih gostilnah tekla beseda o razpadu Avstro-ogrske, zmagi zaveznikov, zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, o bojih za severno mejo, koroškem plebiscitu, o boljševikih in o oktobrski revoluciji v Rusiji. Kajpada je bila beseda v teh rečeh toliko bolj živa, saj je bilo posledice in tegobe komaj minule prve svetovne vojne čutiti v vseh porah življenja. Kljub slabim zaslužkom, pomanjkanju hrane, oblačil, kuriva, stanovanj in drugih potrebščin za življenje, je bilo v ljudeh čutiti optimizem, ki ga po dolgotrajni vojni prinaša mir. Vsak je razmišljal o delu, o bodočnosti sebe in svoje družine, o spremembah v družbi. In kakor je v vseh časih, je bila tudi razgibanost^ leta 1919 povod za težnje po organizirani ljudski kulturi, skozi katero bo delovni človek javno izražal svojo socialno, narodnostno, razredno in politično razpoloženje. Pod vplivom delavstva, zlasti rudarjev iz zasavskih revirjev, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, so v Šoštanju dozorevali pogoji za Ustanovitev delavske Ijudsko prosvetne organizacije. Pobudo za njeno ustanovitev so vzeli v svoje roke: brata Anton in Luka KORADEJ, Anton ARZENŠEK, Franc LESKO ŠEK, Rudi JESENŠEK, Rudi RAVLJAN, Karel VRHOVNIK, Franc SLEMENŠEK, Valentin KOŽELJ in Rudi FERDER. To so tovariši, pod katerih vodstvom je bil leta 1919 sklican ustanovni občni zbor društva, ki so mu po priporočilih trboveljskih rudarjev dali naslov DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA. Tako je bilo rojeno društvo, kije vseskozi pestrilo življenje, bogatilo duha, bodrilo k svobodomiselnosti, plemenitilo srca in člo-večilo človeka. Dejavnost se je začela s pevci, telovadci, tamburaši, knjižnico, pozneje pa sta nastala še ljudski oder in godba na pihala. Moralno in materialno so ustanovitev in delovanje društva podprli obrtniki in lesni trgovci. V prvih letih so znani zlasti Šmigovc, Kumer in Rožič.-Na eni izmed fotografij najaktivnejših članov društva iz prvih let najdemo kar 5 bratov Bolha, Vasletovovo Micko, ki jo poznejša generacija pozna pod imenom Kajuhova mama, Toneta Ulriha, itd. Taie-Kristl Ulrih, poznejši revolucionar in prvoborec NOV je dmštvu dajal predvsem idejno usmeritev, zato se je društvo čedalje bojj nagibalo pod okrilje „rdeče zastave". Tri leta po ustanovitvi, to je leta 1922, društvo razvije svoj društveni prapor. Fotografije iz Glavnega trga o tem dogodku, ki so se ohranile do današnjega dne, pričajo, da je bila to veličastna manifestacija, kj je spravila na noge vse mesto, njeno okolico in privabila k solidarnosti številne delegacije drugih krajev. Najbolj vidna je bila seveda delegacija Trbovelj, saj je z njo prišla godba na pihala, kije ljudstvo še posebej navdušila, saj v Šoštanju takrat godbe še ni bilo. Svoboda Šoštanj je izraze solidarnosti še isto leto (1922) vrnila Trboveljski Svobodi, ki je organizirala množičen nastop vseh dotlej ustanovljenih Svobod. Leta 1923 je tak nastop priredila Svoboda v Ravnah na Koroškem (takrat Guštanj). Šoštanjska Svoboda je bila zastopana z nekaj čez 60 člani Rezervirali so 2 vagona in se do Slovenj Gradca peljali z vlakom, odtod pa nadaljevali pot peš v Ravne, dočim je bil povratek možen z Ravenske železniške postaje. Vladajočemu režimu, ki je V to vpletel policijo pač seveda ni ojtalo prikrito, da so zleti in nastopi Svobod premnožični in prepogosti, zlasti pa da je njihov program pod vplivom naprednih idej, zlasti oktobrske revolucije. Zato je bilo več kot preveč, ko je Šoštanjska delegacija na železniški postaji v Ra-nah in potem med vožnjo od Raven proti Dravogradu prepevala „Volga, Volga.,." in „Bratje le k soncu svobodi". Na železniški postaji v Dravogradu so jih pričakali žandarji, jih ustavili, legitimirali in zasliševali. Racija bi bila prehuda, če bi zadržali vse, zato so se spravili le na 7 politično najbolj nezanesljivih moških in jih zaprli, ostale pa pustili z večumo zamudo nadaljevati vožnjo proti Šoštanju. V Dravogradu so čez noč ostali zaprti Ivan TE-KAVC, Štefan PRIMOŽIČ, Franc SVETEK, Ivan SABO, Rudi BOLHA, Anton KORADEJ in Franc ŠARNER N* dednji dan - bil je ponedeljek - so jih žandarji odvedli nazaj v Ravne. Ko je ravenski srezki načelnik uvidd, dane bo zdržal ogorčenega protesta, in da bi se iz tega utegnil izcimiti še hujši politični izgred, je ukazal žar daijem naj pripornike iz Šoštanja izpustijo. V Šoštanju so medtem svobodaši že pripravljali javen množičen političen pritisk na oblast, naj posreduje izpust tovarišev, ki so ostali v Dravogradu oziroma v Ravnah. Vest, da so že izpuščeni in da so na poti domov, je spravila vse mesto na noge. Zaprti in sedaj svobodni tovariši so tali v Šoštanju sprejeti z novo spontano množično manifestacijo, ki se dolgo ni polegla. Društvo Svoboda pa je s tem pridobilo nove spodbude in simpatije med ljudstvom. Ko je bila leta 1925 ustanovljena godba na pihala, je postajal program društva vse obsežnejši in bogatejši. Vrstile so se prireditve, nastopi in manifestacije. Svoj vrhunec so dosegle leta 1935 na izletu Svobod iz vse Slovenije v Celju. Na tem nastopu ni bilo nobenega dvema več, da Svobode niso več le kulturna zadeva, ampak tudi levo usmerjena politična gibalna sila. Govor FRANCA LESKOŠKA-LUKA je preplašil vladajoči režim, zato je začel ovirati pozneje pa očitno zatirati delovanje Svobod. Za Šoštanjčane je bila udeležba zlete Svobod v Celju toliko delikatnejša, ker je bila za isti dan napovedana delavska stavka v Vošnakovi usnjarni. Za nekatere člane Svobode je bilo to leto usodno, saj so prišli pred alternativo: ali tvegajo odpust iz službe in s tem brezposelnost ali pa da izstopijo iz Svobode. Razumljivo, da se jih je za vsako stran nekaj opredelilo. Krizo so vstrajnejši rešili s tem, da so društvo preimenovali v »VZAJEMNOST", da so se na ta način otresli policijskega nadzora, zavarovali svoje člane pred brezposelnostjo, v bistvu pa nadaljevali program prejšnje Svobode, le da v zmanjšanem obsegu. Prišla je druga svetovna vojna. Utihniti je morala slovenska beseda, pesem in vse kar je v kulturi dovenskega. Svobodi ni preostalo kaj drugega kot da se umakne, skrije arhiv in zavaruje imena vodilnih tovarišev pred izdajo okupacijskim oblastem. To je storil predvsem pokojni Anton KORADEJ, toda ne brez posledic, saj so njega samega preganjali. Mnoge člane pa najdemo pozneje med aktivisti Osvobodilne fronte, med interniranci, talci in v partizanskih vrstah. Tudi po osvoboditvi leta 1945 si Svoboda ni hitro opo-mogja, pač pa nastane več manjših med seboj nepovezanih k'1 turnih skupin, predvsem pevski zbori in dramske družine z imenom »SINDIKALNO KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO" n. pr. Cankar, Kajuh, Zarja in podobno. Po letu 1950 tudi v Šoštanju oživi misel na nekdanje Svobode in prične se proces povezovanja sindikalnih kulturnih društev in drugih ljudsko prosvetnih skupin v vedno večja društva in končno leta 1951 v enotno ljudsko prosvetno organizacijo s predvojnim imenom »DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA". Svojo končno potrditev je obnovljena Svoboda dobila z USTANOVNIM KONGRESOM SVOBOD avgusta 1952 v Trbovljah. Mogočno kot nekdaj je zadonela Internado-nala in revolucionarna »Pesem dela" iz tisoč ust pevcev združenih zborov, ob spremljavi združenih godb na pihala. Kongres in množičeii nastop v Trbovljah sta napravila veličasten vtis tudi na tiste, ki predvojne kulturne moči Svobod z razredno vsebino niso poznali. Delegati kongresa so ponesli iz Trbovelj na vse strani polet in vero, da je kultura delovnega človeka neminljiva in nepogrešljiv dd sožitja, solidarnosti, vzajemnosti