230. ftevlIKn. o liaminni. v toreu 10. oktobra I9ZZ. Uto LV. Ixha|m ?iik dan popoldne, ltvi«mi! a«A«li« ta praulk«. •» mraU t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, večji inserati p/ it vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekllcl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitne ponudt>e bese da 7^ i. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — inseratnl davek po^.Dej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znam ka za odgovor. Uptimitttvo „SIot. Naroda*1 ia „Ifarođma tiskara«" Kaaflova ulica *L 9, prlUlćno. — TtUlon *t. 304. Urtd&Utro „Slov. Narada" Knaflot i ulici it 5, I. nadttropie Telalon ttev. 34. Dopis* sprofeaia !• p<)đ?UdH ta saioslio frankovane-*ST Rokopisav se ne vrača. 199 v Jugoslaviji vse dni po Oin !•— v Inozemstvu navadrta u u oin 1, nedelje Oin 1*25 PoStnina platana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: ------ v Jugosjaiijj----- ----- v looiemstro " ___________________'_______I v Ljubljani po požti ______________ 12 mesečev...... Din 120— Din 144'— i Din 216"— 6 . ...... . 60- . 72— . 108— 3 . ....... 30— . 36— . 54 — 1 ....... . 10— , 12— . 18— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnlna doplačati. Novi naroćmki naj poiljejo v prvi* naroCnino vcdno 9^F" P° nakaznlcJ Na -amo pismena naručila brez poslatve denarja se ne moremo oziratJ. Reciprociteta? Vsak hip torej imamo pričako-Vati, da bo dogovor med našo državo in Italijo podpisan. Beogradska »Pravda« je ćelo vedla povedati, da je že. Post tot diserimina rerum! ... Seveda samo če je res! Mi tega ne verjamemo, dokler ne bo sporazum oficijelno objavljen. Neštetokrat se je že trdilo, neštetokrat je bila javnost že varana ... Če ima človek še toliko zalogo zaupljivosti in vere, na-posled mu poide... (»Pravdina« vest je bila med tem dementira-na. Uredništvo.) No, to pot bi znalo biti vendar le nekaj res na stvari. Iz Rima prihaja vest, da so fašisti vznemirjeni in da protestirajo. To bi bil znak, da se vsekakor nekaj pripravlja. Toda kaj se pripravlja? Vsa poročila, ki se objavljajo o poKajanjih med zastopntki naše in italijanske države glede izvršitve ra-pallske pogodbe so taka, da si tuđi najbistroumnejši človek ne more napraviti jasne in zanesljive sodbe o tem, v kaki smeri se pravzaprav vrše ta pogajanja in zakaj se sploh vrše. Da se vsaka stvar ne more obešati na veliki zvon, to že raz-umemo, ne razumemo pa, zakaj bi se bistvo pogajanj zagrinjalo v tako ne-prodorno tajinstvenost, ko se mora prej ali slej vendar le pokazati, za kaj je Šio. kaj je bil predmet tako doigotrajnih pogajanj, kaj jedro vseh bojev med našo in italijansko diplomacijo. Morda je naše časopisje krivo, da smo o vsej stvari tako malo poučeni, toda ne moremo si tega prav misliti. Krivo je kvečjemu v toliko, ker je premalo sililo na to, da se nekoliko odgrne zagrinjalo ... Vsekakor pa je nemara italijansko Časopisje nekoliko natančneje poučeno o celem poteku in rezultatu pogajanj kot naše in če prihaja zdaj iz Rima vest, da se fašisti dvigajo, ima to gotovo svoj Čisto poseben namen ... Ker fašisti za enkrat Še nišo oficijelna Italija, bi mislil kdo, da se nam ni kdovekaj britrati za to, kaj je niim prav in kaj jim ni prav. Tn vendar... VseKakor je previdno, da se že zdaj, predno je gotovo, da je sporazum podpisan, intenzivno zanimamo za to. kaka je vsebina dogovora med predstavniki na*e in itali- janske države. Kajti ona vest o vzne-mirjenju in protestiranju fašlstov ima lahko tuđi zgolj ta namen, da se nas zaziblje v prijetno nado, da je pogodba za nas ugodno izpadla, doeim je morda nasprotno res. Taki manevri so nekaj obieajnega in napram ljudem, ki nišo navajeni dosti misliti, često ne brez uspeha. Trezen mo-trivec razmer pa se seveda ne da tako lahko premotiti... Poročilo, ki je povzročilo med fašisti baje razburjenje, se glasi: »V Rimu se je te dni zvedelo, da je jugoslovanski minister dr. Ninčić v Ženevi sklenil z italijanskim delegatom Tostijem in zunanjim ministrom Schanzerjem dogovor, po katerem se bodo italijanski učitelji nastavljali na italijanskih šolah v Dalmaciji po istih načelih. kakor slovenski učitelji na slovenskih šolah v Jnlijski Bene-čiji.« — Na prvi hip se čita to čisto lepo. »Torej nekaka reciprociteta«, si misliš. In vendar ne mores biti prav zadovoljen, ker pač ne veš, za kaka načela tu gre! Kajti d^kler ne poznaš načel, ti je tuđi vseHna dogovora neznana! Čuli smo, da je Ttn-lija prvotno zahtevala, da naj bodo učitelji na ftalitenskih šolah vn našem ozemlju italijanski podaniki — zah+eva, ki je bila absolntno ne^re-jemljiva. Kaj pa. če je jedro itn'"?.n-skih zahtev ostalo isto in smo mi nri-stali na te zahteve samo za ceno leoe fraze, ki za nas nima in ne more imeti nobenega pomena? I~ta načela! Torej na primer: Če se bodo nastavljali pri nas kot učitelji italijanski podaniki, mora biti dopnšče-no. da se tuđi na slovenskih šolah v Julijski Benečiji nastavlja io kot učitelji naši podaniki. Na videz logično in pravično! In vendar bi bila usodna napaka. ako bi se bila spri-jaznila naša diplomacija s kakim ta-khn Holočilom! Človeka navdajajo tem bolj zle slutnje, ker se tuđi glede sporazuma z Rumunijo poroča nekaj podobnesra, nemara zgolj Iz te^a namena, da se javnost pola^oma pripravi na prese-nečenja na ItaHjanskl strani. Toda kar bf se napram PurrmnHf Inbko Še akceptlralo, se napram Ttalii! nikakor ne more, fz enostavnesra vzroka ne. ker v Italiji oficijelna vlada pač obrača, fašizem pa obrne! V kolikor se namreč vlada sama ne poslužuje fašizma v svoje skrivne namene! In kdo jamči za to, da se gospoda Tosti in Schanzer ne zanašata na — fašiste? Za nas je eno gotovo: Nikdar se ne bo zgodilo, da bi kdaj na kaki soli v Italiji poueeval jugoslovenski podanik! Ze zaradi tega ne, ker se ne bo kmalu dohil učitelj, ki bi se hotel podati v tako nevarnost. Kajti to bi se reklo, tve^ati svoje življenje! Nasprotno pa bi vsled takega dogovora Imela Italija najlepšo priliko, vtikati se v n:iAT^ma savili v\U^\h nocroiev. Po^^if se str^Mo n«??n5*»*e-Hir! ^rFe ve?tl o noeo*!!i so rnt">*r*Qm Stav*1? sr"o $?