«estransko upwaben in fraktrćen nahrtrtnik. dva prednja žepa s predalih za j pisala, denar, ključe in druge drobnanje, : i žep za CD, prsni in bočni pas, 18 litrov i 1S9WB ^■■B-'.f.'rl FotogTJ ""«mhu;....... NAJ NAJ CENE i-300/0 p OTROŠKA I fJ OBLAČILA t ŠOTORI £ iz sezone 2005  * mm " ' ..>■.. m. Zabodel nekdanjo Svetniki, ki niso partnerko prijavili premoženja Stran 12 Stran 7 Št. 63 / Leto 60 / Celje, 23. avgust 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK RAZBURKANI BAZEN V RIMSKIH TOPLICAH ■^euixibi 9770353734020 DOGODKI Strah pred podivjano naravo še traja Neprespane noči za Lahomno, Reko, Jurklošter, Vrh nad Laškim - Potoki Lahomnica, Reka in Gračnica divje trgali ceste in odnašali nabrežine —-- St. 63 - 23. avgust 2005 NW Lahomnica je Vrtnarstvu Sonček v enem dnevu uničila celoletni trud. 1,5 metra vode v kleti doma starejših... Na številnih kmetijah so pred deročimi vodami reševali živino in mehanizacijo. Kmetijo Oblakovih je zalila Reka, družini Knez pa je Lahomnica poplavila kletne prostore. Ostali so brez vodovoda, cisterne za kurilno olje in napeljave do peči. »Na srečo imamo pripravljena drva,« je povedal lastnik. Družini Tušek na Reki 1 je plaz, ki jih je ogrožal že lani, v velikosti približno 300 kubičnih metrov zasul zadnji del hiše in dovozno cesto, voda je zalila skoraj vse prostore. Klepejevi iz Olešč so imeli onemogočen dostop do doma, saj je voda tik pred mostom proti hiši izdolbla ogromno luknjo. Zaradi plazu imajo pretrgan vodovod, morali pa so ustaviti tudi gradnjo nove hiše. Ceste je odnašalo, zaradi poškodovanega mostu na relaciji Nji-vice-Reka pa je bilo v nedeljo od sveta odrezanih deset hiš. Med njimi je tudi družina Franca in Martine Maček. »Ob osmih zjutraj je Reka prestopila breg. Da je odneslo most, smo opazili šele, ko je voda odtekla,« pove Martina Maček. Podtalnica jim je poplavila del kleti, narasla voda je drla čez vrt in travnik. Približno ob 14. uri se je sprožil plaz za hlevom v celotni dolžini poslopja. Janezu Pu-šniku iz Olešč je Reka poplavila klet in odnesla deset metrov drv, hišo Milana Webra v Oleščah pa je zasul plaz, dva plazova še vedno ogrožata Dragico Marot v Oleščah. Zaradi plazov so bile nedostopne nekatere domačije tudi na relaciji Re-ka-Zapotok. Podivjala tudi Gračnica V Jurkloštru je Gračnica narasla Za dva metra. Ceste iz Jurkloštra proti Lisci, Ma-rofu in Rimskim Toplicam so bile neprevozne. Na kmetiji Guček je zalilo 40 kubičnih metrov sena, odneslo 15 kubičnih metrov desk in dva stroja. Poplavljenih, zasutih z gramozom oziroma dračjem imajo deset hektarov travnikov. Divjalo je tudi na Vrhu nad Laškim. Ponovno se je sprožil plaz pod staro šolo na relaciji Vrh nad Laškim-Male Grahovše. Cesto Velike Grahovše-Mišji Dol je ponekod dobesedno odnašalo. Stanovalci štirih Podivjana Rečica Meter in pol vode v kleti Voda je v jutranjih urah vdrla tudi v kletne prostore Doma starejših Zdravilišča Laško v Debru, kjer zadeve sanirajo, za varovance pa so že poskrbeli. Plazovi so udarili tudi v Kidričevi ulici v Laškem, v cerkvi sv. Martina je bilo dvajset centimetrov vode, poplavljena so bila tudi stanovanja v Debru, kjer je bregove prestopila Rečica. V Zgornji Rečici je v nedeljo zjutraj odneslo lokalno cesto in most v Palir-jevem grabnu. Voda je pov- hiš v Tratah niso mogli do svojega doma. V nedeljo je bila popolnoma odrezana tudi hiša družine Cvibovšek v Velikih Grahovšah. Na La-homnem je neurjé uničilo cesto, poplavilo štiri rastlinjake, travnike in njivo s koruzo. Marku in Sonji Knez, lastnikoma Vrtnarstva Sonček, je Lahomnica uničila polovico okrasnega cvetja. Vsi štirje rastlinjaki so delno uničeni, voda jima je odnesla tudi mizo za gojitev rastlin in nekaj črpalk za vodo. Druge so uničene, prav tako namakalni sistem. Minister za obrambo Kari Erjavec ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik sta si včeraj popoldne skupaj z generalnim direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Bojanom Žmavcem ogledala posledice katastrofalnih neurij, ki so v zadnjih dneh prizadela občine Sevnica, Krško, Laško in Žalec, so sporočili z obrambnega ministrstva. Voda je drla čez most v Sedražu. (Foto: Alojz Primon) zročila kar nekaj preglavic tudi na območju KS Sedraž. Poleg plazov in razjedenih bankin ob asfaltni cesti sta bila poplavljena most in gasilski bazen. Vodotoki so se začeli umirjati, kot je povedal župan Jože Rajh, pa so se včeraj sestali tudi člani ekip za ocenjevanje škode, ki bodo na terenu tudi v naslednjih dneh. Obilno deževje ni prizaneslo niti Radečam. Na Jelovem se je utrgal plaz, ki je ogrožal eno domačijo, pri čemer so morali tamkajšnje prebivalce evakuirati. Zaradi narasle vode in blata je bil oviran promet proti Papirnici Radeče, skoraj neprevozna pa je bila tudi glavna cesta Zidani Most-Radeče. Škoda v občini Radeče je ogromna, po neuradnih podatkih naj bi je bili za več kot 150 milijonov tolarjev. JŠ, BA, Si Foto: JŠ, SŠ Pobesneli potoki spreminjali podobo Grozljiva sobotna noč je v Savinjski dolini povzročila velikansko škodo - Še vedno odrezani od sveta Močno deževje se je v soboto ponoči razdivjalo tudi nâ območju Gozdnika, Li-boj, Zabukovice in Pongra-ca v žalski ter Matk v preboldski občini. Nekdaj skoraj neopazni potoki, ki so nekaj urah spremenili v grozljive hudourniške reso odnašali ceste, sprožali plazove, zalivali hiše in povzročali drugo škodo. Na terenu so še vedno ekipe, ki odpravljajo posledice in ocenjujejo nastalo škodo. Ta po prvih podatkih v občini Žalec znaša kar 1,352 milijarde tolarjev. »Škodo smo evidentirali na podlagi podatkov VOG-a, Nivoja, gasilskih društev in strokovnih služb. 'Imamo podroben spisek poškodovanih objektov. Med drugim je uničenih osem mostov v KS Griže in trije v KS Liboje, 40 kilometrov poti... Številke so preprosto grozljive,« je po včerajšnji seji s predstavniki svetniških skupin in političnih strank povedal žalski župan Lojze Po-sedel, ki je na terenu praktič-np od nedeljskih zgodnjih jutranjih ur, sinoči pa so na območje uničene doline ob Arti-šnici popeljali tudi ministra Janeza Podobnika in Karla Erjav-ça. Po predvidevanjih naj bi šele danes sanirali plaz in uredili dostop proti Gozdniku oziroma zadnjemu delu doline, kjer je bilo še včeraj dvajset domačij odrezanih od sveta. Pobesneli potok je spremenil strugo, cesta je prestavljena, na to območje pa se poskušajo prebiti tudi iz preboldske občine. Katastrofa v dolini Artišnice V žalski občini so že v soboto ponoči oziroma v prvih nedeljskih urah alarmirali CZ in PGD, 91 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite pa je celo noč pomagalo odstra- Razdejanje pri Zapuškovih v Zabukovici njevati najhujše posledice divjanja potoka Artišnica na območju od Gozdnika do Griž. Pobesnela voda je utrgala velik del ceste, odnašala mostove in kar nekaj domačij odrezala od sveta. Med drugim so ponoči reševali tudi življenja: »Gasilci so iz poplavljenih hiš v Udovčah rešili dva občana, eni družini, hišo je ogrožal plaz, pa svetovali izselitev. Ubogali so jih mlajši družinski člani z majhnim otrokom,« je povedal poveljnik CZ Občine Žalec Dušan Pungartnik, ki je nedeljski rojstni dan preživel med odpravljanjem najhujših posledic. Grozljive podrobnosti V Lovskem domu na Gozdniku je ostalo ujetih 50 planincev, ki so se dopoldne peš odpravili v dolino. Huda ura ni obšla niti KS Liboje, kjer je voda zalila Kili, kjer se je za nekaj ur ustavila proizvodnja, vendar so delavci naplav-ljeno vodo kmalu odstrani- V noči na ponedeljek je v dolini zelenega zlata zaradi razmočenega zemljišča padla tretja hmeljska žičnica. Eden od solastnikov, Vinko Zupane, je povedal, da bi sorta celeia dozorela šele sredi septembra in zaenkrat ne vedo, ali bodo hmelj sploh obirali. li. Voda je odnesla tudi nekaj manjših mostov, sproža- V vodi je končal tudi skoraj nov nadstrešek garaže. li so se manjši plazovi, poplavilo je tudi nekaj stanovanj, bo pa vsekakor čim hitreje potrebna regulacija struge tamkajšnjega potoka Bistrice. Na območju Griž je voda zalila približno 35 stanovanjskih hiš, plaz pa je ogrozil približno šest hiš ... Prva hmeljska žičnica je padla v nedeljo dopoldne, nato pa še dve, skupno v velikosti 7,7 hektarjev. Največja je bila betonska, vse žičnice pa so bile v Grajski vasi. Poleg Ivana Vengusta so oškodovani še trije solastniki, Zupane, Žagar in Pinter. Škodo zaenkrat ocenjujejo na 40 milijonov, vendar pa svetovalka, specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, opozarja, da je v hmeljščih zagotovo potrganih še kar nekaj sider in drogov, ponekod pa žičnice oziroma sidrne vrvi še vedno držijo s pomočjo traktorjev." Nedeljsko zgodnje popoldne pri Pušnikovih v Matkah V žalski občini so se zaradi padavin pojavile težave pri oskrbi z vodo, vendar so takoj izključiti zajetja z oporečno naravno vodo ter vključili črpališča v Rojah in Vrbju, ki se napajata s podtalnico. Včeraj je bila na območju Savinjske doline oskrba z vodo skoraj že nemotena. Dq manjših težav je prišlo na Polzeli, saj je v Pod-vinu zalilo črpališče, kjer bodo po besedah direktorja žalskega komunalnega podjetja Matjaža Zakonjška v najkrajšem možnem času namestili novo črpalko. Huda ura tudi za Prebold V preboldski občini je bilo najhuje v Matkah, pod Mrzlico pa je bilo odrezanih od sveta 24 domačij. Svo- jo silno moč je pokazal potok Kolja, ki je uničil 800 metrov ceste ter v dolino na-nesel kubike različnega materiala. Na zemljiščih se je sprožilo tudi več plazov, podoba doline ob potoku pa je bila popolnoma spremenjena. V grobem so ocenili, da škoda samo na cesti znaša 65 milijonov tolarjev, k temu pa dodajajo še vsaj 25 milijonov tolarjev škode zaradi plazov. Bojijo se, kaj se bo dogajalo s popolnoma uničeno strugo potoka, saj njena sanacija ni v občinski pristojnosti. Po besedah župana Vinka Debelaka že pripravljajo načrt dela za začetek gradnje nove lokalne ceste iz Matk proti zaselkom pod Mrzlico. MJ, US Foto: MJ, TT, FP Voda je v Pongracu odnesla 100 metrov ceste. Groza kot v filmih! '4 AMCC Cesta na Gračnici se je izgubljala v pobesnelem potoku. Prekuhavanje pitne vode Zaradi obilnih padavin je pitna voda marsikje že na pogled zaradi kalnosti oporečna, mogoča pa so tudi onesnaženja, ki jih oko ne zazna. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zato priporočajo prekuhavanje vode, namenjene za uživanje. Navodila o pravilnem prekuhavanju vode so pripravili člani Komisije za pitno vodo, ki jo je imenoval minister za zdravje. »Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo naj voda vre tri minute. Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Če je voda motna, moramo pred preku-havanjem odstraniti večino delcev z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane, tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Če to ni možno, uporabljamo ustekleničeno vodo. Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.« V Zagrad se po glavni cesti v nedeljo ni dalo priti. Največ škode na Planini pri Sevnici - V Dobju trgalo ceste V šentjurski občini je bilo najhuje v krajevni skupnosti Planina. Dobjanski potok in Gračnica sta svoje opravila tudi v občini Dobje. Skorajda povsod so potoki prestopili bregove in zalili nižje ležeče travnike in polja, plazovi pa so na več mestih zaprli vaške ceste, ki so jih odstranjevali krajani sami ali pa s pomočjo gasilcev. Čeprav voda na teh koncih ni pokazala tako uničevalne moči kot drugod na Celjskem, je za družino Planko iz Škarnic pomenila skorajda katastrofo. Nedeljski odhod k maši jimje preprečil ' plaz, ki je zasul dovozno pot. Oče Štefan je kmalu ugotovil, da gre le za vrh ledene gore, saj se je ogromna zemeljska gmota že zarila med tramove kozolca ob gospodarskem poslopju. Ob hitri pomoči gasilcev so odstranili vse kmetijske stroje in plaz zaenkrat ustavili. Takoj ko bo mogoče, pa bo grozečo nevarnost nad domačijo treba dokončno sanirati. Fanika Planko je bila ob dogodku pretresena: »Kadarkoli slišiš zavijati sireno in veš, da je nekje nekaj narobe, te spreleti srh. Zdaj je zavijala zaradi nas. Bilo je grozljivo.« Sin Marjan, ki pomoči sosedov in dobjanskih gasilcev ne Ob zadnjih neurjih in močnem deževju jo je celjska občina kar dobro odnesla, čeprav čisto brez težav le ni šlo. Kot že vrsto let je največ težav s plazovi, ki jih je zadnje deževje znova oživilo. Komisija Mestne občine Celje za odpravo posledic naravnih nesreč in plazov je že zbrala podatke o škodi in pretečih nevarnostih. Največ težav je na širšem območju Anskega vrha, v Košnici in Zagradu. »Trenutno še ni mogoče govoriti o višini škode,« je povedal predsednik komisije Aleš Vrečko. »Najpomem- bnejše je zagotoviti, da se škoda ne veča, da zagotovimo normalno prevoznost cest, da preprečimo nadaljnje ogrožanje objektov in pripravimo vse potrebno za sanacijo.