Leto XXIV., št 212 rOHUllil pBtaDI t gumfUM Postgebiifat bos bezafalt Ljubljana, sobota 16, septembra 1^41 Preis — Gena 1- C Upnivnuštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica S. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inserauu oddelek; Ljubljana, Puccinijeva ali- ca 5 — Telefon St. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ Računi: a Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št 5. Telefon št 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo. Felndllclie Briickenkopfe am Albert- und Maas-Schelde-Kanal weiter eingeengt Einbriiche in Vorfeldstellungen des Westwalls — Hafenstadte an der englischen Sudostkiiste im schweren Feuer deutscher Fernbatterien — Riicksichtsloser Feindeinsatz In Italien — Nur geringer Gelandegewinn — Envarteter sovvjeti-scher Grossangriff im Nordabschnitt der Ostfront — Praga nach harten Hause- kampfen verloren Aus dem Fiihrerhauptquartier, 15. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Albert- und Maas-Schelde-Kanal vurden feindliche Briiekenkopfe dnreh eT-folgreiche Gegenangriffe unserer Truppen \veiter eingeengt. Zuischen Maastricht und Aachen setz-ten die Nordamerikaner ihren von starken Panzerkraften unterstiitzten Grcssangriff f«rt. Maastricht ging verloren. Siidlich und siidostlich Aachen gelangen dem Gegner Einbriiche in Vorfeldstellungen des West-ivuJles. Die schweren Kampfe, bei denen am gestrigen Tage 40 feindliche Panzer abgeschossen vrurden, dauern mit unver-niinderter Heftigkeiit an. Auch inm Kaum von Nancy und vor der Burgundischen Pforte \\ird vveiterhin er-bittert gekampft. Von den befestigten Hafen und Stiitz-punkten an der Kanal- und At3ant5k!custe vverden auch gestern schvvere aber erfolg-r« iche Alrvvehrkampfe gemeldet. Vor dem brer.nemlen Brest, vor Boulogne und am Cap Gris Nez eriitiien die Angreifer beson-ders hohe Verluste. Seit mehreren Tagen liegen die Hafen-stiidte an der englischen SiUlostkiiste im sr hvveren Feuer deutscher FernkampfBat-terien. Sicherangsfahrzeuge efnes deutsclien Ge-li i s versenkten nordlich der vvestfriesi-s( hen Insel Texel ein britisches Schnell- boot, »i Italien sctzte der Gegner im Adria-absehnitt seine Versuche fort, unsere Stel-lungen a pennin noch vor Sintritt der Sebi* eht\vetter periode zu durchbrechen. Unter riicksichtslosem Einsatz von starken Inffuiterie- und Panzerkraften rannite er bis in die spiiten Abendstunden gegen unsere Alnvehrfront an. Im Verlauf der harten Kiimpfe konnte der Gegner bis auf einen Einbruch bei Coriano nur geringen Ge5uniWev--Uin erzielen. Auch nordlich Flo-rer/ seheiterten alle von starker Artlllerie ursien»t(it>:ten Angriffe. ortliche Einbriiche vvimlen jm sofortigen Gegenstoss bereinigt. Im siidlichen Siebenbiirgen imd im Nord- teil des Szekler Zipfels \vurden zahlrddhe sovvjetische Angriffe zerschlagen. Bei Sanok und Krosno scheiterten eraen-te Anstrengungen der Bolschewisten, unsere Front zu durchbrechen. Eine En. bruchsliicke wurde ifti Gegenangriff ge-schlossen. An der Weichsel nordlich Sandomlerz beseitigten Grenadiere und Pioniere, unter-stiitzt von Heere-Sturmartillerie und Wer-fer in mehrtagigen harten Angriffskampfen einen feindlichen Briickenkopf und ver- Sovražnikova predmostja ob Albertovem prelivu in prelivu Maas-Schelde nadalje zožena Vdori v prednje postojanke zapadnega južnovzhodni obali pod težkim ognjem obzirni sovražnikovi napadi v Italiji — kovani sovjetski velenapad v severnem gubljena po hudih Fiihrerjev glavni stan, 15. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob Albertovem prekopu in ob prekopu Maas-Schelde so naše čete z uspešnimi protinapadi nadalje zožile sovražnikova predmostja. Med Maastrichtom in Aachnom so nadaljevali Američani z močnimi oklopniškimi silami podprti velenapad. Maastricht smo izgubili. Južno in jnžnovzhodno od Aachna se je posrečilo vdreti nasprotniku v prednje nichteten die Masse von zwei verstarkten vestfalske postojanke. Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljnjejo težki boji, v katerih je bilo včeraj uničenih 40 sovražnikovih oklopnikov. Tudi na področja Nancyja in pred Bur-gundskimi vrati se nadalje ogorčeno borimo. Z utrjenih luk in oporišč ob Rokavskem prelivu in atlantski obali so poročali tudi včeraj o težkih uspešnih obrambnih bojih. Pred gorečim Brestom, pred Boulognom in ob Cap Gris Nezn so utrpeli napadalci posebno visoke izgube. Nemške daljnometne baterije že več dni močno obstreljujejo pristaniška mesta ob angleški južnovzhodni obali. Zaščitne ladje neke nemške spremljave so potopile severno od zapadnofrizijskega otoka Texel britanski brzi bojni čoln. V Italiji nadaljuje nasprotnik v jadranskem odseku poizknse, da bi prebil naše postojanke na Apeninih še pred pričetkom slabega vremena. Z brezobzirno uporabo močnih pehotnih in oklopniških sil je napadal do poznih večernih ur našo obrambno bojno črto. Med hndimi boji je nasprotnik razen vdora pri Corianu le prav malo napredoval. Tudi severno od Florence so se izjalovili vsi z močnim topništvom podprti napadi. Krajevne vdore smo očistili s takojšnjimi protisunki. Na južnem Sedmograškem in v severnem sowjetischen Schiitzendivisionen. Zahlreiche Gefangene vurden eingebracht und 161 Ge-schiitze sovvie zahlreiche sonstige Waffen erbeutet. Im Kampfraum von Warschau ging Praga nach harten Hauserkampfen verloren. Nordostlich der Stadt wurden heftige feindliche Angriffe abgevviesen. Nordwest-lich Lomscha setzten sich unsere Truppen nach schvveren Kampfen auf das Nordufer des Narew ab. Im Nordabschnitt der Ostfront traten die Bolschevvisten mit iiber 40 Schiitzendivisionen und zahlreichen Panzer- und Schlacht-fliegerverbanden anf breiter Front zum ervvarteten Grossangriff an. Trotz des iiberlegenen feindlichen EinSatzes an Men-schen und Material vereitelten unsere Truppen in harten Kampfen, von der Luft-vvaffe hervorragend unterstiitzt, alle Durch-bruchsversuche der Sovvjets. Einbriiche vvurden in sofortigen Gegenangriffen auf-gefangen und abgeriegelt. Deutsche Kampf- und Schlachtflieger-kriifte bekampften bei Tag nnd Nacht mit gutem Erfolg sowjetische Marschkolonnen und Verkehrsziele an der Ostfront. Sie zer-storten vor allem int Kampfgebiet der Kar-pathen und bei Modohn zahlreiche Panzer und Geschiitze und iiber 100 motorisierte Fahrzeuge des Feindes. In heftigen Luftkampfen und durch Flak-artillerie der Luftvvaffe vvurden am gestrigen Tage 99 sowjetische Flugzeuge abgeschossen. An der Kandalakseha-Front wehrten unsere Naehtruppen auch gestern vvieder meh-rere sowjetische Angriffe ab. Na ¥sa pripravljeni in za vse odločeni člaisek dr, Gebkfsa v list« „Das Reich" zidu — Pristaniška mesta na angleški nemških daljnostrelnih baterij — Brez-Le malenkostno napredovanje — Priča-odseku vzhodnega bojišča —- Praga iz-bojih od hiše do hiše delu Szeklerskega rogljiča smo razbili šte-vilne sovjetske napade. Pri Sanoku in Krosnu so se izjalovili ponovni poizkusi boljševikov, da bi prebili našo bojno črto. Neki vdor smo zaprli s protinapadom. Ob Visli severno od Sandomjerca so grenadirji in pijonirji, ki jih je podpiralo vojaško napadalno topništvo skupaj z metalci, v večdnevnih hudih napadalnih bojih odstranili sovražnikovo predmostje. Uničili so večino dveh ojačenih sovjetskih strelskih divizij. Privedli so mnogo ujetnikov, zaplenili pa 161 topov ter številno ostalo orožje. Na bojišču pri Varšavi smo po hudih bojih od hiše do hiše izgubili Prago. Se-vernovzhodno od mesta smo zavrnili silovite sovražnikove napade. Severnozapadno od Lomže so se odmaknile naše čete po težkih bojih na severno obalo Nareva. V severnem odseku vzhodnega bojišča so pričeli bo^eviki z več kot 40 strelski mi divizijami in s številnimi oklopniškimi in letalskimi oddelki na široki črti pričakovani velenapad. Kljub mnogo močnejši sovražnikovi uporabi ljudi in materijala