Z3S. ftiHIk. w IP lp V B Bf M* B RIT« nm. im. na dom dostavljen: celo leto naprej . • . • K 24*— pol leta n . . . . » 12*— četrt leta „ . . . . • £— na mesec « • • • • » * .Slovenski Narod« velja v LiafclftuU v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , • - K 22*— pol leta ......H — četrt leta „ .....5*50 na mesce - • • • • 1"90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnalioTa mile« *L 3 (v pritličju levo,) telcfoa M. M. bueratJ veljajo: peierostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat m 12 vi*. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Mvečjin tasercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine* reklamacije, inserati i. t. d., to je admifliatrativuje stvari Na pismena naročila brez istoaMJte v posla t ve naročnine se ne ozira. rRvNu llrtlW HMm rtt. 89. .Slovenski Narod" TOljn po poštlz za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta „ „ , m m 13*— Četrt leta „ m . „ 6*50 na mesec » . 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej . • K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . ♦ K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica iL 5, telefon it 89« Svetovna vojna. V Srbiji napreduje naša vojska nevzdržema. — En srbski bataljon vjel. — Bitka pri OkGrrnezo. — Rusi poraženi in beže preko Karpatov. — Boji pri Korosmezo. — Nemci odbili francoske obkoljevalne poskuse na zapadu. — Nemška armada v Belgiji zavzela več antwerpenskih fortov. — Rusi se pripravljajo na novo ofenzivo proti vzbodni Pruski. — Pred izbruhom rusko-turške vojne. USPEŠNA NAŠA OFENZIVA PROTI SRBIJI. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Dne 2. oktobra dopoldne. Naše, v Srbiji se nahajajoče čete so že dva dni v napadalnem boju. Doslej napreduje naša ofenziva proti sovražniku, ki je razmeščen povsod! v močno okopanih, z žičnimi zavorami zaščitenih postojankah, sicer počasi, a uspešno. Pričeli smo z očiščevanjem bosanskih pokrajin, K! so jih vznemirjale srbske in črnogorske čete ter četaši. Pri tem smo včeraj obkolili kompleten srbski bataljon, ga razorožili in ga vjetega odpeljali. Trditev, ki jo razširjajo Srb!, kakor da bi bili uničili 40. honved-sko divizijo, je nov dokaz živahne srbske fantazije. Ta divizija se nahaja, kakor so imeli Srbi zadnje dni opetovano priliko se prepričati, v najboljšem razpoloženju v bojni fronti in se je odlično udeleževala kakor pri Višegradu, tako tudi bojev zadnjega tedna. — Potiorek, feldcajgmojster. * V SRBIJI IMAMO V POSESTI VSE OSVOJENE POZICIJE IN NAPREDUJEMO NEVZDRŽEMA. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) L radno razglašajo: Vrhovno armad- no poveljstvo objavlja: Kljub vsem našim odločnim uspehom v Srbiji, poskuša srbsko časopisje znova delati reklamo in razpoloženje z razširjanjem vesti o izmišljenih zmagah in s pretiravanjem četaških vpadov, da bi s tem prikrilo polom vsakega odpora srbske armade, ki gotovo nastopi, kar so Srbi že sami spoznali. Na vsa neresnična poročila inozemskega časopisja o položaju na balkanskem bojišču, odgovarjamo kratko in jedrnato, da imamo v posesti ne sa*7io vse zavzete pozici?e vzhodno cd reke Drine, marveč da tudi nevzdržno pridobivamo na nadaljnem prostoru. Vesti o vstaji v novi Srbiji. Carigrad, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Der Osmanische Llovd« priobčuje sporočilo nekega otomanskega odlič-njaka, ki je predvčerajšnjim preko Soluna prispel v Dedeagač. Potičnik zatrjuje, da so se mohamedanci v Djakovi, Peči, Prizrenu, Sknplju in Kačaniku dvignili proti Srbom in sestavili tri divizije, ki šteiejo skupnj 90.0^0 mož. Srbi so poslali p; ti njim tri bataljone, katere so, pr^no so dobili ojačenja, obkolili Albanci. Dva od teh srbskih bataljonov sta ' ila popolnoma uničena. Neki albar ki ve- : ljak je na čelu 20.000 Albancev, pridrl ' pred Skoplje in zahteva sedaj, da se mu mesto vda. Bitoljski Albanci so se tesno združili z Bolgari v Bitolju in Resna, ki stoje pod poveljstvom četniškega načelnika Petkova. Bolgarski četniki so zasedli gorski prelaz Beglišta, da preprečijo prehod Epirotov skozi Makedonijo. L'tilgarska vlada proti prevoz j voznega materijala za Srbijo. Sofija, 1. oktobra. (Kor. urad.) Oficijozna »Narodni Prava« sporočajo: Ruski poslanik Savinski je prosil bolgarsko vlado za dovoljenje prevoza vojnega materijala iz Rusije za Srbijo. Ministrski predsednik pa je vsled sklepa ministrskega sveta sklicujoč se na člen 3 haaške konvencije in na strogo nevtraliteto Bolgarije odklonil prošnjo. NAŠA OFENZIVA PROTI RUSOM. Frankobrod, 1. oktobra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« prinaša članek, naslovljen »Ofenziva proti Rusom«, v katerem pravi: Prodiranje Nemcev in avstro-ogrskih čet, ki priganjajo na obeh straneh Visle Ruse k urnikanhi, bo sovražnika tudi kmalu prisililo, da se umakne s svojih izpostavljenih pozicij, če jih noče dovesti v veliko nevarnost. Ruska ofenziva, ki je bila strategično končana že z zasedenjem Lvova, se zdaj umika našim vojem. O smeri in prvih ciljih teh naših vojev se mora še molčati. Toda že, da so se te onerac?ie pričele, moramo z zadoščenjem za-beležiti, ker kaze tudi nevtralnim državam, na katere so mogočno uČinko- I vala brezvestna pretrrana poročila o zmagah iz Petrograda, da avstro-osrrska armada ni le ostala sposobna | za vojno v najširšem pomenu besede, marveč je ohranila t^di živ ofenzivni d*!h. ki ie najborše jamstvo za končno zmago. BOJI OB KARPATIH. Budimpešta, 2. oktobra. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni in korespon-denčni urad javlja: Nviregv - flaza. Po sporočilu, ki ga je poslal semkaj veliki župan kotnitata Marmaros, so naše čete v okolici Okormezo pora- zile v zmagoviti bitki v Maraiaros vpadle Ruse, Sovražnik se je v neredu umaknil proti meji. V Okdrmezo in okolici vlada zopet red in mir. Naše, v okolici Korosmezo zbrane čete, so takisto začele boj z Rusi. V najkrajšem času bodo Rusi spodeni preko meje. SITUACIJA NEMČIJE IN AVSTRO-OGRSKE JE UGODNA. Kristianija, 2. oktobra. (Kor. ur.) Vojaški sodelavec »Aftenpestena«, neki višji generalnoštabni oficir, označuje v nekem članku o sedanjem vojnem položaju situacijo Nemčije in posebno tudi Avstro-Ogrske kot ugodno in zaključuje svoje razmišlje-vanje s sledečimi besedami: če ravno zdaj sporoča nemški generalni štab, da se je začelo obstreljevanje Antwerpna, da se je predrla črta za-tvornih utrdb Verdun-Toul ter otresla narevska črta, tedaj moramo priznati, da učinkujejo te razmere velikansko. OBREKOVANJE NAŠE VOJSKE. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Politische Korrespon-denz« je izročila avstrijska vlada vladam nevtralnih držav verbalno noto te vsebine: Tiskovni urad v Nišu je dal razširiti sporočilo, da uporablja avstro-ogrska vojska, kakor je posneti iz poročil vseh srbskih poveljnikov, na vseh frontah eksplozivne kroglje. Prvih deset salv strojnih pušk ima vedno eksplozivne kroglje in vsi avstro-ogrski vojaki imajo v svoji municiji 2SK% takih krogelj. Avstro-ogrski poveljniki so izdali najstrožja povelja, da preprečijo, da bi padla ta municija v srbske roke. Tudi so ti poveljniki strogo zaukazali, da morajo vojaki pobrati mrtvim in ranjenim te kroglje. Avstro-ogrska vlada z ogorčenjem zavrača te trditve, ki so popolnoma brez podlage in ki so skoz in skoz obrekovanje ter kategorično protestira proti takemu postopanju Srbije, ki ima namen varati javno mnenje. Položaj na bojiščih. Iz uradnih poročil v zadnjih dnevih izhaja popolnoma jasno, da so se izjalovili vsi računi tripelentente in da je položaj avstrijske in nemške armade na vseh bojiščih jako ugoden ter opravičuje upanje na vsestransko zmago. Na severnem bojišču je avstrijska armada zavzela nove pozicije, trdne in mogočne, ter je iz njih začela roko v roki z nemško armado ofenzivo proti Rusiji. Ta ofenziva napreduje izdatno in ruska armada se pred njo že umika. Vojna proti Srbiji je tako upeŠ-na, da se vsak Čas pričakuje katastrofa za srbsko armado. Na francoskem bojišču je levo krilo francoske armade, ki je nekaj dni dosezalo znatne uspehe, vrženo nazaj in se je moralo umakniti. Vrh tega pa je zveza med središčem in med desnim krilom francoske armade prebita, kar zna provzročiti strašne posledice za Francoze. Angleška, ki se skrbno ogiba vsakega boja na morju, je prišla v navskrižje z egiptsko vlado. Mogoče je celo, da nastane v Egiptu vstaja, kar bi angleško pozicijo silno poslabšalo. Tako je torej na vseh bojiščih položaj za Avstrijo in Nemčijo prav. ugoden. POLOŽAJ NA NEMŠKO-FRAN- COSKEM BOJIŠČU« TRIJE FORI PRI ANTVERPENU ZAVZETI. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) Generalni štab razglaša: Veliki glavni stan dne 2. oktobra zvečer. Pred zapadnim armadnim krilom smo odbili ponovne poskuse francoske armade, da bi nas obkolila. Južno od Rove smo vrgli Francoze iz njihovih pozicij. Sredi bojne fronte je ostal položaj neizpremenjen. V Argone prodirajoče čete so izvojevale v napredovanju proti jugu znatne uspehe. Vzhodno od reke Mase so Francozi izvršili iz Toula energične nočne sunke, ki pa smo jih odbili. Sovražnik ie imel težke izgube. Pred Antverpnom smo včera) popoldne ob 5. z naskokom zavzeli fore Vavre, Saint Catharine in reduto Dorpveldt z vsemi pripadajočimi utrdbami. For Vaslhem smo obkolili. Na zapadu se nahaja v naših rokah važna točka Termonde. Na vzhodnem bojišču je priča-i kovati, kakor se zdi, da prično ruske LISTEK. Vojna nam odpira oči. Ta velikanska vojna, v kateri teče tudi toliko slovenske krvi, ima čudovit vpliv na vse sloje prebivalstva. Zdi se, kakor da je s silo mogočnega potresa kar čez noč preme-nila vse razmere in vzbudila v vseh srcih nova čustva in v vseh glavah nove misli in nazore. Tako temeljita in globoko segajoča je ta prememba, da mora iz nje po končani vojni vzkliti popolnoma nov svet, zasnovan na tistih temeljih, ki jih je vstvarila ta vojna. Sedanja vojna ni boj za pridobitev kake deželice, ampak Je boj če že ne za življenje in smrt največjih drža v, pa vsaj boj za vso njihovo veljavo v svetu in za vse od te veljave odvisno blagostanje. Kdor si hoče napraviti podobo, kake nasledke zna imeti ta vojna za kakega premaganca, naj le pomisli, kaj bi nastalo iz Angleške, če bi bila premagana. Konec bi bilo njenega svetovnega gospodstva hi s tem tudi virov vsega njenega življenja. Kolonije bi ji odpadle, tiste kolonije, iz katerih zajema ogromne dohodke, njena trgovina bi propadla, za njeno industrijo bi ne bilo več odjemalcev, vsi viri zaslužkov bi usahnili in konec bi bil popoln propad. Zgodovina nam daje pretresu-Joč izgled, kaki so nasledki, če je premagan narod, ki je imel svetovno gospodarstvo. Španska je bila nekdaj prva in najmogočnejša svetovna država, bila je na višku sreče, kulture in bogastva in vladala nad največjimi kolonijami. A zadela jo je nesreča, da je bila premagana. Prav Angleži so bili tisti, ki so ji zadali ta strasni udarec, čigar nasledkov ni mogla Španska nikoli proboleti in jih sodeč po človeški preudarnosti tudi nikoli ne ho. Španska je bila poražena in svetovno gospodstvo je polagoma prešlo v roke Angležev. A kaj je postalo iz Španske? Z izgubo svetovnega gospodstva je začelo njeno gospodarsko in politično nazadovanje; zaostajala in propadala je čedalje bolj in danes je materijemo slabo stoječa država, ki nima nič vpliva na usodo sveta, ki se v kulturnem in socijalnem oziru ne more primerjati skoro z nobeno evropsko državo in katere se nihče ne spomni, kadar se govori o narodih prihodnjosti. Če bo Angleška v sedanji vojni premagana, bo njena usoda neizogibno taka, kakor usoda Španske. Sedanja vojna odpira ljudem oči, podira vsakovrstne predsodke, razdira stare nazore, ki v današnjem življenju nimajo več vrednosti, in daje najširšim krogom, novo orijentacijo. Na izgledu Angleške spozna lahko vsak-do. da v sedanji vojni ne gre za pridobitev ali za izgubo kake pokrajine, kakor 1.186fi ali 1870, nmoak za največje gospodarske in kulturne interese, za stvari, poleg katerih so stopili vsi drugi oziri v ozadje. Spoznanje, da gre v tej vojni za vse najvišje in najvažnejše kar je na svetu, je zbližalo tudi avstrijske narode, da so pozabili na vse, kar jih je ločilo, da vpoštevajo le ;o, kar jim je vsem skupno in da so se združili na skupno borbo. Vojna ie dogodek tako gigantskega pome-ia, da mora omogočeno vplivati na vse življenje narodov, zlasti taka ljudska vojna, ki je med nacijonalno različnimi ljudmi vstvarila tak čut skupnosti, da je poleg njega izginilo vse drugo. Ljudem se odpirajo oči. Ne uvi-devajo samo velikansko važnost državnih in gospodarskih interesov, ampak začeli so tudi spoznavati veliki pomen telesnih in dušnih kreposti. Zakaj to bo vsak priznal, da je od telesnih in duševnih vrlin vojujo-čih se narodov odvisen izid cele sedanje vojne. Ura dela m žrtev je sedaj in prezgodaj bi bilo misliti, kake razmere se bodo po končani vojni ustanovile v Evropi sploh in zlasti v naši državi Toliko pa so se Uadcm že odprle oči, da spoznavajo eno: po vojni bo naše življenje popolnoma drugačno, kakor je bilo doslej in pre-menilo se bo v političnem m v gospodarskem, v narodnem in v socijalnem oziru. Nič tega ne kaže bolje, kakor premembe, ki se je zgodila v nekaj tednih na NemšKem Tam je bi! dolgo let najhuiš« boj med socialnimi demokrati in med državo. Sruit je bil ta boj do skrajnosti :n občutil se je v vseh slojih, v vsem življenju, v vsaki najmanjši stvari. Prav brez primere je bil ta boj, a kaka prememba se je zgodila, ko so socijalni de-mokratje v trenotku napovedi vojne opustili svoje dosedanje stališče, pozabili na vsa nasprotja in tudi na vsa preganjanja, ki so jih morali pretrpeti, ter z navdušenjem stopili pod zastave svojega naroda. V tem trenotku se je takorekoč prekucnilo vse mišljenje na Nemškem in socijalni demokratje so sebi in svojim idejam pridobili toliko simpatij tudi med dosedanjimi najhujšimi nasprotniki, da govori že danes vsa Nemčija in se o tem smislu oglašajo tudi najme-rodajnejši faktorji, kako ie treba preurediti vse socijalne in javne razmere v smislu demokratizma in socijalne izravnave. Ljudem se odpirajo oči Zdaj v vojni znajo šele prav ceniti, kako velike važnosti je telesna vzgoja in kako mogočno vpliva na smelost in podjetnost človeka. Krepko, zdravo, razvito telo, ki prenaša tudi težke napore in zna kljubovati najhujšemu trpljenju, to je življenski pogoj za vsak narod. Pri nas se je v tem oziru marsikaj zamudilo in marsikaj grešilo, a po vojni se bo dalo to popraviti, kakor še marsikaj drugega, kar zavira in zadržuje naš razvoj. Zavladati bo moralo spoznanje, da je skrb za telo navsezadnje le prva stvar, na katero mora človek gledati, sebi in celemu narodu v prid, kajti od krepkega telesa je pri vsakem človeku vse odvisno. Vojna bo vse naše moralne sile očistila in posvežila in bo tudi vse naše narodno življenje postavila na novo podlago, tako da ne bo več prostora ne za ekscesivni šovinizem, ne za tisto narodno mlačnost, ki je le prevečkrat mejila na izdajstvo. Kolektivna hrepenenja slovenskega naroda se bodo osredotočila na dosegljive cilje in v narodni politik] bo zavladala tista stabilnost, od katere je odvisen vsak napredek. Sedanja vojna, na] zahteva še take žrtve, bo v naši monarhiji brez dvoma ustvarila razmere, ki bodo vsakemu narodu dovoljevale svoboden in neoviran razvoj in mu zagotovile vse, kar je za življenje in napredovanje potrebno. To bo celokupni državi m njeni gospodarski in vojaški veljavi v največjo korist. Vojna sto Je sploh prcmenHa Str« X 235. štev. gabenil SavaUdL »■■■"' i.....MM**««* «WI III 'I—Ili Slovo TMMpmta vINigl Ktafctb«* 1. oktobra. Otor. aj kVišii predsednik pl. Wtadlieta se k danes poslovil od province vahodao-pruske s oklicem, v katerem se zahvaljuje vsem oblastmi in uradnikom za izkazano uspešno podporo. V tem oklica pravi: Volna* ki le bila vsiljena naši domovini, Je provzročila provinci neizrečeno težke udarce. Kakor se le našim hrabrim četam na Vzhodnem Pruskem posrečilo izgnati iz dežele dozdaj hrabro se bojujočega sovražnika, smemo z božjo pomočjo brez-dvomno pričakovati konečne zmage, da se bo potem provinca Vzhodno Prusko lepše in trdnejše, kakor je bila dozdaj, zopet zgradila. To je iskrena Želja, ki jo izražam pri svojem slovesu in ki jo naj kmalu izpolni Bog. Obenem objavlja novi višji predsednik pl. Batocki pri prevzetju svojega urada oklic, v katerem pravi: Nastopam svoj urad v popolni zavesti s tem zvezane težke odgovornosti napram svoji glavni provinci, toda tudi v popolnem zaupanju da se bo. če podeli Bog nemškemu orožju se nadalje zmago, posrečila obnovitev province s smotrenim skupnim delovanjem državnih oblasti in avtonomnih organov, z edinstvenim požrtvovalnim sodelovanjem vseh vzhodnih Prusov, brez razlike stranke, poklica in stanu. Največja bitka svetovne zgodovine. Odločilni boji med Francozi in Nemci so se pričeli, kakor znano, s francosko ofenzivo pred Parizom dne 6. septembra in traiajo torej že skoraj celi mesec. Mnogi smatrajo te boje kot dele ene same velike bitke, katera nima primere v svetovni zgodovini, tako glede časa, kakor glede Števila angažiranih čet, količine in kvalitete orožja in končno števila izgub. Po mnenju drugih krogov se je v teku sedanjih odločilnih bojev vršilo sedem velikih bitk in sicer v glavnem na nemškem desnem krilu. * * * NEMŠKA KRIŽARKA POTOPILA 7 ANGLEŠKIH PARNIKOV. Berolin, 2. oktobra. (Kor. urad.) Glasom poročila »Bertfner Tage-blatta« iz Amsterdama je potopila mala nemška križarka »Karlsruhe« v Atlantskem oceanu 7 angleških par-nikov. * JUNAŠKA KRIŽARKA »EMDEN«. London, 1. oktobra 1914. (Kor. urad.) V „Dailv Telegraphu" piše