*tv.o hr"fcfn» prri^1^"^!« Vnrn^nnie: »Knk^ni po^ofj so bili stavljeni za proslavo v Prari?« Odeovor: »Tako, kakor glede Kumanova.« Vprašanje: »Kako stali^če za-vzemate naprnm idefi. da se Hrvatje ndeleže proslave v Kumanovem in Pragi?« Odgovor: »Vrlo dobra je ta ideja. Odeovarjam sa^no, da sem brez i vseea takoj sprcjel to idejo. Kuma- ' no^Va pro^Tnva pomenia n^cijonnl- no emancipacijo, praška pa kulturno. Za .lugoslovene je Kumanovo naci-jonalno, Pra^a pa kulturno evropsko središče.« Vprašanje: »Kaj je glede Vašega princ da v Beograd? Ali vstopite v vlado?« Tu je Radić kratko izjavil, da njegova stranka sedai še ne ram.e-rava stopiti v vlado. Glede novih vo-litev je Radić izjavil, da so volitve nnjno potrebne. Na \T>rašanje, če bo S Padfćeva strpnka sodelovala pri se-stnvj vo'ftvene vlade, ki naj bi iz-vedla volitve, je Radić odgovoril. da ie to monr^če. ker je potrebna kontrola voh'tev in prinomnil: ^Mi smo i 7irip?e rrotovi. V izborni vladi pa za-htc-arno (rn ranci je, da se volitve svo-bodno izvr?e.« ^Tn \rprrJ?^nfe ^7ašcc^a dopisnikn. na k^k^cn način je rp.'^rcč sr/orazvm z ^po.jrradom. je Radić odrrovoril: »Whcr izmed nas ni p*-oti sporazum^. Ver hoćemo ^iti edinsb'en narod, povprf^tf nr» t> treba, di cma-trr«1^ ^*> nrnvok^oijo. rc ostnn^ 5(? n^dr'ii'* rn krmi!** Pri^i^pvi^-Pn^i-čova vidrin. osoMt'^. če Pnšić šesta vi f-rf»r»rtio v'r>Ho. Pnlic je Radi#< nacrla^al, da je mnoTo ležcce na Priblčcviću, ki naj predstavi, nko je pntrijot, narodne in državne interese svojini osobnim. Ne obstojajo nobene težkoce za sporazum, so edinolu težkuče tcliničnega značaja. V ostalcm je treba povdar-juti, da se je treba odluCiti, ali je volja naroda suverena ali ne. Na vprašanje Vašega dopisnika, s katerimi strankami je irm^oč sporazum, je Radio odgovoril: ^Če zem-ljoradniii dobe večino pri volitvah, je sporazum gotov tekom 24 ur. Će demokratie dobe većino, ic sporar-vm mosoč tekom enega tedna. Ce pa radikalni dobe većino, stoji stvar predvsem drugače, ker je većina ra-dikalcev za Veliko Srbijo.- Na vprašanje, kako stališče zn-vzema napram državnomu edinr-.vu in imenu »Jugoslavija«, je Radić odgovoril : »Mi smo socijalno In je/.Ikovno eden narod. Držnva ;e tu. Pn!eč srno od tega, da bi rielova-i rrcui drla vi. katere meje so bile mednarodno pri-znane.^c Glede imena Jugoslavija vn Je Radić izjavil, da je jasno, da noj država dobi eno ime in da se nzv ime-nnie »JneoslavHa«. .Ingoslavija brez Bolsrnrske pa ni popolna. Na vprnšnnje, če je demokratski posbrec Pa vic Angjclič vod:! ;": rnim razgovore nr lnstno pest, je Rn-dić odgovori!: -\Te'<- V nadaljneiTi pa 'e Pndić pr»*r':T!-, ^^ ;c ATHr:o!ić cpffnJt-o r»emokrafske stranke, Lr'be jifivid^ v?ća, y-pT«; vf«:tt o PT?FOT:T>r:TTJ V OPADU, Radi ka! ci razprav^ajn o novo ustv.:r-jeni politični situaciji. — Beograd, 9. oktobra. (L:v.) Vsa beogradska javnost stoji šc \\J-no pod vtisoni vesti v akciji prcclsc cinika demokratske stranice Ljui^c I ■ -vidovića srlede sporazuma z za^t )-r.iki hrvatsketra bloka. V vseh p. *',-tičnih kroffih so izzvalc vesti o s*-:-razuinu največji interes. Vsi na^'.i-šajo. da te vesti o slforajšnjum .-po-raziunu s hrvatskim narod(^ni do-^Ivj-jo povsod naiprisrčnejši in nnjiskrc-ne.iši odziv. Vcčina srbskoea nr>"-v1i sprejema ta sporazinrt 7 naj!r.p!e.''-:rn in nnjodkritosrčnejšim 7ndorčcnjoti\ Obstoja sicer nekn manjsina, ki te'i M. Z.: šlaša drama. >HLAPCI«. PETDEJANSKA DRAMA IVANA CANKARJA- Sezona je otvorjena in narod je do-dobra napolnil prvi dve predstavi. Igrali so, kakor se za tak pomemben trenotek spodobi, najzanimivejŠega do-mačega dramatika. Hlapci? Da, so tuđi hlapci med temi učitelji in učiteljicami, so taki, ki ob izpremembi političnega sistema ne izvedejo le neizbežnih posle-dic, ki ne umolknejo samo, ker se jih terorizira in se braniti ne morejo, nego ki začno, ne da bi jih kdo v to pozval, novemu sistemu lezti v čreva in pri njem sodelovati z isto zoprnokričavo vnemo. s katero so se prej vsUjevall staremu sistemu. V vseh stanovih je več kot preveč takih. Med učiteljstvom se jih pa še bolj opazi, ker je stan do-kaj eksponiran in zlasti na deželi na-pram duhovščini drugi pol inteligenčne-ga življa. Ce bi bil Cankar živel v polni moči svojega duha še par let, bi bil tej drami laliko dodal krasno komedijo iz gotovih učiteljskih krogov, upoštevajoč projšnjo habsburško in kasnejšo kara-djordjeviško njih »orijentacijo«. Mislim na ono častivredno sorto, ki se ni ome-ievala pri slavljenju Habsburžanov na to čemur se tedaj učiteljstvo kratkoma-lo izogniti ni moglo, nego se je n. pr. v raznih šolskih letnih poročilih v besedi in podobah brez potrebe, nepozvana in iz osebne slasti kar valiala po bizantinizmu, kakor svinja po blatu, sedaj pa skuša na enakem mestu enako delati po jugosloven$ko. Dobro, da je Cankar umri, Če ne, bi bil »Hlapcem« morda dodal komedijo »Golazen«. Sploh bi bil Cankar storil bolje, če bi bil tuđi »Hlap-ce« spisal kot satirično komedijo. Figure so tipizirane po večini skoro že do karikature, dasi dobre karikature, in kličejo po humomo - satirični obde-lavi. Tuđi je Cankarju po Četrtem aktu očividno zmanjkalo ali veselja ali prave snovi. Ta peti akt, sentimentalen, ne-zanimiv in