so naše čete v hudih bojih, v katerih jih je sijajno podpiralo letalstvo, preprečile vse sovjetske prebijaJne poizkuse. S takojšnjimi protinapadi smo prestregli vdore in jih zajezili. Nemška bojna letala so ponoči in podnevi z dobrim uspehom napadla sovjetske kolone in prometne cilje na vzhodnem bojišču. Na karpatskem bojišču in pri Mo-dohnu so uničila številne oklopnike in topove ter nad sto sovražnikovih motoriziranih vozil, V silovitih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom v sestavu letalstva smo sestrelili včeraj 99 sovjetskih letal. Na bojišču pri Kandalakši so odbile naše zaščitnice tudi včeraj več sovjetskih napadov. Vojni položaj na zapadnem bojišču Berlin, 14. sept. »Vsaka generacija, ki živi v dobi velikega zgodovinskega preo-kreta in mora prenašati težke in najtežje stvari, se mora odločiti, ali bo poslušala klic zgodovine ali pa sledila trenutnim potrebam,« piše minister dr. Goebbels v najnovejši številki tednika »Das Reich«. Kdo danes še govori, nadaljuje minister, o ogromnem trpljenju, ki ga je prinesla 7-letna vojna, pruskemu narodu? Zgodovina zaznamuje ls dejstvo, da je iz vsega izšla Prusija kot velesila in tako dosegla prvenstvo, da je postala jedro nove nemške države. Vsi vemo, da živimo danea v dobi najodločilnejših in najtežjih preokretov v zgodovini človeštva. Pričela se je s prvo svetovno vojno in se bo verjetno končala s koncem sedanje. Sprožilo jo je obdobje stroja, široke ljudske množice hočejo priti do države in hočejo kot ravnopravni člani v skupnost svojih narodov, toda kakor vse revolucije, tako potrebuje tudi ta svoj čas. Mi smo prvoborilci te revolucije. Ako je ne bomo mogli privesti do zmage, se bo izgu-bild človeštvo v najtemnejši reakciji, ako pa bo zmagala, bodo zavladali mir, sreča in blagostanje. Moramo skozi dolino bolečin, da se bomo lahko dvignili na vrh naše zmage. Trenutni vojaški položaj lahko pravilno razumemo le tedaj, ako ga gledamo s tega stališča. Ako nam je v prvih treh letih te vojne uspelo vdreti v življenjske prostore naših sovražnikov, potem ne moremo tega pripisati zgolj junaštvu naših čet, temveč tudi posebno ugodnim okoliščinam, glede katerih pa smo morali pričakovati, da ne bodo večno trajale. Po pretehtanju koristi in neprijetnosti, ki so združene z zasedbo obsežnih sovražnikovih ozemelj, prihaja minister do naslednjega zaključka: Naša človeška zaloga ni zadostovala za dejansko prepojitev zasedenih področij, ki bi nam šele na ta način lahko popolnoma koristila v vojaške namene. Bili smo prisiljeni, da smo močno razcepili svoje vojaške sile, tako da cd določene točke vojnega razvoja skoraj nismo več mogli preiti k obsežnejšim ofenzivnim operacijam. Vse to se bo kmalu izpremenilo .zlasti še, ker smo bili na več mestih bojišča potisnjeni na neposredne nemške meje. Dobro vemo in si tudi ne delamo nikakih utvar, da so bile naše krajevne izgube zelo težke in da nas bo stalo največjih naporov, da jih vsaj kolikor toliko izravnamo, toda iz tega smo potegnili trdne zaključke, predvsem pa, da se lahko najbolje bojuješ, ako se zaneseš na samega sebe in na svojo lastno moč ter svoje vojevanje tako urediš, da v primeru potrebe lahko sam izhajaš. Sicer obžalujemo, da so nas v kritičnem obdobju te vojne zapustili nekateri naši bivši zavezniki ter da ~o se zatekli k popustljivosti in k brezznačajnosti, deloma pa celo k izdajstvu, toda to ne izpreminja našega trdnega sklepa, da bojno zmagovito končali to vojno, pa naj stane, kar noče. Sedaj točno vemo, pri čem smo in kaj moramo braniti, kje so naše neodsvojljive življenjske pravice in katere narodne stile moramo uporabljati, da si jih bomo ohranili. Branimo svojo deželo in s-oje življenje. Trdno smo odločeni, da se bomo pri Tem peslužili vseh možnih sredstev in da ne bomo niti v najskrivnejših mislih nikdar poni slili na podlo kapitulacijo. Ponosni smo na to, da smo doslej zmagovito obvladali vse krize te vojne, in nihče ne more omajati našega trdnega prepričanja, da bo tudi v bodoče tako. Nemški narod koraka v tem tednu k ogromnemu osredotočenju svoje narodne moči. Našd nasprotniki so izjavili, da smo bili morali načeti že svoje poslednje ohromele rezerve, da bi se z muko držali na nogah, a da nam tudi to ne bo nič pomagalo. Bližnja bodočnost bo pokazala, kdo ima tozadevno prav. Ali naši prehitro se veseleči nasprotniki ali mL Vojaški uspehi naših nasprotnikov, ki so nastali spričo sedanjega položaja, nas ne bodo hipnotizirali, zakaj mi ne sličimo zajcu, ki čaka brez odpora, da ga bo požrla kača. Mi se borimo, kjer stojimo in kjer se pomikamo ter bijemo ljudsko vojno s stalno menjajočimi se metodami, a vedno z istim ciljem. Nismo si izbrali časa, v katerem živimo in v katerem moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, ker pa nas je postavila vanj višja odločitev, smo prežeti z žare-čim ponosom, da v njem vztrajamo in da damo svetu in zanamcem primer junaštva, vztrajnosti in vzdržnosti. Ljudska vojna za naše življenje je stvar vsega naroda. Od Fiihrerja pa do zadnjega moža in zadnje žene, da, do zadnjega otroka, je narod pripravljen na vse in k vsemu odločen. Novi svet, ki smo si ga zasanjali, ni izgubljen, le rodi se med groznim trudom in bolečinami, a mi ne odstopimo od njega ničesar, dokler nas ne bo blagoslovila usoda. Berlin, 15. sept. Celotna strateška slika na zapadnem bojišču se 13. septembra ni bistveno spremenila. Potrjena je Eisenho-werjeva namera, da bi z osredotočenjem svojih sil prodrl na obeh straneh Maase proti severu in obšel severno krilo West-falske ter razširil ameriško bojiščno območje. Novi ameriški oklopniški zbor je pod poveljstvom generala Simpsona. Po izjavah nekega ujetega štabnega častnika bodo dodelili generalu Simpsonu sile, ki bodo postale proste po zaključenju bojev za trdnjavsko področje v BretanjL, s čimer bo ustanovljena nova armada, kot 9. ameriška armada. Težišče bojev je bilo tudii včeraj na črti Maastricht do južnovzhodno od Aache- na, kjer se bijejo ogorčeni boji za prednje westfalske postojanke. Medtem ko so bili odbiti severno od trdnjave nadaljnji napadi na predmostju pri Metzu, se je posrečilo neki iz 40 oklopnikov sestavljeni ameriški izvidniški skupini, da je južno od Pont-a-Moussona prodrla do področja Chateau Salinsa. V teku so nemški protiukrepi za zajezitev vrzeli, tako da bi se ta oklopniški oddelek odrezal od zaledja. Nadaljuje se tudi močan pritisk proti Bur-gundskim vratom. Omembe vredno je, da Američani vedno bolj pošiljajo v prednje bojiščne črte francoske plačance. Preprečeni so bili vsi probojni poskusi na črti Langres-Vesoui ter vsi napori sovražnika, da bi pridobil nadaljnje ozemlje vzdolž švicarske meje. Druga Saza bitke za Padsko nižino Berlin, 15. sept. Potem ko se desnemu krilu 8. britanske armade doslej ni posrečilo, da bi razpršilo spretno izmikajoče in in nenadoma napadajoče nemške čete, da bi na ta način z boka in izza hrbta zavzeli vse apeninske postojanke, so zavezniki sedaj prisiljeni, da poskušajo težki frontal-ni napad na močno utrjeno področje razklanega visokega pogorja Na vsem bojišču od področja severno od Florence do jadranske obale so se razplamteli izredno težki boji. Istočasno so pričeli z napadom severno od Lucce in Pistoie močni ameriški oddelki, da bi s tem vezali nemške sila Težišča nove veleofenzive so severno od Florence in na visoki planoti zapadno od jadranske obalne ravnine. Severno od Flo- Mučan sovražni pritisk na Rokavske Vte ®h Albertovem kanalu zajezen — Žilav nemški odpor v AMeiiih - Srditi boji pred Btirgundsklmi vrati - Uspešen nemški pnotisunek Berlin, 15. sept. Na zapadnem bojišču se težišča bojev v sredo niso izpremenila. Sovražnik je ojačil svoj pritisk proti utrjenim postojankam ob Rokavskem prelivu, vsled česar je prišlo na vzhodnem in južnem območju pivih črt pred Dunkerquom do hudih in uspešnih