« Najbolj neposredno je zaradi plazu ogrožena hiša na Cesti v Laško 28, na koncu Polul, kjer bodo potrebni resnejši posegi na pobočju nad objektom. Pa tudi sicer s preprostimi sanacijskimi posegi ne bo mogoče dosti postoriti. »Pri nekaterih primerih bo stvari treba obravnavati dosti širše, česar smo se lotili že lani. Z ustreznimi prostorskimi akti in na nji- hovi osnovi izvedenimi ukrepi moramo plazove sanirati dolgoročno,« pravi Vrečko. Čeprav škoda ne bo majhna, pa kakršne koli pomoči države pri odpravljanju posledic in pri dolgoročnejšem reševanju problematike plazov v občini ni pričakovati. Nekaj malega težav je z manjšim vodovodom v Pečov-niku, kjer je voda iz manjšega zajetja kalna in je obvezno prekuhavanje, vendar gre le za nekaj hiš, ki so priključene na to zajetje. Povečan dotok vode je dobro prestala tudi centralna čistilna naprava, ki normalno deluje. BS V Jezercah se je sicer miren potoček spremenil v hudournik, ki je poškodoval cesto in V Skamicah je plaz zasul gospodarsko poslopje. Hitri pomoči gasilcev, ki so vodo skoraj odnesel most, ki vodi v manjši zaselek na drugi strani. speljali na drugo stran, gre zahvala, da škoda ni bila večja. bo kmalu pozabil, pa je dodal: »Na srečo se je plaz pravočasno ustavil. Toda ko se je streha začela majati in so trami skednja začeli pokati ... Mislil sem, da si tako grozo lahko izmislijo le v filmih.« Prizadeto tudi Dobje V Dobju je neurje poškodovalo petnajst kilometrov makadamskih cest v Vodicah, Škarnicah, Starih Jezer- cah, Lazišah ter sprožilo več večjih in manjših plazov. Proti Lažišam je plaz zgrmel na cesto in jo tako močno poškodoval, da je bila od doline odrezana domačija Marjane in Simone Bevc. Z odstranjevanjem plazov in s popravilom cest bodo počakali do delne osušitve tal, občinske ekipe pa bodo začele z ocenjevanjem škode. Janko Fe-licijan je prizadeto povedal, da je vse tisto, kar so na prometni infrastrukturi naredi- Oživeli so plazovi li v zadnjih letih, zdaj močno poškodovano in bo potrebno veliko denarja za obnovo. Poškodbe od Lesičnega proti Zagorju Mesec dni po neurju s točo je močnejše deževje v občini Kozje povzročilo novo škodo. Zupan Andrej Koc-man je povedal, da so tokrat prizadete in uničene makadamske ceste iz Lesičnega proti Zagorju, narasli pa so tudi vodotoki. Večino posledic prejšnjega neurja so že uspeli sanirati, žal pa se delavci vodnega gos- podarstva Nivo še vedno niso lotili popravila brežin rečnih strug in potokov, ker čakajo na denar. Tega kljub obljubam ministrstva za okolje in prostor ter ministra Janeza Podobnika še vedno ni. ST, TV Vipovsko razpoložene delavke Nekdanje delavke velenjskega M Cluba so z mirnim mimohodom opozorile udeležence elitnega Vip Cup turnirja na svoje težave Po 18 letih, kar traja velenjski Vip Cup turnir v tenisu, se je sobotnega turnirja, sicer nepovabljeno, prvič udeležilo tudi 60 delavk, oekdaj zaposlenih v velenjskem M Clubu, ki je od sredine marca v likvidacijskem postopku. Po besedah sindikalne predstavnice Gine Petrov so delavke vse sobote v minulih letih, ko je v Velenje prihajala slovenska smetana, morale delati. Tudi zato so si želele ogledati, kako izgleda tovrstno druženje slovenskih politikov, gospodarstvenikov in drugih pomembnih osebnosti. Zbrale so se pri štadionu, nato pa se, oblečene v bele majice in opremljene s transparenti, odločile za mi-mimohod, ki so ga pospremili policisti. »Nekdanje delavke M Cluba smo zahtevale pravice, ki nam pripadajo - torej tri plače, nekaterim del regresa, vsem pa odpravnine, ki za približno 30 let dela v tekstilnem podjetju znašajo milijon dvesto tisoč tolarjev,« je povedala Petrova. Protest delavk je bil namenjen predvsem nekdanjemu direktorju M Cluba in organizatorju turnirja Marjanu Ga-beršku, ki je zdaj likvidacijski upravitelj podjetja. Ta je zatrdil, da bodo delavke poplačane, ko bodo prodali premoženje, vendar točen datum še ni znan. »Pri likvidacijskem postopku sodelujejo pravni svetovalci in postopek poteka v skladu z zakonom. PremoŽenja je dovolj, vsi delavci bodo poplačani, vendar tega ne moremo storiti čez noč,« je poudaril Gaberšek in omenil, da se pogovarjajo tudi o možnostih za nova delovna mesta. Delavkam, ki bi se znašle v hudi socialni stiski, je obljubil solidarnostno pomoč, Petrova pa je zagotovila, da bodo njegovo obljubo s pomočjo sindikata tudi preizkusili. Sobotnega elitnega turnirja v Velenju se je udeležil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki je med drugim povedal, da je shod, za katerega so se odločile delavke, sicer legitimen, vendar pa problemov ne rešuje. Dodal je, da s« srečal z njimi in s sindikalisti, Petrova pa je povedala, da se je minister Drobnič po uvodnem pozdravu in po tem, ko so ga delavke obkolile, šel preobleč, nato pa ga delavke niso več dočakale. Naj spomnimo, da je 50 nekdanjih delavcev M Cluba delo našlo v novem podjetju Grupa Eura, ki ga vodi Marjetka Gaberšek ter je eden od organizatorjev sobotnega turnirja. Kakorkoli že, sindikalistka Gina Petrov je v imenu brezposelnih M Clubovih delavk menila, da so s protestom dosegle svoj cilj. URŠKA SELIŠNIK Foto: MOJCA MAROT Nevsakdanje udeleženke prestižnega turnirja v Velenju so mnogim pomembnežem pustile kar nekaj grenkega priokusa. Novi nadzorniki v Elektru Celje Za ta teden so sklicane kar štiri skupščine elektropod-jetij, na katerih bodo med drugim imenovali tudi nove člane nadzornih svetov. Delničarji Elektra Celje se bodo sestali jutri. Tako kot za vsa ostala elektropodjetja je tudi skupščina Elektra Celje sklicana z razširjenim dnevnim redom. Država kot večinski lastnik je namreč naknadno zahtevala odpoklic starih in imenovanje novih nadzornikov. Namesto Aljoše Pečana Grudna, Janeza Janka Gladka, Mirjane Koporčič Veljič in Marka Vučine, ki so bili imenovani avgusta 2002, vlada predlaga za nove člane nadzornega sveta poleg Koporčič Ve-ljičeve še Stanislava Hrena in Marka Zidanška iz Celja (prvi je iz vrst Slovenskih demokratov, drugi iz Slovenske ljudske stranke) ter Martina Kodriča. Sicer pa bodo na jutrišnji seji skupščine Elektra Celja odločati tudi o razporeditvi lanskega bilančnega dobička, ki znaša 415,8 milijona tolarjev. JI Na borzi še počitniško Trgovanje na Ljubljanski borzi je še vedno na počitniških nivojih, vendar pa so se po več kot enomesečni rasti tečajev v zadnjem tednu cene kar nekaj delnic znižale, tako da sta indeksa SBL20 in investicijskih družb PIX na tedenski ravni nekoliko padla. Oznaka Ime ffi Enotni tečaj Pr omet v mSIT %*pr. CICG Cinkarna Celje 26.000.00 69.0 1.96 CETG Cetis 40.000,00 114.0 -4tt- 33.33 CHZG Comet Zreče 2.350.00 0.0 0,00 GRVG Gorenje 5.545,85 5.298,0 -2.50 PUR Pivovarna Laško 7.263.64 2.939.0 -0.50 JTKS Juteks 27.900,00 265.0 -0.36 ET0G Etol 55.555,00 149,0 ♦ -0,62 V preteklem tednu je poslovne rezultate objavila Intereu-ropa. Družba zaradi spremenjenih razmer delovanja po vstopu Slovenije v EU, izvaja obsežen program prilagajanja, poleg tega pa so ji izpadli tudi prihodki iz naslova storitev carinjenja blaga. Poslovni rezultati že znatno zaostajajo za primerljivimi lanskimi in tudi za načrti družbe. Prihodki od prodaje skupine Intereuropa za 5 odstotkov zaostajajo za primerljivimi lanskimi, matična družba pa ima kar 11 odstotkov nižje prihodke od prodaje. Dobiček iz rednega delovanja skupine pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) je sicer le malenkost nižji kot v enakem lanskem obdobju. Enak podatek za matično družbo je kar 17 odstotkov manjši kot lani. Čisti dobiček družbe in skupine je za četrtino nižji kot lani v tem času. Glede na to, da so poslovni rezultati zaostajali za lanskimi že v četrtletju, so polletni rezultati v večji meri verjetno že vkalkulirani v ceno delnice. Indeks || Zadnji tečaj %spr. SBI20 4.535.87 -0,81 PIX 4.260,33 -0,65 BI0 121,58 0,05 Polletne rezultate je objavila tudi Tosama, ki sicer kotira na prostem trgu. Družba je že lani izkazala v polletju negativen rezultat, vendar pa je tokrat polletna izguba kar štirikrat večja kot lani, tako da bo družba do konca leta težko popravila poslovni izid. Največja težava družbe je huda konkurenca s Kitajske, na katero so se po izjavah uprave prilagodili šele v drugi četrtini tega leta, tako da je tekoče poslovanje v zadnjih dveh mesecih že pozitivno. Delnice družbe kotirajo na prostem trgu, po objavi pa se je njihova vrednost znižala za več kot 4 odstotke na 11.000 tolarjev, vendar obstaja velika verjetnost, da se bo cena še dodatno znižala. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Mercator s pomočjo Ere v Skopje Predsednik uprave Mer-catorja Zoran Janković in Velenjske Ere Gvido Omla-dič sta v petek podpisala pogodbo o nakupu Erinega zemljišča v Skopju in njene prodajne mreže na Hrvaškem. Vrednost pogodbe znaša 50 milijonov evrov. ; Mercator bo na lokaciji Skopskega sejma, ki ga je Era kupila leta 2001, zgradil 19' tisoč kvadratnih metrov velik trgovski center. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, končana pa naj bi bila leta 2007. Kot je znano že nekaj časa, namerava Era na območju sejma, ki sicer meri dvesto tisoč kvadratnih metrov, skupaj z družbo BTC po- staviti trgovsko središče, podobno ljubljanskemu BTC-Cityju. Ker naj bi Skopski sejem, kot želi Era, postal stičišče slovenskega gospodarstva z jugovzhodnimi trgi, so Velenjčani že pred časom k sodelovanju oziroma vlaganju pozvali slovenska podjetja, tudi Mercator. Ta se je za posel z Ero očitno odločil šele potem, ko je izgubil na dražbi za zemljišče na drugi lokaciji v Skopju. Z nakupom Erine trgovske mreže na Hrvaškem se bo Mercator razširil predvsem v manjše kraje severovzhodnega dela te države. Era se je na Hrvaško najprej razširila preko podjetja Tornado, ki ga je kupila pred dvema letoma, nato pa še z letošnjo strateško povezavo s podjet-. jem Trgohit iz Čakovca. Najboljši sosed ima na Hrvaškem že osem večjih trgovskih centrov. Zdaj je dobil 68 trgovin, ki imajo skupaj 53 tisoč kvadratnih metrov bruto prodajnih površin. Od tega zavzema dobro četrtino največji Erin center v Samobor-ju. V Mercatorju pričakujejo, da bodo po nakupu Eri-nih trgovin, ki so na leto ustvarile 800 milijonov kun prihodkov, letos na Hrvaškem imeli dve milijardi tolarjev prihodkov. JI Foto: GK Nekdanja konkurenta Zoran Janković (levo) in Gvido Omladič sta združila moči v Makedoniji. IX smOTBR' □AMAS nag^Ďňikupon Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4J V igri boste zoper vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! Nagrajenca oddaje 16.08. 2005: ROMANA BIZJAK, Ljubljanska 18a,3000 Celje MIRAN CELINŠEK. Brstovica 4, 3242 Rimske Toplice ■ prejmeta srebrna prstana Adamas. S slavja v deževne intervencije Člani PGD Zagrad-Pečov-nik niso imeli sreče s praznovanjem jubileja, 60-let-nice ustanovitve domačega gasilskega društva, kljub temu, da so na prostoru ob gasilskem domu vse pripravili za veliko slavje, Idi so se ga udeležili tudi gasilci vseh prostovoljnih društev GZ Celje in Sv. Štefana, s katerimi prijateljsko sodelujejo. Najhuje je bilo, da niso pravočasno dobili novega gasilskega vozila GVC 16/25, za katerega je denar prispevalo enaindvajset sponzorjev in donatorjev na čelu z Mestno občino Celje ter enaintrideset botrov. Vsem so se gasilci na slovesnosti zahvalili ter obljubili, da bodo sprejem in blagoslov novega vozila pripravili ob božiču. Jubilantom je ponagajalo tudi vreme, saj je po programu začelo močno deževati in ni prenehalo vse do nedelj- Na slavnostni tribuni so bili (od leve) poveljnik GZC Vinko Sentočnik, član Poveljstva GZS Janko Turnšek, župan MOC Bojan Šrot, predsednik KS Pod gradom Vlado Ljubek in predsednik PGD Zagrad-Pečovnik Tomaž Belej, spredaj mladi gasilci med kulturnim programom. skega dopoldneva. Tako so namesto pospravljanja prireditvenega prostora in počitka gasilci odšli na pomoč kra- HERMI Z NEOPAZNI STRELOVODI ISCETE NEKAJ NOVEGA? Smo vodilno podjetje na področju strelovodne opreme, ki zaradi povečevanja poslovanja vabi k sodelovanju nove sodelavce elektro izobrazbe smer energetika IV. - VI. stopnje Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, kisozaželjene, niso pa pogoj. Vabljeni so tudi začetniki. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: HERMI, d.o.o., Trnoveljska c. 2, 3000 Celje janom. Dopoldne so imeli štiri večje intervencije. Večino društvenih priznanj in priznanj GZ Celje ter GZ Slovenije so podelili na slavnostni seji, na prireditvi v Zagradu pa je član poveljstva GZS Janko Turnšek izročil državni gasilski odlikovanji PGD Zagrad-Pečovnik 2. stopnje in častnemu predsedniku Milanu Šerugi 1. stopnje. V nagovoru je prisotne pozdravil tudi župan MOC Bojan Šrot: »Živimo v težkih časih, vendar se še vedno najdejo ljudje, ki so pripravljeni prostovoljno delati. Taki ste gasilci v Zagradu-Pečovniku, ki že šestdeset let pomagate soljudem, ki se znajdejo v težavah. Dobro pa je tudi to, da je bogata dediščina pionirjev domačega društva v rokah mladih gasilcev.