neprijetno naiven, diši skoro po petošolskih dramatičnih pro-izvodih. Tišti obup junaka Fermana, da je z odporom zoper klerikalizem svoji dobri, a bigotni materi baje skrajšal Življenje in zdravnikova smeSno - ne-mogoča »strokovna« izjava, da je to res, je na kaj slabih nogah. In potem sentimentalnosti z neko fotografijo, dol-gotrajno koketiranje, s samoumorom, naposled pa kot rešilni deus ex maehina materin in prijateljičin unisono - klic »Francc — no in kaj potem? Preme-Sčen bo ta Francelj v neke hribe, men-da. Ni čisto jasna ta stvar. Ali pojde prijateljica, učiteljica Lojzka (brez pre-mestitve) i njim, ali kako? Klavern, dolgočasen in slabo sestavljen konec dobrih, deloma izvrstnih Stirih aktov. Zakaj ne bi bil Jerman koncem četrte-ga akta nahujskani kmečki dnihali po-kazal fige, rekoč ii, da so StirinoŽci brez fastnih možganov, zato ncspreobrnljivi in tndi ne vredni mučentš'-rili naporov. In bi bil zapustil službo ter šel z Loizko po svetu, v kako protiklerikalno uredništvo ali kamorsibodi. Novo eksistenco bi mu bil mogel Cankar že pripraviti v razdobju štirih aktov. Saj Imajo taki borilci proti okrutnemu sistemu hvala-bogu tuđi svoje zaščitnike in prijatelje na svetu: povsodi je tako. Mcsto tega pa je Jerman po svojem pogumnem in ćelo telesno nevarnem govorniškem na-stopu v vaški gostilni naenkrat izgubil vso hrbtenico, stisnil rep in pojde za učitelja v neke hribe na Golicavo, od koder se ni še nihče vrnil. ker nanj eno-stavno pozabijo, in kjer škili župnik iz-pod monstrance, ali je tuđi učitelj pokle-knil, in gleda v vratca tabernaklja kakor v zrcalo, se li tuđi učitelj prekrižu-je. Tam bo po dr. Šušteršičevi milosti dalje služil svojih 33 goldinarjev, 33 krajcarjev na mesec. In to ćelo, dasi mu je kovač Kalander prinesel vest, da je somišljeništvo od tren napredovalo na sedem mož in naj se skliče sestanek. Ta Jerman je v petem aktu izgubil vse moje zanimanje in sočustvovanje. Postrani omenjeno: Pod Avstrijo »Hlapcev« nišo smeli igrati; pod svobo-dno Jugoslavijo si pa nišo upali obdr-žati tistih, za drastično označenje časov-nih razmer tako važnih opazk o Goli-čavskem župniku, kako vporablja monstranco in tabemakelj. Ali sede morda tuđi v upravi današnjega Narodnega gledališča — »hlapci«? O vzaiemnosti igranja: V prvem aktu je bil ansambl prav slab, pravzaprav $ra sploh ni bilo. Vsak je zase i£-ral. manjkalo je vse zveze. Manjkalo je notekanja, one«ra sem-in-tja, onega par-lando v medsebojnem tonu, če v pode-zelskem kraju prihajajo in odhajajo (na i gostilniškem vrtu) znanci, ki se po de-i setkrat na dan vidijo, ki sploh na domu in pod milim nebom skupno žive v svojih pritlikavih razmerah. Kolesje igranja je hreŠče stokalo. »Igrali« so ; vsak se je zase dobro naučil, ni se pa vigral v soigralce. — Prav dobro je bil izde-lan Četrti akt, naraščajoče razburjenje »■našega dobrega, poštenega ljudstva« v gostilni, polagoma prihajanje gostov, stopnjevanje »ljudske nevolje«, pomirje-valni poskusi nekaterih kmetov, grupacija. Kmečke prizore so na Slovenskem sploh od nekdaj precej dobro igrali, ćelo diletanti — drugega pa Še danes dosti ne znajo. Tempo zadnjega akta je bil nezno-scn. Vlečenje, raztegovanje, nemi pre-mori, tiho stokanje — ahhhhh. To je bilo pri nas od nekdai tako v navadi in igralci so, rod za rodom, videli samo ta način. Potem seveda mislijo, da je to in samo to »tragično«. Kakor ie Se zelo priljubljeno, da tišti, ki je obupan, hodi po odru naokrog z drsajočimi ko-raki, naprej izpahnjenim trebuhom ter pri vsakem koraku kimajoč z glavo na prsi; tuđi mora imeti usta nekoliko od-prta in zabodeno v tla gledati, kakor popolen idiot Najboljst je bil Rojroz kot župnik. To ie tuđi eđina figura, ki jo je Dnkir zaokrožil in duševno jako zanimivo \z-delal. Ni to surov podcžclski političan duhovnik, nejro res mož, ztiačaj. ra:.u-iiicn, brez ordinarnnsti ; pri tem pa za-vesten, prepričan ultraniontanec. ki se brez premišljevanja pokorava navudi-lom svojih višjih in zato isto zaliteva od drugih, tuđi od učiteljstva. On je lila-pec svojega škofa. učitelji morajo biti njegovi hlapci. Priznavati morajo njegovo oblast nad seboj in v načelnih (političnih!) vprašanjih biti mu absolutno vđanL Sicer pa lahko žive kot pijanci, lahko v privatnom krogu ćelo čez vc-ro svobodno debatirajo, se pečajo s cimer jim drago. Ker je mož, pa ▼ dnu srca zanicuje svoje kreature in $c na vse načine trudi pridobiti % razumno besedo upornega Jermana. Napravii bi mu življenje lahko, jarma ne bo občutil. Ko ga ne more pridobiti, se s težkim srcem odloči, preganjati ga ter mu §e ob zadnjem slovesu moško prizna svoje spoštovanje rekoč: »In če vam srce o-lajša ta beseda: kakor ste vi sto rili, bi storil jaz, nevredni služabnik božji!« Ta Župnik razvija za svojo tesno okolico napoleonske lastnosti. Rogoz ga je zato tuđi na vnar,je dobro pogodil z nekako na d;i!:\>\v:^o prevedeno ce-zarsko masko. Le delgo tuknjo, katert nam je s sliko domaćega župnika ne-razdružljiva, da bi moral Imeti. Pa to je notranja zadeva garderobne mizertje našega Hofteatra. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD, dne lu oktobra I9l?2. štev. 230 yesti ne sprejema s i>o .cl-uim veseljem. Vsa beogradska javnost je glo-»K)ko prepričana, da je sporazum s hrvati mogoč in da se ta sporazum tuđi definitivno doseže. Vsi odkrito izražajo, da je inijno potreben sporazum med Beogradom in Hrvati, Beogradsko meščanstvo z radostjo sprejema sporazum in odkrito pozdravlja dan, ko se ta sporazum doseže. Uverjeni so. da pozdravijo sporazum nele samo Hrvatje, marveč tuđi Slovenci. Po sporazumu se raz-blinijo vse iluzije naših neprijateljev, ki so vedno računali na globoko so-vraštvo med Srbi in Hrvati in ki so 'tako skušali preprečiti notranjepoli-ttčno konsolidacijo države. Večina vodilnih politikov je za sporazum z Radićem in hrvatskim blokom. Dm.ei, v manjšini se nahajajoči rdel polftikov, pa sDrejema vesti o sporazumu zelo hladno in rezervirano ter skeptično presoja realizacijo sporazuma. Sedanio situacijo raz-rootrfvajo ti krojri hladno, oprezno in fleloma nervozno. Radikalni postanci sn imeli v&rai ožjo konferenco. Kon-ferenci sn nn'sostvnvnli minfstrskl nredse'drrik Nikoh Pašić. vsi radijalni ministri, nekatcri narodni poslana in Č!ani glavne j. k., veČJnoma reekspedicije za Zagreb d. k„ 42 vagonov za Zagreb d. k. loco. 19 za Zajrreb* d. k. transit V Zagreba J. k. stoji 12$ vagonov za agreb d. k. loco, 101 vagon za Zagreb d. k. transit, 18 varonov za Sisak. V Zalogu stoji 98 varonov carinske robe za Zagreb j. k.« 117 vagonov za Zagreb d. k. loco* 101 vagon za vagonov za Zajrreb" d. k. transit, 114 vasronov 7,tt Sisak loco, sama reekspe-diclja koksa, m 31 vagonov za Sisak iransll Na ieE postajah Južne 2elezal- ce je stalo dne 29. septembra t. L vsega skupaj 2.175 natovorjenlh vagonov brez možnosti odpreme. V teh vozovih je natovorjen koks, lepenka, vžigala za rudokope, vagonski kosi, železni nosilci, jeklo, poljedelski stroji, steklo, premog itd. Državni kolodvor v Zagrebu in postaja v Karlovcu ne moreta sprejemati nikakih pošiljatev več. Delansko je to-vorni promet preko Zagreba, Siska, Karlovca, Capraga popolnoma ukinjen. Pri tem pa prihajajo še vedno novi reparacijski in natovorjeni vagoni iz Avstrije, ker d!rekc??a državnih železnic v Zagrebu objavlja, da ne obstoji nlka-ka omejitev prometa. Pa ne samo naše proge v Sloveniji so zatrpane s prazni-mi in natovorjenimi vagoni, namenjeni-mi preko Zagreba. Tuđi sosednje že-lezniške proge v Avstriji, zlasti Južne železnice do T.eibnitra, ^o zadelane. Bati se je, da priđe vsled tc?a do re-pre^alij, k\ utecmejo prizadeti n?^im podjetjem še hujSo, ogromnejŠo škodo. —r Hmel!. NOrrbfrpr, 6. oktobra. Pro-đatifti 50 ha], cene p^staiajn fvr^tefe. — Nflrnherjr, 7. oktohra. Prodanih 500 hni. fl-vahnf\ posebno povr»r?čevanie po felentm hmeliu, 500 do TOOO M vlSfe. —g Tinančnl r^Von m leto 1<>22 /2.1. ob'avl^a »TTradni lfste ?t. 105 v eelot! (na 21 stran eh). — *t Oferfalna dra?ba. V pNamf \v,*e-nfrsk^?3 odd^lka Hrnvske d!v!riiske obla-«H v IJublbnl vr?i1i se bo na din 31. okt. ob 9. dopoldne favna ofertalna drafba za pokrivanje 5trchc r rrr^zno opeko na rf-danem sMadi^ču st. XIII. na lhiblianskem polju pri Lfubliant. Proračun za delo rna-ša 119.585 dinnrjev. Po?;oii In proiekt zn to dra?br> razvidni so vsak dan v pisrrni in 2enlr«kes:a oddelka Dravske divizijske oblast! med urndnjm! uraml. — X Dobava vi'akov. Ravnate1?stvo državnih želernic v Sara.ieva razpisuje na dan 13. oktobra t. 1. ob 10. uri dcpoludne ofertalno liritnci'o s!eće dobave radnih vl-Jakov. Predmetni oslas je v pisarni trjrcov-ske in obrtniSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Dobava ovsa. Dne 12. oktobra t. I. ob 10. nr! donoldne se vr§! v intcndaturl komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija glede dobave 700.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pl-sarnl trgovske in ebrtniSke zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendaturi v Ljubljani interesentom na vpog!ed. — 8 Podraženje piva na Madžarskem. — Budimpešta, 4. oktobra. Pivovara© so zvfšale cene pivu za 40%. * — g Znfžanje izvoza na Madžar-skera. V aprilu je zna^al izvoz blaga, pred vsem ovsa in fižola, Iz Madžarske v Trancijo 5 milijonov frankov, v septembru pa samo 1.7 mflijona. Vsled velike draginje madžarskega blaga se je tevoz iz Madžarske zelo znižal. — s Stlnnes v Jugoslaviji. Budimpešta, 6. oktobra (Izv.) Iz ZagTeba javljajo: Slično, kakor je Stinnes skupno z Alpinsko montansko družbo ustanovil v Budimpešti železo-lndustrijsko družbo »rTero«, namera-vaio ustanoviti v Zagrebu »Zelezomontani-stični sindikat« z delniškim kapitalom treh mflijonov jugoslovenskih kron. Pri tem sln-dmikatu so udeleženi Stinnes, Alpinsko-mon-tanska družba, Nordijska Trjrovska delni-$ka drnžba z Eagrebškim »Transjugo« m hrvatska eskotnptna banka. naprednim oKa^miKom! V prestollcl nts> lepe Sloveniji se Je pričelo zopet živahno življenje. Na ljubljanski univerz! se vr§i inskripcija, alma mater Labacensls kliče akademsko omladino na delo v novem šolskem letu. Od vseh strani naše Sirne domovine se zbira mladina v kulturnem središču Slovenije, da na-daljuje oziroma prlčne s svojo strokofno izobrazbo na posamnTh fakultetah. Ljubljana dobiva polagoma lice vseučiliskega mesta. Tri leta so že pretekla, odkar se vrše predavanja na ljubljanski univerzl in mnogo lepih uspehov Ima naša alma mater zazna» movati v tem kratkem času. Majhen Je nai iugoslovenski narod« na-Sa mlada, koma] ustvarjena država pa je velika, mnogo, mnogo polja je še nerazora-nega. Tu kliče domovina in narod pred-vsem Tebe, akadem. omladina, da primci za plus in rastaviš vse svoje telesne In du-Sevne moči, da bo postal naS narod duševno močen in vztrajen. izobrazlti sa moramo, kafti Ie izobrazenemu narodu pripade lepa bodočnost Skrb za Izobrazbo naroda pa mora prevzetl intellgenca. Da bo pa tej na-logl intelisenca kos, mora biti duševno sama dovolj izobražena in močna. Napačnega mnenja ste, tovarlSi akademiku £e mislite, da ste s tem, ko ste uspe5-no Izvršili svoj« Izpfte, ft storlli svojo dolžnost Narod ta domovina zahtevata več od VasI Sa] smo državi toliko zahvale dolini za njeno podporo pri našem Studiju. Vzzajamo tamo sebe v poitene, požrtvo-valna, značajne In energične može-delavce, polet tega