obrambnih bojev. V Flandriji je sledil sovražnik korakoma od-mikajočim se nemškim četam. Njegovi mo-tilni napadi pri Brugesu, Gandu in Anver-su so se izjalovili. S protinapadom so zajezile nemške čete sovražnikovo vdorno področje ob Albertovem prelivu severno od Hasselta med veliko Neetho in prelivom Maas—Schelde. Posebno hudi so bili boji zopet ob železnici Liege—Aachen, kjer so pritiskali močni deli prve severnoameriške armade proti severu in severovzhodu. Nadaljnji sovražnikovi oddelki so se pomaknili v vzhodnih Ardenih na široki črti proti vzhodu. Spričo žilavega odpora nemških čet, ki so vedno prehajale v protinapade, je sovražnik le prav malo napredoval. Na področju Metza so zbrali Američani močne sile ter pričeli pripravljati svoj nameravani napad z najtežjim topniškim ognjem. Južno od Nancyja so nemške čete silovito napadle sovražnika, ki je prodiral v smeri proti Lunevillu. Na področju Burgundskih vrat postajajo boji vedno silovitejši. To velja zlasti za odsek med Doubsom in švicarsko mejo. Tu se je ponoči razvil silovit oklopniški spopad. Oddelku težkih nemških oklopnikov, ki naj bi podpiral protisunek pehotnega bataljona, je uspelo, da se je na 80 metrov približal ameriškemu oklopniškemu krdelu. Poveljujoči nadporočnik je razsvetil sovražnikove oklopnike s petimi izstrelki iz svoje svetilne pištole. Le dve minuti so svetile magnezijeve rakete nad sovražnikovimi oklopniki. A to je zadostovalo, da je bilo pet takoj uničenih. Ob gorečih bojnih vozovih je napadla pripravljena pehota ter vrgla popolnoma presenečene Američane z neke višine. Ob zapornicah v švicarskem Juri in ob gornji Meusi se vrše na črti Gray—Vesoul ter pri Neuf chateauju in južno od Mirecourta hudi boji s prodirajočimi sovražniki, ki hočejo zapreti pot s področja pri Langresu in Dijonu odmikajočim se nemškim oddelkom. S protisunki in z žilavo obrambo pa je Nemcem vedno znova uspelo, da so sovražnika prestregli in v skladu s povelji izvedli svoje pokrete. • Obstreljevanje angleške obale Siockholm. 15. sept. Kot javlja londonska poročevalska služba so nemšk' daljnostrelni topovi v noči na četrtek obstreljevali angleško obalo Rokavškega preliva. Velika železniška nesreča zaradi „V 1" Stockholm. 15. sept. Londonska poročevalska služba javlja, da so v Londonu objavili poed:nosti o železniški nesreči, ki jo je na področju Londona nedavno povzročil izsrtrelek »V 1«. Vlak s 600 potniki je strmoglavil v dolino, ko je izstrelek razdejal progo. Trije vagoni so bili popolnoma un:čeni. lokomotiva pa se je prevrnila. Nove aretacije v Parizu Madrid, 15. sept. Severnoameriški novinarji poročajo iz Pariza o novih aretacijah. Da bi preprečil te samovoljne aretacije, je odredil pravosodni minister, da sme v bodoče aretirati le še policija Pariški prehranjevalni položaj prikazujejo kot izredno na-fiet renče je na skrajnem levem krilu ameriški zbor zamenjal Angleže. Ta ameriški zbor ima nalogo prodreti vzdolž avtomobilske ceste Florenca Bologna proti prelazu Futa, medtem ko napadajo Britanci vzhodno od tod na cestah v smeri proti * Forliju. Na obeh težiščih so osredotočili močne oklopniške oddelke in motorizirano topništvo. Napade podpirajo številna letala Prvi dan boja se je končal s popolnim obrambnim uspehom nemške obrambe. Vzdolž ceste k prelazu Futa, kjer zadržujejo napadalce prostrana minska polja in cestne zapore vseh vrst, so nemški protitankovski topovi in protiletalske zaščitnice uničili ameriške oklopne osti. Napad angloameriške pehote, ki je poskušala obiti ceste preko prelaza, se je zrušil v nemškem zapornem ognju. V dolinah vzhodno odtod je prišlo do ogorčenih bojev iz bližine, v katerih so bili prestreženi vsi britanski sunki. Vzhodno od odselka ob Sievi se je posrečilo Angležem po štirikratnem napadu zavzeti gorsko postojanko, proti kateri so v teku nemški protinapadi. Na jadranskem odseku so po dve in pol urnem bobnečem ognju iz sto topov v več valovih brezuspešno napadli britanski oklopniški oddelki. Na nekem ozkem odseku je bilo zbranih preko 150 oklopnikov. Na povsem majhnem napadalnem področju so držali nemški oklopniški lovci Britance tako dolgo v šahu, dokler niso prispela ojačenja, ki so vrgla sovražnika zopet nazaj na izhodiščne postojanka Britanci so izgubili tu 43 bojnih voz, veliko količino orožja in nad 200 jih je bilo ujetih. Med Corianom in Riccionom so se zrušili vsi napadi še pred nemškimi postojankami. Boji ob madžarsko-rumunski meji Budimpešta, 15. sept. Z merodajnega vojaškega mesta poročajo: Rumunske sile vzdolž obmejnega odseka Szeged-Nagyvarad poizkušajo že dva tedna vsak dan vdreti na madžarsko ozemlje. Madžarske čete so odbile te poskuse. V zavarovanje obmejnega odseka in zaradi preprečenja nadaljnjih motenj so prešle madžarske čete v sredo dopoldne v protinapad in razbile severnovzhodno od Arada osredotočene rumunske sile. Med* temi zaščitnimi operacijami so vkorakale madžarske čete v Arad. Nadaljuje se zasledovanje bežečih sovražnikovih čet. Budimpešta, 15. sept. Uradno objavljajo, da je 13. septembra v poznih večernih urah nekaj sto sovražnikovih letal priletelo s severa in s severozapada nad madžarsko področje in teroristično napadlo prestolnico. Povzročena jg bila škoda. še en opomin vec Likvidacija varšavskega uporniškega poskusa z vsemi usodnimi posledicami ne le za njegove neposredne udeležence, temveč tpdi za del ostalega prebivalstva, je za evropske narode novo kričeče svarilo in obenem nov dokaz, kako usodo jim pripravljajo boljševiško-plutokratski »zavezniki«. Oboji so vsak s svoje strani nahujskali del kratkovidnih in zaslepljenih Varšavcev k brezsmiselnemu, vprav samomorilskemu uporu in oboji so jih potem cinično prepustili njihovi usodi. Sedaj drug drugemu očitajo, kdo je več kriv na tragediji, ki je zadela del Varšave in njenega prebivalstva, dejstvo pa ostane, da pada odgovornost razen na povzročitelja in udeležence blaznega početja v enaki meri na Anglosase kakor na boljševike. O Angležih je znana rečenica, da so vedno pripravljeni boriti se do zadnjega moža — drugih narodov. V gotovi meri velja to tudi za boljševike in za njih eksponente, za komuniste po vsem svetu. Tudi ti so vedno pripravljeni boriti se do zadnjega — neko-munista. žalostna usoda slovenskih prisilnih mobilizirancev v komunističnih krdelih na naših tleh je že sama po sebi zadosten dokaz za to. Angleži in Američani so tem bolj zadovoljni, čim bolj krvave in se slabe drugi narodi, v sedanjem primeru zlasti evropski. Na kak način se to godi, ali s tem, da služijo Angloameričanom za topovsko krmo, ali s tem, da se v njihovem interesa podajajo v brezupna samomorilska početja, ali pa s tem, da se v državljanski vojni uničujejo med sabo — to je anglo-ameriškim »osrečevalcem« vseeno. Zapeljujejo in hujskajo jih k temu in onemu. Glavno je, da Evropa čimbolj oslabi, da bi v bodočih generacijah ne mogla spregovoriti nobene tehtne besede več. Enak cilj zasledujejo komunisti, čeprav iz drugih nagibov. Tudi oni streme za tem, da bi postali evropski narodi — tako vsak zase, kakor vsi kot celota — čim bolj šibki in čim bolj razrvani ter bi tako laže postali plen komunistične revolucije. Ta naj bi jih potem privedla v oblast židovsko-komunističnega imperializma, ki si je zastavil za cilj nič več in nič manj kakor obvladanje sveta, sedaj za prvi obrok pa vsaj obvladanje evropske celine ter kar največjih delov Afrike in Azije. Zato agenti bolj-ševiške kominterne pri vseh narodih netijo in podpirajo stremljenja, ki lahko dotični narod čim bolj cslabe, pri čemer so v sredstvih prav tako malo izbirčni kakor Anglo-američani. Ako imamo pred očmi te vzporedno tekoče cilje in upoštevamo še na obeh straneh enako zaslepljeno in besno sovraštvo do Nemčije in nemškega naroda, potem lahko razumemo, zakaj se angloameriška in bolj-ševiška taktika in agitacija tolikokrat