« V prostorih PGD Zagrad-Pečovnik so članice društva pletilj, ki so začele delati leta 1997, pripravile razstavo ročnih del. Sodelovale so članice Vida Mlakar, Nežika Šrot, Hanca Kruleč, Pavla Ci-zej, Geli Klep, Anka Krajne, Angela Tratnik, Romana Gaj-šek, Fanika Svet, Terezija Skale, Majda Kodelja in Elica Šantl. Razstavo, ki si jo je ogledalo veliko ljudi, je postavila Martina Čretnik. TONE VRABL Razburkani bazen Konec avgusta znano, kdo - če sploh kdo - bo novi najemnik bazena v Rimskih Toplicah Kot kaže, se zdrahe v zvezi z bazenom v Rimskih Toplicah še ne bodo pomirile. Spor, ki je med Turističnim društvom (TD) Rimske Toplice kot lastnikom bazena in Forumom Termo, podjetjem, ki je bazen najelo in ga nameravalo razviti, trajal slabih deset let, zdaj dobiva epilog. Težave so nastopile, ker je TD prepovedalo podjetju nadaljnje investiranje oziroma spreminjanje bazena. Od sredine devetdesetih let je tako najemnik plačeval le polovico najemnine, pol pa jo je dajal na poseben račun, za primer, če se stvar razreši. Obe stranki sta tako le še čakali, da se izteče najemna pogodba. Na vidiku pa so nove težave, saj so v TD ob razpisu, s katerim iščejo novega najemnika, potegnili nekaj vprašljivih potez. Razpis, s katerim so iskali možne kandidate za novega najemnika, je bil skorajda' neopazen. Objavljen je bil le na lokalni TV Krpan ter na oglasni deski TD. Andrej Mlakar, predsednik društva, pojasnjuje, da so s tem zadostili vsem zakonskim zahtevam, pri čemer si zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli privoščiti širše akcije. Na drugi strani pa se je najglasneje odzval Danijel Hochkraut, znani gostinec, ki ga je najem bazena zanimal, a se ni pravočasno prijavil na razpis, saj ga ni nikjer opazil. Pravi, daje neumno, da je društvo takšen razpis tako skrilo, razen, če nima česa za bregom. Izpostavil je možnost, da se v ozadju igrajo umazane igre ter da je bodoči najemnik že vnaprej znan. Način? Hochkraut pravi, da najverjetneje pod- kupnina. Mlakar se brani, češ da je to nesmisel ter da bodo enega od treh kandidatov izbrali šele po tehtnem razmisleku - če sploh. Obstaja namreč možnost, da nihče od prijavljenih ne bo zadostil zahtevam TD. Kakorkoli že, ena stvar, na katero je Hochkraut ravno tako opozoril, gotovo velja. In sicer vprašanje, ali je takšen skriven način sprejemljiv, v kolikor si v društvu želijo najti res dobrega, mo- tiviranega upravnika bazena. Praktično vsi krajani si namreč želijo, da bi se Rimskim Toplicam povrnil renome uglednega termalnega kopališča. Da bi se v kraju razvil turizem, od katerega bi imeli vsi dobrobit. Tako pa se je na razpis, na katerega bi se moralo prijaviti 30 ljudi, če ne več, prijavila le trojica. Na razplet bo treba počakati vsaj do konca meseca, ko bodo znani rezultati razpisa. GS Lanovi'- : dobiva novo podobo Mestna občina Celje je začela načrtovano delno obnovo dvorca Lanovž, pri čemer sta predvideni nova streha in obnoya stropa, ki je zaradi poškodovane strehe prav tako že dlje časa propadal. Dvorec Lanovž, ki ga Celjani že desetletja gledamo, kako propada, potem ko so iz njega priložnostni nepridipravi odtujili vse, kar je bilo vrednega, zagotovo sodi med črne pike v Celju. Lanovž se je tudi zaradi dolgo časa nerazrešlji- vih denacionalizacijskih postopkov, ki jim ni videti konca, dolga leta dobesedno sesedal sam vase. Pristojni na Mestni občini Celje poudarjajo, da je postopek denacionalizacije trenutno še na vrhovnem sodišču, vendar je občina z Ra-kuschem sklenila sporazum, da tudi v kolikor bi bila denacionalizacija rešena v njegov prid, ne bo zahteval vrnitve objekta v naravi. Ker pa se stanje objekta medtem ves čas slabša, posegi zaradi omenjenega »Kosov« seznam Protikorupcijska, tako imenovana Kosova komisija, je včeraj objavila seznam 97 funkcionarjev, ki niso oddali obrazcev o premoženju. Možno je, da bodo te funkcionarje razrešili. V poimenskem seznamu smo našli tudi nekaj oseb s Celjskega. Tako obrazcev o premoženju naj ne bi oddali občinski svetniki Edvard Kovačič, David Salobir in Jožef Uduč iz Dobja pri Planini; Franc Plahuta, Marjan Potočnik in Božidar Sok iz občine Kozje; Sebastjan Lesičar, Roman Matek in Mirko Privšek iz občine Laško; Janez Marolt iz Mozirja, Andrej Zagožen iz Prebolda, Tone Ofentavšek iz Slovenskih Konjic; Franc Jager in Bogdan Jančič iz občine Šmarje pri Jelšah; Cvetka Tinauer iz Šoštanja in Leon Strnad iz Tabora. US trajajočega postopka namreč niso bih mogoči, so se na občini odločili, da bodo vsaj zamenjali streho in po vsej verjetnosti tudi podrli vse strope v prvi etaži ter notranjost ojačah z jekleno konstrukcijo zaradi nevarnosti samoporušitve stropov. Branka Prime iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje, odgovorna kon-zervatorka za dvorec Lanovž, nam je potrdila, da so izvajalci del podjetja Rudnik Rudi že začeli obnavljati dotrajano streho in hkrati tudi zgornji strop, ki je dodatno uničen zaradi propadajoče strehe. »Strop bodo zamenjali in statično utrdili, tako da se FOTOGRAFIJA PWLETJA 2005 .«3Ç, rf m .............. bo propadanje objekta predvidoma zadržalo za kakšnih dvajset let. Streha se bo na novo prekrila z opečnim bobrov-cem, tako da se bo ohranil prvotni videz stavbe. Poudarimo naj, da se je obnova, katere investitor je Mestna občina Celje, začela na posebno pobudo celjskega župana, saj so se Celjani vedno pogosteje pritoževali nad stanjem in videzom objekta,« pravi PrimČeva. Obnovo, ki bo občinski proračun olajšala predvidoma za 40 milijonov tolarjev, je zasnoval arhitekt Sergej Ernst. Se Lanovžu torej obetajo boljši časi? Mnogo vprašanj ostaja zaradi trajajočega postopka denacionalizacije odprtih, tako da še zmeraj ni jasno, kaj bo z morebitno nadaljnjo prenovo, še manj pa je jasno, kakšna naj bi bila prihodnja namembnost nekdanjega celjskega bisera. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Celje, Mariborska 1, Žalec, Savinjska 18 j iščeta otografijo poletja y»e 2005 cim bolj originalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa kar doma) na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje! Vsak teden bomo izbrali in nagradili fotografijo tedna. Avtor te fotografije bo prejel 5 filmov ^FUJIFILM in izdelavo 36 fotografij formata 10 x 15 cm studia RIZMAL Na koncu akcije, ki bo trajala 8 tednov, pa bomo izbrali 3 najboljše fotografije avtorje teh pa čakajo lepe nagrade, med drugimi 2 digitalna fotoaparata, kiju podarja ■afijiformata 10 x 15 cm, Galebov let Akcijo Fotografija poletja 2005 pripravljamo v sodelovanju s Foto Rizmal, ki tudi tokrat prispeva tedensko nagrado (pet filmov Fuji in izdelavo 36 fotografij formata .10 x 15 cm v studiu Rizmal). Prejela jo bo Danica Gobec s Spominske v Celju, ki nam je ves čas pridno pošiljala fotografije, najbolj všeč pa nam je bil posnetek galeba. S tem se je uvrstila v finalni izbor Za veliko nagrado. Med tedenskimi finalisti bo namreč ko-niisija v sestavi Vojko Rizmal, Gregor Katič, urednik fotografije pri Novem tedniku, in Ivana Stamejčič, namestnica odg. urednice Novega tednika, konec avgusta izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe nagrade. Sodelujte! Novi tednik r , tn t otografijo poletja FOTO RIZMAL 2005 Ključni možje za Sofijo: z leve povezovalec Samir Duro, strelec v Celju Domen Beršnjak ter kapetan in steber obrambe Marko Križnik. Zadeti v Sofiji! V četrtek ob 19.15 povratna tekma 2. predkroga pokala UEFA - Končno v Celju razbit ptujski zid Po treh domačih porazih z Dravo je v Celju »posijalo« sonce: med močnim deževjem so gostje le klonili. Trener Marko Pocrnjič je sicer še drugič zapored svoje moštvo popeljal do zmage proti ptujskemu. Velenjski Rudar je v Ajdovščini igral le 15 minut, potem pa je bila tekma prekinjena zaradi naliva. »Nadaljevala« se bo jutri. Bunker razbili sami Brez šesterice igralcev je bila Drava zelo oslabljena, a tudi sicer bi trener Srečko Lušič igral obrambno. Pred svojim golom je zgostil peterico v prvo in četverico v drugo vrsto, le Sladojevič ni imel posebnih nalog. Le v 21. minuti neobičajnega polčasa - gostje so se kot kakšno kadetsko moštvo le branili in po sili razmer prešli polovico - so bili Celjani blizu vodstva. Poskus Duška Stajiča z 12 metrov za Dabanoviča ni bil nevaren, podajo Domna Beršnjaka pred gol pa je Mitja Brulc slabo ocenil. V četrti minuti nadaljevanja pa je Berš-njakov předložek slabo precenil še najstarejši igralec tekme, 35-letni branilec Drave Emil Šterbal in žogo preusmeril v lastno mrežo. Morda zaradi starosti ni dobil rumenega kartona, ko je kasneje vlekel Beršnjaka za dres, saj ga ni zmogel uloviti. Zato pa je v celjskem kazenskem prostoru neoviran na podajo s kota skočil Matjaž Lunder, a žogo zelo slabo zadel. Sledili so novi celjski naleti. Dvakrat je Antonijo Pranjič našel Dejana Robnika pred vrati. Ko pa je Duško Stajič spretno začel akcijo, je Robnik uspel uporabno podati, Beršnjak pa zadeti z oddaljenosti 10 metrov. To je bila nagrada tudi za organizirane celjske navijače, ki so spodbujali celo pri neodločenem izidu. Težko bo! Tako pravijo vsi za povratni obračun v Bolgariji. Danijel Brezič je bil odličen proti Dravi; v Sofiji ga seveda ne bo in Samir Duro, ki ga pesti poškodba gležnja, si mora le še en- krat ogledati posnetek tekme. V Celje je Lev-ski pripotoval s spoznanjem, da je Publikum izgubil Sešlarja, Cimerotiča, Vršiča, Drobne-ta, Laziča, zamenjal vratarja ... In podcenil celjsko moštvo, pa četudi zgolj podzavestno. Pojutrišnjem se to ne bo zgodilo. Bolgarski podprvak je pred le 500 gledalci s 6:0 premagal Nafteks (Jaiyeoba in Jovov 2 gola, Bori-mirov in Koprivarov 1). Navijači so bili ogorčeni zaradi poraza v Celju in so »malce protestirah«. Na evropski tekmi bo obisk seveda povsem drugačen. To bo 20. preizkušnja za Publikum v evropskih pokalih. Na devetih tekmah v gosteh je le trikrat izgubil. Trener Pocrnjič je v soboto 20 minut preverjal vezista mlade reprezentance Dejana Urbanča, levo stran napada je 75 minut zaupal Pranjiču, kasneje tudi Mateju Šnoflu, če bi se branil še s Sulej-manovičem. »Na prvi tekmi smo prikazali vse, kar znamo. Morda smo precenjevali tekmece, ki pa so seveda odlični. Na našo srečo niso izkoristili svojih priložnosti. Čaka nas peklensko ozračje. Morali bomo igrati na zmago in se ne zgolj braniti. Moramo delovati organizirano, z bliskovitimi protinapadi ogrožati nasprotna vrata in nato zadeti. To bi Levskemu zelo otežilo delo, saj bi nato moral trikrat zatresti našo mrežo,« je dejal 30-letni kapetan Marko Križnik, ki že deveto sezono nosi celjski dres, za šentjurskim in štorovskim. Za preboj v 1. krog bi vsak celjski nogometaš prejel 1.500 evrov. »Odigrati znamo tudi na 0:0,« je poudaril trenutno najbolj »vroč« Publikumovec Beršnjak, o katerem tuhta selektor Brane Oblak, a mu zaupanja ne bo namenil. V Sofiji brez sreče ne bo uspeha ... V soboto bo na umetni travi štadiona Olimp sledil mestni derbi v konkurenci U-14 CMČ Publikum - Mali šampion, v ponedeljek gostovanje članov v Domžalah, pa kmalu zatem reprezentančni obračun 3. septembra z Norveško. Morda bo tedaj manj dežja kot v avgustu. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Srebotnikova še vedno niha New Haven: Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik jè morala, kljub velikemu napredku prejšnji teden na lestvici WTA kot posledica zmage na turnirju v Stockholmu, nastopiti v kvalifikacijah zadnjega pripravljalnega turnirja pred četrtim letošnjim grand slamom, US opnom v New Yorku. Njena uvrstitev, 46. na svetu, ji je prinesla mesto med nosilkami kvalifikacij 600.000 dolarjev vrednega turnirja v New Havnu, žal pa je Velenjčanka že v 1. krogu naletela na previsoko oviro. Kitajka Jie Zheng, 70. na lestvici WTA, je zmagala s 6:4, 3:6 in 7:5. Tri zmage in poraz Nyiregyhaza: Slovenska moška rokometna reprezentanca je v zadnjem krogu predtekmovalne skupine C mladinskega svetovnega prvenstva na Madžarskem premagala Argentino s 33:30 (18:13). Varovanci Fredija Radojkoviča so osvojili drugo mesto, v štirih tekmah so iztržili tri zmage (Kuvajt, Češka in Argentina) in poraz (Srbija in Črna gora). Slovenija se bo v drugem delu zaključnega turnirja pomerila s tremi najboljšimi reprezentancami iz skupine D (Madžarska, Romunija in Izrael). Za Slovenijo je proti Argentini Celjan Dragan Gajič dosegel 10 golov. Kadetinje za medaljo? Dunaj: Slovenske rokometašice so že krog pred koncem osvojile prvo mesto v predtekmovalni skupini kadetskega evropskega prvenstva v Avstriji, potem ko so premagale Nemčijo s 30:28 in Češko s 27:23. Z drugo postavo so nato izgubile s Turčijo s 35:22. Danes bodo igrale s Hrvaticami in jutri s Francozinjami. Celjski letalci odlični Matkopuszta: Državno prvenstvo v jadralnem letenju je bilo spet izvedeno na Madžarskem. Trajalo je 14 dni, zaznamovale pa so ga slabe vremenske razmere. Piloti celjskega kluba so se domov vrnili s petimi medaljami. V standardnem razredu je zmagal Sebastjan Ramšak pred Matejem Kosabrom, v odprtem pa Marko Lepetič pred Vojkom Starovičem in Igorjem Kolaričem. Ramšak je prvi Celjan, ki je po osamosvojitvi slavil v standardnem razredu. Kragelj padel na lestvici Roggenburg: Deveta dirka svetovnega prvenstva MX3 v mo-tokrosu je bila v Švici. Močno deževje je zelo vplivalo na razvoj dogodkov in razvrstitve. Sašo Kragelj, član celjske Fe-rode, ki je branil 5. mesto v skupnem seštevku, je moral v prvi vožnji odstopiti, v drugi pa je bil osmi. Prehitel ga je Čeh Žerava. Pavli Kuralt prvak Petanjci: Državno prvenstvo v spustu s kajaki in kanuji je bilo na reki Muri od Petanjcev do Bistrice. V klasičnem maratonu v dolžini 22 kilometrov je zmagal Celjan Pavli Kuralt, ki je bil najmočnejši v finišu. Njegov klubski kolega iz KKK Nivo Celje Andrej Oglajner je dolgo »vlekel«, saj je želel pobegniti zasledovalcema, na koncu pa si je priveslal bronasto medaljo. (DŠ) 5. krog 1. SNL: CMC Publikům - Drava 2:0 (0:0); Šterbal (49, avtogol), Beršnjak (71), Koper - HIT Gorica 2:0, Domžale - Bela krajina 4:0, Maribor Pivovarna Laško -Nafta 1:0, Primorje - Rudar (prekinjeno zaradi naliva). 2. krog 2. SNL: Dravinja - Livar 3:2; Nišandžič (22, 81), Lukovič (54); Perme (3), Biščan (42). Vrstni red: Aluminij 6, Krško, Šenčur, Triglav 4, Svoboda, Dravinja 3, Factor, Zagorje, Dravograd 1, Livar 0. 2. krog 3. SNL - vzhod: Poloma - Kovinar Štore 1:0, Pohorje - Šmarje pri Jelšah 1:1. Vrstni red: Mura, Čren-šovci. Zavrč, Železničar 6, Tišina, Paloma 3, Šmarje pri Jelšah, Ormož 2, Stojnci, Pohorje, Kovinar Štore, Veržej 1, Malečnik, Beltinci 0. 