Ar-chibald Hurd o' križarki „Emden". La-dija je dobila idealno polje za svoje operacije, ker pasira tam veliko število ladij in ker more „Emden" vporabljati mnogo zalivov ter se skrivati pred angleškimi križarkami. Razentega ima „Emden" še to prednost, da je hitra. -— Vedno ji je mogoče, če je v nevarnosti, pobegniti. Njeno dejovanje nas navdaja z občudovanjem. Čestitati smemo kapitanu pl. Miillerju k njegovemu podjetju, ker ne postopa samo človeško marveč tudi obzirno z angleškim moštvom. Tega mornariškega častnika moremo označiti kot de Weta na morju. Njegova politika je popolnoma posebne vrste. V nobeni pomor- Ijudi tako, da jih je časih komaj spoznati. Ošabnega kastovstva, ki je časih toliko slabe krvi provzročala, je ravno tako konec, kakor psevdode-mokratične nadležnosti. Liudje različnih stanov so se zbližali med seboj, neka prijaznost veže vse stanove^ češ, da smo vsi bratje in da morajo biti tisti, ki so enaki pod zastavami, tudi v drugem življenju se zavedati svoje skupnosti, daje vsemu življenju nekako enoten značaj. Drug smo vezani na drugega — to spoznanje je vojna poživila v največji meri. Na vse bo vplivala ta vojna, tudi na vse kulturno življenje. Veliki protestanski teolog in zgodovinar -profesor Harnack v Berolinu je imel te dni ravno predavanje, na katerem je posebno poudarjal, kako je ta vojna povzdignila vse duše in pokazala, koliko puhlega in praznega je v sodobni kulturi, kako plitvost in neslanost je prevladala literaturo, znanost in umetnost. Po njegovem mnenju bo vse to razpadlo in se po-greznik> v pogubo in iz naroda bo vzklila na modernih znanstvenilj temeljih sloneča narodnega soka polna, iz narodne duše kipeča kultura. Zavladal bo moderni praktični idealizem, ki je edini v stanu, ustvariti pogoje resnične sreče, resničnega zadovoljstva, resnične svobode in resničnega bratstva v kulturni Ev- tU v*m ***** hi «*«» ta* iil zasledovala sovražaa ladia taktik* slav-nega aventueae voaMHje mi aajaasa, M ffobod* Mliiitir itf *di J«««" «%<**; J* » • Jo Mk> untflL V tem OTEajp m bo Se¥oristik| flHMovati «*** bdije, aaloiene s Mnogom. JMpP more laHenj dok* SMog. MMa fcmlje seveda toliko, mkor masa nn. Mi prevladujemo morje, taia m vsak kvadratni metar morja. Ml UisMjiiuo nadvlado aa morju, da sasfgvamo dovoz živil in smovin jm pa aadalju-jočo ae mobilizacijo. GU „BmdenaM ne morejo iipremčniu poteka ni enačaja vojne. Ostanejo epizoda. „Mache-ster Guardian" ceni škodo, ki jo je „Emden" dozdaj povzročila angleškemu brodovju v Indijskem oceanu, na slučajno 1000 funtov' štetlingov. RazruSene ladije so vsebovale 50.000 (on. List hvali kapitana „Emdena", ki je prizanašal moštvu ladije, ter pripominja, da ima angleška mornarica v aziatskem morju komaj šest križark, ki so enako hitre kakor „Emden". Legija angleškik amaconk. Znana angleška sufražetka Mrs. Haverfield sestavlja prostovoljno legijo amaconk. ki na! pomaga pri obrambi obale in notranjosti Anglije proti eventualnim sovražnim napadom. Amaconke imajo svojo posebno uniformo; kot inštruktorji fungi-rajo častniki. Priglašajo se osobito tkzv. militantne sufražetke. ki so bojev (seveda le s policijo) že vajene. Anglija ne prizna »Ereslau« in »Go-ebea>c kot turške ladje. Iz Ca r i g r a d a poročajo: Angleški veleposlanik je obvestil turško vlado, da smatra Anglija križarki >»Breslau« m ^Goeben« kot nemški ladji. Veleposlanik je naznanil, da bo angleško brodovje, ki križari pred Dardanelami. obe ladji napadlo in uničilo, čim se prikažeta na odprtem morju. Španske vojne ladie zaplenjene na Angleškem. S tlolandskega poročajo: Kakor poroča amsterdamski »Telegraaf« iz Londona, je angleška admiraliteta zasegla dve španski vojni ladji, ki so jih gradili v angleških ladjedelnicah. Amsterdamski »Telegraaf« poroča, da gre za Španski križarki »Jaime I.« in »Alfonso XIII.« pri tvrdki Armstrong. »Alfonso XIII.« je najbrže že dograjen. Obe križarki imata prostora za 15.700 ton in težko artiljerijo 8 topov 30-5 cm kalibra. Oklopi niso posebno močni. • • ■ Nemški aerop!an nad Calais. Dunaj, 2. oktobra. »Zeit« poroča iz Berolina: Nemški aeroplan je priletel nad mesto Calais ter vrgel tri bombe. Angleška politika vzrok vojne. Kodanj, 2. oktobra. (Kor. urad.) List »Tidende« priobčuje izjave državnega tajnika nemškega zunanjega urada, ki tvorijo odgovor na edav-nc priobčeni interviv z angleflcka državnim podtajnikom Acbndom. Bojazen, da bi mogla vzeti N mčija Belgiji del južne obali Kanala in jo porabiti za operacijsko izhodišče nemškega vojnega brodovja, e dala Angliji poved, da se ni samo sama udeležila vojne, marveč ji je dala tudi povod k strašnemu zločinu, da je vzpodbudila obžalovanja vredno Belgijo k odporu. Anglija je uredila svoje postopanje edino le po svoji brezobzirni sebičnosti. Če morajo danes na bojiščih kontinenta krvaveti sinovi Nemčije, Avstro-Ogrske, Francoske in Rusije za svojo domovino, nosi moralično odgovornost v prvi vrsti angleška politika. Ta je že od nekdaj hujskala narode kontinenta druge proti drugrm, da more sama nemoteno obvladati svet. • i • Kršenje ženevske konvencije. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) Z ozirom na poročila o flagrantnem kršenju ženevske konvencije s strani nekaterih držav, se je obrnilo zvezno vodstvo avstrijske družbe Rdečega križa na mednarodni ženevski komite Rdečega križa s prošnjo, da naj nujno opozori vse vojskujoče se države, da naj se drže Ženevske konvencije. Zlasti je spomniti vojskujoče se države na člen 25. te konvencije, glasom katerega morajo skrbeti vrhovni poveljniki armad za izpolnitev posameznih določb vseh Čiem>v te konvencije. Mednarodni ženevski komite Je nato poslal vladam vseh držav v tem zmishi pisma, v katerih izjavlja, da se zdi, da se država ae brigajo dosti za določbe glede ranjenih in bolnih, ne glede na pripadnost h katerikoli državi, m za doflatta £&te MJllH. «fl*ia in majperiiata mmk t awnJoar JMažaga kola. Vali. koat hom ki vol* hren dva— včasih oJNJIgfti gNMMftl* k<4pg|§ a* nad dm mt*nbm flNtpla, da aa bodo vfi aavnali v Ma0Hr bolavnikov po teh MnčiKtu • • PRBD IZBRUMNi RUSKO-TVRSKE VOJKE. Reatorjev urpd poroča preko Sofije, da le i «ff MU maki vela-poslaafc ^ravl vaa parta^ltts arkl. va v vanaat la da le Matija sva|a driavfPM poavala aa| ČIm preje zapuste turike dežela. • m BOJI V JUŽNI AFRIKI. Pretooia, 2. oktobra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča uradno: Južnoafriški oddelki so presenetili dve nemški predstraži, eno pri Grasplatzu v bližini zaliva Lude-ritz, drugo pri Anichabu, 25 milj severno od tega zaliva. Pet Nemcev je bilo vjetih, eden izmed teh Je bil smrtnonevarno ranjen. Ravnotežje v Adriji. Rim, 30. septembra. »Tribuna« in »Oiornale d' Italia« izjavljata soglasno, da je vsaka akcija Italije v Albaniji izključena. S tem pa Še ni rečeno, da je Italija opustila svoje zahteve glede Valone. Če bi bila Valona od katere koli strani ogrožena, se Italija ne bo obotavljala, zahtevati to pristanišče za sebe, da ohrani ravnotežje v Jadranskem morju. Avtomobilisti na francoskem bojišču. Pariz, 2. oktobra, čez Berolin. (Kor. urad.) Vojaški guverner v Parizu naznanja, da je avtomobiiistom strogo prepovedano tudi s pasirnimt kartami, prodirati v okoliš bojujočih se čet. Vsak tak poizkus bi imel za posledico najstrožje kaznovanje. * Izdajica. Lipsko, 2. oktobra. (Kor. urad.) Državno sodišče je obsodilo pisarja pri državnoželezniskem ravnateljstvu v Oppelnu Pavla Czecha zaradi poskušenega izdajstva vojaških skrivnosti na 5 in enčetrt leta ječe, združene z izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let. V razlogih se izvaja, da je prišlo kot obtežilno v po-štev. da je obtoženec Nemec in da je skušal izdati tajne načrte železniških prog in postaj v Času, ko se je že splošno računalo z izbruhom vojne. Czech je bil ponudil načrte ruskemu vojaškemu atašeju v Berolinu. Boji v Belgiji. Iz Amsterdama poročajo: Nemške čete so zasedle tudi vasi v okolici mesta Mecheln. Prebivalstvo beži v Anverzo in na Nizozemsko. Nemške čete so se približale Turn-houtu. (Turnhout leži vzhodno od An-verze, blizu nizozemske meje.) • + m Parnik zadel ob mino. Hartlepool (via Berolin) 2. oktobra. Parnik »Selby« z več kakor 3000 tonami premoga, je na poti iz Shieldsa v Antwerpen zadel včeraj ponoči v Severnem morju na mino in se potopil. Moštvo — 20 mornarjev — se je rešilo v čolnih. Neka obrežna ladia je meštvo pripeljala v Lo-westoft. Obrtni davek aa Turškem. Carigrad, I. oktobra. (Kor. urad.) Finančni minister je poslal državnim oblastem okrožnico z natančnimi navodili, tičočimi se obrtnega davka za inozemce, ki so bili danes uvelfav-Ijeni. V okrožnici se dajejo tudi nasveti, kako se naj postopa napram inozemcem. Naglasa se med drugim, da se ne sme pozabiti, da so inozemski trgovci in obrtniki znatno pripomogli k