ujemata, čeprav so si življenjski interesi teh dveh taborov diametralno nasprotni, v kolikor seveda ne vodi njune politike na obeh straneh isti činitelj — mednarodno židov-stvo. Pod istimi vidiki nam je laže raziyn-Ijiva tudi na prvi videz absurdna podpora, katero Angloamerieani predvsem s svojo agitacijo nudijo komunistom v raznih evropskih državah, zlasti tudi na ozemlju bivše Jugoslavije in posebej še v slovenskih krajih. Kakor komunizem si iščejo tudi oni svoje žrtve predvsem med narodi, ki so politično manj zreli, v presojanju lastnih interesov ne dovolj prekaljeni in zato napram slepilom hujskajoče zunanje agitacije manj odporni. V mladih, vročekrvnih balkanskih narodih so upali najti te pogoje, zato so se s tako močjo vrgli na nje. Vendar so se uračunali tudi tu. Res so jim povzročili premnogo nesreče in gorja, toda v svojem jedru zdravi narodi slej ko prej odklanjajo komunizem, pa naj se jim vsiljuje tudi kot angloameriški »zaveznik«. Odklonil ga je in odklanja ga v celoti srbski narod, prav tako po svoji ogromni večini hrvatski narod, odločno in nedvoumno pa ga slej ko prej odklanja tudi slovensko ljudstvo. Izkušnje zadnjih let so tudi med Slovenci pripomogle do zmage spoznanju, da je očuvanje samega sebe za vsak narod prvo pravilo in prva zahteva. Vsako početje, ki ni v skladu s tem načelom, je za narod škodljivo in pogubno. O tem pa lahko sodi le narod sam, ono naSe ljudstvo, ki je ostalo zvesto svoji grudi. To ljudstvo pozna in tudi instinktivno občuti, kaj je njegova življenjska korist. Primer Varšave ga je samo še podkrepil pri njegovi pravilni sodbi, da mu tako bolj-ševiška kakor angloameriška hujskanja morejo prinesti samo nesrečo. Zato ga ne bo omajal noben bobneči ogenj rušilne agitacije, pa naj prihaja od katere koli strani, da ne bi nadaljevalo edino pravilne in odrešilne poti, ki si jo je izbralo, poti, ki je ooeležena na eni strani po neupogljivi borbi proti komunizmu v vsakršni obliki, na dragi strani pa po konstruktivnem, ustvarja-jočem delu za narodno skupnost A. K. Strašna beda na Siciliji Bern, 15. sept. V Bernu izhajajoči mesečnik »Lupe« objavlja članek »American Travellerja« iz New Yorka o bedi otrok v Siciliji, po katerem so v južno Italijo že prišli sovjetski strokovnjaki za »vzgojo« zapuščenih otrok. V vojni zmedi, tako pravi ameriško poročilo, ki je dejansko velikanska obtožba proti angloameriškim »osvoboditeljem«, je ostalo na Siciliji mnogo otrok popolnoma samih. H sedaj ogrožajo varnost v deželi. Otroci se ponoči skrivajo deloma v razvalinah, deloma pa spe kar na polju in se morajo preživljati z beračenjem in tatvinami. Kriminalnost je zavzela na Siciliji velik obseg. Večina gladujočih otrok se je združila v tolpe, ki napadajo potnike. Predvsem često ropajo opite vojake okupacijskih siL Otroci se udejstvujejo tudi kot agent je za. javne hiše in kot posredovalci na črni borzi. Kot grenko roganje zveni pač zaključek poročila: »Ker spominjajo te razmere na sovjetsko trpljenje otrok, so ameriške okupacijske oblagti poklicale v južno tlalijo sovjetske strokovnjake za vzgojo.« Tu je dejansko kozel postal vrtnar in bodo Američani glede uspeha vzgoje doživeli še lepo presenečenje. Trpljenje kmečkih ljudi pod komunisti Z Dolenjskega prihajajo vedno nova poročila o pretresljivi Kalvariji kmečkih ljudi v onih krajih, ki še niso očiščeni komunistov in jih ti zato še vedno lahko stra-hujejo. Značilno je, da se ta poročila mno. že zlasti v zadnjem času, ko komunistična agitacija spet enkrat na vso moč zatrjuje lahkovernežem doma in v tujini, da borba OF ni komunistična borba, temveč borba s>za koristi slovenskega ljudstva«. Toda na Dolenjskem in na Notranjskem, kjer vedo, da ljudje njihovim lepim besedam ne nasedajo več, komunisti le še bolj besne proti nezaščitnemu prebivalstvu in zlasti proti vsem onim, o katerih sumijo, da v srcu niso z njimi. Od ljudi zahtevajo nemogoče dajatve v živilih in obleki, še huje pa je to, da so jih začeli v zadnjem času vnovič v velikem številu izseljevati. Noč za močjo se pojavljajo komunistični oboroženi oddelkj zdaj v tem, zdaj v onem kraju, poberejo posameznike in tudi cele družine ter jih odvlečejo s seboj, istočasno pa iz-ropajo vse njihovo imetje. V noči od 7. na 8. t. m. so n. pr. komunisti navalili na Sodražico in okolico. Iz So-dražice so med drugim odpeljali Frančiško Štupic (Ostrčevo). kateri so že v začetku poletja odpeljali dve hčeri, dalje Angelo Gruden 'Pokrajine ne r-še zaradi nje same. saj mu ni samosvoj pesniški predmet Njen oris ze nujen zaradi človeka, ki stoji sredi nje. Oblikuje 'n hkrati zrcal: samo človeka, ki jo gleda. Zato so vsi orisi zemlje poti. pa naj jih človek g1-? ali pa samo z očmi zajame, ko čustveno prcsnavlja sprejeto sliko in ustvarja neresmč-nostno samo osebno doživljeno pokraj:no. ki se nam ne odpira v vseh odtenkh in izrazih. kakor b; jih dal resničnesten oris, marveč vstane pred nas delno ostro osvetljena, kakor na oder postavljena čustvena slika, ki naj bo izraz za okvir junakovega razpoloženja m občutja.« Vzlic Pregljevemu subjektivnemu odnosu do krajine, ki jo vidimo vedno skozi pisateljev temperament in skozi dušo njegovega junaka, je prozna kompozicija »Na vakance« izrazit pr mer krajinsko-domačijskega spisa Motiv te 1. 1930. izišle novele, ki je ponatisnjena v VI. zvezku Pregljevih Izbran:h spisov, je posnet po pesmi, v kateri je Matija Valjavec Krač-rnanov opisal, kako je vesele volje prikoračil iz Ljubiiane domov na počitnice in mahoma opazil očeta na mrtvaškem odru. Pregelj evo-cira Valjavčevo študentovsko pot iz Ljubljane pod Storžič na Gorenjsko, veselo pot na vakance tam v avgustu 1847. S Prešernovimi poe-. zijami med popotnim brašnom zapušča peto-aolec ob ljubeznivem domačem prepiru Gestri-nove na Poljanah in zavije v zgodnjem jutru čez špitalski most tja prot: Šiški. »Obšla ga je ^SKSGŠ ^ekakžaa bridkost, žalost slovesa po Ljubljani, in se je ozrl. Iz rahle megle se je kakor iz keprene razmotavalo mesto. Poredno živo je kipel nad pozaspanimi strehami, ki so lovile šum cerkvenih zvonov, grad nad mestom. Kakor otok je rastel iz zelenja, megle to pesmi, ki so jo peli zvonovi. V mestu se je budila ulica, mestna kuhinja, trg in gostilna. Tukaj zunaj ob Cekmovem gradu je bila že dežela, deželska cesta, rosa v travi, ob cesti so bili vrtovi, njive, pristave in hosta...« Vse odlike Pregljevega sloga so v teh nekaj stavkih: silhuetno je očrtana Ljubljana, poteze so samo lahno nav ržene. pod skico zven: predvsem razpoloženjski ton in spremlja potlej vse nadaljnje Pregljeve pokrajinske opise Zmeraj je to izraz nekakega slikarskega Hrizma: linije, bežni osnutki v skicirki. nekaj potez, ki malone vibrirajo v zraku in nudijo ekspresionistično zajeto podobo kraja in človeka v njem. Tako gremo z Valjavcem skozi Šiško, kjer se sreča s polžarjem Ferdinandom Šmidom, Prešernovim prijateljem, ki mu podar goldinar in da dober nasvet naj počasi hodi: obujajoč si v spominu Vodnikove verze, koračj dalje čez polje, st spominja svojih profesorjev in tovarišev in se zasači, da se ozira za brhko mlekarico. ki ie peljala mleko na dvokolesnem vozičku, novi iznajdbi pesnika in župnika Blaža Potočn:ka. ki psse ovce v št. Vidu. Pn »gospodu Blažu« se djak ustavi, z njim kosi in z njim se pogovori o Prešernu in duhovskem veselju, razgret od farovške jedače in pijače krene dalje in pozdravi domačo deželico onkraj Šmarne gore. kjer se mu odpre Gorenjska z vrhovi okrog Storžca in drugih kamnitih znancev, ki kipe v jasno nebo. Ob teh pogledih in razgledih se naš dijak za hip zasanja v slo-vanstvo in premišlja, kaj vse bo zapisal v svoj počitniški dnevnik, ki ga je bil obljubil dobremu profesorju Martinjaku. potem pa jo zavije nad savski breg. se prepelje s smledniŠkim bro-dom čez Savo in se spusti v n »skrbnem občutku srečne svobode v gozdove tja proti Stor-ž'ču, razmišljajoč o svojih literarnih osnutkih Naposled zadremlje ob poti. kar se mu zazdi, da sliši od nekod prečudno pesem zvonov. Te-daj sie mahoma spomni doma, trde matere, bolehnega očeta, bratov in sestra, obuja si mladostne spomine in gre dalje skoei gozd To- da jci zasJiši iz goščave klic na pomoč: nekdo se je zapletel v zanko za srno. dijak ga reši in vidi, da je mož gosposki in učen. kakor se je predstavil v dveh jezikih: »Tu stoji Mat ja Kos, mož učen, 9iceT ubožen in bos.