2. krog Štajerske lige: Gerečja vas - Mali šampion 1:0, Zreče - Šentjur 0:0, Mons Claudius - Bistrica 3:0, Brunš-vik - Šoštanj 2:6. Vrstni red: Šoštanj, Peca 6, Zreče, Gerečja vas 4, Mons Claudius, Mali šampion, Kungota, Dor-nava, Oplotnica 3, Šentjur 2, Šentilj, Pesnica 1, Brunš-vik, Bistrica 0. JŽ MED GOLI 1. SL, 5. krog, Ajdovščina: Primorje - Rudar (17). ČETRTEK, 25. 8. Pokal UEFA, 2. predkrog, Sofija: Levski - CMC Publikum (19.15). LESTVICA 1. SNL DOMŽALE S 3 2 0 16: 2 11 HIT GORICA 5 3 11 9: 4 10 NAFTA 5 3 0 2 5:4 9 CMC PUBLIKUM S 2 12 6:5 7 DRAVA S 2 12 5:5 7 ANET KOPER 5 2 12 6:6 7 MARIBOR PL 5 1 2 2 5: 6 5 PRIMORJE 4 1 12 3:4 4 BELA KRAJINA S 1 1 3 3:13 4 RUDAR 4 1 0 3 3:12 3 je Novi tren Šoštanjska Elektra vsemi ekipami 1. A va začela priprave z sezono, saj moštv vodstvom novega t« Dušana Hauptmana dvajset dni. Hauptman, ki je lan šno vodil ekipo Kopra, jasnil, zakaj tako zgoi četek: »Predvsem zato moramo z ekipo d spoznati. Od lanskega iz tretjega dela prvens mreč ni več petih i (Duščak, Mirkovič, B Buršič, Krejič, op.p.), treba nekatere stvari h rediti oziroma spreme je tudi poglaviten razi smo začeli treninge bi prej kot vsi ostali klul Kako je z okrepitvai Imamo popolnjeno linijo, v kateri je novin ga Mali iz Uniona Olimi čemer želimo vsaj še ei dva igralca pod košem temu, da smo izgubili p cev, je večji del nosile ostal. In to je to. Omenja pitvi pod košem bomo iskati v tujini, saj visokih prostih igralcev čino so pobrali klubi ske lige. Zato se oziramo store bivše skupne držav vsem Hrvaško in Srbij mo že nekaj imen, a je c prezgodaj govoriti. Kakšen slog igre bo govali in kakšna je med Koprom in Šošti Sistema igre ne bom tveno spreminjali. Temi na dobri obrambi in hiti tinapadih. Moji predh na klopi Šoštanjči mreč postavili trdne te ki jih bom skušal nadj Razlika med Koprom štanjem je ogromna. N Pos Kljub temu, da je še kako dejavni. Vsi pogodbe z novimi ig avstralskega centra I v Laškem obeta še if ekipah član šoštanjs 26-Ietni krilni igralef stom. Tako je trener bil v lanski sezoni pf v Kozjem, Šentjurčal plast, a to še ni potrj Poži Rokometaši Celja Pi nili s štirimi zmagami ki Grasshoper z 32:28, nemškega drugoligaŠi Wacker Thun z 29:26 Trener Miro Požun visoka le ena zmaga: » cev. Turnir nam je zelo 5-1, šele proti koncu u žavna reprezentanca Slovenije, ki se pripravlja za evropsko prvenstvo, so tudi klubi priprave za novo sezono, vse bolj aktivni so tudi klubski veljaki, ki podpisujejo vami za svoja moštva. Tako imajo Laščani na pripravah v Radencih na preizkušnji à (209, 23 let), ki naj bi zapolnil vrzel pod obroči. Po Izraelcu Oriju Ichakiju se torej ie kengurujev. V Elektro je prišel 19-letni krilni igralec Jernej Rošer, sicer v mlajših ki je bil zdaj v Laškem. Nadomestiti bo skušal predvsem odhode Buršiča in Ručigaja. îj je Šoštanj zamenjal s Šentjurjem, saj je podpisal pogodbo z Alposom Kemopla-' Damjan Novakovič rešil problem krila oziroma nadomestila za samega sebe, saj je na tem mestu. Ručigaj se je že priključil ekipi, ki bo ta teden na bazičnih pripravah ® iščejo organizatorja igre. Govori se celo o možnem prihodu Američana v Kemo- JANEZ TERBOVC pohvalil Harboka ko so se iz Bregenza vrlem so premagali zuriš-domači Bregenz s 33:30, »rg s 33:22 in švicarski 'oljen, pa čeprav je bila ^ manjši odpor tekme-•kozi smo igrali obrambo 'ej Harbok je dosegel 20 golov na treh tekmah. Imel je dober odstotek meta, nekaj asistenc in kar je najbolj bistveno, pokazal je napredek v igri v obrambi. Dobro se je vračal iz napada, je discipliniran, ubogljiv in zato ga moram pohvaliti.« Tekmo z Bre-genzom je sodil le en sodnik, saj je drugega zaustavil srčni napad, ki pa ni bil usoden. V četrtek bodo Celjani odpotovali v Španijo, kjer bodo vadili in igrali v Ciudad Realu, Bilbau in Santanderju. DEAN ŠUSTER iti tam, kamor »ktra prišla!« sena krepitev ekip tre Dušan Hauptman napoveduje zadržanje pozicij klub kronično brez de-a slonel na dveh, treh lju-, tukaj pa je povsem dru-!. Elektra je organizacij-odlično urejena, upam si i, da nič slabše kot Union opija. Veliko je ljudi, ki delajo v klubu, zato tudi takšni rezultati v zadnjih sezonah. Saj niti sanjsko moštvo niti vrhunski trener ne moreta nič brez dobre uprave. In prav to imajo v Šoštanju, nenazadnje je to tudi eden od razlogov mojega prihoda v Šaleško dolino. Kam segajo ambicije Elek-tre v novi sezoni? Želimo obdržati mesto med prvimi šestimi klubi, kjer je Elektra zadnji dve sezoni. Vem, da nas čaka naporno delo, a tudi, da smo to sposobni doseči. Igralci so delavni, nič jim ni težko, uprava je dovolj ambiciozna, kot sem tudi sam, in pogoji za nadaljnjo rast so tukaj. Ne bo sicer lahko ponoviti rezultatov zadnjih sezon, a sem optimist. Ste že »posneli« delo z mladimi v klubu? Nekaj sem in videl sem tudi, da prihaja zelo nadarjena generacija kadetov, tako kakovostno in količinsko. Treba bo počakati in delati leto ali dve. Potem bi lahko bilo ogrodje prve ekipe povsem iz domačih fantov. Odhajate kam na priprave? Ne, ker imamo vse potrebno doma. Imamo odlične pogoje v dvorani in štadion v bližnjem Velenju. Drugega ne potrebujemo. Bomo pa konec tega tedna odšli na turnejo po Srbiji, natančneje v Kraljevo, kjer bomo tako kot lani sodelovali na turnirju. Tam bomo tudi vadili in to bo bistveni del priprav, seveda z delom v Šoštanju. Kakšne so napovedi za navijače? Skušali bomo, kot sem že poudaril, obdržati doseženo raven. Prepričan sem, da nam bo z dobrim delom tudi uspelo in da bodo imeli gledalci na naših tekmah kaj videti. Predvsem veliko želje in borbenosti, glede na moje dosedanje delo v Šoštanju pa zagotovo tudi zmage za njihovo in naše veselje. JANEZ TERBOVC Brez prijateljev Je dan izgubljen Je eden najbolj znanih Ve-lenjčanov, že kar nekakšna ikona, legenda. Tomo Pope-tru je že vse življenje tesno povezan z atletiko. Trinajst let je bil star, ko je začel trenirati v rodnem Zrenjaninu, po desetih letih, bilo je leta 1979, pa ga je v Slovenijo povabil nekoč odličen atlet Valter Štaj-ner, tedanji trener v velenjskem atletskem klubu. Za AK Velenje je Tomo tekmoval do leta 1987, bil skoraj desetletje slovenski prvak na 800 in 1.500 metrov, bil je med najboljšimi jugoslovanskimi atleti, velenjska štafetna postava, katere člen je bil, pa je kar štirikrat zmagala na pokalu Jugoslavije. Tomo Popetru je bil kar sedemindvajset let na tekmovalni progi. Konec leta 1987 se je poslovil od tekmovalnih stez in začél delati z mladimi velenjskimi atleti. Med njegovimi varovanci je bila tudi enajstletna drobcena punčka Jolanda Steblovnik. Z njo je kot trener delal polnih štirinajst let, da bi z leti postala veliko ime slovenske, evropske in svetovne atletike: Jolanda Čeplak. Na atletskem štadionu v Velenju je od jutra do večera, vsak dan, nedelj in praznikov ne pozna. Vse svoje znanje in ljubezen posveča skupini petnajstih mladih atletov, starih od trinajst do sedemnajst let, med njimi je bilo v lanski sezoni kar šest državnih reprezentantov. Ker so to mladi ljudje v najbolj občutljivih letih, Tomo Popetru tesno sodeluje tudi z njihovimi starši. Še vedno pa je v navezi z Jolando Čeplak, jo spremlja na njenih treningih v Velenju in pogosto tudi na tekmovanjih doma in po svetu. Njuna navezanost in povezanost je še vedno velika, Jolanda vedno in povsod rada pove, da je Tomo Popetru njen oče. In res je v njenem življenju igral to vlogo, tako v zasebnem kot športnem življenju vrhunske atletinje. Kdo so, kaj so, od kod so ti vaši mladi upi? To je lep kolektiv, ta moja dekleta in ti moji fantje veliko trenirajo, tekmujejo, se marsičemu odrekajo. So osnovnošolci in srednješolci, na treninge v Velenje pa jih večina prihaja od daleč: iz Mislinje, z Lo-čice, Ljubnega, iz Gornjega Grada, Šmartnega in drugod. Pri tem imajo pomembno vlogo njihovi starši, ki jih organizirano vozijo na treninge in si med sabo pomagajo. Tu in tam se še vedno najde kdo, ki izrazi pomislek, češ da nimate prave izobrazbe za trenerja. Kaj pravite na to? Veste, moja diploma in največje nagrade so medalje, diplome s tekmovanj, uvrstitve, saj so honorarji, ki jih prejemam za svoje delo, skromni. Na štadionu sem vse dni v tednu, profesorji pa bi bili radi vse konce tedna in praznike prosti. Za to delo je treba predvsem veliko ljubezni. Imate trenutno v vaši skupini kaj zelo nadarjenih, obetavnih mladih atletov? Imam dve zelo perspektivni dekleti, stari sedemnajst let, Tomo Popetru in dva fanta petnajstletnika. To so prvaki in reprezentanti, kako se bodo naprej razvijali, pa je težko napovedati. Okoli 90 odstotkov obetavnih atletov namreč izgubimo, ko se po srednji šoli odpravijo v študijske centre in jih vidim trenirati le ob koncih tedna. Ttidi puberteta opravi svoje. Vztrajajo in ostanejo le tisti, ki atletiko zelo ljubijo. Se spominjate prvega srečanja z Jolando Čeplak? Kaj bi se ne! Enajst let je bila stara, ko je nekega dne, majhna in drobcena, prišla na štadion in na nekem krosu premagala vse fante in vsa dekleta. Po tem sva začela delati. Neizmerno rada je tekla in se pri tem izčrpavala skoraj do nezavesti. Bila je otrok, ki je v svojem življenju videl samo tek, kar naprej je tekala, svoj dom pa je našla na Štadionu. Kdaj se je pokazalo, da bo postala velika športnica? Spominjam se, da je bila stara komaj trinajst let, ko so se odvijale kvalifikacije za jugoslovanski atletski pokal za de-vetnajstletnike. Na to tekmovanje se je uvrstilo po dvanajst najboljših atletov iz vsake republike in vsake discipline. Takrat se je na to tekmovanje v teku na 1.500 metrov uvrstila naša Natalija Mraz, ki pa je tik pred tekmo zbolela. Ko je za to izvedela Jolanda, se je takoj ponudila, da bi zamenjala Natalijo. In nikakor ni mogla razumeti, da brez kvalifikacij, uvrstitve v finale pač ne more tekmovati. Vedno je pred sabo videla le zmago, ni se ozirala na to, da so drugi starejši od nje in da imajo boljše rezultate. Vedno je bila velika borka. Od kdaj niste več njen uradni trener? Po štirinajstih letih skupnega dela sem prišel do spoznanja, da ji ne morem več pomagati. Našel sem ji novega trenerja, bivšega velikega atleta deseteroboj-ca Aleša Škoberneta, ki ji je ogromno pomagal. Zdaj trenira sama, jaz sem le njen svetovalec in ves čas sem z njo. Ko ni na pripravah ali tekmovanjih, prihaja v Velenje na treninge vsaj trikrat tedensko, sicer pa sva ves čas v stiku, ves čas me obvešča, kje je, kaj počne... Ste ji tudi vi kaj zamerili, da je zdaj postala prebivalka Monte Caria in da ima svoj denar spravljen v tamkajšnji banki? Kaj bi ji zameril! To je vendar čisto njena osebna odloči- tev in to je njen živalsko prigarani denar. Treba je vendarle imeti v mislih, da je to atletinja, ki je s svojimi devetindvajsetimi leti osvojila vse, kar je v Evropi možno, vse najvišje naslove v dvoranah in na prostem. Bila je bronasta na zadnjih olimpijskih igrah, manjka ji le še medalja s svetovnega prvenstva na prostem v teku na 800 metrov. Žal ji je ta priložnost letos ušla zaradi poškodbe. Kako Jolanda okreva? Trenutno je z možem v Monte Carlu na rehabilitaciji, nato bo za deset dni odpotovala na nadaljnje zdravljenje v Avstrijo ali Nemčijo. Zal je tudi med zdravljenjem po poškodbi na peti ves čas trenirala in do zadnjega upala, da se bo udeležila svetovnega prvenstva v Helsinkih. Ta negotovost jo je tudi psihično precej izčrpala. Katere lastnosti pri Jolan-di Čeplak najbolj cenite? Borbenost, poštenost, srčnost. Ko je na primer leta 2002 osvojila naslov evropske dvoranske prvakinje, je petdesetim mladim velenjskim atletom podarila vso potrebno opremo v vrednosti milijona tolarjev. In skoraj vsakič, ko se vrne iz tujine, prinese s seboj polno potovalko opreme za moje atlete. Mojim atletom je že večkrat plačala tudi priprave za tekmovanja, svojim starim prijateljem vedno za praznike prinese darila... Res je velik karakter, velik človek, zelo dober človek. Seveda pa ima tudi svoje principe, od katerih ne odstopa, kar pa ne pomeni, da je muhasta. Vrniva se še k vam osebno. Kaj počnete, kadar niste na štadionu? Ničesar, ker sem tam od jutra do noči, v petek in svetek. Ker nisem poročen in nimam otrok, je delo z mladimi atleti moja edina ljubezen, to je moje življenje. Si znate kaj sami skuhati? Vse po vrsti si znam skuhati. In kaj najraje jeste? Testenine na sto in en način in govejo juho. To dvoje je tudi Jolandina najljubša hrana. Vaša največja želja? Da bi še enkrat s svojimi zdajšnjimi atleti prišel do evropske medalje. In živim za leto 2007, ko bo moja sedanja generacija prišla v kategorijo devetnajst-letnikov za udeležbo na evropskem prvenstvu. Želim si kakšne medalje, a bom zadovoljen tudi s finalom. Pri tem moram še povedati, da se uspehov atletov AK Velenje ne bi mogli veseliti brez finančne podpore našega rudnika. Hidi Jolando Čeplak so naši rudarji sponzorirali vse od pionirskih do članskih tekmovalnih let. Čez leto dni se boste srečali z abrahamom, kajne? Moji prijatelji že zdaj pravijo, da bo to velika »fešta«. Ker nimam družine, cenim prijateljstvo, prijateljev za druženje pa imam zares veliko. Če nimam vsaj deset telefonskih klicev ali obiskov prijateljev dnevno, imam občutek, da je bil dan izgubljen. MARJELA AGREŽ Foto: GK KOLOSEJ CEUE Opekarniška 9. 