pa pojdimo med ljudstvo, da ga poučimo in nm pokažemo pravo pot ka-tero na! hod!, državo pa oprostimo vseh njenih fkodljlvcev, kl preže noč In dan, da razmilio v svoji slepl strankarskt strasti to, na čemer sa Je zidalo brezStevilno let hi kar ie zahtevalo ogromnih žrtev. Koliko dela, nad vse važnega In nujnega nas caka, nas. ki smo ali bi morali biti nade troiedi-nega naroda. To delo pa borno najlažje opravili« če borno doyolj organizirani Or- ganizacija nam bo uspeino pomagala pri napredovanju programa, ki si ga postavimo Pomagala nam bo pri izvrsevanju njegovih idei. Jugoslovenski nacljonalizem, napred-nost in svobodomiselnost so načela naših naprednih akademskih društev. Jugnslo-vensko napredno akademsko društvo »Jadran«, naslednik dunaiske »Slovenije«, In bivši graSkl akad. društvi, J. a. d. »Triglav« in zopet oživljeno j. n. a. d. »Tabor«, sle-dijo v sigurni orijentaciji tem načelom. Ta napredna akad. društva si hočejo razdelitl ogromno delo, ki je naj vr§I napred. akad. omladina v Ljubljani, zbirajoč se pod pra-pnrom svobodomiselstva v skupnem, neiz-prosnem boju proti vsakemu reakcijonar-stvu. Vas tovariše akademike, ki ste na- lega mišljenja, posebno Vas, kl (utite sokolsko, vabimo v svoje vrste, da nam po« magate pri skupnem delu za narod In domovino. Tovar ISU ne iščite v naših organizaci-jah materijelnih koristi, otresite se že ven-dar enkrat one duSevne Iencbe in brezbriž-nosti, kl oremogečata vsako resnejše stremljenje! Bodite uverjeni, da za tovari-Se, ki bi ne popriieli za kulturno delo In bi zasledovalt Ie osebno dobrobit, v naših vrstah ni mesta! Za odbor J. A. D. »Jadran*: Jurist Stojan BaJIč, tč. predsednik. — Za odbor: J. A. D. »TriRlav«: jurist Ervin Me I a k, tč. predsednik. — Za odbor J. N. A. »Tabor«: filozof Branko H u s, tč. predsednik. Pclltl&ie ossfl. = Pre^Lrei v naši notranil politlki. Po vesteh, ki dohajajo iz Beograda in Zagreba, ni več dvomiti, da se pripravlja velik preokret v naši notranji poli-tiki. Iniciativo za ta preokret je dal, kaker je razvidno iz poročil, Ljuba Davidović, ki je po svojem odposlancu Pavlu Anrjeli'-u slepil v stike že pred zajrrcMkim kongresom s predstavite1]! hrvatske^a b'oka in Stjepanom Radićem samim. Sele ko je vide!, da so ro-pninnia z Radićem in njcprovlml 5oml-^lieniki deloma uspela, se je odločil za pot v Zajrreb in za udelcžbo na za-rrrcb'skrm korjrresu. Čisto gotovo je. da bn fednt. ko se mu je obnr^el prvi po-skiiK, skupni z?.poče^o delo izvest! do u*t>e?nrcra knnca. Ker Ie na?M njegov na?rt. da izmiri Reorrad z ZajrreboiT! ter ?7?o?i \t notranje potiče nesrr^n! v.^/ntct-0.»rh^ki ^nor. cnodnnr?»riiTTi s Hnr?t' n^Trtr^o?. V*oVT#»r '**. i^^v^ar> p^ fr>, M nelrosrfb'e-Ti. Or^o^itev v tem ^rpr^. ?arfti n»m dore^e ?e fntri??r1f dan. O* te od!o?Trve fe nrfvlsen nada'fTif rar^Toi na?e notranje krize. Ako zrnajta T>avi-dovićeva struja, o čemer n! mato ne dvomimo, izbrunne takoj vlađna kriza, k! bo imela dalekosežne posledice v n??l notranji politiki. Vsa znamenfa srovore, da je tno? b"o"do5no«t! Ljlrb'a Davidović. Davidovifu bo poverjena naloga, da !zvede sporaztim s fTr\rati. Ta sporazum pa se more izvršiti s?»mo — z rev!zi|o ostave. Zakon o ra*f1e1!rvi države v oblasti je $ tem definitivno pokopan. =r Na rbr*r demokrafstre neti in pokali so samokresi. Manjkale so samo še strojnice. Več fantov je odneslo pnsmojene lase. TovarnlSki delavec Janez Budnar pa se ni zavaroval proti krogljam in ga je za-dela v prsa In roko. Težko ranienega so prepcljali v bolnico. Pri strel:nn;u je poka-zal najveČjo izvežbanost neki Jože Dešnr Iz DobruSe. Slednjl je tuđi Rudnnria v?el na muho. Finale ćele bitke se ho konćal pred sodISčem. — Štorklja na tozu. Delavko K. je vče-raj, ko se je pel'ala v bolnico, na vozu prehitelo in povila je krepkesa kričača. Značilno je» da so morali skoraj pol ure klfcati nočnega vratarja v bolnici, da je odprl vrata. — Senzacionalna aretacija. V Velikem Bečkereku le bil aretiran mestn! ^d^-ivnik, ki Je cbdoižen. da Je izvr?il pri desetih žen-skah nedovoljene operacije, — nirija : Starm 14, (Dunaj) 6 : 2 (2 : ). Ilirija je pri včeraišnji tekmi z dunaiskim »Sturmom« zaslužno zmaga-la. Moštvo je bilo v isti kondiciji, kakor smo jo videll v igrt proti »Gradjanske-muf. NajboljSi del moštva je bil vseka-kor napad in njega najopasnejši napa-đalec Vidmajer, ki je igral včeraj levo zvezo. Vidmar je igralec, ki ga odlikuje nenavadna prodorna sila. Njegovi prodori so včasih tako siloviti, da ga ne zadrže trlje igralci. To se je videlo osobito pri prvem goalu, ki ga je zabil kljub temu, da ga je vratar momentano ubranil in so ga zadržavali dva branil-ca in en krilec. Tuđi ostali napad ie bil dober, samo Pevalek TI. je malo preši-bek za krilo, odlikujejo ga pa lepi centri. Vrsta krilcev ni zaostajala za napadom. Obra brata ZupanČiča II. in III. sia izvrstno podpirala tako napad kakor obrambo, Dolinar pa ne zna pokrivati svojih nasprotnikov. V obrambi je bil dober Beltram, med tem ko je bil Pelan v goalu malo zaposlen. Diktirani enajstmetrovki pa radi blatnega terena pred goalom ništa bili ubranljivi. Na igro je tuđi precej vplivalo razmočeno igriSče in so radi tega mestoma nastali komični prizori- Pri Dunajčanih je uga-jal srednii krilec, ki je zelo tehničen igralec. Tuđi obramba je dobra, med-tem ko v napadu ni enotnosti in tuđi pomanjkanje udarcev na goal je bilo opažati. Duša celega mostva je bil vratar, ki je rešil nebroj težkih situacij. Igra se je vršila v živahnem, ostrem tempu in zlasti v drugem polčasu je bila polna napetosti. Prvi polčas so gostje tako žilavo branili, da je ostala igra v tem času neodločena. Nišo pa mogli vzclr-žati