« S tem šolmeštrom s Š en turške gore kreneta v Cerklje k župniku Tomažu, ki jima ob lno postreže: »Jejta, pujsa, pa žrita« in se pri tem po homersko zsbava. In ko se ločita, se študent zopet spomni bolehavega očeta in meni, da bi prav stoTil, če bi mu prnesel encijana s Storž-ča: zleze tedaj na planino, nabira zdravilno zelišče in uživa razgled; šele počasi se spusti v dolino in krene proti domač vasi. Sliši zvo-njenje, ljudje se vedejo nekam čudno, še vedno nič ne sluti, veselo in vedro stopi naposled pred domačo hišo in zakliče »prešerno kot živinski prekupec«. Tedaj ugleda objokano mater 'n ko plane v hišo. vidi očeta sredi voščenk za zastrtimi okni... In »ko se je ob zori dvignil, da pojde za pogrebom, je bil pet let starejši T:sto noč Je bil dozorel v moža...« Novela »Na vakance« niti ni prava novela; vsekako je eden najizrazitejših primerov Pregljeve pripovedne proze in hkrati — kakor je bilo že omenjeno — primer krajinsko-domačijskega spisa Značilnost take proze je v tem. da jo popolnoma doume in do kraja občuti samo bralec, ki pozna op'"savano ali bolje: opevano pokrajino m njeno ljudstvo. Komur niso Pregljeve literarne silhuete pred-stavotvorne v določenem konkretno-pokrajih-fikem smislu, mu ne za ve je v dušo domačijski dih krajine ne občuf vonja njenih trav in ne vidi ozračja nad njenimi podobami. Takisto je treba nekoliko poznati slovensko življenje okrog leta 1847., se zavedat1 kontrasta med Prešernom in Blažem Potočnikom. zaznavati patino danes že arhaičnih fraz in novičarskih stilističn-h posebnosti, preden lahko vsrkamo vase notranjo vsebino te Pregljeve proze, njen podtalni razpoloženjski ton, njen čustveni ritem, melodijo njenih stavkov n barvitost njenega ozadja. Zategadelj si težko zamiSIjam, da bi proza za »Na vakance« dosegla v tujem jeziku kak očitnejši odmev; preveč je združena z genijem loci. preblizu je našemu občutku krajine in ljudstva, njen no-tamji ritem je peeteeoo ubran na slovaodd posluh Zato ne bo nikomur tako pela kakor nam in med nami nikomur tako kakor Gorenjcu. »Na vakance« prav kakor »Šmonco« je mogel spisati tolminski rojak samo tedaj, če ima — kakor Pregelj — vprav izreden čut za povezanost človeka s krajino, za odkrivanje tiste tople intimnosti, ki tvori podlago domačnosti in v katerj se narava, življenje m človeška duša spajajo v eno gamo silovito doživetje, ki se sprošča v svojevrstnem lirizmu polnem posebnih krajevnih odtenkov Ni bilo lahko ilustrirati tako prozno pesnitev o poti iz Ljubljane na gorenjsko Belo. Realistična 6lika bi nikakor ne ustrezala stilu tega spisa, zato se mu je po značaju svojih risb nedvomno približal akad slikar Marij Pregelj, ki je* prispeval poleg očetovega portreta deset ilustracij ter vrsto in-cialk in vinjet. Ni mogoče reči, da bi nas te ilustracije zagrabile in ogrele nekatere, posebej še zadnja, k; kaže očeta na mrtvaškem odru. se niti ne vidijo posebno posrečene, vendar je modemi način ilustriranja s svojimi lahkotno navržnimi obrisi še dokaj v skladu s samim spisom, ki v njem takisto prevladuje subjektivno nad objektivnim, kar je poglavitna značilnost teh ilustracij. Najsrečneje se včlenjajo v celotno podobo knjige, inicalke in vinjete. Dobro je bil izbran format, ki se mu elegantno prilega jasni in prikupn: tisk z ubrano »dihajočimi« stranmi. Tudi ovojna stran z risbo, k| simbolizira pomen novele, ugodno predstavlja knj:goljubsko stremljenje založnice. Zapiski Cerkveni Glasbenik« prinaša v pravkar izišli številki za september in oktober članek dr. Fr. Kimovca »Kdaj in zakaj je v ljubljanski škofiji ljudsko petje prenehalo?« Sestavek — besedilo predavanja — se tiče ljudskega petja v cerkvi. Po pi-ščevih ugotovitvah ga Je pred dobrimi sto leti odpravila naraščajoča enostransko poj-movana glasbena izobrazba. Skladatelj dr. Kimovec se zavzema za to, da postani ljudsko petje zopet hrbtenica našega cerkvenega petja. V okviru teh načelnih izvajanj podaja pisec kratek historiat cerkvenega petja sploh. Dr. Anton Dolinar nadaljuje svoj »Pregled slovenske cerkvene glasbe«. V seriji svojih biografsko-muziko-loških in zgodovinskih študij obravnava v 23. sestavku glasbeno snovanje p. Hugo-lina Sattnerja in se posebej bavi s Sat-tnerjevimi glasbenimi težnjami, z njegovim stremljenjem po ljudski glasbi. Nadaljuje se prispevek urednika C. Gl. prof. Stanka Premrla »O improviziranju na orglah«. Vinko Vodopivec začenja objavljati daljši pregled »Slovanski violinisti«. V prvem delu navaja imena in kratke življenjepisne podatke znamenitejših čeških violinistov. Paziti bi bilo treba na pravilna krajevna imena; tako se je Fr. Ondriček rodil na Hradčanih v Pragi številko zaključujejo poročila in drobne vesti; slednje prinašajo pregled domačih glasbenih jubilejev, koncertnih prireditev L dr. Glasbena priloga na 4 straneh prinaša skladbe dr. Kimovca, St Premrla in Andreja Pogačarja. Glasbena novost. Monakovski skladatelj Ernest Schiffmann je zložil nedavno koncert za trobente. Ta instrument so doslej uporabljali samo v orkestru, mnogo manj je bfl znan v solističnih točkah. Sch'ffmannova skladba je bila izvajana na koncertu in je vzbudila kot glasbena novost zan:manje m priznanje. O sodobni nemški filozofiji je izšlo v znan; Kronerjevi zbirki deJo Gerharda Leh-mana »Die deuteche Philoeophie der Gegen-wart«. Reinholda Lorenza spis »Turkenjahr 1683«, ki je izšel v založbi W. Braumul-lerja na Dunaju, obravnava s širokimi zgodo-vmsko-filozofskimi prijemi boj med vzhodom in zahodom na južnoevropskem prostoru; zaustavlja se pri problemih turških napadov, s čimer posega delo tudi v zgodovino naših krajev. Nova raziskovanja o Rubenso. Pred meseci je izšlo v Bruslju delo Hansa Gerharda Eversa »Rubens und sein Werk — Neue Forschungen«. Avtor je že pred dobrim letom objavil obsežno biografijo velikega tonskega mojstra, v tej knjigi pa obravnava izsledke novih raziskavani, ki. so jurnetnestnen zgodovinsko prav pomembni. Uspešna gasilska akcija je rešila trnovsko cerkev Gasilo ie 12® gasilcev — Peno« se Je ponovno vnelo traiROvfe, ki so ga zmetali na župnijski vrt ŠPORT LJubljana, 15. septembra Novica o požaru v trnovski cerkvi, je šla včeraj naglo od ust do ust po Ljubljani. Kakor je že navada pr ljudski govorici, se je marsikje zataknila in spremenila. Da bi dali pravo mesto takim govoricam, smo se davi obrnili na vodjo naših požrtvovalnih poklicnih gasilcev g. ing. Dolenca, ki nam je ljubeznvo postregel z naslednjimi podrobnostmi o poteku požara in gasilni akciji. Kakor pripovedujejo nekateri sosedje iz okolice trnovske cerkve, so ljudje opazili dim in kasneje plamen že kmalu po 10. Prvi telefonski klic na pomoč je dosegel poklicne gasilce šele ob 10.30. Telefonirala jc s svojega telefona v Karuncvi ul;ci št. 7. žena sobosli-karja Šebenika Takoj po prvem opozorilu je bi! dan vsem poklicnim gasilcem notranji alarm in ob 10.34 g ta se že odpeljala iz ga-fi'skega doma dva gasilna roja 7. vozovoma. Slabo minuto kasneje je odšel voz z mag"ru-60V0 lestvijo. Ko so prišli prvi poklicni gasilci na kraj požara, so ugotovili, da je ostrešje nad kupolo že v plamenih, da se je pkmem prebil skozi streho in da se vnema že vsa streha. Iz tega sledi, da so bili zelo pozno opozorjeni. Ker ee podobna brezglavost opaža tudi ob drugih požarih, naj prebivalstvo v bodoče ob vsakem požaru najprej pograbi za telefonsko slušalko in pekrče na pomoč policijo ali neposredno gasilce same. Danes je to toliko lažje, Kij je v v. .ki hiši organ;zirana protiletalska zaščita in je dolžnost hišnih starešin tudi ta, da obranijo hladno kri in takoj obveste o požarni nevarnosti gasilce. Le h;!ro obveščeni gasilci morejo omejiti večjo škodo. Ugotovljeno je, da pred tfasilno akcijo poklicnih gasilcev ni nihče gasil. Gas:!ci so moral: celo čakati, da so jim odprl; vrata na podstrešje po desnem stopnišču. Prav tako so šele kasneje odprli druga vrata v podstrešju. G36-1 na akcija se je začela z dvema notranjima napadoma neposredno na podstrešju. Prav ta je bila najkoristnejša in ie preprečila še mnogo večjo škodo. Položaj je bil za gasilce v začetku kočljiv, ker je bila vročina v notranjosti silna. Močan napad na ogenj v notranjosti pa je kmalu omejil požar. Takoj so gasiici tudi opazili, da se je požar začel na vitlju oziroma v njegovi neposredni bližini. Podstrešje je b:lo pospravljeno in na njem ni bilo nobenih snovi, ki bi požar pospeševale. Kljub temu pa se je ogenj naglo širil, ker jc bilo tramovjei zelo presu.