in humanizma. V Šoštanju je bflo polet dobro čutiti. Dejavnost v vseh mogočih odtenkih se je po letu 1952, sprva pod predsedstvom Antona KORADEJA pozneje pa dipl. pravnika Jožeta BRUN-SEKA razmahnila do takšne mere, da je bilo treba nemudoma rešiti vprašanje prostorov. Bivši hotel .Jugoslavija", Zadružni dom konzumnega društva, Totrova gostilna, Telovadni dom, ki so pred vojno s pridom služili, so bili sedaj zavzeti v druge namene. Tudi ustrezali ne bi več. Svoboda je rešitev našla v tem, daje potem, ko je bfl dodeljen bivši Slomškov dom, zbrala finančna in druga materialna sredstva ter ga preuredila. Skoraj ni kmeta v okolici, ki ne bi podaril smreke in ne občana v mestu, ki ne bi dal tisočaka, posebej pa preseneča, da so poleg domačih kolektivov, zlasti Elektrarne, Usnjarne in. Gradisa, velik prispevek v materialu dali tudi že-lezaiji Štor, rudaiji iz Zasavja in fužin arji iz Koroškega. Zahvaljujoč pripravljenosti in vnemi teh činiteljev, zlasti pa §o zaslugi predsednika BRUN- EKA in gradbenega delovodja M MCA je bila adaptacija uspešno končana in oktobra leta 1954 je bil dom slovesno izročen svojemu namenu. zapisal MAKS PODLESNK vzgoja braževanje kultura • •i * '-- Kulturniki v Bevčah ne počivaji O delu, težavah in željah kulturno-prosvetnega društva Bevče smo se pogovarjali nekdanjim predsednikom Vladom Pečečnikom Prvi začetku delovanja kul-turno-prosvetnega društva Bevče ne segajo daleč nazaj, pa vendar so v letih dosedanjega obstoja dokazali, da mislijo resno in dosledno izpeljati načrt, ki so si ga zastavili, in ki že rojeva željene sadove. Društvo so ustanovili pred petimi leti iz vrst mladinske organizacije, ki je imela pred tem že svejo dramsko skupino. Amaterski gledališčniki kulturno-prosvet-nega društva Bevče si prizadevajo poživiti in popestriti vsakodnevno dognanje v svojem kraju. Ze nekaj delovnih sezon zapored se tamkajšni ljubitelji odrskih desk trudijo obogatiti kulturno dejavnost ne le v domačem kraju, ampak tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer so vedno dobrodošli. Vsako leto uprizorijo eno dramsko delo, največkrat so to komedije. Ob večjih praznikih pa sodelujejo na vseh proslavah. Lani in predlani so se Vdenjča-nom predstavili kot izvajalci Petkovega kulturnega večera. To nameravajo storiti tudi letos. Ob novem letu so pripravili za svoje najmlajše krajane lutkovno igrico Kljukčeve dogodivščine. Ob akciji Nič nas ne sme presenetiti pa so organizirali miting, ki se gaje udeležilo kar lepo število krajanov. Redna oblika njihovega dela je tudi oddaja Pokaži kaj znaš, ki jo vsako polelje pripravijo skupaj z mladinsko organizacijo. Veliko sodelujejo z otroki, s^j prav v njih vidijo svoje naslednike. Kulturnoprosvetno društvo Bevče ima okrog petindvajset članov, od tega jih je delavnih petnajst »Trudimo se kolikor se le da in tudi delamo. Vsi imamo veselje. Če ne na začetku, pa ga dobiš, ko vidiš, da si nekaj napravil, ustvaril. Vsi igralci smo amateiji", je dejal nekdanji predsednik društva Vlado Pe-čečnik. Pa tudi krajani Bevč pravijo, da imajo kar vdiko prizadevnih in nadarjenih mladih igralcev. Toda časa je sila malo, saj tod živi največ kmečkega prebivalstva in zato je za dramsko delo največ časa pozimi. Za še boljše delo pa bi člani kultur-no-prosvetnega društva potrebovali primerne prostore. Za vadbo in nastope uporabljajo gledališki amateiji iz Bevč kar orodjarno gasilskega doma. „Na odru smo šele pri uprizoritvi. Težko čakamo na nov kulturni dom, toda ni sredsti čeprav so bila obljubljena. 1 mo sicer nekaj lastnii sredsti in sredstev kulturne skupno vendar je to vse premalo", j povedal Vlado. Gradnja nov kulturnega doma bi gledališl amaterjem iz Bevč gotovo j menila pomembno delovno pa lomnico in uresničitev vseh i hovih razvojnih hotenj. Tež imajo tudi pri kadni, tako: igranje kot za kulturno javnost nasploh. Nujno bi | trebovali režiserja, saj so igralci amateiji. Dolžnost setja opravlja sedaj Vlado i čečnik. Težave so tudi s ko mi, ki si jih morajo sedaj soditi pri prosvetnem servisu vi Cdju. Kljub težavam, ki ji| imajo, pa dobro ddajo pri' vsem zato, ker so pri svojei ddu precej enotni Kraji Bevč so resnično lahko pono na svoje amaterske gledalft ke, saj jim v njihov vsakdan ] nesejo marsikatero prijeti urico, ki jo doživijo ob uprizri tvi komedije. Ob koncu pogovora je Via Pečečnik dejal: „Le da bi do nove prostore, potem bi krajani Bevč še večkrat vedrili in nasmehnili". T. KI Številka 41 (503) - 19. oktobra 1979 filkia41 (503) - 19. oktobra 1979 •i. ' *. ti 5200 metrov visoke Gapdare_ tis O) jugoslovanski alpinistični odpravi v Fanske gore v Sovjetski zvezi (7) m g»00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000*** očii me je prebudilo Jančevo tBnjarnje. Tarnal je, da ima glavo ienno na dereze, noge pa da naraavnost v Milanova usta. Mi-je meed spanjem zin3, kot da bi Igaražna vrata". Pritajeno se sunejali, da se ,/evež" slučajne bi zbudil, kajti gotovo je san-o„kakk'mu lep'mu mamiju". d (plezanjem prvega raztežaja od mraza. Še sreča, da ni kai. Iz kopne skale kmalu pre-o iv zmrznjen sneg in pozneje 'Soncce je že visoko na nebu. in Mišo hitita naprej. Vsakih meetrov obstanem in globoko ijemi. Tu je zrak že redkejši ijejem navzgor, vrh še ni viden, posttaja vse bolj strm, ponekod leže tUudi do 60 stopinj naklona, je i in 1 omi se .kakor hitro zabi-vanj j cepin ali ledno kladivo. Z nepurestano letijo veliki kosi le.-in kanmenja, plezanje postane ne-OOb robu ledišča je krušljiv in skahlni odstavek. Odločimo se, bomoo po njem izplezali Z veliko vidnoostjo prilezem do kopne i, zaabijem dolg klin, ter varu-Milaana. Mišo in Janč sta razte-višje.. Milan se ne strinja z našo očitvrijo, zato pravi da bo posku-izstoppiti po ledišču. Prepustim vodsstvo. Zleze nekaj metrov v io in i se previdno zažene v strmo lomljijivo ledišče. Kar presenečen ko i vidim, kako hitro napredu-Kakilih 15 metrov nad mano se nenaadoma odlomi led pod dere-i, komnaj Se obdrži na cepinu in tdivu. Toda tudi tu led popusti tone zza meter ali dva, potem pa odbijcje v zrak in zasuče z glavo ircdoi.. Leti rnimo mene. Z vso ločjo sttisnem vrv, ki se mi neusmi-no zajejede v meso roke in rane. ipdo umi je. Milan visi kakih 15 Etrov nnižje in z vso mrzlico, kakor i mu niti nič, leze proti mehi. Desno oko imna močno odrto in krvavo, ' i jja i noga. Vrv se mi je na roki a skkoraj do kosti. Pa kaj.samo sva osistala živa. Ob pooraoči prijateljev smo kmalu na robu stene. Vse to se je dogajalo 40 metrov pod vrhom 1800 metrske stene 5200 metrov visoke gore Čap-dare in nikdar ne bom pozabil trenutka na robu stene, ko smo se srečali s petimi alpinisti iz Litve. Kako krepak je bil stisk rok, kako prijal je med, ki so nam ga ponudili. V trenutku smo postali prijatelji, združila nas je gora. Sestop je bil dolg in naporen. Približno desetkrat smo se spustili po vrvi Občudoval sem Milana, ki je s poškodovano roko in zvinjeno nogo sestopal brez težav. Vem, da je trpel, toda tega ni pokazal. Proti večeru smo stali pod steno. Z utrujenimi koraki smo počasi in vztrajno korakali po neskončni'moreni ter grušču do Alaudina. Prenočili smo pri Sibircih in se drugo jutro povzpeli na sedlo ter z njega sestopili v bazni tabor. Milan je teden dni živel „kot v raju"; Gotovo je prvič v življenju doživel, da je bil postrežen v ,,postelji". Oči so se mu svetile od sreče, saj ga je negovala in mu stregla prijazna Rozi iz .ruskega tabora. Naša odprava se je bližala koncu. Neskončno dolgo se mi je zdelo čakanje na tovornjak v Artuču, potem v Samarkandu, dve neprespani noči na letališčih v Moskvi