gospodarskemu razvoju Tnrčije, za to je treba skrbeti za to, da dobe inozemci zaupanje v turške zakone. Tartki »oratori. Carkfra*, 2. oktobra. (Kor. arad.) Uradni list bo Jatrl priobčil sakou, a katerim se podaMa veljavnost moratorija, ki poteče 4. tn,n inilaBiH •tti mesec* % odredbo, da «*a]ol 'MMH plačati 10 odstotkov svojih dolgov v dvah msiičaik obrokih V KrkflM Mafal ▼ Eflfeu. NilaMM lis« poročajo: Položaj v t***« It postal iako kritičen. Mi-nisli itv# aa upira priznati ukrepe angleškega poveljnika. Vojaitvo Je rneođo lama poslopja. Na palači ke-diva so Angleži razobesili angleško zaetanra CMHavVaoa aglpr^aaaks vlada. Carigrad, 1. oktobra. (Kor. urad.) »Hcdam vpraša, na podlagi katerega prava odstavlja Anglija egipčansko vlado in jo nadomešča z angleškim vojaškim režimom. Anglija gazi s tem pogodbe in pravico ter postopa skrajno samovoljno, ker Egipt ni angleška posest . Prod sovražnikom. (tz pisma nekega vojaka.) Iz daljave se še vedno čuje tiho, a živahno prasketanje pušk. Sem-tertja se sliši zamolklo grmenje topov. Bum - bum - bum, odrezano kakor tiktakanje, ogromne ure grme avstrijski topovi, bum - bum - bum, odgovarjajo ruski topovi, časih za-čuješ zamolklo detonacijo, potem žvižganje v zraku in v nekoliko tre-notkov tresk — bila je granata 15-centimetrskega topa. Sprva nas je spravljala v strah »tetka« — tako smo nazivali granato —. ker je, udarjajoč v zemljo, izbušila po tri metre globoko in toliko široko jamo. No, sedaj smo se nanjo že navadili in »tetke« se nič več ne bojimo. Kadar zadene, res, razbije vse na kosce, toda k sreči ne zadene mnogokrat. Kadar jame prst leteti po več metrov v višini, se boje danes samo Še vojni »novinci«. Cesto je granata udarila v najbližji naši bližini in zavila vse v oblake dima in praha, a ko se je oblak razpršil, smo opazili, da ni nihče izmed nas ranjen. Granata se je vgreznila v razkvašeno zemljo. Predstraže se v vojnih četah vkopavajo. Dasi Rusi neradi ponoči napadajo, vendar moramo biti neprestano pripravljeni na topovski ogenj. Sovražnik ne spi nikoli, pa smo bili do sedaj že često iznenađeni No, pa Rusi imajo več vzroka, da se boje nenadnega napada, kakor mi. Stopamo v dolgih kolonah, sobice je že zašlo za obzorje, a mesec je jel razsipati svojo bledo svetlobo na enolično bregovito pokrajino. Gozdni robovi se nam zde iz daljave kakor sovražne konjeniške kolone. V široki in prijazni kotlini se ustavljajo prve stotnije našega sprevoda. Tu bomo nemara prenočili. Živahno vrvenje in drvenje je opažati vsepovso-di. Polk se postavlja k polku, stotni-ja k stotniii. Puške zlagajo v piramide, telečnike mečejo na tla. V nekaj trenotkih so postavljeni šotori, a bajoneti se nad njirai svetlikajo, kakor strelovodi. Srečni vojaki, ako najdejo v bližini slamo, a še srečnejši, ako je kotlina skrita pred pogledi sovražnika. Slamo prinašajo z vseh strani in kakor bi trenil, se šotor spremeni v prijetno sobico. Moštvo vlači z vseh strani drva in v nekolikih hipih zažari ogenj na sto in sto krajih, da se zdi, kakor da bi imel človek pred sabo razsvetljeno veliko mesto. Toda, to se žal le redkokdaj dogaja. Z ozirom na sovražnika, je treba največje opreznosti. S ceste se svetlika ogenj iz poljskih peči. Radostno segajo vojaki po svojih skledieah, nožih in žlicah, da posrebljajo svojo juho in pojedo govedino, riž, krompir ali rnakarone. Zvečer dobivajo še kavo. Često prihaja tudi druga kolona s kruhom, prepečencem in jedili za drugi dan. Peči in vozovi se skoro vračajo nazaj in v trenotku zavlada neprijetna tišina. Vse spi, samo po-samni streli naših straž v okolici dokazujejo, da le - te stoje na svojem mestu. Zora je šele, ni se še začelo daniti, že so izginili šotori, vse se zbira v čete in široka množica se odpravlja na krvavi svoj posel za dom in cesarja. Kako ie nadvojvoda Jožef Ferdinand na bojišča krenpir Jedel. Vojni korespondentj poročajo: V bojih ob Huczovi je uničil mski 5rap-nel tudi aprovizačni voz nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Vsled naglega prodiranja naših čet so zaostali tudi vozovi s prehrano za vojaštvo, ki si je pomagalo $ krompirjem po njivah. Nadvojvoda se Je kot pravi vojak dobre voHe podvrgel neizogibnemu postu ki le s tvojimi častniki in vojaki vred živel cel dan ob krompirja. Dobra voHa nadvojvode in njegov vzgled sta njegove čete naravnost navduHa in prflJnbUenost tega odličnega generala is cesarske h8e še HadMrorti Jožef Ferdinand Jo aedfl povriWk vranošken flmd* nega zbora ter se Je v bojtii ob Hu-czvi posebno odlikoval Nadvojvoda je kot ljudomil in ljubeznjiv cesarski princ tudi v Ljubljani v najboljšem spornimi; bival Jo svoj čas kot podpolkovnik dalj časa v našem mestu. V armadi oživa nadvojvoda kot znameniti vojak največje spoštovanje in popularnost. Štiri dni med Rud. Dunajskemu »Deutsches Volks-blattu« pije njegov dopisnik: Imel sem priliko, govoriti z rezervnim kadetom, ki je bil lahko ranjen štiri dni vojni vjetnik Rusov in ki ne more prehvaliti, kako človekoljubno delajo Rusi z ranjenci. Kadet je Madžar, iz požonjskega okraja in torej vzvišen nad sumom rusofilstva. Povedal mi je sledeče: Zapleteni smo bili pri Huczvi, na ruskern ozemlju, v boj Pobrali smo naše ranjence in jaz, ki sem bil edini lahko ranjeni, sem dobil ukaz, da popeljem transport, kakih 30 ranjencev do bližnje sanitetne postaje. Tam je bilo že več ranjencev, avstrijskih in ruskih, ki so jih oskrbeli naši saniteti. Štirinajst ruskih vjetnikov, med njimi en major in neki drugi oficir, so bili odpeljani v vas. Naenkrat so začeli nad našimi glavami pokati šrapneli. Saniteta je težko ranjene vojake odnesla v bližnje hiše; nekateri ranjenci so se poskrili pod vozove, da bi se obvarovali šrapnelov. Vsi smo bili ogorčeni na Ruse, da bombardirajo kraj, kjer visi na mnogih hišah zastava Rdečega križa. A stvar se je hitro pojasnila. Po vasi je jezdil oddelek naše kava-lerije. Rusi so s svojo artilerijo obstreljevali našo kavalerijo in nadaljevali s streljanjem, tudi ko je kavale-rija jezdila skozi vas, v kateri je bila postaja Rdečega križa. V vasi ni bilo nič drugih naših vojakov. Ne vem, na čigav ukaz je bil nato izpuščen ruski major *s prošnjo, naj provzroči, da preneha streljanje na vas. Major je odšel in kmalu potem je nehalo streljanje. Prišla pa je ruska kavalerija ter infanterija in ruska sanitetna kolona. V vasi so Rusi pustili sanitetno kolono in nekaj infanterije, drugi Rusi so odšli. Zapovednik ruskega oddelka je dal predse pripeljati vjetih 14 Rusov in je začel nanj kričati. Vojak je bil tako prestrašen, da ni mogel odgovoriti. Oficir je naenkrat poklical dva druga vojaka in je dal enega ustreliti. Kaj je bil vzrok, ni znano. Ostali vjetniki so se razšli in nihče se ni več zanje brigal. Rusi so nato preiskali naše ambulančne vozove. Na kmečkem vozu je bilo kakih 50 pušk, ki so jih bili ranjeni vojaki od sebe vrgli in smo jih mi pobrali. Rusi so vzeli te puške in jih vse razbili ob zidovih. Našim ranjencem in sanitetnim vojakom ni bil skrivljen niti las; vozov in sanitetnega materijala se Rusi niso dotaknili. Rusi so sami prevzeli skrb za naše ranjence in našo saniteto. Hrana je bila zadostna; v primeri z nami, dobivajo ruski vojaki dosti manj mesa. Kruh je bil izboren. Mi smo dobivali točno tisto hrano, kakor Rusi. Čaja je bilo v izobilju. Če se je Rusom posrečilo dobiti kaj sadja, smo dobili tudi mi enake porcije. Mogoče je, da se z našimi vojaki ki so prišli v ruske roke, ne postopa enako, ampak pač po tem, kakršnega plemena so Rusi. To pa je dejstvo, da so bili Rusi, med katerimi smo mi živeli štiri dni, izredno dobri in kordijalni. Tudi naši sanitetni vojaki so pozorni in požrtvovalni pri oskrbi ranjencev, a postopanje ruske sanitete je bilo tako nežno in dobro, da smo imeli vtisk, kakor da strežejo ranjencem usmiljene ženske. Ruska saniteta je bila v izobilju preskrbljena z vsem potrebnim. Začudil sem se, ko je eden ruskih oficirjev začel z madžarskim ranjencem govoriti v madžarskem jeziku. Oficir je odkrito povedal, da se je naučil madžarskega jezika iz službenih ozirov. Četrti dan so se zgodili v obližju boji. Ruska sanitetna kolona je že zjutraj zapustila vas. Nam so Rusi rekli: Kdor more marširati, naj gre z nami! Seveda ni nobeden naših rekel, da zna marširati, in Rusi niso utegnili, nas preiskati. Kmalu nato so odšli tudi vojaki ruske infanterije, ne da bi nas bili kaj nadlegovali. Opoldne so naši prišli v vas in so nas odpravili na bližnjo železniško postajo. j BOJI PRI KRUPNJU. Oreški nrednHc Kleindienst, ki služi na Južnem bojišču kot moto-ciklist, popisuje v »Grazer Volks-blattu« krvave boje pri Krupnju ter poudarja, da korakajo naše čete od uspeha do uspeha. Ne da se popisati, kako naporni in težavni so boji na sedanjem Južnem bojišču. Kar delajo naši vojaki, ki z brezprimemim Junaštvom prodirajo v neprijateljsko deželo, to bi napolnilo knjigo Junaštev do zadnje strani Ne smemo zapomniti, da se bore naše čete proti sovražniku, ki se naravnost obupno brani, temvoč, da morajo ta$ premagovati težave terena, kakoc 41& 235. ftev. »SLOVENSKI NAROD«, doc 3. oJttobra 1914. Stran Kolnische Zeitung« našteva tele težkoče, s katerimi se ima vsak list boriti v vojnem času: 1. Največje težkoče povzroča vsakemu listu cenzura. Priobčevati se smejo samo stvari, ki jih izrecno odobri oblast. Brzojavne, telefonske in pisemske zveze so večinoma ustavljene, ako pa sploh dospo kakšne vesti, so tako zakasnele, da so brez vsake vrednosti. Občinstvo pa pričakuje vedno novih vesti in ker teh ni, mi^Ii, da te vesti uredništvo dotičnega lista namenoma zadržuje. 