šeno in je gorelo kakor slama. Neposredne nevarnosti za samo cerkveno notranjost n; bilo. Položaj je bil nevaren le v toliko, ker bi se mogla vneti zvonika. V tem primeru bi ne bilo mogoče napasti požar neposredno in bi se morali gasilci odmakniti. Za pospešenje in uspešnejše gašenje ie v odja poklicnih gaeilcv ing. Dolenc, ki je od začetka vodil vso gasilno akcijo osebno, poklical na pomoč še tretji in četrti gasilni voz in pa magirusovo lestev na konjsko vprego. Obveščene so bile tudi prostovoljne gasilske čete, nd katerih so prišle na pomoč čete z Viča, iz Zgor. Šiške in Spod. Šiške. Pomoč je ponudil tudi ravnatelj tobačne tovarne, ki ima organizirano lastno gasn'lsko četo za svoje industrijske objekte. Tudi ta je prišla pomagat gaf;;t. Poleg notranjega gašenja se je zače-lo sedaj tudi gašenje z zunanje strani s pomočjo magirusove lestve, ki je varovala desni zvonik in župnišče. Zunanja akcija je uporabila tudi manjšo raztezalno lestev, jo naslonila na žup- KINO MATICA Telefon 22-41 Kdo je ugrabitelj in morilec filmske igralke Binnie Casilla? Heinrich George v moderno režiranem filmu P?4>se$ Častna Ostali igralci: Dagny Servaes, Juta Freybe, Albert Hehn Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Napeta kriminalna drama SiisšaJ Derssga Willy Birgel, Geraldine Kat* Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Prekrasen alpinski velefilm V senci gara Aitila Horbiger, Harasi Knoteck Predstave ob: 16. in 19.15 uri niščo in gas'"la gorišče z desne strani. Kljub pazljivosti se je vnel desni stolp na južni strani, vendar ne zato, ker bi ga bil dosegel plamen, temveč zaradi vročine. Na srečo je bilo tamkaj le malo lesa in je bil ogenj kmalu po-gašen. Ko je bila na tem mestu nevarnost odstranjena. &e je vsa gasilna akcija osredotočila na južno stran strehe. Magirusovo lestev so prepeljali v Kanmovo ulico, kjer je gorelo že podstrešje nad zakristijo. Tu je uspešno pomagal motorni voz in lestev tobačne tovarne ter magirusova lestev na konjsko vprego. Vse te gasilne akcije so bile bolj obrambnega kakor napadalnega značaja. Vendar so tudi tu napeljali cev skozi zakristijo na podstrešje, tako da so znotraj gasile tri cevi. Ob 12. je bilo že toliko pogašeno, da so gasiilci imel; zvezo z obeh strani. Povzpeli so se na streho in uničevali posamezna ognjena gnezda. Požar je vedno bolj popuščal in kmalu so posamezne gasilske čete odhajale. Zadnja je odšla ob % na 14. Poklicna gasilska četa je ostala na kraju požara do 17., na pogorišču pa so etražili do 19. ure. Tu pa tam so še vedno odkrili manjša gorišča, ki so jih polivali z vodo iz veder. Opustili 6o stražo šele tedaj, ko so pregledali vse pogorišče in niso ugotovili nobene nevarnosti več Pri gašenju je sodelovalo skupno okoli 120 gasilcev, polovico poklicnih, polovico prostovoljnih. Delali so zelo požrtvovalno in napadali ogenj kljub temu, da so bili ponekod v življenjski nevarnost.'. Ponoči ob 2.56 so bili pa ponovno alarmirani poklicni gasilci. Tramovje, ki so ga zmetali popoldne na vrtna tla se je vnelo. Na pomoč je odšel takoj gasilski roj. k; je kmalu zatrl ogenj in se vrnil ob 3.22 nazaj. Kaj je povzročilo požar? Začetne govorice so širile najrazličnejše možnost. Popoldne, ko je bil glavni požar že poga-šen, je začela pregledovati pogorišče kom-sija sestavljena iz gasilcev, policije in dveh strokovnjakov mestne elektrarne. Najprej so opazili precej nezavarovanih električnih žic na še stoječih tramovih. Napeljava je bila površna. Našli so celo več golih žic, t. j. takih, ki n:so bile po predpisih napeljane skozi cevi. Ni-šli so tudi staljeno žico, iz česar z gotovostjo sklepajo, da je bil vzrok požara električna iskra. Pri ogledu lestenca 60 ugotovili, da je bila žica na lestencu na več krajih pritrjena na samo nosilno jekleno vrv in se z njo vred navijala in odvijala na vrteno. Žica je bila mnogokjo oguljena. Nosilna jeklena vrv se je na nekem mestu popolnoma razbelila in se je zato utrgala. Iz tega sklepajo, da je ogenj izbruhnil tik nad lestencem. Kratek s-tik je nastal bodisii na vretenu, ali v njegovi neposredni bližini. Splošno je bila po ugotovitvi preiskave vsa električna napeljava slaba. Gasilna akcija je rešila vse, kar se je rešiti še dalo. Strešni stol je uničen, prav tako je uničen ves skrilj, s katerim je bila cerkev pokrita. Voda je bila povsod koristno uporabljena in ni napravila nikjer večje škode. Stropna konstrukcija ni prizadeta. Kupola je nedotaknjena. Z uspešnim nastopom gasilcev je bila trnovska cerkev v toliki meri rešena, da je bilo mogoče spravljati njeno notranjo opremo nazaj na mesta. Delo je šlo naglo izpod rok in tako je bilo mogoče, da so davi maševali v njej. Popoldne so prihajale v Trnovo trume meščanov, ki so si ogledovale pogorišče. Karu-nova ulica je bila do večera zaprta za promet, ker so metali s strehe na ulico ožgane, nerabne tramove. Drobne zanimivosti Prva moška krojačica v Nemčiji, ki je nedavno opravila mojstrski izpit, je gdčna Elizabeta Kretschnerjeva iz Wiesbadna. Prestala je triletno učno dobo. stara je 24 let in je izpite opravila z odliko. Vsekakor je bilo pred sedanjo vojno v Nemčiji nad pol milijona krojačev, od tega skoraj polovica za damsko stroko. Kar je bilo v tej stroki zaposlenih žensk ,so bile izključno šivilje za dame. V vojni pa se zelo kaže potreba, da se ženske posvetijo moškemu krojaštvu, zato je Elizabeta Kretschnerjeva dala dober zgled. • - 24 žrtev neprevidnosti. Nemški listi poudarjajo, da so ljudje še vedno premalo oprezni ob času alarmov in letalskih napadov. Dogajajo se primeri, ko prebivalstvo, čdm kakšen sestreljeni bombnik trešči na tla, privro na kraj nesreče, ker ne računajo s tem, da lahko nastanejo zanje hude posledice. Nedavno je padel na tla teroristični bombnik ter je pri tem ubil 24 radovednežev, 10 nadaljnjih pa hudo poškodoval. Sestreljenim bombnikom se ne sme nihče približati, pač pa je treba o tem vselej obvestiti najbližjo vojaško ali policijsko postojanko. Nogometaši iz Novega mesta Dve živahni tekmi med vojaškimi edini-cami v dolenjski prestolnici Novo mesto, 11. eept. Športna kronika dolenjske metropole je spet bogatejša za dva nogometna dogodka, k: sta ponovno nud;la tukajšnjim pripadnikom oboroženih sil nekaj dobrodošle priložnosti, da so se za nekaj uric predali zdravemu razvedrilu na zelenem polju. Naj tukaj zabeležimo nekaj kratkih beležk z obeh nogometnih prireditev, ki sta bili odigrani ob precejšnjem zanimanju občinstva zadnjo nedeljo in na praznik 8. t.m med tankovc1 in nj;hovim' tovariša — Madžari odn. domobransko enaiftorco. Tankovci—Madžari 6:2. Na preccj raz-mehčanih tleh sta se v nedeljo pomeril: med seboj moštvi tankovcev in nj:hov-ih tovarišev Madžarov. Tankovci so od vsega