in končno-Brnik. Tri dni po naši vrnitvi, sta se pozno zvečer pri meni oglasila Mišo in Janč. Strašno se jima je mudilo. Hitela sta v Švico pod Eiger. Tudi jaz bi tad šel z njima, toda nimam več časa. Kdo bi vedel, da smo se zadnjič videli Še rok si nismo stisnili. „Ko bova na vrhu Eigeija, ti bova pisala", sta rekla v velikem upanju. Minil je teden, dva. Resnica je bila strašna. Nikdar več ne bomo skupaj. Kako blizu sta bila tako željenemu cilju. Vse to moje pisanje posvečam njima, dragima prijateljama. Ko bon zabijal klin, ko bom na vrhu gora in sten, se ju bom vedno spominjal. Prijatelja v steni je težko pozabiti KONEC MIŠO CUL K in JANKO LES JAK * \ * * * S \ * * * * * * * * * * \ I \ * I Leta so tekla neslišno kot ohlapne sence, ki pridejo In izginejo v mraku. Cas pa je spreminjal kraje, ljudi in delo. Rudniške halde se vzpenjajo, da se širjave dvigajo v gola pobočja, na katerih je bledo grmičevje na vrhu sivo in umazano od prahu jalovine, ki ga veter razna-ša po zraku. Odrevenel, z odsekanimi vejami stoji star hrast ob robu halde in gineva v enoličju ter osamljenosti. Kje so časi, ko so nanj plezali fantiči iz rudarske kolonije in preizkušali svoio hrabrost še za eno vejo višje, ki je zdržijivo vijugala v glugino, daje mladi junak zavpil: „Ali me vidite!" Nad nekim podrtim brunom štrli sivo črna zavorna klada, kot bi hotela gjasno dokazovati, daje tu nekoč teklo razgibano življenje, ki je dolga desetletja drselo globoko izpod zemlje in se končno razletelo v tem črnem prahu jalovine. S časom so postale premogovne plasti revne in se je vrednost premoga podredila novim tokovom ter oblikam tehnike, trda goriva so nadomestila tekoča, plinovodi-so se rastegnii po zemlji in razvojna smer je sča-som omrtvičila delo v rudniku. V dolini je zrasla tovarna, ld se je sončila v belini obzorja in polagoma dajala nekdanjim rudarjem kruh, prislužen z manjšo trdoto ob s ve dobi dneva. Nekateri rudarji so odšli za kruhom v tujino, med njimi tudi Hrastnikov vnuk. Razšli so se na vse strani, še tisti, ki jim je misel še brodila v času pred četrt -stoletja, ko je v vojni tista tuja ala odločala na naši zemlji o življenju in smrti, so utihnili in iskali vsak svojo oporo in pot v resničnosti vsakdana, kruh je pač kruh... in, jama" je utihnila. Prenekateri „šihtni" jopič je ostal obešen na vratih zbiralnice. Jamske svetilke, ki so osamljene, oštevilčene, vsaka s svojo tiho pripovedjo kopača, ki gaje desetletja spremljala na delu, so zdaj čakale v lamparni na druge pridne roke za nova ddovišča v Šaleški dolini. Tako je prišlo naravno, brez krivde kogarkoli. Stari Hrastnik pa je požrl slino in čimprej opravil to tiho slovo, kajti čutil je v sebi težko utrujenost „Rudnik se izčrpa tako kot človek", je dejal in gledal predse. Obšlo ga je spoznanje, da se to ne da spremeniti. Potem je pod Gozdnikom in Zabukovici vse naokrog zavladal mir, v katerem je izginjevalo okolje. Le rudniška jama je svoje počasno umiranje še prikazovala z novimi pogrezninami napoboč-ju in podirala rudarske hišice z razpokami v stenah, kot bi se s poslednjim krčem podavljala. Zato so se številne rudaiske družine preselile drugam, v bližnje vasi, obdane s poljem, ki ga je namakala zelena reka. Mnogi so odšli v najbližji večji rudnik, kjer so odpirali nova premogovna polja in tam v boljših, tehniziranih razmerah spet nadaljevali svoje rudarsko ddo, ki se jim je vsesalo v kri Mladina se je zaposlila v tovarnah, kjer je delo lažje in manj nevarno. V novi boleči tišini kraja pa so ostali upokojenci, tem so se pridružili se drugi, ki jih je sprememba dohitela ob skorajšnji izpolnitvi njihove delovne dobe. Noge so se jim šibile od utrujenosti, ko so izčipani ter kašljajoč hodil mimo tihid, zaprtih vhodov nekdanjih obratnih delavnic in pisarn. Četudi to ni bila , jama" in so rudarji kopači po tradiciji vedno tiho omalovaževali vsa dela nad zemljo in je biti „knap" pomenilo delati le pod zemljo, so ob ti-hoti, ki jih je sedaj objemala, v sebi čutili, da je vse skupq bio „rudnik". Stari rudnik Hrastnik je potem vsak dan zakoračil čez ozki, pre-pereli most, ki sta ga držali dve železni gredi. Mrzlo je pihalo in mrazilo ga je do nog. Sel je ob živi meji mimo starega poslopja na cesti in pogledal proti haldam. Bil je vnuk, ki je pred časom poln mladostnih zelja po novem in neznanem svetu odšel na delo v tujino. „Si ti, Franček? " je hlapnio. „A, kaj si počel tačas? " je vprašujoče segel v ponujeno roko ded Hrastnik. ,,Vse sem ddal, trdo sem ddal, zaslužil in le malo prihrani..." je odmevalo v notranjosti vnuka. „ Mnogokrat mi je omagala v težkem delu mlada roka," je silila trpka mi sd na dan. „Vem, dedek, hud si bi, ko sem šel ^a gor". Trdno je stisni ustnice in segel v žep plašča, kjer je imel za starega očeta darilo -izrezljano pipo. Ob pogledu na starca mu je roka omahni a in pipa je ostala v žepu. Ob tem njegovem pre dir nem pogledu se mu je ne bi upal podariti za nič na svetu. Ded ne ceni daril in ne besed iz tujine. Veliko je pretipd medvojno... „ Vidiš, vrnil sem se in vsaka slaba stvar ima tudi svojo dobro stran", je vnuk pretrgal težko sivino molka. VRNITEV Odlomek iz knjige „Sonce in sence" Piše: Pavla Rovan, dobitnica velenjske Kajuhove nagrade 1979 Zapuščeno so se zarinili vanje poslednji hunti in na pol pre-obmjeni, razžrti od rje čakali na odpad Vse pred njim je bifo zavito v sivino brez dna. Nekako je razločil tla samo tam, kjer je stal. Vsa pokrajina se je pogrezala v spominih, ko je končno stopi s počasnim korakam nazaj po poti do hiše, četudi je prej nameraval do starega, zaprtega šahta in se spotikal premišljajoč po stopnicah, kot bi hotel iztrgati iz spominov sebe in množice drugih ljudi, s katerimi je desetle^a delil dobro in slaba Ni čutil, da dežuje in mu debele kaplje padajo na sivo glavo in za vrat Ves premočen je hrupno odpri dveri Po ženini smrti je sameval v hiši, ki je bila desetletja skupen dom rudarjev Hrastnikov. Odhajali so drug za drugim in slednji tedai, ko je utihnia , jama". Nihče od njegovih otrok ga ni mogd od tod zvabiti k sebi Ko so zaprli tudi kantino, si je stari Hrastnik mnogokrat kuhal sam. V daljno gostilno mu je bio od rok, četudi bi si tol iiko privoščil. Nikdi ni zaklenil vrat, in ko je zadihan stopil v kuhinjo, je presenečen zrl mladega fanta, ki je vstal izza mize in mu prožil roko. Stal je še vedno ob mizi, četudi se je stari Hrastnik, premikajoč dotrajan škripajoč stol, že usedel. Fant se je z lahkimi pote gijaji dotikal las m se stresel v neugodju ob predirljivih starčevih očeh. Vdihnil je zrak in ta trenutna tišina je bila zanj neizmerno težka Na pozdrave iz tujine mu ded nikdi ni odpisal... ,,Delal sem, pridno sem delal," je trdno ponovil, „in vendar sem povsod čutil, da sem tam zanje le tujec, četudi koristen tujec. In potem me je prijelo domotožje in nisem več zdržaL" Utihnil je in premišljeval,'kaj človeku lahko povedo stvari v tujini. V začetku zijaš v vse novo kot v bleščeč raj, potem pa vsak dan bolj in bolj občutiš hlad, ki te obdaja, te vključuje in stiskav obroč. Ta se vrti s teboj, dokler se nenadoma ne pretrga, in tedaj te stisne. Srečen si, če takrat začutiš v sebi skrite tire neizrečenih misli, ki vodijo domov, v rodni kraj. „In zdaj sem tu!" je glasno končal svojo grenko misel. Res je, nikjer ne izgineš s površja tako naglo kot v tujini - je v mislih krožil z očmi po mizi stari -oče in počasi vzel iz omare kruh in mleka „Jej!" je ponudil vnuku. „V loncu so v masti klobase, vzemi, le jej, saj si mlad!" Pazljivo je zrl vanj in se rahlo nasmehni. Sedda sta pri mizi in jedla. Nista