2. Iz tiskarne, uredništva in upravništva vsakega lista je mnogo oseh poklicanih pod orožje. Pri časopisnem podjetju, kjer je dragocena vsaka minuta, delavnih moči ni mogoče nadomestiti z neizvežbanimi silami, ker bi le - te samo zavirale obrat, mesto da bi ga pospeševale. 3. Točno razpošiljanje listov v vojnem Času, je silno otežkočeno, ker je poštni promet omejen in ker vozi manj vlakov, kakor v mirnem času. 4. Mnenje občinstva, da delajo časopisna podjetja v vojnem času prav dobre kupčije, je popolnoma napačno. Res je, da poskoči v vojnih časih pri vsakem časopisu naklada, nadrobna prodaja in naročnina. Vendar pa je splošno znano, da naročnina in podrobna prodaja pokrijeta samo 50% vseh stroškov časopisnega podietja. Uvaževati je namreč treba, da listom v vojnem času odpadejo večinoma vsi dohodki, ki jih dajejo inserati. 5. A tudi sicer ima:o časopisna podjetja veliko škodo. Listi morajo sprejemati brezplačno razne objave in razglase, za katere bi v drugih razmerah dobili plačilo. »Magdeburger Zeitung« poratis-kuje članek »Kolnische Zeitung< in pripomenja: »Materiialne žrtve, ki jih doprinosa v vojnih časih časopisje, so veliki, mnogo večji, kakor si to misli občinstvo, zato bi bilo umestno, da bi čitajoče občinstvo te dejanske razmere tudi uvaževalo.« Podmorske mine. Poleg podmorskih čolnov in torpedov, igrajo v sedanji evropski vojni na morju posebno važno vlogo tudi mine, to so posebne vrste podmorske bombe, ki so skrite v vodi in ki eksplodirajo, čim nanje naleti kaka ladja. Mine so časih »dvorezen nož« — one ne ogrožajo le sovražnikove, temveč tudi prijateljske ladje in ne izbirajo, vojna in trgovska ladja je izgubljena, ako zadene ob mino. V splošnem razločujemo dve glavni vrsti min, takozvane kontaktne in pa odvisne mine. Odvisne mine so zasidrane, ter s posebno žico zvezane s postajo na kopnem. One eksplodirajo le takrat, kadar se jih električnim potom vžge. Te mine imajo popolnoma defenzivni značaj. Z njimi se zapirajo posebno razna važna pristanišča. Deloma ofenzivnega značaja so kontaktne mine. Te eksplodirajo samostojno, čim zadene ladja nanje. Kontaktne mine so ali zasidrane, pritrjene mine, ali pa raztresene, plavajoče mine (Streuminen). Zadnje so posebno opasne. Posebni, v to določeni parniki. jih v velikem številu mečejo v morje. Take mine plavajo prosto, valovi in morske struje jih zanašajo na velike daljave in na ta način postanejo celi obširni deli morja skoro nedostopni. Vojne mornarice imajo posebne priprave za lov na mine. Torpedni čolni, katerim je ta naloga poverjena, pa se nahajajo seveda v trajni največji opasnosti, da postanejo sami žrtev min, katere love. v vsaki državi Konstrukcija modernih mm Je v vsaki državi vojaška tajnost, ki se strogo čuva. Zadnji dogodki v Jadranskem morju dokazujejo, da je severni del Adrije naravnost posejan z minami in torej skoraj nedostopen za prijatelja — pa tudi za sovražnika. Da ne ostanejo mine za brodarstvo trajno opasne, so konstruirane tako, da izgubijo pod gotovimi pogoji svojo eksplozivno moč. Zasidrane mine ne eksplodirajo, ako se odtrga- jo in priplavajo na površino, posejane mine izgube svojo moč po preteku gotovega časa in se dajo brez nevarnosti poloviti. Sazonov o gospodarski vojni. »Berliner Tageblatt« reproducira iz »Times« pogovor, ki ga je imel dopisnik tega lista z ruskim ministrom Sazonovom o gospodarski strani sedanje vojne. Mimister Sazonov je rekel: »Oči vsega sveta so zdaj obrnjene na usodo armad. S stališča povprečnih čitateljev časopisov torej ni na mestu, govoriti sedaj o gospodarskih vprašanjih. Razumem popolnoma, da zanimajo zdaj v časopisih pred vsem poročila o zmagah in porazih in o junaških dejanjih in smelih naskokih armad, a vendar je prav sedaj priložnost, da dobe Anglija in Združene države z Rusijo zveze, ki bodo zanje več pomenile, kakor si marsikdo prestavlja. Mnogo let je Nemčija mogočno razširjala svojo trgovino po celi Rusiji Vsako leto je Nemčija predala za 1200 milijonov mark svojih izdel'• na Rusko in torej delala prec :":,mne dobičke. Zdaj je z nami v - rotju in naši ogromni trgi za stroje, kemikalije in druge industrijalce izdelke, so pretrgali vse vezi, ki so jih doslej vezale z Nemčijo. To omogoča Angliji in Združenim državam, da dobe zveze, ki jih doslej niso imele. Ni pa dovolj, da trgovci in fabrikantje samo ponudijo svoje blago. Kdor hoče imeti z Rusijo trajne trgovske zveze, ta se mora dela z resnobo lotiti. Potrebno je, da pošljeta Anglija in Združene države strokovnjake na Rusko, ki bodo spoznali prave potrebe prebivalstva in sploh razmere, ^ako da bo po vojni takoj mogoče skleniti trgovinske pogodbe in bo nemški industriji zaprta pot na Rusko. Zlasti Ameriki je dana priložnost, da si odpre ogromne trge, ki bodo njeni industriji silno koristili. Rusija je država, ki ima že danes 170 milijonov prebivalcev in ki je že doslej na leto dajala Nemčiji 1200 milijonov mark zaslužka. Rusija je trg, po katerem hrepene vse industrijalne države, kajti, kor.sumiral bo od leta do leta več. Stavba železnic bo pospešila razvoj v velikanski meri. Izrekam torej nado. da bodo angleški in ameriški trgovci in fabrikantje porabili ugodno priliko in sicer hitro, kajti kdor hoče doseči uspehe, mora hiteti.« ♦ * Pomanjkanje premoga v Rusiji. »Ukrainische Nachrichten« poročajo: Odkar je nemška armada zavzela in zasedla dombrovski premo-gokopni revir, je doneski premogo-kopni basin edini vir za dobavljanje mineraličnih kurilnih materijali] za vso Rusijo. Tako ie ruska industrija premoga, ki se je že dalj časa pred izbruhom vojne nahajala v krizi, prišla v katastrofalni stadij: odkar so izvršili mobilizacijo armade, niso nakopali skoro nobenega premoga več. Primanjkuje potrebnih delavnih moči in financijalne težkoče so od dne do dne večje. Sedanje zaloge premoga bodo kmalu pošle in splošno pomanjkanje premoga ne bo samo onemogočilo vso tovarniško industrijo, marveč bo onemogočilo tudi železniški promet, čegar redno funkcioniranje v vojnih časih je nepreglednega pomena. Borza za premog v Char-kovu se je že opetovano posvetovala ter izdelala že marsikak načrt, kako naj bi se preskrbovali državni obrati s kurilnim materijalom, uspeh pa bo težko odgovarjal pričakovanju. Glavnega nedostatka namreč zazdaj na noben način ne morejo odpraviti. Mobilizacija je odvzela mnogo, prevelik del delavnih moči. Kar je še preostalo prostega delavskega ljudstva, mora do jeseni delati na polju. Nič boljša ni financijalna plat ruske industrije premoga. Lastniki premogokopov so že opetovano prosili vlado, naj jim dovoli večji kredit in pa predujme za premog, ki ga imajo dobaviti državnim železnicam. Vendar pa je financiranje industrijal-nih podjetij, četudi so važna za obstoj države, za zdaj nemogoče, ko so vendar zaloge gotovega denarja ruske državne banke mnogo premajhne, da bi mogle kriti vojne izdatke. Več nego vprašanje pa je, če bi se mogel premog dovažati iz Anglije po morju čez Arhangelsk. In tako more Rusija kmalu priti v zelo mučen položaj. Dnevne vesti. + Cmrfev god. Povodom jutrišnjega godu NI. Veličanstva cesarja bodo na inicijativo župana ijub-ljanskega, gosp. dr, Ivana Tavčarja, vsi v LJubljani se nahajajoči ranjenci pogoščeni z južma Pogostila jih bo mestaa občina v vseli svojih zavodih, iataftako fjtrfnis v deželnih zavo- dih in Rdeči križ v zavodih, ki jih ta družba oskrbuje. Vsak vojak, ki leži v zavodu, pripravljenem od mestne občine, bo dobil za južino kranjsko klobaso s kruhom, četrt vina in ci-garete. — Zdraviliške zapovedi proti okuženju. Kolera, legar, griža in druge bolezni kužnega značaja so se vsled sedanje vojne že začele pojavljati v nekaterih krajih naše države. Zato spezarjamo občinstvo na naslednje zdravniške zapovedi: 1. Snaži svoje telo, kopiji se pogostoma v čisti vedi in umivaj se z milom, 2» Pusti zrak in luč v svoje stanovanje in skrbi, da bo v hiši vedno vse snažno. 3. Bodi zmeren v jedi in v pijači. 4. Ne uživaj surovega sočivja, nezrelega in neolupljenega sadja. 5. Pij snrno čisto vodo ali kuhano. 