začetka pričel' s siilnim ognjem, toda Madžari so izravnavali nasprotnikov polet z dobrimi kombinacijami. vendar jim mehka tla oč tno niso bila po godu. V živahnem prenašanju igre z ene polovice na drugo se je prvi uspeh nasmejal Madžarom, k; pa so ga že minuto kasneje izravnali nepopustljivi tankovci. Pet minut za tem so izid že dvignili na 2:1 in tik pred koncem prve polovice dosegli šo tretji zgoditek. Po odmoru so se Madžar znova lotili dela z vso vnemo in res — vsekakor iz enajstmetrovke — znižalj razliko na 3:2. potem pa je prišlo, kar je moralo priti. Tankovc: so prihajal: vse bolj do besede in do zaključka se trikrat zadel' neubranljivo v črno. Izid je prišel precej nepričakovano celo za zmagovalce same. saj so se ves čas zavedali, da imajo pred seboj zelo dobrega in nevarnega nasprotnika. Domobranc'—Tankovci 2:1. Na praznik sta se v povratni tekmi srečali enajstorici domobrancev in tankovcev Vreme je bilo prijetno hladno in kakor nalašč za nogometni šport. Sprva je kazalo, da bodb tankovc-; ponovili svoj nedavn uspeh, toda domobranski vratar Kriše se je dTžal nad vse pričakovanje. Tankovci so sncer stalno vdržali v lahki premoči, toda za dosego številčnega uspeha je bila lc premajhna. V zadnjih 10 minutah pred odmorom se je tehtnica nagnila v kor st domobrancev. Pravilnemu vodilnemu golu je sledil v kratkem razmaku še drugi gol iz enajstmetrovke in v kabine sta odšli moštvi z izidom 2:0 za domobrance. Tudi v drugi polovici igre so tankovci še zmerom računali na uspeh, točk mnogo njihovih prodorov je ostalo neizkoriščenih. Nekaj kočljivih situacij so domobranci razčistili po sreč:, nemalo pred koncem pa so tankovci le spravili v mrežo svoj edini in častni zgoditek. Tako so se domobranci z enakm izidom oddolžili za svoj nedavni neuspeh istemu nasprotniku. S sodnikom te tekme del gledalcev ni bil zadovoljen. Obe tekmi sta pritegnili za tukajšnje raz mere razveseljivo število gledalcev, k; sta jim bila oba športna dogodka gotovo prijetna sprememba v vsakdanjem življenju. — Nemca Heinz in Syring v dobri formi. Na lahkoatletskem tekmovanju v Wilhelms-havnu je uspelo nemškemu metalcu kladiva Karlu Heonu več dobrih metefv kladiva. Najboljša znamka je znašala celo 55,56 m, s katero je izboljšal, letošnji najboljši uspeh Stor-cha, ki je šele pred nekaj dnevi prišel do daljave 55.48 m. — V teku na 10.000 m je zmagal M?.x Syring v času 31:36 ter s tem dosegel letošnji najboljši nemški uspeh na taki progi. Na drugem mestu je bil Frieidrich, ki je dosegel dobrih 31:37,2. Iz zbora nogometnih sodnikov (Službena objava) Za jutrišnje tekme delegiram naslednje gg. sodnike: ob 10.: Mladika—Žabjak in ob 11. Ljubljana—Vič (obe tekmi po 2X 30 minut), g. Safošnik Rajko; dalje ob 14.: žabjak—Iztok, g. Pušenjak; ob 15.30: Ljubljana—Vič, g. Dolinar; ob 17.: Hermes —Mladika-Korotan, g. Kos. Predsednik. Gornja objava kaže brez posebne napovedi, da se bo jutri začel medklubski nogometni turnir za 25 žog, darilo tv. Mergen-thaler, na katerem bo na prvi termin tekmovanje bo zavzelo vsega 5 nedelj nastopilo 6 ljubljanskih enajstoric, med njimi tudi tri najvidnejše: Ljubljana, Her mes in Iztok. Na prireditev se bomo še povrnili v jutrišnji številki. Za Socialno pomoč Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: »Socialna pomoč« je prejela prispevek 200 lir v poravnalni zadevi med denti-stom g. Joškom Bevcem in g. Ivanom Go-rencem. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 32-92 in 39-01! Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580«! Mal! oglasi Službo dobi kroj. pomočnika sprejme takoj Oblak. Po ljanska C. 27. 23732 1» modistko sprejme Salon Stegnar, Stritarjeva ul. 9 23831-1» gosp. pomočnico vajeno kuhe in gospodinjskih del. išče triclan s ki družina. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23918-la Prevajalec, ki popolnoma obvlada nemščino in slovenščino v besedi in pisavi, se takoj potrebuje za Trst. Javiti se Delovnemu uradu v Ljubljani. POSTREŽNICO pridno, iščem od 8. do 12. ia od 14. do 19 uie. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24105-la POMOČNICO šiviljsko in vajenko iz poštene družine, sprejmem. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 24088-la SLUŽKINJO z znanjem kuhe. iščem. Plača in hrana dobra. — Intr Pretner, Gledališka 4-lli. 24056-la HIŠNIKA poročenega, brf-z otrok, iščem. Obrtniki Imajo prednost. Nudim sobo s štedilnikom. Vprašati od 2. do pol 3. pop. Naslov v ogl. odd. Jutra 24011-la PEK. POMOČNIKA spreimem takoj. Slomškova. 14. 24003 la GOSP. POMOČNICO takoj sprejmem. Vprašati v deiikatesl Wnifova 12. 23900-la VAJENCA za soboslikarsko ln pleskarsko obrt. sprejmem. Marn Josip. Wolfova ul. Št. 12. 23943 44 CUV JEDILNI KIS si lahko sami pripravite z navodilom v drogeriji Kan.c. Židovska ul. 1. 23712-6 ROKE hrapave in razpokane Vam napravi zopet než ne ln gladke Melocierm glycerin gelee krema. Dobi se v vseh d rosen Jah. — Drogerija Emona Iv Kan.c. Ljub!lana nebotičnik. 22654.6 ZOBJE beli in zdravi! Dentamin zobna Pasta dobi 6e v vseh drogerijah. — Dro-gerlja Emona Iv. Kane, LJubljana, nebotičnik. 22635 6 KUHINJSKE OPRAVE kompletne, kakor tudi posamezne štele in stolčke kupite najugodneje pri mizarstvu Krže. Vrh nika. Ogled v skladišču Ljubljana, Ciril Metodova 47b, poleg kavarne Majcen. 23747-6 TEMNO OMARO kombinirano, elegantno, 2.40 m dolgo in moderno posteljno omarico — proda.™. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23890-6 TRI CIKEL skoraj nov zelo trpežen nosilnost 250 kg, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23913-6 KLEPARSKE STROJE dobro ohranjene takoj prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23940 6 RADIATOR električni, belo lakiran. 6 reber, na vodo, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 24086-6 kos blaga za damski športni plašč ali kostum, moder (pred vojno blago) ugodno prodam ter blago Zj moško obleko s podlogo.— Ogled v soboto od 12. do 15. oziroma v nedt ljo do poldne. Celovška 491. 241036 prodam vložek za posteljo 85x175 cm. Naslov v ogl. odd. Jutri 24083-6 24083-6 POSTELJO železno, masivno, novo, belo lakirano, prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra 24084 6 JEDILNI PRIBOR nov. krom. za 12 oseb 75 kom., prod.im. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24085-6 BLAGO za damski plašč črne barve proda krojač Kri žaj. Škof j a 6 . 24062-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. JU; tra. 24092-6 HARMONIKO »Scandali« izredno dobro. ugodno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Z več registri« 24092-6 PREPROGO volneno 3.50x2.50 m dobro ohranjeno in močno tudi za vsak štrapac. — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24033 6 BRISAČE kuhinjske, malo rabljene. predvojno blago. — prodam .Naslov v oglas, nem odd. Jutra. ^ g ŠPORTNO BLAGO lepo in dobro za moško obleko in za plašč, prodam. Vprašati Rimska c 9 II. vrata 16. 24040-6 BREJO KRAVO . d rod: i m. Poizve se Kri-ževniška 7-T. 24052-6 OTROŠKE ČEVLJE rjave, št 22 skoraj nove ln žimnico za košarico. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 24055-6 PREŠITE ODEJE nove. svilene za posteljo ugodno prodam. Oeled od 8 do 10. vire. Jelar. Zarnikova 9. 24018-6 PELERINO Hubertus. črno. nerablje no prodam za nizko ce. no. Ogled od 9. do 10-Jelar. Zarnikova 9. podpritličje. 24019-6 6 NOVIH RJUH platnenih, prodam po lir 550.— Naslov V ogl. odd. Jutra 23993-6 ŠIVALNI STROJ Singer. dolg čolniček, zelo dobro šiva ugodno prodam. Marn, Murnova ul. 2 (nasproti nove ši-šen-ke cerkve). 24006-6 PRODAM Glonar: Poučni slovar. Dobro knjigo I. letnik, vse vez i no. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23302-6 SPALNO OTOMANO z omarico prodam. Je žima ln trd les. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23982-6 SADIKE krasnih vrtnih jagod z velikimi plodovi, prodam. Bernik, Opekarska 43. Dobe se od 1- do 3. ure popoldne. 