govorila in ta mir je prekinil ded. ,,Tu so gudnik sedaj popolnoma opustili." To je povedal počasi, kot bi podušal glas svojih besed. Zunaj je še vedno deževalo. Jesen pritisne na človeka, čutil je tesnobo in svojo zapuščenost Sklonjen nad mizo, se je naglo vzravnal in ob stranici javorove police drgnil z roko razpoko. Njegove oči so bile videti zbegane. Požvečil je košček kruha in spil požirek mleka Cez nekaj trenutkov pa je glasno nadaljeval: ,,Velike stvari odpirajo zgoraj, v Šaleški ..., v Velenju. Ija pojdem za dan ali dva, da spet vidim napdnjene hunte in slišim separacijo. Slišim jo, vsakdan jo slišim in ta pesem mi poje v ušesih, četudi naša tu stoji Nikdi več ne bo pda." Prestavil je skodelico z mlekom in hlastno pil. Že nekaj dni ga je bddo v zaprašenih pljučih. Vnuk se je nemirno premikal na stolu. Zapoznela velika muha se je vedno znova trudla, da bi vsa omotična od hlada vendar lezla po šipi Fant jo je Ujel in nekako odsotno vrgel na tla in pohodil. Tedaj se je obrni in pogledal v utrujeni obraz svojega deda. ,,Takrat pojdem z vami Tam bom ddal v jami Tako sem se odločil", je dejal vnuk in potegni ddge, močne roke k sebi. Starec je ddgo zrl v jasne oči svojega najljubšega vnuka, vstal in ga objel. Njegov pdvisoke starosti ■ izsušeni obraz je obsijala rdečica in smehljajoč gaje spet izpustil iz objema. Tedaj mu je zablestelo oko in zatrepetala roka Priklical si je v spomin vse obraze domačih in vseh, ki so naSi stik s tistim, kar je vedno znova vstajalo v njem, z „jamo", z njenimi številnimi rovi in jaški ter globokim tovarištvom, ki vlada v njej. Počasi je vzel iz omare steklenico virw in nalil kozarca do roba, sebi in vnuku. Nazdravila je starost in mladost težkemu, a častnemu ddu v rudarski „sreč-no!" Tedaj je starec ob svojem kozarcu opazil izrezljano pipo in vnuku rekel: „Hvala! , Brezbrižno jo je dal v natrgani žep suknjiča in zagodd: „Take in še bdjše imamo doma" Ob tem se mu je brada tresla - starost in bolezen - je mislil vnuk. Ded je sunkovito dvignil giavo in kot bi ga ovilo hrepenenje, so se kot nekdaj zablestde njegove oči in brez besed potrdile misel: - Jutri, zgodaj, ko se počasi dviga rdeča zaija in žalostno osvetljuje stare hunte pod Gozdnikom, tedaj boš šel z menoj v Šaleško ddino, v jamo... Tam nizevajo-čega umiranja, tam je novo življenje. * * N S * S š S ! N ! VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 73. S. Sicer pa je bilo tudi tam prav tako, kakor v jazbini, iz katere ta z A Apisom pravkar pjaSa: karirast gib z velikimi, kričečimi IRB-jJ-ji, pod podobo pa prav tako S in H, in seveda prapori nekak-aih vojvojaških enot.. Bolj kot vse to so ga pritegnili ljudje, zadrža-■ in pr pražnje oblečeni, zbrani pred pisalno mizo, podobno oltarju. « dva ra med mirni je poznal: duhovnika Funtka in Črnega Joca, ki okimah ■ijeptpo [v pozdrav. 74. Kot da bi čakal na prihod Stanka in Aposa,je duhovnic, brž ko sta sedla, dovesno povzdigni glas. Med uvodnimi besedami, donečimi v znanem liturgjčnem dogu, je naznani poslušalcem namen obreda za ,J>adle ustaške legionarje in domobrance bojmke, junake, ki so podleži nevzdržnemu komunističnemu priti&u vse vojne in povojne čase, hraneč v sebi zvestobo do boga in domovine. ..!" 75. Stanko duhovnica ni podušal. V mislih je bil še vedno pri Miri. Moral si je priznati, da se je v zadnjih mesecih njegovo življenje povsem spremenilo. Obogatel je in dobil sanjsko lepo dekle... O tem zadnjem si sicer še ni bi povsem na jasnem, a to ga ni skrbelo. Seme zla, ki soganazvitnačinvanjzasejali,je obetalo pričakovan sad Četu<£ je kdaj vendarle podvomil v svoje ravnanje, gaje dvom hitro minil. Kije pač zaslepljen... V toplem jesenskem dopoldnevu smo se sprehodili po tej slikoviti krajevni skupnosti in mimoidoče povprašali, kakšno je življenje v Lokovici. in57 Šaleška magistrata bofaomogla tudi k hitrejšemu razvoju Lokovice nega pomena, nedvomno pa bo pripomogla tudi k hitrejšemu razvoju našega kraja Naša največja želja pa je ureditev vodovoda. Tri gospodinjstva .smo si skupaj uredila vodovod, vendar voda ni najboljša . Precej težav so nam letošnje poletje povzročali brigadirji, ki so delali v naši krajevni skupnosti. Še zlasti neznosni so bili v tretji izmeni. Onesnaževali so travnike, mi pa smo morali za njimi čistiti." MARTIN RAZBORNIK, Lokovica la: „V Lokovico sem prišel leta 1975, prej pa sem živel v Šaleku. Okdje, v katerem živini, je lepo," srečujemo pa se s problemom pitne vode. Voda, ki jo uporabljamo ni najbcljša. Veselimo se tudi izgradnje Šaleške magistrale, upamo pa tudi, da bodo popravili sedanjo cesto v Lokovico. Ta je v izredno slabem stanju. Imamo pa seveda še več želja. Lepo bi bilo, če bi imeli nekoč trgovino, če bi še bolje uredili krajevne ceste. Gasilci komaj čakqo na izgradnjo gasilskega doma. Dobro je razvito tudi družabno nvljenje v kraju, Martin Raz bo mik saj prosvetno društvo v sodelovanju z mladinsko organizacijo ob praznikih pripravlja proslave." Številka 41 (Moktcobra 1979 nam ni dajalo dovolj sredstev za preživljanje, zato sem bil včasih tudi zaposlen, danes pa imam kar lepo pokojnino, tako da se res ne morem pritoževati. Ce bi bilo še zdravje, res ne potrebujem nič drugega. Lokovica se je v zadnjih letih zelo spremenila. Zgrajenih je bilo veliko novih stanovanjskih hiš, izrednega pomena pa so tudi ceste. Sedaj se pride že do vsake domačije tudi z avtomobilom, včasih pa so bile ponekod le ozke stezice. Lokovičani upamo, da bomo kmalu rešili tudi prob- Angda Melanšek lem pitne vode. Vodovod sicer imamo, vendar voda ni najboljša." ANGELA MELANŠEK, Lokovica 145: „Rojena sem v Lokovici in sem nad hitrim razvejem tega kraja zelo navdušena. Največji uspeh v krajevni skupnosti, so prav gotovo ceste. Mnogo smo jih naredili z udarniškim delom. Cesto, ki vodi v naš kraj smo naredili udarniške, precej pa smo prispevali tudi v denarju, zato nam res ne more biti vseeno, da je danes v tako slabem stanju, da sploh ni več podobna cesti. Precej težav nam povz roča tudi izgradnja Šaleške magistrale, vendar moramo biti strpni, saj je cesta širšega družbe- V teh jesenskih dneh, ko se je narava odela v čudovite barve, je krajevna skupnost Lokovica še posebno lepa. Na posameznih gričkih se razprostirajo domačije, okoli njih pa je sadno drevje, ki je letos zelo dobro obrodilo. Ne manjka tudi gozdov, v katerih se v teh dneh, ko zori kostanj, marsikdo rad ustavi. Ob koncu prejšnjega tedna se je v tej krajevni skupnosti mudilo tudi naše uredništvo z žsljo, da predstavimo življenje in delo teh krajanov našim bralcem. V prostorih prosvetnega doma so se zbrali predsednik skupščine krajevne skupnosti Herman Mrak, predsednik sveta krajevne skupnosti Miiko Hudej, predsednik krajevne' organizacije SZDL Ivan Beidnik in predsednik gasilskega društva Štefan Plaskan. VEČ KOT 20 KM KRAJEVNIH CEST Tako kot za večino krajevnih skupnosti v naši občini, je bila tudi za Lokovico največja prelomnica uvedba krajevnega samoprispevka. Ker je krajevna skupnost Lokovica precej razvlečena, predstavljajo največjo težavo ceste. Imajo namreč kar več kot dvajset kilometrov krajevnih cest. Takole so pripovedovali naši sogovorniki: „Težko je! Včasih je potrebno graditi precej dolge odseke cest, ki pa jih koristi eden ali pa dva uporabnika. Finančna vrednost ceste paje dokaj velika, tako da jc uporabnik sam ne zmore. Seveda je potrebno priskočiti na pomoč. V zadnjih letih smo na tem področju ogromno naredili. Res so nekatere naše ceste še vedno v izredno slabem stanju, vendar pa je uspeh že, da jih imamo in v krajevni skupnosti praktično ni domačije, do kamor ne bi