3000 Celje Kreativna umetnost osmič Loka pri Zidanem Mostu bo ta konec tedna v znamenju kreativne umetnosti, saj tamkajšnje Kulturno umetniško društvo Primoža Trubarja pripravlja že 8. Kreart Loka 2005, ki bo tudi tokrat obarvan glasbeno in likovno. Na tokratni razstavi, ki jo bodo odprli v četrtek ob 19. uri, bodo avtorji razstavljali dela, ki so nastala med lanskim in letošnjim poletjem. Likovno izrazne zvrsti, ki se jih poslužujejo avtorji, so zelo različne. Nekatera dela so zaznamovana z ikonografijo Save, Trubarja, železnice in ostalimi značilnostmi kraja. Kreart se je v teh letih spreminjal od malega srečanja pri- jateljev, ki združujejo podobno misleče ljudi, do pogleda, ki kaže tendence za vnaprej. Kljub vsemu je koncept še vedno znan, pravi organizator Simon Sernec. Na tokratnem Kreartu sodelujejo avtorji različnih zvrsti, od generacij, ki prihajajo oziroma nam govorijo nove tendence v vizualno glasbeni kulturi. Letos se bodo na razstavi predstavili umetniki Miha Artnak, Tihomir Bregar, Kristina Jeič, Anja Jer-čič, Alenka Kosem, Andrej Perko, Samo Perpar, Mateja Podmernik, Vesna Stankovič Azadi, Janez Suhadolc, Nataša Tajnik, Barbara Tavčar, Iztok Zupan, Bori Zupančič, Alojz F. Zorman, Dušan Mer- klín, Simon Sernec, Vanja Bajt in Nataša Krhen. Ob razstavi bodo Kreart zaznamovali tudi različni koncerti. V četrtek, po odprtju bo trio Cisi-Bertot-Kau-čič predstavil svojo novo ploščo How deep is the ocean, ki je imenitna metafora o raziskovanju globin improvizacije. V četrtek bo nastopil še Nimal-Bezget duet. V petek ob 21.15 bo koncert Petra Andreja, Tadeja Vesenja-ka, Borija Zupančiča, Pavla Šiferja in Janeza Suhadolca, medtem ko bo v soboto ob isti uri zaigral še Marjan Lo-borec kvartet. Kreart vsako leto obišče več kot sto ljudi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Igen navdušil z Življenjem Plesni teater Igen Studia za ples Celje se je v teh dneh mudil na festivalu Zmaj ma mlade v Postojni, kjer se je predstavil s performansom Življenje. Predstava je delo kreografa Igorja Jelena, igralke Tine Gorenjak ter plesalk Mojce Majcen, Petre Kofli, Vojke Krevh in Anke Rener. Z omenjeno predstavo, ki je do zadnjega sedeža napolnila postonjsko dvorano in navdušila obiskovalce, so v Plesnem teatru Igen vstopili v novo sezono, polno novih projektov in dogodkov. BA VODNIK 17.00 Podružnična šola Plešivec Zaključek 17. raziskoval- 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje____ Poletje na kotalkališču športne in družabne igre, košarka, frizbi namizni te- 20.00 Vodni stolp Anton Novačan: Herman Celjski javno predvajanje radijske 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje______ Poletje na kotalkališču športne in družabne igre, košarka, frizbi, n 18.00 Galerija sodobne iti Celje 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje___ Poletje na kotalkališču športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni te- 19.00 Likovni salon Celje Otvoritev razstave Odprti termin avtorjev Nike Oblak in Primoža Novaka 20.00 Velenjski grad_ 21. Poletne kulturne prireditve koncert 20.30 Vodni stolp Celje_ Veronikin večer: Veronika in Friderik v ljubezni V primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu Celje. "s' radiocelje Smejanje brez razloga Nika Oblak in Primož Novak sta umetnika, ki sta bila s svojim projektom Rhythmic, vocalized, expiratory and involuntary actions izbrana na javnem razpisu Odprti termin. Izbrani projekt bosta predstavila v četrtek ob 19. uri v Likovnem salonu Celje. Likovni salon Celje z omenjenim razpisom ponuja možnost predstavitve posameznim umetnikom, kura-torjem, umetniškim in kura-torskim kolektivom, ki ustvarjajo na področju vizualnih umetnosti. Razstava omenjenega projekta je sestavljena iz video projekcije in serije diapozitivov, ki obravnavajo vlogo humorja in smeha. Video projekcija prikazuje dela, v katerih ljudje z različnih koncev sveta pripovedujejo šale, tipične za njihovo okolje. Diapozitivi pa prikazujejo ljudi z različnih delov sveta, ki se smejijo pri smejalni jogi. Šale, tipične za določeno okolje, z izpostavljanjem ste-reotipov in klišejev nudijo vpogled v družbo oziroma odsevajo širši družbeni in politični kontekst. Projekt je bil marca letos že predstavljen v galeriji Remont v Beogradu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Otroci med ustvarjanjem Svet v otroških očeh Celjski osnovnošolci od 1. do 9. razreda so vse poletje ustvarjali v počitniških likovnih delavnicah, ki so jih pripravili v Galeriji sodobne umemosti Celje. Najboljša dela, ki so nastala v teh dveh mesecih, pa bodo od jutri na ogled v galeriji Hodnik. Otroci so ustvarjali z umetnicami Majo Sajnkar, Bojano Križanec, Manjo Vadla ter Andrejo Džakušič. Na delavnicah so se najmlajši seznanili predvsem s postopkom plastenja različnih risarskih in slikarskih tehnik. Slikali so s čopiči, tušem, z barvicami, s prsti ter izrezovali in dodajali oblike iz tkanine in stisnjenega papirja. V kolažnem stripu, kjer so se preizkusili tako s sliko kot z besedo in je vsak izmed udeležencev ustvaril vsaj eno tablo, je spregovorila predvsem bujna otroška domišljija, zanimiv je tudi vnos njihovih osebnih doživetij. Ustvarjalno so se otroci razživeli tudi v inštalaciji Mesto, ki predstavlja otroško likovno interpretacijo urbanega okolja. Barvitim stavbam iz stiropora, hišam, železniškim in avtobusnim postajam so iz žice in mavca dodali vse tisto, kar srečujemo na vsakem koraku: ulične svetilke, klopce, avtomobile, drevesa ... Razstava bo na ogled do konca meseca. BA, foto: AŠ - Št. 63 -23 Herman Celjski v radijski igri Prireditve pod skupnim imenom Poletje v Celju, knežjem mestu se prevešajo v zadnjo polovico. Celjanom se nocoj ob 20. uri obeta javno predvajanje radijske igre Antona Novačana Herman Celjski, ki ga bo pri Vodnem stolpu izvedla Kulturno umetniška redakcija Radia Slovenija. Zgodba, ki jo je za radio priredil režiser Pavel Lužan, se odvija v letu 1462 in govori o sporu med očetom in sinom slavne dinastije Celjskih, katerih konflikt se je končal tragično. Zaradi zanimive teme, v kateri se tragično prepleta z individualnim in ki politično in dramaturško ter umetniško prepričljivo izpostavi ljubezen Veronike Deseniške in Friderika II., je radijska realizacija pomenila poseben izziv in zahtevala poseben pristop. V igri se tako vrstijo prepričljivo realistični posnetki grajskih soban, ječ, kar še dodatno oplemeniti igralsko interpretacijo in da radijski igri skoraj filmski pečat. Kot interpreti vlog bodo nastopili priznani slovenski igralci -Polde Bibič, Ivo Ban, Zlatko Šugman, Aleš Valič, Jurij Zr-nec in drugi. BA Brad Pitt Angelina Jolie j Gospod in gospa Smith iANTASYJEVA PREMIERA, V K0L0SEJU, TOREK, 23.8. OB 20.3 VSTOPNICE TUDI V PRODAJI! OHLAJENA CENA VSTOPNICE: 500 SIT , ] I Pred premierno predstavo si ob 19.45 uri ] v celjskem Koloseju oglejte nastop REBEKE DREMELJ! TAM, KJER SEM DOMA Kmečka tržnica v Preboldu praznovala Minulo soboto je preboldska tržnica praznovala pet let delovanja. Poleg običajnih stojnic z vsemogočimi pridelki in izdelki je bilo dopoldne tudi etnografsko in ustvarjalno obarvano. Prikazali so predenje, kle-kljanje, pletenje nogavic, izdelovanje rož iz krep papirja, cvetnonedeljskih butar, barvanje okraskov, izdelovanje ogrlic... Prav tako ni manjkalo pokušin raznih kulinaričnih dobrot ter vina. K vsemu temu gre dodati še priložnostno razstavo, ki je s fotografijami predstavila utrip življenja tržnice in prireditev, ki se preko leta odvijajo na tem prostoru. Igral je ansambel Planinski odmev, voditeljica Milena Dolinar pa je ob pomoči prodajalcev predstavila ponudbo tržnice in skupaj s predsednico Društva podeželskih žena Danico Uplaznik popestrila jubilej z nagradnimi vprašanji. Tržnico pripravijo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, pa še kdaj vmes ob kakšnem prazniku. Za delovanje in obstoj tržnice so v veliki meri zaslužne prav članice Društva podeželskih žena, kar rad pove tudi župan Vinko Kjer je kislo zelje, ne obrazi Med prikazi starih opravil je bilo tudi predenje na kolovratu. Debelak, ki je skupaj s takratnimi svetniki občinskega sveta občine Prebold pred petimi leti tudi predlagal in podprl obstoj in delovanje tržnice. S tržnico so zadovoljni tako prodajalci kot kupci, predvsem pa je prijetna popestritev sobotnih do-poldnevov občine Prebold in pomembna promocija kraja in občine, ki si prizadeva za razvoj turizma. DARKO NARAGLAV Ekipa NT&RC se je tudi minuli teden odpravila na potep, ven iz mestnega vrveža in razgretega asfalta, v občino Braslovče, kjer se tik ob vznožju Dobrovelj, v Podvrhu, nahaja kmetija Turnšek. Zgodovinski zapisi pripovedujejo, da je domačija Cim-pršek, kakor se še vedno reče po domače, prvič omenjena že pred več kot 400 leti. Priimek se je nato skozi leta z lastniki spreminjal, na domačiji pa je vse do danes ostal križ, ki so ga iz roda v rod obnavljah. Janko Turnšek je postal gospodar na kmetiji že pri 22 letih, »ko sem bil še čisto smrkav«, sam pa bo kmetijo predal najstarejšemu sinu čez nekaj let, pravi. Pri čemer upa, da bo v dveh ali treh letih kmetija registrirana tudi za izletniški turizem. Zato gradijo tudi novo poslopje, ki bo sprejelo do dva avtobusa gostov, v njem pa bo okoli 25 ležišč. Trenutno je glavni vir dohodka na kmetiji, ki obsega 30 hektarjev, živinoreja, pri čemer na leto namolzejo okoli 100 tisoč litrov mleka, spi-tajo 15 pitancev ter vzredijo od 20 do 25 prašičev, ki jih predelajo v suhomesne izdelke. Njihova dopolnilna dejavnost je kisanje zelja. Na leto ga pridelajo od 80 do 100 ton, od tega ga kisajo od 25 do 30 ton. Janku in njegovi ženi Danici pri kmetovanju pomagata tudi sinova in Jan- KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE "50 LET" VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Cene posameznih tečajev za člane so: Mala šola, B-BH 15.000,-SIT Začetni tečaj 25.000.-SIT Nadaljevalni tečaj 20.000.-SIT Vpis v sredo, 31. avgusta, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 Danica Turnšek svoji družini najraje skuha tisto, kar pridelajo doma. kova mama, ki je »zadolžena« za kuhanje. Da je Cimprškova domačija vsa v cvetju, je zaslužna gospodinja Danica/ki sicer ne ve natančno, koliko sort rož ima, pri čemer za zalivanje porabi dnevno skoraj eno uro. »Rože moraš imeti rad, se z njimi pogovarjati in jih tudi kdaj pobožati,« izda skrivnost, kaj storiti, če želimo, da se bodo mimoidoči ustavljali pred našimi gredicami ali pod balkonom hiše. Danica je že 18 let tudi članica Društva podeželskih žena, kamor nadvse rada zahaja, saj se tam marsikaj novega nauči... Med našim obiskom pri Turnškovih se nam je pridružil tudi župan občine Braslovče Marko Balant, ki je dejal, da v občini gradijo turizem predvsem na zgodovinski tradiciji (med glavne turistične točne na tistem območju zagotovo sodi grad Zovnek) ter na naravnih lepotah. »Trudimo se, da bi pridobili tudi kakšna tuja sredstva za razvoj turizma, vse pa je seveda odvisno od dobrih programov,« pravi župan, ki opaža, da se je z vključitvijo Slovenije v EU število tujih turistov v občini precej povečalo. Poleg ogleda naravnih in zgodovinskih znamenitosti pa je v zadnjem času precejšnje zanimanje tudi za kolesarjenje. »Tudi sam se rad povzpnem na kolo in se podam po bližnjih hribih in dolinah,« je povedal. BOJANA AVGUŠTINČIČ Župan Vinko Debelak je zadovoljen, da je tržnica praznovala že peto obletnico in da jo je tudi tokrat obiskal. V četrtek prijavila poskus umora, v sredo videla umor! Zabodel nekdanjo partnerko - Petindvajsetletnica uspela pobegniti, moškega umirili ženski Zgodba, ki bi se lahko končala tragično, je zazna-movalá četrtkovo jutro nekaj minut pred šesto uro. V Slatini je 34-letni moški pričakal svojo nekdanjo partnerko in jo poskušal umoriti, poročajo policisti. Petindvajsetletnica mu je uspela ubežati, toda razjarjeni moški ji je sledil. Rešile so jo sodelavke. Petindvajsetletna E. M. se je tistega dne z vozilom peljala v službo, nekaj sto metrov pred podjetjem Strimm parketi v Slatini, kjer je zaposlena, naj bi jo pričakal 34-letni A. J. Nekateri pravijo, da je bil skrit za grmovjem ob cesti, drugi, da je legel na cesto, da se mu tako z vozilom ni mogla izogniti. Ko je ustavila, naj bi odprl vrata in s kuhinjskim nožem najprej zamahnil v prsi, a se je smrtonosnemu zamahu ubranila, takrat pa naj bi nož zabodel v stegenski predel leve noge. Ženska si je nož iz noge potegnila sama in uspela z avtomobilom odpeljati proti podjetju. »Zaposleni smo že bili tukaj, saj smo se pripravljali na začetek dela, nakar smo Tu bi 25-letnica lahko končala tragično. Ivanka Strašek, Simona Fišer in Angelca Kosaher so rešile svojo prijateljico. Kameniku bodo spet sodili V Beogradu naj bi se zaradi preprodaje mamil 8. ali 9. septembra začelo ponovno sojenje Kristijanu Kameniku. Srbsko vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbo proti njemu, ko ga je beograjsko okrožno sodišče novembra lani obsodilo na sedem let zapora. Razlog za razveljavitev naj bi bila napačna kvalifikacija kaznivega dejanja in napačno ugotovljeno dejansko stanje. Kamenik je v zaporu v Sremski Mitrovici. Organiziral naj bi preprodajo mamil ob pomoči nekaterih posrednikov. Šlo naj bi za 576 gramov heroina, ki so ga iz Slovenije pretihotapili v Srbijo. Poleg njega so v Srbiji na zatožno klop sedli tudi Branka Ničiforovič, Vladimir Osečanski in Marinko Zemunovič. Slednji je na sojenju 17. novembra lani priznal, da je sodeloval v kaznivem dejanju, medtem ko so vsi ostali, vključno s Kamenikom, krivdo zanikali. Obtožnico proti Ničiforovičevi, Osečan-skem in Stankoviču, ki naj bi drogo pripeljal iz Slovenije, so umaknili, Zemunoviča in Kamenika pa so obsodili. Gliser zaplenili za vedno O celjskem podjetju Ski&Sea, ki je dalo stranki v najem jet gliser, vreden skoraj šest milijonov tolarjev, a je le-to med vožnjo po hrvaškem morju ustavila Luška kapetanija Šibenik in zaradi nekaterih nepravilnosti gliser za vedno zaplenila, smo že pisali. Prekrška naj bi bila dva. Na seznamu posadke ni bilo prijavljenih oseb, ki so bile v času pregleda na gliserju. Na njem ni bila prisotna prva oseba (skipper) s seznama posadke, brez katere po njihovi razlagi zako- na gliser sploh ne bi smel pluti. »Po odločbi sodnika za prekrške Luške kapetanije Šibenik je bila izrečena kazen odvzem plovila za vedno ter denarna kazen sto tisoč kun. Odvetniška pisarna na Hrvaškem, ki nas zastopa preko slovenske odvetniške pisarne Brecelj iz Ljubljane, nam je obrazložila, da se na zaplembo plovila ne moremo pritožiti, ker je takšen hrvaški zakon, lahko pa se pritožimo na ustavno sodišče zaradi višine izrečene kazni, kar bomo seveda storili. Ne razumemo pa, zakaj so nam bile po- leg plovila zaplenjene tudi vsa oprema in stvari, ki so se v času dogodka nahajale na plovilu,« so ogorčeni v podjetju Ski&Sea. »Upamo, da smo s tem opozorili vse ostale Slovence, ki uporabljajo plovila na Hrvaškem in ki niso bili seznanjeni o podrobnostih hrvaškega zakoiia s tega področja. Država Hrvaška oziroma pristojno ministrstvo bi ga moralo predstaviti vsem tujim navtič-nim turistom ob vstopu v državo ali ob nakupu plovnih dovoljenj na upravah za pomorstvo.