6. Ne obiskuj po nepotrebnem bolnikov in ne jej in ne pij ničesar v bolnikovi sobi. 7. Če kdo oboli, pokliči takoj zdravnika. 8. Ne upiraj se, Če te je treba v bolnico prepeljati. 9. Pusti si koze cepiti. 10. Izpolnjuj vse ukaze sanitetne oblasti. — Odlikovan; slovenski vojaki. Dne 17. t. m. sta bila odlikovana dva slovenska vojaka s srebrno kolajno hrabrosti II. reda in sicer stražmoj-ster W e i b 1 iz Metlike in Anton H a f n er iz Celja. Oba služita pri dragonskem polku št. 5. --- Novi ranjenci v Ljubljani. Danes opolnoči so pripeljali v Ljubljano zopet okoli 50-) novih ranjencev, ki so jih porazdelili v posamezne bolnišnice. Med ranjenci ie bilo precej težko ranjenih. Ranjence so kakor običajno postregle z znano požrtvovalnostjo dame Rdečega križa, katerim so pomagali razni funkcijonarji istega društva. Transport in prenos ranjencev je preskrbelo zopet z veliko spretnostjo in neumornostio Ljubljansko prostovoljno in gasilno društvo. Na kolodvor je prišel k ranjencem tudi ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar in mnogo drugih dostojanstvenikov. V komaj poldrugi uri sta bila postrežba in pa transport ranjencev končana. — Poročilo o ranjencih in bolnikih št. 16. izkazuje med drugimi sledeča imena: Giovani baron pl. For-rn e n t i n i, stotnik dom. polka št. 25, doma iz Gorice, ustreljen v levo stegno; Oskar pl. Heimerich, podpolkovnik in poveljnik poljskega artilerijskega polka št. 26, doma iz Gorice, ustreljen v desno stegno, ki je tudi zlomljeno; Josip Ranzin-g e r, stotnik pehotnega polka št. 29, doma iz Kočevja, ustreljen v tilnik; se nahaja v garnizijski bolnici št. 2 na Dunaju; Oton Tr in kler, nadporočnik dom. polka št 16, ustreljen v prsa in levo lice; Oton Weeger, major pehotnega polka št. 87, ustreljen v desno koleno; Ivan Žagar, poročnik peh. polka št. 17, doma iz Ljubljane, ustreljen v levi komolec, se nahaja v jubilejski bolnici na Dunaju, VI. — V seznamu 17. pa sledeča imena: Franc D i etri ch, praporščak p. polka Št. 97, ustreljen v desno stegno; Franc H e s c h 1, poročnik peh. polka št. 27, ustreljen v prsa; Friderik K a r p f, praporščak peh. polka št. 47, bolan; Jožef Vale n č i č, praporščak peh. polka št. 87, bolan. — Junaška smrt. Na severnem bojišču je padel dne 11. septembra c. in kr. nadporočnik 55. pešpolka g, Milan Rudman, sin g. Josipa Rudma-na iz Krške vasi. — Na bojišču ie padel Herman B o t h e , stotnik peh. polka št. 29 in brat poštarja v Račjem na Sp. Štajerskem. Nadalje je padel Karel K u ral t, učitelj in rezervni kadet peh. polka št. 27. — Umrl je vsled ran, dobljenih na severnem bojišču g. Viktor P1 e-h a n , inženir kemije in rezervni poročnik. Pokojnik je iz znane svečarske rodbine Plehan na Sv. Petra cesti v Ljubljani. P. v m.! — Težko ranjen je bil na južnem bojišču nadporočnik Julij D e f r a n -c e s c h i iz Šturij pri Ajdovščini. Nahaja se v benediktinski bolnišnici v Novem Sadu. — Pogreša se rezervni poročnik 27. domobranskega pehotnega polka, 12. kompanije Rudolf Grošelj, ki je bil po verodostojnih poročilih 30. avgusta ranjen na severnem bojišču. Če kdo izmed vojaštva navedene kompanije, ali kdo drugi, kaj zanesljivega ve o njem, naj blagovoli to naznaniti na naslov: Jernej Grošelj, c. kr. poštni nadkontrolor v pokoju v Ljubljani, Rimska cesta 13. — Starosta poljskih Sokolov v Brzezanvju, dr. Konowiecki je bil. kakor poročajo listi, od Rusov ustreljen, ker se je udeležil organizacije poljskih Iegijonarjev in Sokolov, ki se udeležujejo vojne proti Rusiji. — To so dekleta! Na postaji Kienak pri Baziasu na južnem bojišču je imel praporščak Bier oskrbovati brzojavno službo. Srbske granate so grmele tuko, da so vsi štirje ucntoiki ftbefrik Ostali» sk Jtee Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. oktobri 1914. ?35. štev. uradnici Data Gregurffčlč in Eva Bane. Ta poslednja je pravzaprav še otrok. Med udarjanjem krogelj sta ti dve uradnici delali za šest oseb in praporščak je bil v stanu poslati za-povedništvu najvažnejše podatke. Tudi ko je granata udarila v hišo, kjer je bil brzojavni urad, sta hrabri dekleti delali naprej. Tudi s poštnega urada v Baziašu so vsi moški zbežali in je samo ostala na svojem mestu uradnica Ilonka Palinkaš. Vsa tri dekleta so predlagana za odlikovanja. — Darilo. Ljubljanska kreditna t>anka je podarila Podpornemu fondu za gališke begunce 1000 K. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi še enkrat vse svoje podporne člane, prijatelje društva, ljubitelje petja in človekoljube na današnji dobrodelni koncert ob 8. zvečer v velikr dvorani Narodnega doma. Vstopnice so do 7. zvečer v predprodaji v trafiki gdčne. Jerice Dolenčeve, Prešernova ulica, potem pa pri vhodu v koncertna dvorano. Pridite na koncert! — Za Rdeči križ. V nedeljo, dr 4. oktobra se vrši velika dobrodelna predstava v dvorani bivše meščanske pivnice na Sv. Petra cesti Št. 43 in drugi dohod s Komenskega ulice, igrokaz v 2 dejanjih »Moja zvezda« pod vodstvom g. L. Povheta v prid Rdečemu križu. V glavnih vlogah so zaposleni: g. Povhj. g. Zvonomirje-vič, g. lbitz ter gdč. Kesslerjeva. Predstava se začne točno ob 7. zvečer, na kar se slav. p. n. občinstvo vljudno opozarja. Vstopnina je tako nizka, da jo lahko utrpi vsakdo, posebno če se pomisli, da gre na korist našim vrlim junakom. Slavno občinstvo se tem potom najropleje naproša, da poseti to dobrodelno predstavo v čim največjem številu. Pred predstavo deklamacija g. V. ReŠek (Velikonočna.) Po končani predstavi pozdravi g. L. Povhe občinstvo ter se zahvali za obisk. Ker pa ravno ta dan obhajamo god našega presvetlega vladarja cesarja Franca Jožefa I„ vprizori g. Povhe po končanem pozdravu krasno patriotično sliko z lepimi dekoracijami na odru. Cene prostorom: Sedeži 1 krono, stojišča 60 vin. Predprodaja vstopnic v trgovini g. M. Rogelj na Sv. Petra cesti 38. Dobe se tudi v nedeljo dopoldne pri blagajni na kraju, kjer se vrši Dred-stava. — Poizvedovalni urad Rdečega križa. Začetkom izbruha vojne se je ustanovil na Dunaju v VI. okraju, Dreihufeisengasse št. 22 (Kriegs-schule) in v Budimpešti IV., Vaczi Utcza št. 38, poizvedovalni urad v svrho. da domači izvedo nahajališče ranjenih ali bolnih vojakov. Dunajski urad je tekom petih tednov odgovoril 180.000 pismenim in 12.000 telegra-fičnim tozadevnim vprašanjem, pa tudi mnogim drugim poizvedovanjem. Najprej ponavljamo z ozirom na naraščajoče število vprašanj prošnjo, ie pismeno ali telegrafično (s plačanim odgovorom) povpraševati, ker je vsako ustno (telefonično) vprašanje motenje dela, obenem izguba časa v škodo onim, ki se naši prošnji uklonijo ali niso v stanju ustmeno vprašati. Za pismeno vprašanje so najprikladneiše poizvedovalne karte Rdečega križa (dvojne dopisnice s polovično poštnino). V orijentiranje navedemo, da temelje odgovori na poročilih vseh (ne samo vojaških) sanitetnih zavodov, v katerih se nahajajo ranjeni ali bolni vojaki, ki prihajajo na skupni centralni izkazovalni urad (VIII., Mariahilferstrasse, Stifts-kaserne) na Dunaju in od tega na oba poizvedovalna urada na Dunaju in v .Budimpešti; in sicer razločujemo dve vrsti poročil: a) poročila z bojišča (t. j. od etap. črte naprej); b) poročila iz ozadja (t. j. od etapne črte nazaj). Če uvažujemo, da se oskrbi po boju najprej ranjence in se šele nato misli na poročilo, in da je zadnje zaradi morebitne ločitve od armade, menjave vojne pošte itd. itd. izpostavljeno zadržkom in motenju, je umljivo, da postane občinstvo radi dolgega časa. ki ga potrebuje prireditev poročil za priobčevanje, nestrpno; sicer pa so tudi slučaji, da poveljniki sami sporočajo svojcem ranjencev in tako pridejo poročila na domače preje kakor od poizvedovalnega urada, ki odgovarja le na podlagi avtentičnih poročil. Ugodnejše je za odgovore o onih bolnikih, ki so oboleli za etapno črto, v ozadju, ako bolnice, ki so jih sprejele, takoj naznanijo prihod. Ne sme ostati neomenjeno, da skrbni svojci v veliki množini povprašujejo ne samo po bolnih, ampak tudi po nahajališču zdravih vojakov — takih vprašanj je dnevno do 10 tisoč — in se navadno na to ne odgovarja. Poraba štampilje z besedami: »Bisher keine Nachricht eim?3langt« je pri neinformiranih povzročila mnenje, da površno izvršujemo posel, kar naj bo sedaj v toliko razjasnjeno, da se v teh, morda nekoliko trdih besedah nahaja tolažba ta vpraševalce, ker vsaj lahko upa. da se onemu« o katerem do sedaj ni poročila, ie ni nič pripetilo. Najzanesljivejša in najboljša poročila bi bila, če bi ranjenci takoj, ko dospo v kako bolnišnico, sami ali s posredovanjem kakega drugega (kar je »Rdeči križe že posredoval), pisali domačim o svojem nahajališču. Oba urada na Dunaju in v Budimpešti se gotovo najodkrito-srčneje prizadevata, oddati hitre in pravilne odgovore; toda vojni čas stavi tudi najboljšim prizadevanjem ovire, ki se jih premaga le s potrpežljivostjo in zaupanjem prizadetih. — Končno navajamo Še nekaj naslovov 0 zavodih in njihovih nalogah, da se bodo vprašanja naslovila na pravi kraj: Gemeinsames Zentralnachwei-se-Biiro, Dunaj, VIL, MarianiKer-strasse 22 (Stlftskaserne), nabira poročila iz vseh bolnišnic o ranjenih in bolnih vojakih in jih oddaja poizvedovalnima uradoma na Ounaju in v Budimpešti (naslove glej zgoraj). — knegsgetangenen - Biiro vom Roten Kiju/e. Dunaj, I„ Landskrongasse 1, .