bil možen dostop z avtomobilom. Res je tudi, da nas čaka na tem področju še največ dela. Vzdrževanje krajevnih cest je izredno drago. Večina jih je namreč strmih in vsak naliv spere z njih ves pesek. Potem pa jih je potrebno ponovno posipa- Krajani Lokovice pozdravljajo izgradnjo Šale&e magistrale, vendar pa se zaradi dolgotrajne gradnje srečujejo tudi s številnimi težavami vati. Prizadevali si bomo, da bomo kar na več krajevnih cest čim prej asfaltirali. NAJVEČJA PRIDOBITEV JE TELEFON In kaj vse so krajani Lokovice naredili s sredstvi zadnjega samoprispevka? Takde so pripovedovali o svojih uspehih. „Že takoj, ko so se pričela stekati prva sredstva drugega krajevnega samoprispevka, smo z njimi, s samoudeležbo krajanov ter z udarniškim delom obnovili cesto Križnik - Penk v dolžini 5,5 kilometrov. Pred dvema letoma nam je uspelo urediti toplotno ogrevanje v zadružnem domu. Največja naloga pa je bila ureditev telefonskega omrežja v krajevni skupnosti. To nalogo smo uresničili v letošnjem letu. Smo namreč v zaključni fazi izgradnje. Za tako raztreseno vasico, kot je naša, je telefon izredno velikega pomena. Uspelo nam ga je urediti po vsej krajevni skupnosti. Prepričani smo, da bo življenje sedaj še lažje, saj našim krajanom mnogokrat ne bo potrebno po opravkih v mesto, ker bodo nekatere zadeve lahko uredili telefonično. K napeljavi telefona smo pristopili maja letos. Naši krajani so se dela resno lotili in množično prihajali na prostovoljne delovne akcije. Prispevati pa je bilo potrebno tudi telefonske drogove. Pri izkopu jam. za drogove so nam bili v izredno veliko pomoč brigadirji, ki so delali letošnje poletje na gradbišču Šaleške magistrale. Sami bi to delo težko zmogli. Najprej smo napeljali primarni vod, ki sega le do spodnje Lokovice, nato pa še selaindar-nega. Dolžina prvega znaša okoli dva in pol kilometra, sekundarni vodi pa so dolgi okoli tri kilometre. Investicijska vrednost primarnega voda znaša 450 tisoč dinarjev, sekundarnega pa okoli 320 tisoč dinarjev. Poudariti pa je potrebno, da so zlasti za sekundarni vod porabili mnogo manj sredstev, ker so mnogo delali udarniško. V kraju imamo 16 telefonskih priključkov. Nekaj sredstev za izgradnjo telefonskega omrežja v Lokovici so prispevali uporabniki. Naši krajani so morali dati 4 tisoč dinarjev, tisti, ki pa se bodo v kraj šele preselili, pa po IVAN PLASKAN, Lokovica 120: ,,Sem Lokovičan, bavim pa se s kmetijstvom. Na našem hribovitem področju je najprimernejša kmetijska panoga živinoreja. Vendar je potrebno povedati, da se tudi živinorejci srečujemo v zadnjem času z izredno velikimi težavami. Odkupne cene živine so tako nizke, da z njimi komaj pokrijemo stroške, svojega dela pa sploh ne dobimo plačanega. Krmila pa se stalno dražijo. Vendar smo prepričani, da bo potrebno na tem področju nekaj spremeniti, zato vstrajamo. Nad hitrim razvojem krajevne skupnosti Lokovica sem navdušen. Kljub temu, da smo morali dati kmetje nekaj zemlje za novo cesto, se je veselimo, saj se bo na ta način naš kraj še hitreje razvijal. Letošnje poletje je delala v naši krajevni skupnosti mladinska delovna brigada, ki se je aktivno vključila tudi v delo krajanov Predvsem so pomagali pri napeljavi telefonskega omrežja, ki- je za našo krajevno skupnost izredno velikega pomena." IVANKA ŠMIGOVC, Lokovica 6a: ,,Pred šestimi leti sem kupila majhno posestvo v Lokovici, prej pa sem živela v Topolščici. Moram Ivanka Šmigovc priznati, da je bila to zame čudovita sprememba. Okolje, v katerem živim, je lepo in mi zelo ugaja. Še zlasti lepo je v teh jesenskih dneh, ko je obrodilo sadno drevje. Z življenjem v tem kraju sem zelo zadovoljna. Res kaj manjka, toda čisto vsega tako nikjer nimajo. Kraj pa se tako hitro razvija, da se bodo z leti prav gotovo vse želje uresničile. Predvsem si želim, da bi se rešilo vprašanje pitne vode. Mi vodo imamo, vendar je v poletnih dneh, ko je suša, zmanjka. Najbolje bi bilo, če bi gradili centralni vodovod." Nase uredništvo na obisku v krajevni skupnosti LOKOVICA nizacije pa je Marija Ušen. Tudi ta organizacija se aktivno vključuje v življenje in dele kraja. Predvsem pa skrbe za ohranjanje tradicij narodno osvobo- dilne vojne. V kraju imajo spominsko obeležje na prosvetnem domu Življenje krajanov Lokovice je razgibano in težko ga je opisati v kratkem sestavku. Pa vendar upamo, da smo zajeK najbolj bistveno in dovoli nazorno predstavili življenje Lo-kovičana. Ivan Plaskan FRANC RAJŠTFR, Lokovica 86: „V Lokovici živim od leta 1941. Imamo majhno posestvo, vendar 10 tisoč dinarjev. Termoelektrarna Šoštanj nam je tudi J>riskočila na pomoč. Prispevala e 240 tisoč dinarjev. Za pomoč smo zaprosili tudi Rudnik lignita Velenje ter Tovarno gospodinjske opreme, vendar zaenkrat še ni bilo odziva." Uspehi, ki so jih dosegli v krajevni skupnosti Lokovica niso majhni in krajani so nanje zelo ponosni. Kako tudi ne. V vsak objekt, ki so ga gradili, so vložili tudi delček svojega dela. In kot so poudarili naši sogovorniki, so Lokovičani izredno aktivni. Pred leti so prihajali le redki na sestanke, le redki so se udeleževali udarniških akcij. Danes pa je povsem drugače. Na sestanke, ki jih imajo, prihajajo množično. Na njih konstruktivno razpravljajo. Vodstvu, ki so ga izbrali,zaupajo in prepričani so, da bodo, če bodo složni, v kraju še marsikaj dosegli. Ce bodo enotni, se bodo njihove želje, ki so danes mnogokrat le sanje, uresničile. Tudi udarniških akcij se udeležujejo aktivno. Katere naloge pa so jim ostale še do konca tega referendumskega obdobja? RA ZREŠITI BO POTREBNO VPRAŠANJE PIT NE VODE Velik problem Lokovičanov je pitna voda. Domačije stoje' na vrhu gričkov, kjer ni studencev . Mnogi uporabljajo zaradi tega deževnico. Včasih je bilo še mnogo huje. Termoelektrarna Šoštanj je namreč precej onesnaževala okolje, tako da deževnice sploh ni bilo moč Herman Mrak uporabljati. Sedaj imajo nove filtre in v Lokovici se s temi težavami ne srečujejo več. Dolgoletna želja Lokovičanov je, da bi tudi iz njihovih pip tekla dobra pitna voda. POZDRAVILI GRADNJO ŠALEŠKE MAGISTRALE Preko krajevne skupnosti Lokovica poteka že od lanskega občinskega praznika gradnja Šaleške magistrale. Krajani so gradnjo, kljub temu, da so morali zanjo odstopiti precej zemlje, z navdušenjem sprejeli, saj se bo z njo tudi njihov kraj bolj odprl in približal centru ter občini Mozirje. Z gradnjo pa so prišle tudi mnoge težave. Krajani so jih razumevajoče prenašali, saj so upali, da bo cesta zgrajena v predvidenem roku. Ker pa je teren v Lokovici izredno neugoden za izgradnjo ceste, gradnja še vedno traja. In sedq so postali že mnogi prebivalci tega kraja nestrpni. Bliža se zima. Potrebno je pripeljati ozimnico in kurjavo, pa nekateri še zdaj nimajo urejenih odcepov na cesto in tako do njih sploh ni možen dostop s tovornimi vozili. Krajani so se sestali s predstavniki gradbenega odbora za izgradnjo te ceste, na katerem so se dogovorili, da se odcepi čimprej urede. Upajo, da bo to resnično pravočasno. O tem so takole dejali: „Lahko trdimo, da so bili naši krajani vseskozi strpni in da so gradnjo ceste pozdravljali. Vendar pa se mnogi sedaj srečujejo z izredno velikimi težavami, če na primer ne V krajevni skupnosti Lokovica živi 622 prebivalcev. Od tega je 270 delavcev, imajo pa tudi tri obrtnike (dva lesna in ednega kovinarske stroke) ter 25 kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo. morejo do svojih domačij pripeljati osnovnih stvari, ki jih potrebujejo za življenje. Takšen človek pa ne more biti več strpen. No, upamo, da bodo tudi ti problemi kmalu razrešeni." Izgradnje Šaleške magistrale se v Lokovici vesele. Prepričani so, da bo nekakšna prelomnica za razvoj njihovega kraja. Malo jim je hudo tudi ob pogledu na cesto, ki so jo uredili s sredstvi samoprispevka. Sedaj, ko so po njej dovažali material na gradbišče Šaleške magistrale, je ta hudo uničena. Upajo, da bo tudi to investitor Šaleške i strale popravil. Naši sogovorniki so tudi, da prebivalstvo v stagnira. Po odloku je v| krajevni skupnosti možna g nja samo za tiste, ki se jajo z obrtniško dejavno ta kraj pa so se naselili i se še bodo, krajani Dr Miiko Hudej V kraju si želimo igrišča. Pripravili so potrebno in upajo, da kmalu pristopih k gradnji. 