« SŠ Laščan utonil v Barbarigi Nesreča nikoli ne počiva. Tudi na dopustu ne. Tokrat je doletela 29-letnega Laščana Igorja Mačka, ki se je v soboto popoldne nič hudega sluteč hotel ohladiti v zalivu v Stari Barbarigi, kjer je počitnikoval s svojo družino. Znano je le to, da naj bi utonil zaradi epileptičnega napada, iz morja pa ga je izvlekel njegov oče, ki mu ni mogel več pomagati. BA zaslišali, kako nekdo trobi z vozilom. Ko se je pripeljala na naše dvorišče, sem ji pomagala v naše stanovanje, kjer sva oskrbeli rano na nogi,« pripoveduje lastnica podjetja Ivanka Strašek. Takrat pa je za avtomobilom pritekel tudi storilec in, tako pravijo na policiji, še vedno grozil, da bo ranjeno ubil. Umirili naj bi ga delavki Simona Fišer in Angelca Ko-saber. Medtem so Straškovi poklicali policijo in reševalno postajo. Kot pravijo tam prisotni, so policijo čakali dobro uro. »Poškodovano smo odpeljali najprej v šentjurski zdravstveni dom, nato pa še v celjsko bolnišnico,« še nadaljuje Straškova. Četrtkov dogodek je bil zanjo že drugi šok. Le dan prej je namreč pred celjskim Merkurjem na lastne oči videla, kako je 35-letni D.O. s ka-lašnikom ubil 43-letnega Željka Jeliča, o čemer smo že poročali. Omenjena naj bi bila par več let, pri čemer naj bi se pred nekaj tedni ona odločila, da bo partnerja zapu- stila, česar ni sprejel z odobravanjem. Kot pravijo nekateri sosedje, naj bi bil do nje že večkrat nasilen, prisotni naj bi bili tudi grožnje in ljubosumje. Z njim je imela tudi osemletnega sina. Dekle so po zdravniški oskrbi že napotili domov, moškega, ki naj bi po neuradnih podatkih že imel opravka s policijo, pa so po policijskem pridržanju privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj. odredil pripor. SŠ HALO, 113 Dva mrtva Minuli petek se je na lokalni cesti izven naselja Radegunda v občini Mozirje zgodila tragična prometna nesreča. 17-letni voznik neregistriranega motornega kolesa je med vožnjo iz Zekovca proti Rečici ob Savinji izgubil oblast nad motorjem, zdrsel čez levi rob vozišča in trčil v žično ograjo. Pri padcu se je tako poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Dan kasneje je na regionalni cesti izven Lokovice v občini Velenje umrla peška. 42-lctni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Velenju, ko je trčil v 76-letno peško, ki je vozišče prečkala z njegove leve strani. V trčenju se je slednja tako hudo poškodovala, da je kasneje v celjski bolnišnici umrla. V prometu na Celjskem je letos umrlo že šestnajst ljudi. Gorelo za tri milijone V četrtek, 18. avgusta, je občan, ki se je nekaj minut po štirinajsti uri s kolesom peljal s Svetine, opazil, da se iz hiše v Šentjanžu nad Štorami vah gost dim. Policisti, ki so skupaj z gasilci odhiteli na kraj, so ugotovili, da je do požara prišlo v kletnih prostorih stanovanjske hiše zaradi kratkega stika na pralnem stroju. Ogenj se je razširil po prostoru, kjer so bili shranjeni nekateri manjši gradbeni stroji in orodje, delovna oblačila in obutev. Poleg domačinov so ogenj začeli najprej gasiti sosedje in gasilci iz Svetine in Štor. Po prvih ocenah je v požaru nastalo za približno tri milijone tolarjev škode. Kdo je ukradel motor? V noči na četrtek je neznanec z dvorišča Avtošole Prah na Brestovški cesti v Rogaški Slatini ukradel motorno kolo znamke Honda CBF 500, kovinsko modre barve, z registrsko številko CE U7-93. Motor je vreden avgust 2005 - skoraj 1,5 milijona tolarjev. Vse, ki bi vozilo morebiti kje opazili in na tak način pomagali izslediti tatu, policisti naprošajo, naj pokličejo na najbližjo policijsko postajo ah na anonimni telefon policije 0801200. Lahko se obrnejo tudi na Avtošolo Prah in pokličejo na 041 34 97 97 ali (03) 819 19 80. Na sliki je model motornega kolesa, ki je popolnoma enako kot ukradeno, le da ima slednje tudi ščitnike pri pokrovih motorja na levi in desni strani. SŠ Kradli kot srake Velenjski, šentjurski in celjski policisti so prijeli štiri osebe, stare od 19 do 23 let, ki naj bi v poletnih mesecih z vlomi v več podjetij v Šoštanju in Velenju povzročile za več kot štiri milijone tolarjev škode. Kradli naj bi tudi v Šentjurju. Preiskava še ni končana, pri čemer kriminalisti sumijo, da ima četverica na vesti še več podobnih kaznivih dejanj. Med drugim naj bi leta 1999 pred velenjsko Rdečo dvorano ukradli motorno kolo. Kriminalisti celjske policije so ovadili več oseb, ki naj bi vlam-ljale v različne, objekte. Dva moška, stara sta 22 let in doma iz okolice Celja, naj bi v zadnjih dveh mesecih v okolici Celja in samem Celju vlomila v devet gostinskih lokalov in trgovin ter v tri kleti in nakradla za milijon tolarjev denarja, cigaret in različnih alkoholnih pijač. Trije Celjani, stari 19 in 23 let, pa naj bi v zadnjih štirih mesecih v Celju vlomili v deset skladišč oziroma trgovin in v en gostinski lokal. Skupna vrednost blaga, ki so ga nakradli, se odraža v milijonih. Med njihove podvige sodi tudi vlom v skladišče podjetja TVtš v Opekarniški ulici v Celju. tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. V Celju oddamo stanovanje za dva dijaka ali dijakinji, s 1. septembrom 2005. Telefon 5848-129. 5495 PRODAM VEČ kosov rabljenega pohištva in bele tehnike, prodam. Telefon 041415412.5501 KAVČ - ležišče, masivni regal, kotno sedežno - ležište, omare za predsobo, Vse ohranjeno, ugodno prodam. Lok. Œ. Telefon 041407-777- n ■TTTrrri VOZILA PRODAM RENAULT dio 1,4 rt, dobro ohranjen, letnik 1991, prodam. Telefon 041 654-993. Š710 HYUNDAI accent 1,3 k, letnik 1995,120.000 km, reg. november, roza kovinska barva, 3 vrata, prodam, ceno 350.000 SIT. Telefon 041 989-628. 54075408 MERCEDEZ benz C 180 elegance, letnik 1995/96, prevoženih 370.000 km, avt. klima, daljinsko zaklepanje, el. pomik, prodam zo 950.000 SIT. Telefon 031 384-655. 5446 R 5 five, letnik 1994,80.000 km, reg. do 4/ 2006, prodam. Telefon 031 225-642. L 780 ZASTAVO 101, reg. do aprila, prodam. Telefon 041825-795. 5467 DAEUM vt 125, letnik 1999, prodam za 280.000 SIT. Telefon 041 855-652. PRODAM R0TAQJSK0 kosilnico Sip 135 prodam. Telefon 040 637-617. 5386 SIL0K0MBAJN Vihar 40 ugodno prodam. Telefon 5792-704. Š718 KUPIM BETONSKI mešalec, v delovnem stanju, kupim. Telefon 031591-992. Š714 PRODAM 2,5 ha kmetijske zemlje, s starejšo hišo in hlevom, no ravnini, ob glavni cesti, na koncu Slivniškega jezera, Grobelce, prodom. Telefon 041540-213. Š715 PODARIM ŠTIRI objekte podarim zaradi bolezni. Telefon 031 493-595, po 16. uri. L788 mmm PRODAM ENOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vosi v Celju, 52 m2, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 041 988-482. 5113 ENOSOBNO stanovonje, 35 m2 ♦ 12 m! kleti in trisobno stanovanje, 58 m!+27,5 m' lastni atrij, Celje, bližina centra, oboje popolnoma obnovljeno, CK, kabelsko, prodam. Telefon 031600-625. p KUPIM CEUE. Dvo ali dvoinpolsobno stanovanje, približno 50 m', kupim. Telefon 041 697-392. 5404 DIJAKINJI oddam v najem sobo. Telefon 5414-760. Ana Mlinaric, Zoisova 3, Celje. 5420 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Žalcu oddam v nojem. Telefon po 15. uri, 5717-626. 5471 1/2 m3 smrekovih desk, 1 cola, zo streho, ugodno prodam. Telefon 041 559-724. 5071 SMREKOVE krajnike (obrezline) in sušice prodam, cena po dogovoru. Telefon (03)5474-203. 5488 TEUC0, staro 1 leto in telico, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 5799-137. Š711 PSE vseh posem, cepljene, âpirane, lopo nego-vane, prodam, lahko na obroke. Telefon 041674499, (03) 781-2490. 5419 PRAŠIČA, 170 kg, domače reje, prodam. Telefon (03) 5724-052. 5450 BURSKE kozličke z rodovnikom, zeb lepe, prodam. Telefon (03) 749-1790, 031 605-274. 5453 DVE telici simentalki, breji 8 mesecev, prodam. Telefon 041 290-750. Š717 DVA prošiča, prodorno. Teža 160 kg, cena 350 SIT/kg. Telefon 031 399-479. 5513 MLADO kozo (16 tednov), prodam. Telefon (03)7483-183. 5493 KUPIM M1AD0 kravo, dobro molznico, kupim. Telefon (03) 5792-407. 5375 ODDAM MLADE muce, stare dvo meseca in pol, oddam. Telefon (03) 734-1663. L774 LEPE, veterinarsko pregledane mlade muce podarimo. Telefon 041665-037. 5466 12 m suhih bukovih drv kupim. Telefon 544-2188. 5394 PRODAM PRAŠIČA, 200 kg, domača hrana, prodom. Telefon 5791-353. 5385 KRAVO simentalko, v petem mesecu brejosli, petega teleta, prodam, cena po dogovoru. Telefon 051253-876. Š708 KOZLIČKE, stare 12 tednov, prodam. Telefon 5738-165. L777 DVA kozlička, stara 8 tednov, zo zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 573-6070,031 228-743. L769 Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj! Informacije: pon. - pet. od 8. do 15. ure; 03/4256150,041/710663 INTER PUNKT d.O.O., Prekorje613211 zaposli SKUPINOVODJO CESTNE SIGNALIZACIJE za delo na terenu Pogoji: * moški, starost do 25 let * prometni tehnik oz. gradbeni tehnik ali druga tehnična izobrazba * izpit B-kategorije * vestnost in natančnost Zaposlitev za nedoločen čas, 3 mesece poskusno delo. Rok za pisne prijave 8 dni. Morebitne informacije Polona Kumer GSM: (041) 740 978. V HYPU DO ZADETKA! igra od 23. 8. -1. 9. 2005 Nagradno vprašanje: vu se nal]a|ata poslovna enota HYPO ALPE-ADRIA-8ANK v Celju in HYPO LEASING CELJE? 1. septembra 2005 bomo izžrebali: 6 x VSTOPNICE za nogometno tekmo SLO : NOR Celle. 3. 9. 2005 2 x KREDIT brez stroškov odobritve 2 x DRES slovenske nogometne reprezentance ^ 5 x HYPOnet ^Pr brez pristopnine 5 x TRR brez stroškov vodenja do konca leta VABLJENI v četrtek. 1. septembra ob 18. uri v celjsko poslovno enoto HYPO ALPE-ADRIA-BANK, Ljubljanska cesta 20. ter sodelujte v javnem nagradnem žrebanju. Nagrade bodo izžrebali slovenski nogometni reprezentanti. Dolgo življenje, starostno trpljenje, z Marijo odrešenje... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice LJUDMILE VOGA iz Gorice pri Slivnici (12.9.1912-14.8.2005) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v pomoč, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter jo v velikem številu pospremili na_ njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Šmidu za dolgoletno zdravljenje in lajšanje njenega trpljenja ter sestram iz ZD Planina^ Hkrati se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Šmarje za nego v zadnjih dneh njenega življenja, s katero so olajšali trpljenje naše mame. Hvala župnikoma g. Marku in g. Andreju za večletno duhovno oskrbo in lepo opravljen cerkveni obred ter čustvene poslovilne besede. Hvala cerkvenim pevcem sv. Urbana za lepo ubrano petje. Zahvala tudi pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Žalujoči: sin Joško z Mino, sin Branko, vnuki z družinami in pra vnuki PRODAM KAKOVOSTNO belo in rdeče vino prodam. Telefon 031 744-163. 5374 BALI RANO slamo v okroglih velikih balah prodam. Telefon 041 649-414. Š713 KORUZO zo silažo, na območju Žalca, prodorno. Telefon 041405D77. Ž376 Sprejmemo določeno števila PRODAM NOVO, 300 I cisterno za vino prodam po ugodni ceni. Telefon 040 723Í22.5350 DIAT0NIČN0 harmoniko, duri H,EA cena po dogovora in šivalni stroj Singer prodam. Telefon 041 974-108. 5451 OTROŠKA oblačila, od pol do 2 let, poceni prodam. Telefon 542-1304. 5452 CISTERNO za kurilno olje, 40001, ugodno prodam. Telefon (03) 749-2640. Š712 KUHIKJ0 s štedilnikom in hladilnikom in žensko kolo prodam.Telefon 547-1139. 5483 KUPIM CISTERNO za gnojevko, od 2000 do 30001, kupim.Telefon 5730-171. L786 ZAPOSLITEV V NASI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561, 040 621-165. Demon s. p., Porižlje 145 A, Braslovče. p ZA določen čas zaposlimo žensko za razvoz hrane na dom. Pisne prošnje pošljite na naslov: Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., leveč 40,3301 Petrova. n MOTEL Ribnik Kozje, Beno Pepelnok s. p., Kozje 50 o, zaposli natakarja ali natakarico in kuharja ali kuharico. Redna prijava, lep OD. Telefon 040 433-137, (03)8090-340. 5446 Meso izdelki Fingušt Jožef s.p. mesarja ali prodajalca/prodajalko mesa in delikatese. Nedelja in ponedeljki prosto! Informacije po telefonu 80-37-302,031 /614-534! NATAKAR-JE/-ICE in PICOPEKE Informacije na tel.