23980 6 OTROŠKA TRICIKLA prodam ali zamenjam za športi voziček z doplačilom. Bleiweisova 16. 23976-6 GOLOBE Florentince. prodam. Bleiweisova 16. 23977 6 RADIO APARAT 4-cevni v odličnem sta nju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23978-6 GRAMOFON Columbia z usnjenim kovčkom, z nekaj ploščami in nošeno zimsko suknjo krombin pro dam Vprašati v gostilni Sv. Petra r.. 25 23979-6 RADIO APARAT Blaupunkt z gramofonom in ploščam', skoraj nov. prodam. Blažič, — Tavčarjeva ul. 2. 23951-6 MRČES IN GOI.AZEN uši. stenice, bolhe. 5čur ke, molje, miši. podgane, voluharje in bramorje. zanesljivo pokončate s strupom. ki ca dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica 1. 23714 6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. Drogerija KANC. Židovska ul. 1. 23715-6 RJUHE. KAPNE. posteljno perilo, brisače, razno moško ki domsko perilo kupuiem stalno in plačam najboljše cene. Kupujem tudi različna druga oblačila, event. prevzamem ista v komisijsko prodalo. Hinko Privšek. Kolodvorska 7, nasproti mestnega kopališča. I—4IS-7 PREPROGO »PIROT« ali podobno, kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra DOd,Plačam. 23750-7 V najem SLIKO , , , s originalno delo Jakopiča ali Vesela. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Rristno Jakopič - Vesei« 23922-7 KOMODO . starinsko stilno ali kak stilni komad pohištva.— kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P™"^ ILO darilo 44< 23923-7 GAŠPERČEK mai0 rabljen m flevl.. ku pim. Kolezijska ul. 8.— Trnovo, dvorišče. 24093-7 GOJ7ERICE nove ali v dobrem stanju št. 38, kupim. 23999-7 PREPROGO pror>ko sarajevsko aH drugačno, volneno, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Preproga« 23997-7 HLADILNO OMARO malo. domačo, električno. kupim. Domobranska 7 23899-7 PREPROGO perzijsko večjo ali manj šo, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Original« 23749-7 Inserlraffe v »Jutra«! PIANINO vzamem v najem in plačam dobro Ponudbe n& ogl. odd. Jutra pod »Nujno« 23998-17 NA PERIFERIJI Ljubljane prodam za lir 115 000 lepo parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni daleč od trsamvaja« 23743-20 i&II&^rV SONČNO SOBO veliko. lepo opremljeno, z uporabo kopalnice od. dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Sobe išče 2 GOSPODIČNI iščeta sobo 6 posebnim vhodom v centru mesta. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Plačujeta redno« 24015-23a DENARNICO z enim ključem in malo vsoto denarja sem cašla. Dobi se Kamniška 13. 24017-37 ŽIV NAKAZNICA št. 15665 je bila izgubljena- Pošten najditelj naj jo odda proti nagra-t di v ogl. odd. Jutra. 23939 37 Umrl je naš ljubljeni MILAN ŽELEZNI Pogreb bo v soboto, 16. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 15. septembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI rv-a Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izguhi naše ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Frančiške ScMsy roj. RESCH izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram »Jožefišča« za skrbno nego, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Ljubljana, Celje, Kranj, dne 15. septembra 1944. DR. FRANC SCHLEV V IMENU SORODSTV A Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, poklonitev cvetja in spremstvo na zadnji pota mojega moža, gospoda Trbovca Gustava Posebna zahvala finančni kontroli in gg. pevcem, čč. duhovščini in gg. zdravnikom prsnega oddelka za lajšanje trpljenja in čč. sestram za postrežbo. Ljubljana, 16. septembra 1944. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA Herbert Steinmann: Žena za stekleno steno Roman 46 »Kafro prišel Olaf Jensen v Nemčijo, ibodo dognale šele poizvedbe. Nekoč v svojih mladih letih je že bil pri nas — zato izvrstno govori nemški. Doživljaj z Ribero mu je bil najbrže zagrenil lov za srečo v Južni Ameriki — gospod Da Silva vam je povedal, kako je bilo z zlato kačo in kak pomen je imela za Jensena. Ko se je odpravil v Evropo, jo je vzeli s seboj. Kot član posadke tovornega parniika, ki je vo-zal banane, je prišel v Evropo. Jensen je bil spreten rokodelec, iztičen elektrotehnik že od mladih nog. Skušen in spreten, kakor je bil, je kmalu dobil službo na Nizo-aemsikem. Nazadnie ga je usoda zanesla v Nemčijo in v Haaenbruek, kjer je v .Umetniškem gledališču' več let opravljal posle osvetljevalca in človeka za vse. Posledice nekdanjega divjega in napornega življenja so se jele sčasoma kazati, Jensen se je postaral navzven in navznoter.« »Od tod njegovi beli lasje.--« »Da, Jensen je postal nezaupljiv, samoten, molčečen. človek, ki je živel v malem prizidku pri gledališču, mož, ki mu ja življenje potekalo med tem brlogom in njegovo osvetljevalsko kabino v gledališču. ScJari/tleitei • Urejuje: Davorin Bavljeo Vendar v .Umetniškem gledališču' ni bil nepriljubljen. Njegova tiha, zmerom vestna deSavnost, njegova vnema, kjer koli ie bilo treba spretnih roik, njegov dozdevno mirni značaj, vse to mu je pridobilo mnogo simpatij. Samo enkrat je imel ravnatelj Hassberg povod, da je svojega osvetljevalca oštel. To je bdlo, ko je neki dan nepričakovano zlezel v osvetljevalsko kabino in zagledal tam čuden kij — ali vam je gospod Da Silva povedal, kako je bilo s tem orožjem?« Dr. Lange se je nehote prijel za obvezano glavo. »Da, poučen sem— »Nu, ravnatelj Hassberg takrat seveda ni bil poučen. Mislil je, da spada kij " shramfoo za potrebščine, ki je bila pod Jensenovim varstvom. Vprašal je, kaj dela ta reč v osvetljevalslki kabini. Jensen se je hudo razburil in odgovoril z ihtivimi besedami — a zdajci je bilo videti, kakor da bd se opametoval. Opravičil se je in reikel, da je kij le pomotoma zašel v osvetljevalsko kabino. Ravnatelj Hassberg je ta dogodek kmalu pozabil — zdaj je tega že nekaj let — in se ga ni spomnil do včeraj!« Lange je oporekel. »Ne razumem, kako se je mogel Jensen zaradi tega tolikanj razburiti. Da, ko bi bilo šlo za zlato kačo - »Saj prav zanjo mu je bilo! Varoval jo je z vsem nezaupanjem, ki ga je zmožen fanatičen monoman. Polagoma se mu je bila vgnezdi'a v možganih uprta misel, da se vsi ženejo za to kačo in da utegne vsak trenutek priti Ribera ali kak njegov odposlanec in mu jo ugrabiti. Zato si je bil tudi obesil kij v kabino, da bi jo laže branil --« -!« je dr. Lan- »Kakšne čudne misli -ge zarmrmral. Hanke ga je resno pogledal. »Te čudne misli — da bi Jensena morebiti kazensko razbremenjeval, ne trdim — so nazadnje povzročile Untermannovo smrt.« Lange je začudeno stresel glavo. »Da — ali kako je bilo mogoče--?« »Okoliščine so se tako nesrečno zavozlale. Najprej je Jensena silno razbuiilo to, da so angažirali gospodično Dannovv« »Je bil mar spoznal v nji žensko, ki je v Riu de Janeiru plesala za stekleno steno?« je z zasoplim glasom vprašal Lange. »Točno,« je Hanke potrdil. »Najprej lo je imel za Riberovo opravnico, ki je pršla sledit za njim in za z!ato kačo. Samo zmerom enaki prijaznosti, neprisiljenosti in ljubeznivosti gospodične Dannovv se je posrečilo — ne da bi se bila zavedala, kako- pak — uspavati Jensenov sum. Potlej pa je prišlo neke j, kar ga je mahoma spet storilo skrajno nezaupljivega in čuječnega. V .Umetniškem gledališču' so sprejeli vaš komad ,2ena za stekleno steno' in ga jeli pripravljati. Jensenu kmalu ni moglo ostati skrito, da sta dekoracija in dejanje tega komada zagonetno, da skrajno sumljivo podobni resničnim okoliščinam in dogodkom v rijskem ,Steklenem dvorcu*. »Kot osvetljevalec vendar ni mogel poznati notranjih zvez v komadu?« »Kaj hitro se je prepričal o niih. gocpod doktor. V pisarni ravnatelja Hassberga je skrivaj ukradel izvod komada in ga prečita!. Potem ga je menda uničil, kajti naš i ga nismo ne pri preiskavi njegove kabine ne v njegovem brlogu ne v ostalih prostorih »Umetniškega gledališča', koder