^deva, s posredovanjem mediš odborov, poizvedeti o na-. n stanju vojnih vjetnikov in o denarne in druge pošiljat-ttahnhofiabedienst vom Roten 1 Fcuze, Dunaj, 1„ Landskrongasse 1. (Naslov pove namen.) — Auskunfts-stelle des k. u. k. Kriegsministeriums, Dunaj, 1„ Bibergasse U, podaja o vojaških zadevah oficirjem in vojaškim uradnikom vse vojske, kakor tudi vdovam in sirotam, pa tudi o osebnih in gospodarskih zadevah poročila in svete. — Kriegsfursorgeamt des k. u. k. Kriegsministeriums, Dunaj, IX., Berggasse 16, se bavi z nabiranjem denarnih darov za vojake na bojnem polju in za vdove in sirote padlih, dalje tudi z drugimi darovi za vojake v boju in s posredovanjem, da pridejo na namenjeni kraj. — Gospodarska vojna proti Avstriji in Nemčiji. »N. Fr. Fresse« poroča, da se je v Parizu pod predsedstvom prejšnjega poslanca Milea ustanovila liga. ki hoče organizirati gospodarsi boj proti Avstriji in Nemčiji. Načelo te lige je, da naj Francozi ne kupujejo ne avstrijskih ne nemških izdelkov in naj nobenega Avstrijca ali Nemca ne vzamejo v službo. — Promovirani g. dr. Fran Hrašovec, sedaj enoletni prostovoljec pri c. in kr. topničarskem polku Št. 37. v Zagrebu, je bil starešina akad. - tehn. društva »Triglav« v Gradcu in ferijatnega kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju. — Umrl je v četrtek ob pol 6. popoldne na Viru pri Domžalah obče spoštovani g. Josip Stupica, posestnik, trgovec in občinski svetnik v visoki starosti 71 let. Umrli je bil oče tukajšnjega uglednega trgovca z železnino g. Fr. Stupica. Ko so bili pred mnogimi leti v ondotnem kraju nastanjeni vojaki, ustanovil je umrli trgovino, gostilno in mizarsko obrt. ki so vsled njegovega marljivega delovanja in njegove neumornosti kmalu procvitali. Pokojnik si je stekel zlasti mnogo zaslug za tamošnji oddelek vojaštva, ter je bil vsled svoje postrežljivosti in blagega značaja čislan tako od vseh takrat se tam nahajajočih častnikov kakor tudi od moštva, uradništva, duhovščine in vseh sovaščanov. Zlasti razširila se je njegova mizarska obrt, ker se je specijaliziral na izvršitev cerkvenega pohištva. Pridobil si je \ >led svoje delavnosti in neumornosti epo premoženje in posestvo. Kot župan je pokojnik delovali mnogo let, ter to nalogo opravljal z največjo točnostjo in je mnogo storil za razvoj in napredek svoje občine. Vsled bolezni je žal mogel odložiti župansko čast. Blagor občine ter sovaščanov mu pa je prirastio tako na srce, da je kljub bolezni in visoki starosti deloval v občinskem odboru do zadnjega. Svoje otroke je vzgaja! s strogo vestnostjo ter jih spravil do poštenega kruha. Bodi vrlemu možu, ki je žal prerano preminul, ohranjen trajen spomin! O. F. — Javna knjižnica Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okra) je izposodila v mesecu septembru 2013 knjig, v dosedanjih 9 mesecih letošnjih skupaj 23.020 knjig. — Knjižnica posluje v društveni sobi, Pred igriščem št. 3 (nasproti Marca-na na Rimski cesti), je dostopna vsakomur in odprta ob sredah In petkih od 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. dopoldne. — Bolniško in podporno društvo pomoćnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko naznanja svojim članom, da je preminul njega dolgoletni član g. Ivan K u š a r, uradnik Vzajemnega in podpornega društva. Pogreba, ki bo jutri dne 4. t. m. popoldne ob 5. uri iz hiše št. 50 na Sv. Petra cesti, se naj blagovolijo udeležiti društveni člani. — Za mlinarje. Borzno sodišče je dne 1. oktobra razsodilo v princi-pijalnem vprašanju, ali so mlinarji upravičeni odkloniti izpolnitev ob- stoječih sklepov aa dobavo moke sklicujoč se na vojno stanje. Borzno sodišče Je razsodilo, da od mlina ni mogoče zahtevati efektivne dobave, pač pa je plačati diferenca v ceni na podlagi storna, določenega od borznega sveta. — C. kr. flnanfaa deželna blagajna v LJubljani na cesarja Jožefa trgu bo dne 7., 8. in 9. oktobra 1914 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta. — Nedeljski počitek. Na željo trgovskih sotrudnikov bodo delikatesne trgovine v Ljubljani odslej ob nedeljah zaprte. — Avtomobllna zveza med Kranjem in Ljubljano bo od ponedeljka, 5. t. m. vozila dvakrat na dan. Opozarjamo občinstvo na to ugodno zvezo. Več v današnjem inseratu. Uradniki, mojstri in delavci predilnice v Litiji so se požrtvovalno izjavili, da bodo za časa vojne vsak mesec prispevali za Rdeči križ v Litiji za ranjence. Meseca septembra se je že nabralo 59 K 40 v. Poročil se ie Henrik Drassal, c. kr. evidenčni eleve v Litiji z gospo-dičau Angelo Prezeij v Litiji. Okoli 25 let službujem v lepi loško dolini in ponosen sem na to, da so vsi slovenski junaki te doline, ki se bojujejo na našo staro domovino in ljubljenega cesarja, moji bivši učenci. Od navadnega vojaka tja do častitljive sarže oficirja, vsi so bili korenjaki in da so res, kaže lepo število istih, ki so ranjeni in . . . A tako ginljiv prizor, ki sem ga 29. septembra 1914 doživel, moram objaviti: V Starem trgu pri Ložu biva uboga rodovina z imenom Jakob Namre vuigo Slane. Dva vrla koren jaka-sina se bojujeta za dom in cesarja, doma ima še 19Ietne£a Jožeta. Dcl-go že prosi očeta, naj mu dovoli pro-s.cvoljno iti v boj. Oče ga rabi kot podporo, mož je čez 60 let star. Včeraj pa, ko je slišal slavne čine naših fantov, rekel je očetu: »Oče pustite me k bratoma, kjer sta brata, tam hočem biti tudi jaz.« Z žalostnim >>recii!. dovolil mu je oče prošnjo :n jutri gre na nabor in ker je »fest kranjski fant«, ni dvoma da bo kmalu v vrsti svojih dveh bratov. — Tako delajo slovenski očetje in tako slovenski fantje. — Jakob Z e b r e , šolski vodja. Iz uradniške službe pri Južni železnici na Spodnjem Štajerskem. Prestavljeni so: nadreviđenta Alojz RandI iz Grobelnega v Donavitz in Alojz Basa iz Hrastnika v Gradec, revidenti Feliks Rainer iz Rajhen-hurga v Trofajacb, Ernest Vargazcn iz Zidanega mosta v Deutsch-Lands-berg, Ivan Sterniša iz Zidanega mosta v Voitsberg; pristavi Karel Ru-della iz Št. Juria v Trofaiach, Ivan Deržič iz Zidanega mosta v Lieboch. Karel Pavline iz Grobelnega v Radgono, Franc Urban iz Ponikve v Sterzing, Viktor Hren iz Zidanega mosta v Strassgang: asistenti Ivan Badiura iz Grobelnega v Lannach, Filip Kurent iz Rimskih toplic v Lannach in Ivan Lukan iz Grobelnega v Vordernberg. Te prestavitve, ki so v zvezi s sistiranjem delovanja slov. železničarskih organizacij, so se izvršile že pred dvema mesecema, a so se še le sedaj oficijelno objavile V Knittelfeld aa Štajerskem pride 14.000 ruskih vjetnikov. Zgradili bodo zanje posebne barake. Drobne novice s Štajerskega. Iz K o n j ic poročajo, da se mudita na obisku pri vpok. generalštabnem zdravniku dr. pl. Nagyju grofici Vilma in Radiana Lanjus. Grofica Vilma Lanjus je bila dvorna dama rajne vojvodinje Hohenberg ter je bila tudi pri atentatu v Sarajevu navzoča. — Odlikovanje. Za veliko hrabrost v vojni je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda orožniški stražmojster Karel Čretnik. — Pasja steklina se je pojavila pri Sv. Jurju ob Sčavnici. Obgrizenih je bilo par ljudi, ki so morali potem v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Iz Frama poročajo, da je delavcu Oberlajtu odtegala cirku-larna žaga tri prste na levi roki. — Iz Vojnika. V Višnji vasi je padel z graščinskega kozolca delavec Karel Kranjc in si je zlomil roko ter pregriznil jezik. — Umrl je v Gradcu krojaški mojster Karel Šmarčan. Zdravstveno stanje —Hm občine ljubljanske od 13. do 19. sept. t I. Novorojencev je bilo 13. umrlo pa je 28 oseb, med temi 15 domačinov in 13 tujcev. Za Jetiko je »mrlo 8 oseb, med njimi 4 tulci. Za otročico sta zboleli dve osebi, za grižo ena, za egiptovsko očesno boleznijo ena. Padel le strel Je naslov krasni družabni drami v 2 dejanjih, ki se predvaja od jutri naprej v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu več prvovrstnih veseloiger. Kot vojno poročilo je to pot »Dunajsko tedensko poročilo«, ki prinaša map* go vetesanittivP* posnetkov. IzgMbijene stvari, prijavljene policijskemu ravnateljstvu v času od 25. do 30. septembra 1914: 14 K v bankovcih; zlata damska ura; nagobčnik z ovratnikom in znamko št 251; zlata verižna zapestnica z obeskom v obliki detelje; rjava denarnica s 14 K; črna denarnica z 2 K 56 v; lOkronski bankovec. Najdene stvari v času od 25. do 30. septembra, ki se dobe pri policijskem ravnateljstvu: srebrna damska ura z verižico; kolo, znamka »Puch«; zaponka iz double - zlata, s kamni nakičena; beli damski šal z dolgimi franži, najden dne 13. septembra; črna usnjata denarnica z 2 K 02 vin.; črna usnjata denarnica z 2 K 15 vin.; črna denarnica s 50 vin.: kolo št. 266.555; zlat prstan s temnordečim kamnom; denarnica z 2 K 56 vin.; vozni plašč; denarnica z 1 K 78 vin.; zlata damska ura; par zlatih uhanov s korali. Kino »Ideal«. Spored za soboto, nedeljo in ponedeljek: Kadar sta skupaj tast in zet, komično. — Kutika spravlja v zadrego, komično. — Dunajsko tedensko poročilo z bojišč. Nato je prišla »ona«, vojaška humoreska. Padel je strel, družabna drama v 2 delih. — Dobita se, sijajna veseloigra. Kavarna >Austria«. Povodom prodaje Levčeve hiše se je morala ta kavarna izseliti in si je sedaj na Sv. Petra cesti v prostorih prejšnje gostilne »pri znamenju« adaptirala nove prostore za kavarno, katero odpre jutri v nedeljo. Več v nadašnjem oglasu. izpred sofflifa Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Zaradi razžaljenja Veličanstva se je moral zagovarjati Jožef Kotnik. 