št.: 03/705-90-50, GSM: 051/318-191 ali 041/393-002. ZAPOSLIMO voznika taxija. Telefon 041 369-338, Tina Pozinek Koštomoj s. p., Celje, Krpanova 3. 5306 ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n Lindap d.o.o Parižlje 12d, 3314 Braslovče strokovnega delavca, tehnično področje gradbeništva/biomasa, VI. ali VII. stopnja izobrazbe. Prijave z življenjepisom pošljite do 25. 8. 05 na naslov Šen-trupert 41, 3303 Gomilsko. Tel./fax. 03 7000500/7000501. no 2 de STRUGAR m/ž - IV. SSI tehnične srr ja, orodjarja, oblikovalca kovin ali drug ustrezen poklic - zaželene (niso pa pogoj) delovne izkušnje. predvsem pa zelja po opravljanju takšnega dela in pridobitvi znanj s tega področja. Vaša dela in naloga bodo: - izvajanje dela (struženje izdelkov) na CNC stružnicah (brez programiranja) - izvajanje dimenzijskih meritev in kontrole hrapavosti Delovno razmerje bo sklenjeno za nedolo- Kontaktna oseba Aleš Hribernik. Možnost prijave: * pisne prošnje na naslov Blaj Anton s.p., BlAJ, Griže 9,3302 Griže, s pripisom g Aleš Hribernik ales.hribernik@blaj.info ZAPOSLIMO kuharja z izkušnjami ali brez. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtno s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n GOSPODINJE, študentke! Dodaten zaslužek - 4 ure/dan v telefonskem studiu. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. 0. o., Kidričeva 13,3000 Celje. 5489 POTREBUJEM osebo, ki bi mi pobarvala ostrešje. Telefon 041 522-116. 5468 IŠČEM moškega za delosslroj na manjši kmetiji Nudim stanovanje in hrano, plađo po dogovora. Telefon 040 565014. ž 375 TERENSKI zastopniki, distributerji, podjetniki, zeliščne kreme (Runge's in vse ostalo, po grosističnih cenah. Informacije po telefonu (03) 5484-927, Zelišča Trend, Jožica Vincetič s.p., Mariborska c. 44,3000 Celje/SLO. IŠČEM pečarja zo postavitev kmečke krušne peči. Telefon (03) 5688-365. 5512 IZA DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http:/www.ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec, gradbena in pomožna dela pri gradnji in sanaciji; do 27. 8.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica čiščenje poslovnih prostorov in okolice; vloge na naslov: Modri val, čiščenje in vzdrževanje, d.o.o. Prešernova 53,1235 Radomlje; do 26. 8. 2005; Modri val d.o.o. PE Interspar Celje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje. Snažilka čiščenje poslovnih prostorov; vloge na naslov: Modri val, čiščenje in vzdrževanje, d.o.o. 1235 Radomlje; do 26. 8. 2005; Modri val d.o.o. PE Interspar Ce- lje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba voznik taksija; do 10. 9. 2005; Hažič Danijel s.p., Taxi Tomi, Smrekarjeva ulica 6, 3Ů00 Celje. Voznik cestnih motornih vozil voznik, komisionar za Celje; do 26. 8. 2005; Asinus d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) voznik tovornjaka E kategorije, (Evropa - Kosovo); do 23. 8. 2005; Ramy d.o.o. Celje, Cankarjeva ulica 8, 3000 Celje. Mesar - sekač mesar - sekač; do 3.9.2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnovelj-ska cesta 12, 3000 Celje. Mesar prodaja mesa in mesnih izdelkov v prodajalni v Celju; do 30. 8. 2005; Fingušt Jožef s.p. Mesnica in predelava mesa Pragersko, Spodnji Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pragersko. Ključavničar monter hladilnih naprav na terenu - montaža strojnih instalacij, strojna vezava agregatnih sklopov v delavnici ter občasno montaža izolacijskih panelov; do 31. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Monter ogrevalnih naprav montaža hladilnih in ogrevalnih sistemov; do 24. 8. 2005; Facheris Peter s.p. Mon- terstvo, Podgorje 12, 3000 Celje. Strojni mehanik vzdrževanje, popravljanje, pregled strojev in drugih naprav; do 30. 8. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Tiskar za tisk s ploskve priprava in nadzor stroja za tisk, pomoč tiskarju, nadzor kakovosti izdelave, vodenje evidenc; do 26. 8. 2005; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Avtoličar kitanje, lakiranje in izdel-va kalupa; do 1. 9. 2005; Kukolj Tadej s.p. Spojli, Ljubljanska cesta 29, 3000 Celje. Zidar zidanje in ometavanje ter sanacija objektov na območju Celja; do 27. 8. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Voznik avtomehanik prevozi tovornega vozila; do 30. 8. 2005; Dued d.o.o. Ljubečna, Gasilska cesta 22, 3202 Ljubečna. Prodajalec prodja spojlerjev in jaku-zi masažnih kadi; do 26. 8. 2005; Kukolj Tadej s.p. Spojli, Ljubljanska cesta 29,.3000 Celje; prodajalec pohištva; do 26. 8. 2005; Orka deco velikan pohištva d.0:0., Čevljarska ulica 27, 6000 Koper - Capo-distria; prodaja tekstilnih izdelkov, na tržnici v Celju; do 2. 9. 2005; Šribar Bojan s.p., Gamba, Zadobrova 73, 3211 Škofja vas; prodaja bele tehnike in akustike; do 7. 9. 2005; Tri-pex d.o.o., Bežigrajska cesta 7. 3000 Celje. Kuhar priprava, kuhanje in izdajanje hrane; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Cesta vTrnov-lje 10a, 3000 Celje, s pripisom: za kadrovsko službo; do 30. 8. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje Restavracija Planet Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Natakar strežba hrane in pijač, izdajanje računov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, s pripisom: za kadrovsko službo; do 30. 8. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje Restavracija Planet Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; strežba jedi in pijač; do 26. 8. 2005; Gole Andreja s.p.. Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba izdelovanje modelov iz sti-ropora; do 1. 9. 2005; Kukolj Tadej s.p. Spojli, Ljubljanska cesta 29, 3000 Celje; varovanje ljudi in premoženja; do 26. 8. 2005; Pro-signal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje; varnostnik; do 5. 9. 2005; Sintal Celje d.d.. Družba za varovanje premoženja, Ipav-čeva ulica 22, 3000 Celje; voznik tovornega vozila, delovno mesto v Celju in okolici; do 1. 9. 2005; Uroš Go-stenčnik s.p., Efenkova cesta 3, 3320 Velenje. Elektrotehnik asistent v prodaji, delovno območje Štajerska; do 1. 9. 2005; Konisa d.o.o., Ce- sta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana. Elektrotehnik elektronik opravljanje nalog vzdrževanja v proizvodnem procesu, na objektu podjetja in v oddelku vzdrževanja, na strojih v proizvodnem procesu in strojih za vzdrževanje, izvajanje del na novogradnjah 1 in vzdrževnje le-teh; do 3. 9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružni-. ca Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Prometni tehnik skupinovodja cestne signalizacije; do 26. 8. 2005; In-terpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na terenu, območje Celja; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3212 Prebold ali elektronski naslov: info-@korinita.com; do 5. 9. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; administrator III; do 26. 8. 2005; Orka deco velikan pohištva d.o.o.. Čevljarska ulica 27, 6000 Koper - Capodi-stria; delo na blagajni, sklepanje kreditnih pogodb; do 7. 9. 2005; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba blagajnik, prireditelj iger na srečo, sprejema, ureja izplačila, vodi depozit, izmenski list, obračun blagajne, nadzor poteka iger na srečo; vloge na naslov: Panox d.o.o. Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana; do 26. 8. 2005; Panox d.o.o. Panox d.o.o. Podružnica Celje, Gosposka ulica 2, 3000 Celje. Socialni delavec strokovni vodja v zavetišču za brezdomce; do 26. 8. 2005; JZ Socio - Javni zavod za socialno varstvene dejavnosti Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 6. 9. 2005; Javni zavod Psihiatrična bol; nišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik; izdaja in priprava zdravil v lekarni, v podružnici Štore; do 26.8.2005; Pusser Romana mag. farm. - Lekarna Sveti Jurij, Ulica Dušana Kve-dra 27, 3230 Šentjur; izdajanje in priprava zdravil, svetovanje uporabe zdravil, preverjanje; do 30. 8. 2005; Splošna bolnišnica Celje Enota lekarna. Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeništva vodja tehnično operativnega področja, vodenje in nadzor gradbenih projektov; do 26.8.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. ekonomist vodja komercialnega področja; do 26. 8. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; finančni analitik - uprav-ljalec, delo na področju upravljanja premoženj vlagateljev v Sloveniji in v tujini, delo v Mariboru; do 31. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. ^J'suLarâhe bubue ulaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil - ade*** f , 4 ^ c i jsgr Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -I vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili, za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina). Podpisani-a naslov j nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, j shranjevanje in zamrzovanje živil • po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje -— .---- J Podpis Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiater (TDPP) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 6. 9. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Delavec brez poklica pomožna gradbena dela; do 23. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. , Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomočnik v strojni dodelavi; do 30. 8. 2005; Radeče papir d.d.. Njivice 7, 1433 Radeče. Pek peka kruha in peciva; do 3. 9. 2005; Vudrag Ivan s.p.. Pekarna in trgovina Zrno, La-homno 33, 3270 Laško. Papirničar ~ pomočnik univerzalec v proizvodnji papirja; do 26. 8. 2005; Radeče papir d.d., Njivice 7, 1433 Radeče. Oblikovalec kovin delo v proizvodnji PU pa-nelov in kabelskih polic; do 2, 9. 2005; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Monter hladilnih naprav montaža hladilnih sistemov na terenu; do 2.9.2005; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije zemeljska dela z gradbeno mahanizacijo; do 23. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Voznik avtomehanik prevoz s kamionom po Sloveniji; do 23. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Višji zdravstveni tehnik vodja kopališča wellness; do 26. 8. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Univ. dipl. inž. strojništva vodja investicij in vzdrževanja; do 26. 8. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Dipl. inž. strojništva (vs) vodenje in planiranje proizvodnje v orodjarni, priprava dela, razpis delovnih nalog, planiranje; do 6.9.2005; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1, 3270 Laško. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka na podružnični šoli v 3. razredu; do 26. 8. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče; profesor v oddelku podaljšanega bivanja; do 26. 8. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor angleščine profesor angleškega jezika; do 30. 8. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Profesor matematike poučevanje matematike in fizike; do 30. 8. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Univ. dipl. bibliotekar knjižničar; do 30. 8. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica Splošna dela v gradbeništvu, delo z lesom; do 26. 8. 2005; Janez Marija Irner s.p., Radmirje 29,3333 Ljubno ob Savinji; delavec v proizvodnji, sestavljanje izdelkov in poslu-ževanje proizvodnih linij; do 30. 8. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Pomožni delavec delo v proizvodnji, sestava in montaža plastičnih izdelkov; do 3. 9. 2005; Adec-co h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Klepar - krovec klepar - krovec, pri proizvodnji in montaži montažnih hiš; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionaija Trgotur d.o.o.); do 26. 8. 2005; Rihter d.o.o., Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji. Tesar tesar - krovec, pri proizvodnji montažnih hiš; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionarja Trgotur, d.o.o.); do 26. 8. 2005; Rihter d.o.o.. Loke 40, 3333 Ljubno ob Savinji. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 11. 9. 2005; Melavc Jožef s.p., Zgornje Pobrežje 1,3332 Rečica ob Savinji. Natakar natakar; do 23. 8. 2005; Momčilović Milena s.p., Rečica ob Savinji 67, 3332 Rečica ob Savinji. _ upRAVNAEN0TA SLOVENSKE KONJICE Pek peka kruha; do 23. 8. 2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče. Avtomehanik avtomehanik; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o„ Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Avtoličar avtoličarska dela; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba varovanje ljudi in premoženja; do 26. 8. 2005; Pro-signal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativna dela - ženske; do 17. 9. 2005; Alpe-trans d.o.o., Stari trg 15,3210 Slovenske Konjice. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne ah družinske medicine; do 30.8.2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Snažilka čiščenje poslovnih in drugih prostorov; do 26. 8. 2005; Eurostil d.o.o. Šentjur, Pešnica 5, 3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba čiščenje prostorov in opreme; do 26. 8. 2005; Društvo ljubiteljev glasbe sedemdesetih let, Goričica 18, 3230 Šentjur. Mizar opravljanje vseh mizarskih del v proizvodnji; do 26. 8.2005; Alpos, mizarska proizvodnja, d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Orodjar rezkanje na CNC stroju, struženje; do 17.9.2005; Kovač Alojz s.p. - Splošna mehanska dela, Cesta Kozjanskega odreda 79, 3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav napeljava vodovoda in zaključna dela v gradbeništvu; do 27.. 