tempa, ki ga jim ie diktirala Ilirija v drugem polčasu. Goale za Ilirijo sa zabili: Vidmajer 3, Učak 2, Oman 1. Tekmo je sodil g. VodiŠek precej objektivno, samo glede offsida je mestoma prenatančen. Publike je prisostvovalo okoli 2500. Želeti bi bilo, da Ilirija po-vabi sedaj proti koncu sezone tuđi nekaj resnejših konkurentov. Kolesarske dirke so se radi skrajno slabega vremena morale preložiti na ugodnejši čas. — Zagreb, 8. oktobra. Concordia : Hašk 6 : 2. Concordia se je revanži-rala za enaki poraz od Haška v pomlad-ni sezoni. — Konjska dirka v Beogradu, Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Včeraj ie bila velika konjska dirka, katere so se ude-ležili oficirji vseh garnizij. Od Palanke do Beograda v razdalji 80 km se je vršila dirka. Kot zmagovalec je bil poroč-nik Petar Seruga. Dirki sta prisostvova-la kralj in kraljica. Kralj je podaril zma-govalcu zlato dozo s svojim monogra-mom. — Utrka mm Semraerinf«, najveće prl-redienle medjunarodnof značaja Austrlskog Automobliskoc Kluba, obđržana ]e 24. IX. Pobjeditelj je ostao rfoerner na Đenzu sa Contiental-Corđ-obručjem. On Je bio najbrže svih ratreda te si Je osigurao prvenstvo za nagradu Semtnerlnga, koju si Je lr-vojštio kao dvokratnl pobjednik a tri uzastopne utrke. U ostalim razredima automobila 1 motorkola usp'elo ja Continental ob-mčlu polučiti velik broj đaUnih prvih m)e> tta. Od dosada prlredjenih utrka na Sem-meringu več je 7 puta pobjedio Continental nafnooe^ša poroCiSa. Orllentsba mirovna Konfer snea se sestane 1. mmftb — Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Po-ročila iz Pariza vele: Položaj v Mali Aziji je ncizpremenjen. ZavezniŠke čete še vedno zavzemajo pozicije v Carigradu, na Čataldži, v Galipolju in sedaj se odpošiljaio oddelki na Marico. Odstranjen je vsak kontakt angleških čet s kernalističnimi. Da zabranijo spopad3 ned Grki in Turki, bodo zavezniške čete zasedle gotovo nevtralno cono ob Marici. Po najnoveiših poročilih namerava-jo zavezniki predlagati, da se orijent-ska mirovna konferenca skiice že 1. novembra. Zavezniki pa so odklonili predio^ akngorske vlade, da bi bil sedež konference v Smirni. Zavczniki so bolj za kako drugo nevtralno mesto, pred vsem za Scutari v Mali Aziji. I. del: Razprava o finančnih, voja-ških in gospodarskih problemih, ki za-devajo Orijent. Na diskusijo teh problemov bodo povabljene poleg zaveznikov (Anglije, Francijc. Italije in Japana) tuđi neposredno interesirane države Romunska, Jugoslavija, Grška in TurSka. II. del: ProMera svobednih morskih ožlii. Zavezniki bodo predlagali, da pre-vzame za^čito morskih ožin Društvo narodov. Na ta del konference bodo pozvane tuđi druge v tem problemu interesirane države, tako Rusija, Bolgarska, Ukrajina in Gruzija. Ministrski predsednik Poincarč ie izjavil novinarjem, da se orijentske mirovne konference osebno ne udeleži. Zavezniki bodo odposlali na konferenco diplomatične zastopnike in primerno Šre-vilo strokovniakov v oriientskem vpra-šanju. — London, 8. oktobra. (Havas.) Med Polncarćieni in Curzonom do-seženi sporazum glede Trakije je britanska vlada odobrila. — London, 8. okt. (Izv.) Ob 23. po končani seji ministrskega sveta je bilo oficielno objavljeno, da je dosežen sporazum md Poincare1 jem in Curzonom in da se Grki pozovejo, da izpraznijo vzhodno Trakijo. — Pariz, 8. oktobra. (Havas.) Na konferenci zaveznikov je bil na-čeloma dosežen sporazum glede Trakije. Izpraznitev Trakije se izvrši v treh etapah: 1. Takojšnja izpraznitev od strani errškegra prebivalstva in srrške vojske. 2. Mesec po iz-praznitvi zasede Trakijo tnrška žen-darmerna in trunke oblasti prevza-mejo upravo. 3. Po zakHučk« miru Ima otomar«ka volska pravico, da prekorači morske ožine In vkoraka v Trakl^D. S tem momentom preide Traktia popolnoma pod tursko suverenost TRAKUA SE PRIZNA TURCUL — London, 8. okt. (Izv.) Lord Curzon je prcdložil vladi v odobrenje predio?:, ki je bil sporazumno sprejet na sestanku z ministrskim predsednikom Poincarćjem gkdc Trakije. Vzhcdna Trakija se prizna Turkoin. Zavezniki pa so odklonili zahtevo an^orske vlade, da zaseđejo Trakijo turSke čete že pred mirovno konferenco. Povratek Trakije Turski se izvrši sele po odobrenju mirovne pogodl;e. — London, S. okt. Czv.) Po oii-cijclncm poročilu je dosežen med Poincarejem in lordom Curinom sporazum tuđi v tej smeri. da rrpra Grška vzliodno Trakijn izprazniti. — Pariz, 8. okt. (Izv.) Na se-stankti Poincarćja, Curzona in ita-lijanske.^a poslovnega odoravnika Galllja je bil v soboto dosežen po-poln sporazum v \-prasanjn Trakije. Točke sporazrma zadevajo: 1. Izpraznitev Trakije od strani Orko^ tekom 8 do 10 dni, 2. Po izpraznitvi se uvede turska uprava. ZavezniŠke čete zasedejo vzliodnn Trakijo, dn preprečljo evertuelno akcijo ^rške vojske. 3. Pred sklepom mirovne, pogodbe nr smcio priti v nevtralno cono in v Trakiio kemalfstTčne ^ete. Zaverniki Ta.