1 pa je še mnogo več. Vena krajani zavedajo, da sedaj j niso uresničljive. Lepo bi i če bi imeli trgovino, pa otj vrtec in še kaj. Morda bod te želje, če se bo kraj razvijal, nekoč stvarnost. Otroci Lokovice obisk osnovno šolo v Šošt središča vasi imajo urejeni busni prevoz. NISO USTANOVILI j VAŠKIH OPBORO šini organ skupščine je krajevne skupnosti, ki šteje damo v. V krajevni konfe-ci SjZDL je 25 delegatov, " edSstvo pa je sedem član- NE;AKTIVNO DELO DJFLEGAOJ ZA SAMOUPRAVNE •RESNE SKUPNOSTI ssamoupravne interesne nosfcti imajo v krajevni nostti dve posebni in dve : ni i delegaciji. Povedali pa i da delo teh delegacij ni ' elo.i. „Ne moremo govoriti tivnoosti teh delegacij. Gra-j za sseje, ki je preobsežno in )iasano tako, da bi ga el vsak delegat, prihaja Ido. Prav tako ga dobi prredsednik delegacije in i sesstanku, ki ga skliče, ne obbrazložiti, niti ga na u delegacija ne more atii, ker je preobsežno. Ivan Berdnik ppa ni fiidno, če priha-deleegati na seje nepriprav-Najvišji organ krajevne 4 »i, nezzainteresirani in mnogi nosti Lokovica je skupil krajevne skupnosti, ki jo lja 37 delegatov. Za odbore se v krajevni skupi niso odločili, saj je Loka »gop^remalo narejenega in bi celovito naselje, ki ima bližno enake želje in pol povezani. Tako ni dobre zave med Lokovico, ki leži Prebivalci tega dela Loke delu krajevne skupnosti. Ti sestajajo tudi takrat, ki obravnavajo probleme dela. morarali nad neaktivnostjo tovjv bdj zamisliti in nekaj ,. . J _reniti.'" Problem je edino v tem, ks po dolžini med sabo si Diugapče pa je z delegacijo za r krajajevnih skupnosti skup-le otobčine. Njeno delo je Šoštanjem in središčem i taj ddobro zaživelo. Delegati pred s sejo sestanejo in teme zadovovoljni. tudi z druž -organizacijami Štefan Pla&an ter skupščino občine Velenje. Naši sogovorniki so povedali, da je to sodelovanje sedaj, ko je v teku gradnja Šaleške magistrale, še posebno tesno in upajo, da bo takšno tudi v bodoče. MLADI SO AKTIVNI Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine, katere predsednik je Igor Časi, šteje pa 60 članov, je dokaj aktivna. Mladinci se vključujejo v vsa dogajanja v krajevni skupnosti.' Zastopani so v vseh društvih ter v vodstvu krajevne skupnosti. Radi se udeležujejo udarniških akcij, aktivni pa so še posebno pri gasilskem društvu, pomagajo pa tudi pri organizaciji raznih srečanj ter proslav. Dobro so se izkazali v akciji Nič nas ne sme presenetiti, ko so delovali v narodni zaščiti. priddejo samo zato, da »tovee udeležbo svoje delega- Na t tem področju je bilo še o preredelajo gradivo. Nekaj- morajo prihajati na sesufct so n na skupščini iz nesli tudi preko Šoštanja. Zaradi I jje preredloge in pripombe. Z organizirajo volitve tudi v l ovori/i, ki so jih dobili, pa so TRADICIJO GASILSTVA PREVZELI OD DRUŽMIRČANOV Pred petimi leti so se Lokovičani in Družmirčani odločili, da bodo namesto starega gasilskega doma v Družmirju, ki se je že porušil, postavili novega v Lokovici. Takrat je prišlo v tem kraju tudi do ustanovitve gasilskega društva. Od Družmir-čanov so prejeli nekaj opreme ter sredstev za dom. Gradnja doma je v zaključni fazi. Planirali so, da ga bodo predali namenu že letos, vendar pa jih je čas prehitel in ga bodo dokončno uredili prihodnje leto. Gasilsko društvo ima 65 članov, med njimi pa je kar 40 mladih. Imajo pa tudi 30 izprašanih gasilcev in dva častnika. PROSVETNO DRUŠTVO NI BILO NAJBOLJ AKTIVNO Lokoviško prosvetno društvo v zadnjih letih ni bilo preveč, aktivno. Za takšne krajevne skupnosti je značilno, da se pričnejo razne dejavnosti v jesenskem času in trajajo tja do pomladi, poleti pa zamro, ker imajo krajani preveč dela na polju. V krajevni skupnosti pa vse do predlanskim niso imeli ogrevanega zadružnega doma in je bilo tako prosvetnemu društvu delo precej otežkočeno. Sedaj tega problema ni več in upajo, da bo delo prosvetnega društva kar najbolje zaživelo in še bolj razgibalo življenje v krajevni skupnosti Lokovica, še zlasti v zimskih mesecih, ko imajo ljudje več časa in so večeri dolgi in pusti. Že doslej pa je to društvo uspešno organiziralo prireditve ob praznikih, aktivno pa sodelujejo tudi z občinsko zvezo kulturnih organizacij. V KRAJU JE 51 ČLANOV BORČEVSKE ORGANIZACIJE V kraju je aktivna tudi borčevska organizacija, ki šteje 51 članov, predsednica te oiga- Lansko leto so v krajevni skupnosti ustanovili tudi osnovno organizacijo Zveze komunistov, ki ima 13 članov. Aktivno se vključuje v življenje in delo krajanov Lokovice. Letos je v kraju ponovno oživilo tudi delo krajevne organizacije Rdečega križa, v katero je včlanjenih 260 krajanov. Želijo, da bi postal njihov član sleherni prebivalec te krajevne skupnosti. Predsednik oiganiza-cije Rdečega križa je Danilo Obreza! Ta organizacija se vključuje v razreševanje socialnih problemov v kraju ter pomaga ostarelim in ogroženim. Ena najpomembnejših akcij pa je prav gotovo pridobivanje dela pa zelo slabo danov 23 darovanje krvi. Na v središče vasi nvmo tem področju so v krajevni organizaciji že veliko naredili. Gasilsko društvo je aktivno. Vanj je vključenih tudi mnogo mladfi. Na sliki med pripravami na tekmovanje Franc Rajšter Edina rešitev je bila v napeljavi skupnega vodovoda, za katerega pa še ni projekta, niti predračunske vrednosti. Popis interesentov za priključitev na ta vodovod so napravili že pred dvema letoma. Takrat jih je bilo 45, danes pa jih je gotovo še več. Poleg tega pa bi radi krajani Lokovice še v letošnjem letu zgradili ter asfaltirali dva odseka cest, in sicer proti Drevu in Sevčnikaiju, dolga devetsto metrov. K gradnji niso mogli pristopiti, ker se je gradnja Šaleške magistrale zavlekla in zaradi tega na teh odsekih ni bila možna gradnja. Tudi tu se na vsakem koraku srečujejo s težavami. Za odsek so namenili le 360 tisoč dinaijev, od takrat pa se je material za izgradnjo že trikrat podražil in znaša sedaj predračun samo za asfalt in za pesek kar 420 tisoč dinaijev. Krajevna &upnost Lokvica je precej razvlečena, od povezana. Krajani, ki žive v tistem delu, ki leži Šoštanja Številka 41 (503) - 19. oktobra 197 Uspel mednarodni turnir V soboto in nedeljo je bilo v Šoštanju in Maziiju mednarodno tekmovanje športnft ribičev — Velik uspeh domačih tekmovalcev Ribiški dnižini Šoštanj in Mozirje sta pripravili mednarodni turnir športnih ribičev y peteroboju, in sicer v tehniki metanja umetne muhe in utežilnika v cilj ter daljava Tekmovanja so se udeležile reprezentance Bavarske, Zgornje Avstrije, Dunaja, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenjje. Na tekmovanju so imeli največ uspeha tekmovalci Zahodne Nemčije in Avstrije, saj so bili njihovi reprezentance najboljši ribiči Evrope. V svoji sredini pa so imeli tudi nekdanjega svetovnega prvaka. Med tekmovalci iz Jugoslavije so imeli največ uspeha slovenji predstavniki. Med posamezniki je vlado Mešič dosegel v skupni uvrstitvi 4. mesto ter eno prvo in tretje mesto v posameznii disciplinah. Franc