8. 2005; Bojan. Pesan s.p.. Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik monter elektroinštalacij; do 26. 8. 2005; Selič Anton s.p., Elektroinstalacije in trgovina, Ulica ll. bataljona 16, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba monter suhomontažne gradnje; do 17. 9. 2005; Si-ter Simon s.p.. Zaključna gradbena dela Tagoss, Dramlje 13, 3222 Dramlje. Elektrotehnik operater na stroju za polaganje komponent; do 26. 8. 2005; FTA d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 21, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik ročna in strojna dela pri izdelavi transformatorjev, sestava, montaža; do 26. 8. 2005; Tovornik Jurhar Sonja s.p., Industrijska elektronika Tovornik, Stopče 12,3231 Grobelno. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRj JELŠAH Gradbeni delavec zidanje in ometavanje; do 10. 9. 2005; Colnarič Janez s.p.. Gradbeništvo J.C., Ki- dričeva ulica 78, 3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica skladiščenje, pakiranje, zlaganje na palete, prekladal-na dela; do 1. 9. 2005; Avis d.o.o. Projektiranje, gradnja, svetovanje, Kamenik4,3240 Šmarje pri Jelšah; prodajalec, skladiščnik; do 26. 8. 2005; Toplišek Daniel s.p.. Trgovina, servis gospodinj. aparatov, Kidričeva ulica 38, 3250 Rogaška Slatina. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) priprava jeklenih konstrukcij, montiranje raznih kovinskih predmetov v industrijskih prostorih, delo je v tujini; do 31.8.2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Cvetličar cvetličarka, prodajalka; do 26.8.2005; Zaje Marija Cvetličarna Orhideja, Kozje 150, 3260 Kozje. Ključavničar varjenje in montiranje jeklenih konstrukcij in drugih kovinskih elementov; do 31. 8.2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih naprav in cevi v industrijskih prostorih, varjenje cevi in naprav; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Monter ogrevalnih naprav montiranje centralno ogrevalnih naprav v industrijskih prostorih, delo v tujini; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Monter klimatizacijskih naprav montiranje industrijskih klimatskih naprav in kanalov, rezanje kovine za pripravo montaže, delo je v tujini; do 31.8.2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Elektromehanik za gospodinjske naprave servisiranje elektro aparatov; do 7. 9. 2005; Toplišek Daniel s.p., Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38,3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik voznik v domačem in mednarodnem prometu; do 24. 8.2005; Grudnik Robert s.p., GV - prevozi. Dol pri Pristavi 2, 3253 Pristava pri Mestinju. Tehnik strežbe pomoč vodji strežbe pri organiziranju in vodenju delovnega procesa pri strežbi hrane in pijač; do 26. 8. 2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Komercialist disponent - organizacija mednarodnih in domačih prevozov; do 24. 8. 2005; Grudnik Robert s.p., GV - pre--vozi, Dol pri Pristavi 2, 3253 Pristava pri Mestinju. Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 26. 8. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. Profesor matematike učitelj matematike; do 26. 8. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. U P R AVN AENOTA VELENJE Gradbeni delavec gradbeni delavec, gradbena in pomožna dela pri gradnji na območju Šoštanja; do 27. 8. 2005;Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Pomožni gostinski delavec pomožna dela v strežbi; do 17. 9. 2005; Marina Ostrovr-šnik Beškovnik s.p.. Partizanska cesta 52, 3320 Velenje. Delavec brez poklica skladiščno transportna dela; do 26. 8. 2005; Elvel d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Velenje; čistilka poslovnih prostorov, delovno mesto v Velenju; do 26. 8. 2005; Modri val d.o.o., Prešernova cesta 53, 1235 Radomlje; plesalka; do 3.9.2005; Sezam Co, d.o.o., Efenkova 61, 3322 Velenje/ Pomožni delavec pomožna dela v gradbeništvu, pralec avtomobilov; do 3. 9. 2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1,3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji, sestava malih gospodinjskih aparatov; do 2. 9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) montažer; do 30. 8. 2005; Sedovnik Ladislav s.p., Lip-je 36, 3320 Velenje. Mizar mizar pomočnik; do 26.8. 2005; Pergovnik Silvo s.p. Mizarstvo, Ravne 177,3325 Šoštanj; mizar; do 31.8.2005; Red-nak Adolf s.p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje. Lesarski tehnik zahtevna mizarska dela; do 26. 8. 2005; Pergovnik Silvo s.p. Mizarstvo, Ravne 177, 3325 Šoštanj. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na območju Velenja; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, Prebold ali infoďkorini-ta.com; do 5. 9. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Zdravstveni tehnik zobna asistentka; do 17.9. 2005; Lah Romana, doktor dentalne medicine, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje. Dipl. inž. elektrotehnike (vs) vodja projekta; do 30. 8. 2005; ATM SI d.o.o.. Stari trg 35, 3320 Velenje. Profesor angleščine učitelj angleškega jezika; do 26. 8. 2005; Osnovna šola Antona Aškerca Velenje, Jenkova cesta 2, 3320 Velenje. Profesor športne vzgoje učitelj športne vzgoje; do 26.8.2005; Osnovna šola Antona Aškerca Velenje, Jenkova cesta 2, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji, sestava malih gospodinjskih aparatov; do 2. 9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.' Pomožni obločni varilec varjenje plastike; do 26.8. 2005; Minerva Žalec d.d., Pongrac 101, 3302 Griže. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, sodelovanje pri nakladanju in razkladanju, vodenje evidenc blagovne dokumentacije; do 26. 8. 2005; Era d.d. Poslovna enota Skladišče neživil. Novo Celje 11, 3301 Petrovče. Prodajalec sklepanje naročil na terenu, opravljanje predstavitev fizioterapevtskega programa in trženje izdelkov; do 12. 9. 2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50, 3313 Polzela. Natakar strežba pijač v dnevnem baru; do 26. 8. 2005; Ščurek Iztok s.p., Dnevni bar, Dobriša vas 3, 3301 Petrovče. Elektrotehnik energetik vodenje elektro instalacijskih projektov; do 24. 8. 2005; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj na terenu, območje Žalca; vloge na naslov: Korinita d.o.o. p.p. 15,3212 Prebold ali elektronski naslov: info@korini-ta.com; do 5. 9. 2005; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Doktor medicine specialist medicine dela, prometa, športa zdravnik specialist medicine dela prometa in športa; do 26. 8. 2005; Zdravstveni dom Dr. Jožeta Potrate, Prešernova ulica 6, 3310 Žalec. www.novitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si IVOSTI Med poletnim cvetjem in Pred oltarjem »njene« cerkvice Pravijo, da sta si podobna, kot bi bila brat in sestra. Pravijo tudi, da so takšni ljudje za skupaj, da jim je zakonska sreča naklonjena. Kakorkoli že, Bojano Križan iz Migojnic in Boštjana Za-puška iz Zabukovice je pred šestimi leti povezala ljubezen, ki sta jo potem poglabljala in negovala, da bi jo 28. maja letos še okronala z zakonom. Zgodila se je ljubezen na prvi pogled, bilo je 28. avgusta leta 1999 v Grižah, na veselici ob praznovanju 80-letnice tamkajšnjega gasilskega društva. Bojana je takrat priložnostno stregla gostom hrano in pijačo ter v množici opazila Boštjana, fanta z lepimi očmi in prijaznim nasmehom. Ker pa se ji je zdel ta fant precej zadržan, mu je »poslala« tako značilen pogled in nasmeh, da je zlahka razbral, za kaj gre. Zanimivo je, da sta se takrat prvič videla, četudi sta hodila v isto osnovno šolo in živela prav blizu drug drugega. Tako sta si na veselici segla v roke in se pomenkovala, si potem kakšen teden dni telefonarila in se končno dobila na prvem pravem zmenku. »Z moje strani je bila to ljubezen na prvi pogled,« pravi Bojana. V nadaljevanju sta vse bolj spoznavala, da se ljubita, da sta za skupaj. In potem se je zgodil še lanski 28. november, ko je Boštjan Bojani podaril zaročni prstan. Zaroko sta potrdila še na božični večer, ko sta v Zabukovico, kjer zdaj živita, povabila starše obeh in jim pripravila lep priložnostni pogrinjek. Priprave na poroko so trajale kar pol leta, v ta dogodek sta vložila veliko energije, časa in predvsem ljubezni. Pri tem jima je pomagala Bošt-janova sestra Brigita, ki je poskrbela, da je bilo na poročni dan vse lepo okrašeno, slavnostno. Teden dni pred poroko sta Boštjan in Bojana pripravila dekliščino in fantovščino, oboje naenkrat in bila za to »napako« kaznovana. Kazen je Bojana odslužila tako, da so jo oblekli v dojenčka, ji v roke dali čokolino in žlico ter jo posadili v samokolnico, Boštjan pa je moral na hrbtu nositi težek križ. Na Boštjanovo željo je bil civilni poročni obred v dvorcu Novo Celje, poročil ju je sam žalski župan Lojze Posedel. Bojanina priča je bila očetova sestrična Romana Boermann, Boštjanova pa njegov brat Uroš. Cerkveni del poroke je bil v cerkvici Matere Božje na Lurdu, ki stoji na bližnjem gričku nad hišo, kjer je dom njenih staršev in kjer je preživljala lepo otroštvo, mladost. »Že od malih nog sem vsem govorila in sanjala, da se bom poročila v tej cerkvi in tako se je tudi zgodilo,« se spominja Bojana. Ob prihodu v cerkev in ko sta stala pred oltarjem, je ženinu in nevesti pel cerkveni pevski zbor, oglasile so se orgle, poročil pa ju je duhovnik Jože Planine. Poročno slavje seje nadaljevalo v gostišču Rimljan v Šempetru, kjer se je zbralo več kot osemdeset ljudi, igral pa jim je ansambel bratov Dobrovnik. Na poročno potovanje sta se odpravila v Bolgarijo, kjer sta uživala in se medila na plažah Zlate obale. Mladoporočenca Zapušek sta si zgradila dom v prizidku hiše Boštja-novih staršev, kamor sta se vselila 2. maja lani in ob tej priložnosti za najbližje svojce pripravila slavnostno otvoritev. Kakšnega tasta in kakšno taščo ima, smo pobarali Bojano. »Boštja-novi starši so res zlati, imajo me za svojo, enako bi Boštjan lahko rekel za moje starše,« je odgovorila. Pa naraščaj? Za to je še čas, ocenjujeta, do takrat pa želita še kaj doživeti, kaj videti. »Ko bo čas za otroke, jih bova imela veliko,« pove Bojana malce šaljivo, a zdi se, da ta njena napoved ni tako daleč od njunih želja. MARJELA AGREŽ Moja poroka na straneh Novega tednika Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št. 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. V nedeljo so v Mozirskem gaju zaprli vrata za tradicionalno poletno razstavo Poletje skozi cvetje, upravljalci parka, EHD Mozirski gaj, pa so že pred novimi izzivi. Na tokratni razstavi so spet sodelovali slovenski vrtnarji, ki so pripravili čudovite poletne cvetlične domislice in neštete možnosti za zasaditev cvetličnih nasadov v posodah. Dogajanje so obogatili tudi z drugimi priložnostnimi razstavami, kot ponavadi pa je bilo v Mozirskem gaju polno čudovitih kotičkov, v katerih lahko vsak obiskovalec odkrije kaj novega. Upravljalci gaja so z odzivom obiskovalcem zadovoljni, obisk pa je, kot vse druge letošnje prireditve na prostem, krojilo oziroma zmanjšalo neprijazno vreme. Tudi letos bodo sezono v Mozirskem gaju končali z jesensko razstavo -kakšna bo, se bodo odločili v tem tednu. Verjetno ne bodo mogli v celoti postaviti tradicionalne in zelo Kobila Beba za življenjski jubilej V Ojstriški vasi v občini Tabor so imeli nevsakdanjo slovesnost. Zanjo so poskrbeli Milan Blatnik, ki je nedavno tega praznoval svoj 60. rojstni dan oziroma njegovi prijatelji in sorodniki, ki só mu za jubilej podarili dve leti staro kobilo Bebo. Za Milana Blatnika je to darilo pomenilo uresničitev želje, saj je večkrat dejal, da bo takrat, ko bo upokojen, v hlevu imel konja. Po tridesetih letih, kar na njihovi kmetiji ni bilo konj, se je to tudi zgodilo. Ker ob praznovanju rojstnega dneva še ni imel pripravljenega hleva za konja, je bil ta nekaj časa v hlevu Ropretovih v Lokah. Ko je bil hlev pripravljen za sprejem kobile, so Milanovi prijatelji dogodek slovesno obeležili. S kočijo se je Milan najprej popeljal po občini TabOr. Ob prihodu na domače dvorišče pa ga je čakal okrašen transparent z napisom Dobrodošla doma. Beba, ki so ga med njegovo odsotnostjo namestili prijatelji, ki Milanu vsako leto na pepelnično sredo kot zakrknjenemu samcu podarijo tudi leseno klado in se potem skupaj z njim poveselijo. DARKO NARAGLAV odmevne razstave buč, kot smo va- količino buč, verjeli ali ne, vpliva jeni iz minulih let - tudi na rast in vreme. US Polde se nastavlja Naš škrat Polde se je pravkar vrnil s počitnic z Vesno Malgaj iz Rimskih Toplic in Ireno Štor iz Celja. Irena ga je odpeljala ná Pag, kjer je z njo žural v Zrčah. Ker ga je žur v pozno noč dodobra izmučil, se je naslednjega dne na plažo odpravil z velikanskim mačkom in dežnikom, pod katerim je preždel ves dan. Še vedno pa je skrivnost, kam ga je odpeljala Vesna, saj nam je to pozabila pripisati. No, kjerkoli je že bil z njo, se je imel čudovito, pravi. Je pa Vesno jezil tako, da se ji je nastavljal pred fotoaparat (da to rad počne, je ugotovila že radijska ekipa) ravno takrat, ko je želela posneti lepe posnetke. Fotografij se je nabralo že kar nekaj in igra še vedno n končana. Kmalu bomo izbrali najbolj izvirno! Nekateri so Poldetom še vedno na dopustu, zato čakamo, da se Polde vrne z vseh počitnic! STUDIO ZA PLES A IGEN CELJE Čudovit pogled na Mozirski gaj z razglednega stolpa