^cde.io poziciie v Cx\ri-gradu, na Čataldži in ob Marici. VENIZFLOS JE PRIPRAVLJA I2ROCITI TRAKIJO TURČIJI — Pariz 8. okt. (Izv.) Venizelos le konferirai z ministrskim predsednikom Poincarejem. Med drupim je Venizelos formelno izjavil, da se Orška lahko odreče vzhodni Trakiji in da se vzpostavijo me je 1773 leta 1914. Venizelos pa je med drugim zahteval. da Turki popreje ne zase-dejo Trakije. dokler se ne izvede iz-selitev trakijskih Orkov. Venizelos ne zahteva za narodne manjine no-benih grarancij. Orška lahko kje dru-gje naseli okolt 200.000 Grkov, K sedaj bivajo na ozemlju vzhodne Trakije. ZAHTEVE ROMLTNSKE GLEDE TRAKIJE. — BukareŠta. S. oktobra. (Izv.) Ro-munska nadaljujc diplomatično akcijo v' smeri ohranitve statusa quo na Balkanu. Med dragim predlaga Romunska npostavitev nevtralne cono med Bol-sarsko In Tursko. Ta cona naj bi bila pod zaščito Društva narodov, kakor Dardanele in Bospor. Romunska vlada odločno demontira vse vesti o mobilizaciji in vojni akciji Romunske. VPRASANJE VOJNE ODŠKODNINE NAŠI DRŽAVI. — Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Iz Pariza se ie povmil minister pravde dr. Laza Markovič. Kakor znano, je minister dr. Markovič vodil daljša pogaja-nja z merodajnimi franeoskimi krogđ glede vprašania naše vojne odškodni-ne. Minister dr. Markovič poroča na današnji seji ministrskega sveta o svojih uspehih. Kakor znano, je popreje minister dr. Markovič vodil pogajania tndi z avstrijskim pravosodnim ministrom na Dunaju glede sekvestrov. V tem vprašanju ni prišlo do sporazuma. Podpisan je bil le protokol, da se sesta-vijo od obeh vlad zadevni novi pred-logi. NOVA CEŠKOSLOVAŠKA VLADA. Vlada stabilne državne politike. — Praga, 9. okt. (Izv.) Imenovanje nove koncentracijske vlade pozdravljajo vsi listi vseh češkoslo-vaških strank z največjimi simpatija-mi. Soglasno izjavljajo, da predstavlja nova vlada stabilnost državne politike Ćeškosiovaške republike in da daje garancije, da se rešijo naj-važnejši gospodarski in politični problemi. — Praga, 8. okt Predsednik republike je danes dopoldne sprejcl voditelje koaliranih strank. Predsednik je podpisal listo vlade. Novi kabinet je sestavljen tako-Ie: Ministrski predsednik Sve hl a (agrarec), zunanji minister dr. Beneš, notra-nji minister Malypeter (a^ra-rec), narodna obrarnba U d r ž a 1 (agrarec), pravosodni minister D o-1 a n s k y (ljudska stranka), finančni minister dr. R a § i n (nar. demokrat), prometni minisetr S t r I b r n y (nar. sođalist), minister za prehrano dr. Franke (nar. soclalist), prosvetni min!ster Bechyne (soc. demokrat). Dolfedelsk! minister dr. Hod-ža (slovački ajrrarec). trgovinski rrfnfster dr. Novak (narodni de-mokrat>, minister za javna dela S r-b a (soc. demokrat), minister za so-Haino skrh Habrm«n (soc demokrat), minister ra zdravstvo flr. Šramek (klerikalec), minister za pošto in brzojav T u c n y (soc. demokrat), minister za unifikacijo dr. Markovič (slovaški soc. demokrat), minister za SlovaSko dr. Kal-lay (iz\ren strank). . Borzna porodila. - — Curih, 9. oktobra. (Izv.) Predborza, Zagreb 2.—, Berlin 0.225. Budimpešta 0.21, Milan 22.95, Praga 18.45. Dunaj 0.0075, Pariz 40.95, London 23.64, Neu-vork 5.345. — Zagreb, 9. oktobra. (Izv.) Zakiju-ček. Devize: Curih 11.72, 11.82, Pariz 4.715, 4.765, London 275.50, 280.50, DtinaJ 0.0S5, 0.00. Berlin 2.52, 2.82, Praga 213.50, 21&50, Trst 2.67. 2.71, Newyork 62.50. 63.50, Br-dimpeSU 2.40, 2.7a Valute: dolarji 61J0,- DruStoene oestt. — Društva državnih plsarnišklh urad-nlkov šlrša odborova se je se vrši v torek dne 10. t. m. ob 8. zvečer v mestni posve-tovalnic!. — Društvo stanoTanJskfh najemnikov tm SlorenUo, opozarla, da se vrši prihodnla javna odborova seja v sredo dne 11. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisama daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije. Sv. Petra cesta št 12. pritllčje, desno. Poizoedbe. — Dotična oseba, katera Je v četrtek v dolenjsketn (kočevskem) vlaku v kupeju drugega razreda vzela zavitek z naslovom, nai ga takoj vroe, slcer se bode policijsko postopalo proti njcJ» ker je oseba dobro znana. — Llstaica z večlo vsoto denarja je bila Izgubljena na iužnem kolodvoru 7. t. m. ob 18. na peronu poleg trafike. * Dotična oseba se opozarja, naj nemudoma vme list-nica ker je dobroznana, na naslov, k! se ft nahajal v nil, ali pa na upravo lista. — Zcubila |e v soboto od enčetrt da frfCetrt na 7. ffma Crbežnfk slvoriavo boo, podloženo s crno svilo, od Trubarjeve nli-c« Ce« Sv. Jakcba most, po Trnovskem pristanu. Pošten najditclj se prosi, naj jo oddt orotl dobri nagradi v trgovini A. & C Skabeme, Mestni trg. | Glavni urednik: KASTO PVSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: Valentin Kopitom Stran 4. »SLOVENSKE NAROD« &"* ]0- oktobu 1922. ?fev. TvO isče bančni urednik meblirano ali pa prazno sobo v h!L.ii i glavn•* poSte ali pa Kon^resnega ti&a. Pouudbe j><'d »Zvczda 85^O"^na upravo Slov. Naroda. jsrarantirano ik'biv, suho, mcs^no > 8u-,d-kim, frsnko vsaUa postaja Slovenije K 900 zi\ 100 kg dubivljaia vsnk čas PUKL & VERCE, SoStanj. 84C6 ll?c3fJ yll^i3^*n III iiii« JiaiCi illifiuvO uiiil iar'ana tn cepijmfl. dostavlja v vsaki množini na dom Jer2i»či6 A., Kar- !>v>ka cesta 8. 8195 Spreiime se gospodična ki ima vesei;e do ti^ovine in zna ko-rcspondenco, za Ljubliano. Hrana in stanovanje v hiSi. Naslov povc uprava Slov. Naroda. '8498 Klasična automobilska dirka, prirejena od Austrijskega Automobil-skega kluba 24. soptembra 1922 Sms^raiflc Sšfirser na Be^zn s ^P* €©&?!!NEiiTALOM 'WB Najhltre'31 vseh r^zredor. Dobitnik nagrad dirka Scannerlng 1922. Prvi do 1, 1 L. Zyl.-Ihn. Oraf Kolowrat na Austro-Daimler-Sascha Prvi „ 1,6 „ „" „ Kirchner „ Pnch Dingi „ 1, 6 '„ „ „ Weiss » Pucli Prvt „ 4, 5 „ „ „ Schenck „ Austro-Daimler Prvi « 1? 