40
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Minulo soboto in ponedeljek imeli so naši in ogerski ministri skupno posvetovanje zarad dogovorov glede predstoječega ponovljenja pogodbe. Pričakovalo se je, da bodo s tem posvetovanjem dogovori ministrov dognani in da se jim v ponedeljek v skupnem zasedanji pod predsedništvom cesarjevim tudi pritrdi po unanji obliki. — Seja državnega zbora v ponedeljek zopet glede obravnav ni bila pomenljiva; vlada pa je predložila pomenljive predloge, med drugimi načrt postave proti socijalistom in pa načrt postave za dolavsko-bolaiške blagajnice. Pri tej seji je bil bolehen oglasen slovenski poslanec Obreza, kakor se nam naznanja, je bolehen tudi poslanec Nabergoj. — Nenadoma je došla zboru novica , da je umrl moravski domoljub in državni poslanec dx._Kj^si, predsednik Matice skolske, še le v 43. letu svoje starosti. Predsednik dr. Smolka spominjal se je pokojnega med naznanili z prijaznimi besedami gorkega priznanja velikih zaslug pokojnega. Češki klub pa in izrekoma moravsko-česki poslanci pa zgubijo   s pokojnim   tovarišem premišljenega, odločnega
'^n marljivega sodelovalca in boritelja za blagor češkega
Tiunpda.
Dalje je bilo pomenljivo prvo branje predloga dr. Matuš-a zadevajočega službeno ravnanje s suplenti in pomočnimi učitelji na državnih srednjih šolah. — Predlagatelj stavil je nasvet, da naj se njegov predlog odda v posvetovanje budgetnemu odseku. Poslane Keils-berg je izrekel, da se strinja z namenom predloga, vender pa je predlagal, naj se odstopi v posvetovanje volskemu odseku. — To podpiral je tudi poslanec Sturm; konečno pa je vender obveljal predlog dr. Ma-tuš-ev in zbornica sklenila je z 116 glasovi proti 101, da naj se predlog odstopi budgetnemu odseku.
Dalje utemljeval je še poslanec Lienbacher svoj predlog o premembi postave zarad hišnega davka. Dr. Rosser, Zallinger in Menger podpirali so ta predlog rekoč, da je treba odpraviti vse velike napake te postave. Konečno oddal se je predlog davkovskemu odseku. Konečno prebrala se je interpelacija dr. Fuchsa in tovarišev zarad dopuščene razstave Vereščaginovih bogoskrunskih slik.
Potem je predsednik sklepajoč sejo, za prihodnjo sejo odločil četertek 4. februarja s sledečim dnevnim redom:
1.  Volitev predsedništva.
2.  Volitev šolskega odseka in narodnogospodarskega odseka. 3. Prvo branje vladinih predlogov za-devajočih: a) zavarovanje zoper nezgode, b) zavarovanje zoper bolezni, c) premembe izvrševalnega postopanja; 4) prvo branje predlogov: a) poslanca Kin-dermana zarad severnočeske železnice, b) poslanca Exnerja zarad železnice med Nusdorfom in Penzingom, c) poslanca grofa Vetter-a zarad postave zoper živinsko kugo, in d) poslanca Coroninija zarad ustanovitve posebnega sodnijskega dvora za preiskovanje volitev. Razun volitve predsedništva, iu pa zadnje točke tedaj zopet ui pričakovati posebno  živahnih razprav.
Hrvatska. - V deželnem zboru nadaljevala se je razprava o proračunu za tekoče leto. Opozicija protivila se je privoliti dispozicijski zaklad vladi, ka-
tera ne zasluži njenega zaupanji, izrekoma šibal je dr. Derenčin vladino postopanje nasproti časnikarstvu in pa kaženje javnega menenja izrekoma po nezakonitem vtikanji vlade med volitve. Predsednik sabora Mirko Hrvat, ki pri nobeni priliki ne skriva strogosti svoje, bil je takoj po konci in je sejo pretrgal za 10 minut in je dr. Derenčinu žugal z izklučenjem za to, ker je izrekel, da bi tako ravnanje vladino moglo škodovati sicer znani udanosti hrvatskega  ljudstva.
In ni dvomiti, da bi se bil izključil iz nekaj sej tudi dr. Derenčin, ako bi se ne bil v drugi seji pismeno izgovoril, da je bil napačno razumljen.
V obče se kaže, da razmere v Hrvatski postajajo bolj in bolj nezdrave.
Vladina tako imenovana narodna stranka zgubiva zaporedoma naj razumnejše može deloma po smrtir katera je zadnje dni pobrala slovečega pisatelja dr* Stankovič-a, — deloma pa se s sedanjimi razmerami nezadovoljni veljaki zbirajo v lastne neodvisne kroge, od koder se novejši čas borijo kolikor zmernejše tolikor vspešnejše zoper madjarizem v Hrvatski, kateremu je glavni steber bivši duhovnik------Miskatovič.
Nemška. — Zadnji Bismarkov govor pregibava še zmeraj politiške kroge. Prvemu sledil je med tem že drugi, v katerem je Bismark skušal marsikaj zasukati v mečji glas, to da nezadovoljnost državnega zbora večine s tem ni odstranjena. Vsakdo čuti, da Bismark noče videti nobene zapreke in da samo sebe šteje za edinega nemškega — pravega politika. V obče opažava se, da vodja katoliškega središča Wind-horst Bismarku nasproti postopa nekako rahlo, kakor je sam naglašal zato, ker se pripravljajo prenaredbe veri nasprotnih postav. „Moniteur de Rome" trdi, da sta vladina predloga o monopolu z žganjem in pa pre-memba verskih postav v nekakovi zvezi, tako da se druga samo tedaj dogotovi, ako se dovoli tudi prva.
Zanimive so unanje sodbe o Bismarkovem govoru. Nekaterim nemškim krogom avstrijskim je sicer zra-stel greben po „mojstrovemu govoru, in ti takoj mislijo, da naj bi vlada Taaffe-jeva se umaknila nemško-liberalni po izgledu Bismarkovim, kateri naj bi bil nalog, tudi tukaj zatirati vse nenemške narodnosti tako kakor Bismark žuga prusko-poljski. Večina javnih glasil pa se prekrižava pred absolutizmom Bismarkovem in izrekoma na Nemškem mu ta govor ne bo pridobil  prijateljev.
Avstrijsko-slovansko časništvo je zelo enega menenja, da se je ta govor rodil iz strahu, da po smrti Bismarkovi zopet razpade zedinjena Nemška.
Francoska. — Poslanec Rochefort stavil je v zbornici predlog za splošno amnestijo, vlada predlogu nasprotuje, dejansko pa se je ozirala na jedro predloga, ker je političnem hudodelnikom že tako dala prostost. Ni tedaj misliti, da bi se s predlogom doseglo več kakor poskušnja, koliko pristašev  šteje  opozicija.