Rebevšek paje s 5. mestom v skupni uvrstitvi in enim drugim mestom v posamezni disciplini dosegel svoj največji mednarodni uspeh. Kot gosta sta se tekmovanja udeležila tudi predsednik svetovne organizacije športnih ribičev Franz Mordax in sekretar zveze športnii ribičev Jugoslavije Slavko Popovič. Oba gosta sta pohvdla organizacijo tekmovanja. Sklenjen pa Je bB tudi sporazum o udeležbi naših tekmovalcev na svetovnem prvenstvu leta 1980, ki bo v Avstriji Tekmovanje pod žanmeti je bio v Jugoslaviji organizirano prvič, kar je velika pridobitev šoštanjskti ribičev ter velika spodbudaza nadaljnje delo. Rezultati - Mozirje Ekipno: 1. Dunaj, 2. Linz, 3. Bavarska, 4. Slovenija, S. Srbija ter 6. Bosna in Hercegovina Med posamezniki pa je imel največ uspeha Helmut Hochwartner II1 AiTiT^irtiH pn En"*™"" ££--- SNISf^^VStt; Kljub dobri igri pora: (Linz), 2. je bi Kurt Wilnstorfer (Linz), 3. Peler Engel (BavarskaX 4. Ernest Rohatsch (Dunaj), 5. Franc Rebevšek (Slovenga), 6. Vlado Mešič (Slovenija), itd. V Šoštanju pa so bli doseženi naslednji rezultati: Ekipno: 1. Linz, 2. Bavarska, 3. Dunaj, 4. Slovenija, 5. Srbija ter 6. Bosna in Hercegovina. Med posamezniki paje osvojil 1. mesto Ervin Meindl (Linz), 2. je bil Helmut Hochvvartner (Dunaj), 3. Rudi Hoeil (Bavarska), 4. Vlado Mešič (Slovenija), S. Peter Engel (Bavarska), 6. Kurt Wallnstorfer (Linz), itd. »Četverobo j dolin" - najboljša Šaleška dolina V Velenju je bilo preteklo soboto že dvanajsto srečanje atletov štirih dolin: Koroške, Pomurja, Ptujskega polja in Šaleške doline Na igrišču pri jezeru je blo preteklo soboto tradicionalno tekmovanje „ČetverobR!AVSTVENEM DOMU iLlENJE 20.. 10. 1979. dr. Herbert SltC, Prešernova 9/b, Vele-teelefon 815-318 1..10. 1979 dr. Herbert KO-, Prešernova 9/b, Velenje, foon 815-318 PEŽtURSTVO VETERI-foARUEV VETERINARSKE POSTAJE VELENJE Od 119. 10. do 25. 10. 1979 [vo Z;.AGOŽEN, dipl. vet - Ve-jsnge,-, Vrnjačke Banje 7 DEŽtURSTVO ZDRAVNIKOV/ V ZDRAVSTVENEM! DOMU VELENJE 199. 10. 1979 dr. A. ŽUBER [dnevmi), dr. I. KRALJ (nočni) 21.. 10. 1979 dežurna ambu-anta i - dr. M. NATEK 21.. 10. 1979 pom. dežurni-ir. N.I. ILIČ 22.!. 10. 1979 dr. J. POLES ;dnevmi), dr. P. GROŠELJ aočnni) Peugeot 304, letnik 1970. Kralj, Cesta IV/26, Velenje ali telefon 850-718. OTROKE sprejmem v dopoldansko varstvo. Informacije na Jenkovi 11,11 nadstropje, številka 46 od 19. ure. NUJNO iščem do maja 1980 vsaj enosobno stanovanje v Velenju ali okolici. Ponudbe na naslov: Praprotnik, Vransko 78, telefon 724-016 ali dopoldan 881-311. PRODAM škodo po delih. Franc Mihevc, Kidičeva 17/111 Velenje, pri starem upokojenskem domu. PRODAM Avdi 80, avtoma-tik z vgrajeno plinsKo napravo. Informacije po telefonu 850-373. PRODAM Zastavo 101, letnik 76. Avto dodamo opremljen, (lita platišča 165 x 15, stereo radio s kasetami in dodatne luči). Cena 75.000,-. Vprašati v petek na telefon 068-21-590 ali 068-23-611. mali oglasi PRftODAM Zastavo 101, let-19975. Ogled možen popol-cod 14. ure dalje. Corko, njaačke banje 3/75. PRftODAM osebni avto RE-VUIJLT 10. Ivan Ločan, Topol-i6£. PRR0DAM osebni avto REDNI KINO VELENJE 19. 10.-petek ob 18. in 20. uri PSYCHO - ameriška grozljivka 20. 10. - sobota ob 18. in 20. uri MANAJA - italijanski vestem. Režija: Serddjo Martti-no. Igrajo: Maurizio Merii, Do-nald Brein 21. 10. - nedelja ob 18. in 20. uri MANAJA - italijanski vestem 22. 10. - ponedeljek ob 18. in 20. uri PREIZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI - ameriški. Režija: John Daiiing. Igrajo: Wiliam Kat, Suzana Dei 23. 10. - torek ob 18. in 20. uri V ISKANJU GOSPODA GOODBARA - ameriški film. Režija: Richard Broods. Igrajo: Diane Keaton, Tuestay Wdd 24. 10. - sreda ob 18. in 20. uri NEPREKOSLJIVA SARAH BERNHARDT - ameriški film. Režija: Richard Fleischer. Igrajo: Glenda Jakson, Daniel Massey 25. 10. - četrtek ob 18. in 20. uri USODNA MRKA -ameriški film. Režija: Gieydon Clark. Igrajo: Mel Ferer, Diane Peteison KINO DOM KULTURE VELENJE 21. 10. - nedelja ob 9. uri OTROŠKA MATINEJA - VELIKA ATRAKCIJA - sovjetska komedija. Režija: Vasilij Geor-ojjev. Igrajo: Natalija Variejeva, Gunar Cilinski 22. 10. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE V ISKANJU GOSPODA GOODBARA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 20. 10. - sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - VELIKA ATRAKCIJA - sovjetska komedija 20. 10. - sobota ob 19.30-fllmska predstava odpade 21. 10. - neddja ob 17.30 in 19.30 IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI — ameriški film 22. 10. - ponedeljek ob 19.30 MANAJA - italijanski vestem 24. 10. - sreda ob 19.30 V ISKANJU GOSPODA GOODBARA - ameriški film PROGRAM kulturnih prireditev v Šoštanju in Šmartnem ob Paki V zadnji številki „Naš čas" so bie objavljene kulturne prireditve, ki jih finan-cira Občinska kulturna skupnost in ki se bodo odvijale pretežno v Velenju. Danes objavljamo še prireditve v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. ŠOŠTANJ - Cvetko Gol ar: VDOVA ROŠLINKA, ljudska igra, Mestno gledališče ljubljansko, november 1979 A^ T. Linhart: MATIČEK SE ŽENI, komedija,Slovensko ljudsko gjedališče Celje; april 1980 - KOROŠKI AKADEMSKI OKTET, koncert, februar 1980 ŠMARTNO OB PAKI RIBNIŠKI OKTET, koncert februar 1980 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ROZALI JE ŠVARC - ŽLICAR izrekamo javno zahvalo vsem, ki so jo na zadnji poti spremljali in obilno krasili zadnje počivališče. Hvala dobrim sosedom, ki so ji v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravnikoma dr. Valterju Pirtovšeku in dr. Bogdanu Menihu, ki staji v zadnjih dneh lajšala bolečine. Hvala tovarišu Milošu Volku za poslovilne besede. Hvala duhovniku Jošku Vizjaku za obred in besede ob grobu. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali. Globoko užaloščeni: hčerka, sin in vsa rodbina ZAHVALA Ob nenadni in bridki izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA TAMŠETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter mu izkazali spoštovanje. Zahvaljujejemo se zdravstvenemu osebju bolnice v Topolšici in vsem, ki ste sodelovali na pogrebnih svečanostih. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in častni straži REK, godbenikom, pevcem ter govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi duhovščini za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena h vala! VSI NJEGOVI rudarski solski center VELE NJE neomejena subsidiart a odgovornost JUGOSLAVIJA RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Na podagi določil 22. čl. TZDR (Ur. I. SRS 24/77) in sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev v TOZD RTP z dne 15. 10. 1979, DSSS z dne 22.3.1979, 2 8. 1979, 29. 6. 1979, 2. ia 1979, 1. 9. 1979, delavskega sveta DSSS z die 13. 9. 1979, TOZD RPP z dne 18. 4. 1979, TOZD SPz dne 26.4. 1979, TOZD EKŠ z dne 26.6. 1979 in TOZD Inst* lacije z dne 15. 1tt 1979 OBJAVLJAMO potrebe po novih deiavcih za opravljanje deI in delovnii nalog: 1. RAZPISUJEMO ZA: .1. UČITELJA RUDARSKIH PREDMETOV - 2 delavca Pogoj: dipl. inženir rudarstva, — kandidata morata izpolnjevati še splošne pogoje za delo v srednjih šdah v skladu z zakonom o srednjem šolstvu; 2. VODJA MARKETINGA - 1 delavec Pogoj: — dipl. ekonomist, — 5 let delovnii izkušenj; 3. VODJA SPLOŠNO PRAVNEGA SAMOUPRAVNEGA SEKTORJA -1 delavec (reelekcija) Pogoj: — visoka izobrazba pravne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih; Poleg navedenih pogojev morajo kandidati bili družbeno-politično razgledani in moralno neoporečni, kakor tudi morajo imeli sposobnost za vodenje in organiziranje. Kandidati naj pošljejo stroje vloge pod zwp. št 1 „RAZPIS — RTP", pod 2 „RAZPIS - MARKETING", pod 3 „ RAZPIS SPSS". II. OGLAŠAMO 1. VODJA SKLADIŠČA MATERIALA - 1 delavec Pogoji: — srednja izobrazba tehnične smeri, — 2 leti delovnii izkušenj, — tečaj za skladiščna dela pri zavodu za tehnično izobraževanje; 2. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJA TOZD VIZ - 1 delavec Pogoji: — izobrazba ekonomskega tehnika. — 1 leto delovnih izkušenj; a VODJA ODDELKA POSLOVANJA S SREDSTVI - 1 delavec Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti delovnii izkušenj; 4. STROJNEGA MEHANIKA II - 1 delavec Pogoji: — poklicna šola strojnega ključavničarja, — 2 leti delovnii izkušenj; 5. ELEKTRO VZDRŽEVALCA - 1 delavec Pogoji: — poklicna šda elektro smeri, jaki tok, — 3 leta delovnih izkušenj; 6. VZDRŽEVALCA VODOVODA IN TOPLOVODA - 1 delavec Pogoji: — poklicna šda za instaliran je vodovoda in toplovoda, - — 2 leti delavnih izkušenj; 7. AVTOMEHANIKA - 1 delavec Pogoji: — poklicna šda. — 1 leto delovnii izkušenj; 8. DELO V JAMI - 3 delavce Pogoji: — poldic kvalificiranega rudarja; 9. KONSTRUKTORJA - 2 delavca Pogoji: — strojni tehnik. — 1 leto delovnii izkušenj; 10. TEHNOLOGA - 2 delavca Pogoji: — strojni inženir, — 2 leti delovnih izkušenj; 11. MONTERJA STREŠNIH OKEN -3 delavce Pogoji: — KV mizar oz. KV klepar, — 1 leto delovnih izkušenj, — izpit B kategorije; 12. UČITELJA ZA POUČEVANJE ELEKTRO PREDMETOV JAKI TOK -1 delavec Pogoj: — dipl. inž. elektrotehnike, jaki tok; 13. ELEKTROMONTERJA - 2 delavca Pogoj: — K V elektro monter, — 2leti delovnih izkušenj; 14. RTV MEHANIKA - 1 delavec Pogoj: — RTV mehanik, — 2 let delovnih izkušenj; 15. KV ELEKTROINSTALATERJA -20 delavcev Pogoji: — KV elektroinstalater, — 2 leti delovnih izkušenj; 16. KV MONTERJA ZA VODOVODNE IN TOPLOVODNE INSTALACIJE IN KLIMA NAPRAVE - 12 delavcev Pogoj: — KV monter za vodovodne in toplovodne instalacije — najmanj 2 leti deiovnh izkušenj ; ? 17. PROJEKTANTA S SREDNJO ŠOLO — 1 delavec Pogoji: — elektro tehnik jaki tok, — 5 let prakse s strokovnim izpitom; 18. PROJEKTANTA Z VISOKO IZOBRAZBO - 2 delavca Pogoji: — dipl. inž. jaki tok in, — dipl. inž. strojništva — 1 leto delovnii izkušenj s strokovnim izpitom; III. VABIMO KANDIDATE K SODELOVANJU ZA DELA: 1. PRAVNIKA V SPLOŠNEM SEKTORJU 2. VODJA KADROVSKO-SOCIAL-NESLUŽBE 3. KOMERCIALISTA SERIJSKE PROIZVODNJE 4. SAMOSTOJNEGA REFERENTA NABAVE Za razpisana dela je mandatna doba 4 leta. Delovna razmerja za objavljena dela se sklepajo za neddočen čas. ' Osebni dohodek se določi po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov v TOZD in DSSS. Kandidati naj pošljejo svoje vloge s potrebno dokumentacijo o strokovnosti na naslov: Rudarski šolski center Velenje, kadrov-sko-socialni sektor, Velenje, Prežihova 3. Upoštevali bomo vse vloge, ki bodo prispele v roku 15 dni po pobjavi. O rezultatu objave bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka objave. VELEBLAGOVNICA Ni nama 1 Velenje Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom Vse blago v eni hiši! Ob cesti na Konovo je že od daleč vidna tabi napisom na posnetku. Kot kaže, je med nan lik o slepcev, saj je le nekaj metrov naprej v o lepa zbirka štedilnikov, hladilnikov... sti odsluženih Večji izbor, manjša poraba energije Med številnimi novostmi vzbujajo na 4. oktobrskem sejmu sozda Gorenje posebno pozornost tiste, ki so prišle iz tekočih trakov tovarne gospodinjske opreme Gorenje — Z novimi izdelki se vključuje tudi Gorenje v prizadevanja za varčevanje z energijo Zaradi kopanja premoga se vse bolj ugreza del ceste proti Hrastovcu. Zato so medtem že začeli krčiti gozd pri klancu proti restavraciji Jezero, da bi zgraditi novo cesto. Na že tradicionalnem 4. oktobrskem sejmu sestavljene organizacije združenega dela Gorenja, ki je te dni v velenjski Rdeči dvorani, so ob novem programu oziroma razvojni usmeritvi — računalništvu v središču pozornosti domačih in tujih poslovnih partnerjev ter obiskovalcev sejma tudi številne novosti iz proizvodnega programa tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Z njimi izpopolnjujemo pogodbo za domače in tuje tržišče, prenekate-ra novost pa predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih za zmanjšanje porabe energije. Kar zadeva elektroniko naj omenimo še posebej novo generacijo televizijskih sprejemnikov, z novo šasijo in večjo močjo zvoka, pa glasbene centre in stolpe ter izpopolnjen program medicinske elektronike. Na področju bele tehnike je novost hladilnik 600, prvi tovrstni izdelek na jugoslovanskem tržišču, ter kombinirani hladilnik z zamrzovalnikom, oba z vgrajenim avtomatskim odtajevalcem ledu. Pri novi generaciji hladilnikov je poraba električne energije zmanjšana do 15%. Iz Gorenja prihaja nov pralni stroj s priključkom na toplo iu nladno vodo ter z dvema nivojema vode ; tudi novi pralni stroji so prispevek Gorenja k varčevanju z energijo. S štedilnikom 500 z ventilatorsko pečico zaokrožuje Gorenje proizvodni program štedilnikov; ventilatorska pečica bo omogočala enakomerno pečenje na vseh nivojih. Zaokrožena je nadalje ponudba malih gospodinjskih aparatov, in sicer z električnim rezalcem, novo generacijo mlinčkov za kavo, varilcem folij z električno regulacijo ter s popestrenim izbo, om kuhinjskih in stenskih ur. Z zaokrožitvijo proizvodnje vgradnih štedilnikov se je Gorenje znova izkazalo kot največji jugoslovanski proizvajalec vg adnih aparatov s celovito ponudbo. Novost Gorenja so tudi ambient kuhinje iz masivnega lesa ter kuhinje iz elementov brez vrat. Za tržišče bodo gotovo zanimivi tudi novi pralni stroji 800, z večjo močjo ožemanja, ki bodo na tržišču sredi prihodnjega leta, pa vakumski varilci folij ter številne druge novosti, ki jih napoveduje Gorenje. Že pred koncem 4. oktobrskega sejma je mogoče trditi, da se je Gorenje znova potrdilo kot največji jugoslovanski proizvajalec pralnih strojev, električnih in plinskih štedilnikov, hladilnikov in zamrzovalnikov ter malih gospodinjskih aparatov. Nova generacija televizijskii sprejemnikov Gorenje — nova i večja moč zvoka „NAŠ CAS", glasilo So stične zveze delovnega ljudS izdaja Center za informira propagando in založništvo Vd nje, Velenje, Foitova 10, p. o. ,,NAŠ CAS" je bil ustan« 1. maja 1965; do 1. jan 1973 je izhajal kot štiria dnevnik „SALESKI RUDA kot tednik pa izhaja .. CAS" od 1. januarja 1973 prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), lože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tami Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednik Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, F( 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni " Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dimi) (za inozemstvo 360 dinarjev). 2iro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482 Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" No*o mesto, tisk t: ,,Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije i sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8 f< 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. V Šoštanju se te dni vrstijo prireditve v počastitev 60-letnice delovanja DPD Svoboda. V počastitev lega jubileja so odprli v prostorih doma kulture tudi stalno galerijo umetniškii del Ivana Napotnika. Hadinflc 600 — prvi tovrstni izdelek pri nas, ki ima vgrajen avto-matski odtajevalec ledu - poraba električne energije je pri novi generaciji hladilnicov zmanjšana do 15 % Pralni stroji Gorenje bodo imeli p odej priključek na toplo in hladno vodo ter dva nivoja vode - tudi prispevek v prizadevanjih za varčevanje z energijo