5 „ „ ., Oraf Kolo\vrnt , Austro-Daimler-Sascha Prvi „2, „ „ „ Wetzka „ Austro-Daimler Prvt preko 3 „ „ , Hoerner „ Besz Tretji 3 „ „ , Jocrner „ Ose! Prv! „ 500 ccm „ Schuster „ Wanderer Eruf?! do 350 ccm Tenni^kait O-Rađ €ss5tfH®nSa8 ptsevirsatiita ^^ Dirka na Sc-:nerin? Generalno zastopstvo: Vž&for 3ohinec, Ljubljana, V??r*jr P^ifa^sks cesta 5 ^**SJr Zahvala. j VsL-n:. ki so izkazali dragemu pokojniku | Antonu Jurkiču paramikn poife SkoL Iclsa { posiednjo čast, se najtoplejše zahvaljujemo. f Posebno zahvalo smo dolžni čast. gospodu žtip- 5 niku ;:a tolažbo ob smrtni postelji, zastopnikom po- I šine uprave in društev, uradništvu peste Skof. Loka | za skrb ob njegovi smrti, gospodom pevcem za gin- i ljive :::ritostinki, „Sokolu" in požarni brambi ter vsern I darovalcem krasnih vencev in cvetja. | Končno vsem, ki so spremili pokojnika na nje- I govi zadnji poti. I Sv. Ivan pri Trsta, dne 9. oktobra 1922. ! Zalsioče sestra "n ostali sorođnlkK I _ _____ 5 Tužnim srcem javljamo vsem sorodntkom, prija-teljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena soproga in mamica, gospa previđena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb se bo vršil dne 10. oktobra ob 2. popol-dan z Lepeza pota št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. ( Ohranimo ji prijazen spomin! J V hiUlliani, dne 9. oktobra 1922. | Um soproo in rodama Znljn. j V globoki žalosti naznanjamo vseni soro-dnikom, prijateljem in znancem, da je j naš ljubljeni soprog, cče in tast j n^ađisik Savčne administracije danes po daljši težki bolezni v 48. letu j starosti v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v to-rek, dne 10. t. m. ob pol 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče Sv. Križa, i Bodi mu blag spomin! V Liabl|ani9 dne 8. oktobra 1922. | I Umu rodbini Peče is Skef. I 1 ______ .i Ženitna ponudim. Trgovec, star 25 let, s 3 ir.iiijoni pre-možć-nja, se želi seznaiuti radi pozacše žeuitve z buljšo gospodično, ki ima večj^ pretnoženje aii trgovino. Ponudite pod .Velika sreča 6511* na upravo Scven Naroda. bol\ Sgmcstojna liuhorlco z letnimi spričevali se išče za 1. no-vemher. Naslov pove uprava MOvcn Narodn. 8521 na vagone se dnbi najtolje pri lift. Di- ntlćt Zagreb, Jurišićeva ulicri 2 1. bol- ~lk "tepS" teiiii ITigtiiiiSi datie vsakovistne mlinske poirebščinc, kamena, ćistilnica 2a zdrub. velik triier >.& čišćenje žita jeimenice itd. Nadajs jannenik i'venecijanat) kompletno ter vretena cirkulari.ih Žag {C ikularsas;**-Spmdel) odda lirma Ant. GRUNDNER, Polj^ane, Slovenija. 8520 Za danse! Prodam dva zeio dobro ohranjen.i kosinma. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 85>O8 Kmetilsko rn^rn h'2 oralov, zidana hiža z o'-o.,> knta, c;osp. poslopje se proda za 42t'.000 K. 15 km od Kočevja. — Kafi 1 l.ieznik, Celje, Dolgo polje 1. 8514 oblcke, vrhnje jope, bluze, otroške oblcke in crna svilena oblcka. S:ari trg 28-il levo. •licv mebSirano sobo m plača dobro. Pmudbe na .L'nivers.i* na ime Verno7za. ?4S4 Spreime n brusač (polirar). »Tribuna", Ljubljana, Knrlovska cesta i. 8497 Iščam v sredini raesta. Ponudbe pod .Ćedni sobi S503* ra upravo Sloven. Naroda. Eđor ođstopi sc'jo fn kuhinjo v Ljubljar,:. dobi dobro nagrado. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8505 Bifei ^jjBg^iig^csaaaž^g^T^ia^^^BELi ^Kk ^V kupuje hUm Serrer & F.omi., za rezanje zelja imam na prod-zj. Gena po dogovora. — Oneknrskrj cesta «"^4. Trnovo. Ignacij Marenko. M9'J srerinie starosti, dobro izveSbs-'a vvs> kem hiŠ.iem delu, v po^oć gosportinji k 2 osebama. Satno d(»l se po utrodni cen' odda. i\;rfiovila s^rejme I. Razboršek, Šmartrm pri Litiji. Ć377 ~!ziip|sn ta]lgfli?fldJB~ ie ižče na ureditev knji^ovodsiva zr. l%.opt»!vinnske ure. Reflektna se samu nn dobro, samostojno moć. Nastop trikoi. Naslov pove upsava ^ !ovenskei>.< Naroda. 8-101 za promeaadne in športne obleke v boprati izbiri H#£2li. ii..w„,^i'ilij McsiDt tro 10 fe£; #: ^ .*n4 ^2 »p5 otroški sklopni sto', prvovr^ten origin. ti:;;»e!ov gramolon (2 peresi) s 45 p!o-ščanii (Caruso, Slezak itd.) Sodn< ulica žt. 1, H. naistr. levo, od 2.—3. pop. SollcSim zaajihna rodiiisa tSČe. za takoj v strni ali i.o.m zj^rsd' : stanovanje z 1 ali 2 sobama s kuhinj■>. nli se na kupi slanovrvje s pohfttvorr. vred. Tuđi se išćl- majhen iokrd. Posredovanje se deb o nagradi. Naslov y.r-.-uprava Slov. Naroda. 8407 liđiilluj. ili v^ suha, so nodajajo na d'tjbno in debelo. Sp. ŠS^k^j Re:niinh-^u3ova gospina £7. '409 Frođa ss 7. 9 stanovanji ni Selu 49. Vpraiat? v Vodmaiski ulic. 4 a. 8416 iifHjeriih 5uk.ij:čev (rekclcev) od 3500 ;■■' dalic se pnporoča. Gg. trgovcem zn.;tc popust, kristjan Prcmru, krojač, Kran M imM sa o!roD2 v irtastih vrečab, frar!;o vsaka poit.i'.*? v :."!ovcn:ii "i K C SO, nri va^or:-.Kerr. od-emn K 9. Nndalje krmilna moka trar.ko vsaka costaja K 12. Naslov pove uprv.\,i Siov. Naroa^. fZnnrnk.-:.'* 8*il7 že rnbl;en rnćrsS strof zs s^iiSia-n^s stresne opeke »'Z:rom:: Lpic;-rnejri de!avc.i zn epe.^rskl cbrat. ki bi ime« tak stroj. Naslov pove uprava ?!. N.»rod.?. * 851P i; i t. * d ha? p fi rrr^l« zea.liisča se prod.1. Kr:po8 ^'ad> solldea p.ovori več jezikcs', bil zaposlen doma ni v iiio/.ernsi.'L:, i5*v: takoj v Lj-ib'j^ni priii!trne rluzbe v ka var ni -*li restav-ranu. Takcj buko položi 50.000 K k«v-iiiie v gotov.ni. .\a razpoln^o na hf.!i?e referenci. Pontidbe pod .I^vcija S4(:a' i;a upravo Siov. N:iroda. ^46G Šivciai slv$l se prođi. Kjo, puve uprava Sloven. Naroda. * **3S0 za pisnrni'!. ♦ dela iščern za tV o ^:;; naMoc D. bri r saiji z ve-'jo prakso imn o ured ost. Plaća po dojp-.voru, — Fran Kcvnikar, mestai tc^arski moi^ter, I-f -Iiartova ulica 23. 845S Zo učenen u trgorino bi siopi! zdrav i ti rncix.ir: faru 7. de2_le, star 15 let, ki je izvišfl t: dobrim us č-liOiii I. raz. reaike :n :mu v. 1-ko vesrljc ^a trirovino. Na'raje bi ?el v mesio. ^oiiuilbe pod wUčen<:C 83^1' na unr. Siov. N'.irod-i. P381 /c!i priii koi tov.;r;-:c.i o-' om:* c!: /po-.c.i v boijšo ćrvžir^ Govori f. vinko. nemšk ., il.i!ijnnb:\u in t traneosko. Vešca je tuđi gO5::eu^i:i. '«n i.::u,.n: ne jn'-^a v.-■■/' r-sll! nn-.bt; pod .Tovari5 ca 83?3" na t-3lov. N'j'o.13. i■&'£#taH* ■ ■•- -^ pf den, 35 let btar, o*'enien, b:?J o': lice st.il^e s'--žl>e. Ponivl^e »■ d . n-j-slj:- S'^4" ra upravo bi. N/r. • ' C^L