29 let star delavec iz Rožne doline. Ko se je razgovarjal pred žago zakonskih Dakolj na Dovjem je v pričo tel; dveh zagrešil razžaljenje Veličanstva. Obdolženec trdi, da je bil takrat tako pijan, da sploh ni vedel kaj je govoril. Temu zagovoru pa zaslišane priče oporekajo. Sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe. NI se mu izplačalo. Filip Hočevar iz Loža. je šele 17 let star, a ga že mrzi delo in se najraje potepa. Blizu GodoviČa je postavil Janez Ci-gale kapelico, pri kateri se je nahajal nabiralnik. Tega je skušal Hočevar odpreti, pa ga je Franc Peternel od-podil. Sicer bi bil fant slabo opravil, kajti v nabiralniku se je nahajalo samo 1 K 2 v. Ko ga je orožnik aretiral, mu je Hočevar rekel, da se piše Alojzij Poljšak in mu pokazal na to ime izdano delavsko knjižico, v kateri so bile potvorjene rojstne letnice 1875 v 1897. Kakor se je dognalo, je obdolženec to knjižico v Hrašah ukradel hlapcu Poljšaku. Obsojen je bil na lOmesečno ječo. Brzojavna poročila. Vojni poročevalci sredo na bojišče. Dunaj. 3. otobra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo uradno: Vojni tiskovni stan je v več skupinah nastopil pot, da prisostuje kot priča dogodkom v fronti. Za ranjence. Duna], 3. oktobra. (Kor. urad.) Naćvojvodinja Izabela je prepustila za čas vojne ženski organizaciji na Dunaju za pomožno akcijo mesečno 1000 pollitrov svežega mleka in 1500 1 kuhanega mleka za razdelitev. 2ivinozdravniška visoka šola na Dunaju. Duna], 3. oktobra. (Kor. urad.) Profesorski kolegij živinozdravniške visoke šole je sklenil izključiti francoske, ruske, angleške, belgijske, srbske, črnogorske in japonske državljane od imatrikulacije in hospiti-ranja na tej visoki šoli. Ogrska paroplovba. Budimpešta, 2. oktobra. (Kor. u.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča z Reke: Tukajšnja pomorska oblast je izdala razglas, glasom katerega smejo ladje pristati v ogrskih trgovskih pristaniščih samo podnevi, to je eno uro po soinčnem vzhodu do eno uro pred solnčnim zahodom. Ladje morajo pravočasno naznaniti svoj namen pristati v ogrskih pristaniščih. Izjema je mogoča za one paroplovne družbe, ki imajo odobren paroplovni red. Bolgari za naš Rdeči križ. Sofija« 2. oktobra. (Kor. urad.) Bolgarski Rdeči križ je daroval za avstrijski in grški Rdeči križ skupaj 25.000 lejev. O nemški sanitetni službi. Berolni, 2. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo »Wolfffovega« urada »Die norddeutsche AHgemeine Zeitung« priobčnje opazovanja generalStabne-ga zdravnika in jtrmadnega načelnika za sanitetne zadeve, pL Schierminga, o organizaciji vojnobalniške oskrbe. Schierming pravi: Na zapadu je popolnoma uspela organizacija in tudi materijal. To lahko presodim po lastni skušnji. Treba je uvaževati, da je morala naša armada sprva v Belgiji prodirati brez trena in sanitenih naprav. Temu je sledila izredno brza ofenziva, začasno brez zgradbe etapnih cest. Nato so se pričele velike in male bitke z znatnimi izgubami in na razsež-nih bojiščih. Vsi ranjenci so bili v redu obvezani na bojišču in sicer tako sigurno in dobro, da je često, da, večinoma prva obveza zadostovala za ves čas transporta. Težko bolne smo takoj spravili v poljske in nato v vojne bolnice. Pravi lazareti in pomožni lazaretni vlaki so le redkokdaj prišli do sprednjih vrst. Rabiti smo morali tovorne vlake, ker nismo smeli mnogoštevilnih ranjencev kopičiti, da ne nastanejo nalezljive bolezni. Poudarjam posebe, da so se vsi transporti kar najbolje izvršili. Vojake so pogostili skoro na vseh železniških postajah. Služba na bojišču in na etapah je bila najtežja. Zdravniki in bolničarji so delali noč in dan z naporom vseh svojih sil in so v moje veselje našli največje priznanje pri cesarju in na vseh pristojnih mestih, f Mnašnja vojna je brezDbzirna. Saj more naši sovražniki celo ranjence v vjetništvu, zdravnike in bolničarje. Na bojišču je 9000 zdravnikov. Po-vsodi so nod znamenjem Rdečega križa človekoljubne roke pripravljene, da pomagajo in preskrbljuje. Lahko smo docela pomirjeni in zadovoljni. Potopljen norveški parnik. Christiania, 2. oktobra. (Kor. urad.) V bližini Visbvja se je potopil dne 29. septembra norveški parnik »Vest landet«. Od 21 glav posadke se je rešilo 20 mož v neki čoln ter dva dni v viharju in mrazu plulo po morju. Včeraj zvečer je dospel čoln v Hom-burg. Med tem so bili 4 mornarji podlegli naporu. Francoska laž. Berolin 3. oktobra. (Kor. urad.) »WoIffov« urad poroča: Iz francoskih virov v inozemstvu razširjena trditev, da so Francozi v bojih ob reki Maas vzeli eno avstro-ogrsko baterijo možnarjev, je, kakor se nam poroča s kompetentnega mesta, skoz in skoz neresnična. »Figaro« v Parizu. Pariz, 2. oktobra. (Kor. urad.) Od 28. septembra naprej izhaja »Fi-garo« zopet v Parizu. Potopljen holandski parnik. London, 2. oktobra. (Kor. urad) Holandski parnik »Agda« iz Rotter-dama je zadel pri rtu Daroca na peščino in se potopil. Moštvo se je rešilo. Izvoz sladkorne repe na Francoskem. Bordeaux, 2. oktobra. (Kor. urad.) Neki dekret prepoveduje izvoz sladkorne repe. Kardinal Ferrata. Rim, 2. oktobra (Kor. urad.) »Oservatore Romano« poroča, da je kardinal Ferrata še vedno bolan toda brez mrzlice. Kardinal uraduje. Bolgarska. Sofija, 3. oktobra. (Kor. urad.) Kralj je podpisal ukaz, glasom katerega se od 14. t. m. naprej odpuste najstarejši letniki pod orožjem se nahajajočih Čet. Albanija. Skader. 1. oktobra. (Kor. urad.) Princ Albert Ghika je dospel sem. Vaiona, 30. septembra. (Kor. ur.) Epirski prostovoljci pod Leonom Tokantakijem, kakih 500 mož, in kapitan Vardaf, so zasedli Berat. Albanska vlada namerava poslati ekspedicijo, da osvobodi mesto. Epiroti zasedli Berat. Vaiona, 30. septembra. (Kor. ur.) Epirotski prostovoljci so pod Leon-tokankijem in detašma 500 mož pod kapitanom Vardafom zasedli Berat. Albanska vlada namerava odposlati ekspedicijo, da osvobodi mesto. Essad paša v Tirani. Drač, 1. oktobra. (Kor. urad.) Essad paša je pred par dnevi došel v Drač. Prebivalstvo ga ie zelo hladno sprejelo. Požar v Trstu. Trst, 2. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj ob pol 12. ponoči je izbruhnil v skladišču za žveplo veletrgovca Mihaela Prudna v ulici Economo požar, ki je trajal do jutranjih ur. Vsled silnega dima in plinov, ki so se razvili ter vsled smradu po žveplu so morali gasilci opustiti svoj namen priti v goreče skladišče. Samo to se je dalo dognati, da je gorelo vse skladišče. Okoliške hiše so morali izprazniti, 50 rodbin s 150 otroci so spravili v bližnje kavarne in gostilne. Ob 6. zjutraj se je posrečilo pogasiti ogenj, nakar so se te rodbine zopet vselile v svoja stanovanja. Škodo cenijo na 100.000 kron. 235. ttev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 3. oktobra 1?J*. Stran 5« Darila. V domobranski bolsišakl do 30. septembra nabrana darila: Eksce-Icnca gosija baronica Schvvarz, soproga deželnega predsednika 10 steklenic konjaka. 10 stek. malinovea, 1 zavoj keksa, 1 zavoj čaja; »Rdeči križ« po gori imenovani ekscelenci srajce in obutve; gospa podpolkov. Losser vino, kompot, sadje, blago za zavezati; gospa Belič Ana perilo, be-lotkanino; gospa Schaffer odeje in perilo; gospa dr. Bežek perilo; kavarna Evropa, Ljubljana časopise; Uršulinski samostan kuhano sadje, slive, kuhan kompot; gospa Hanuš kava, sladkor; gospa Kopriva jabolčna mezga, sadje; gospa Kesler Marija perilo; gospa Ničmajm pod-stavnik; gospod stotnik vitez Noe slanino, sir, perilo; Uršulinski samostan po dr. Peganu kuhane slive; gospa Repič perilo; županstvo Metlika 29 zabojev sadja; gospa Skale jabolčni kompot, štruklje, perilo; gospa Bizjak jabolka; gospa Švigel solato: nabrano na trgu sadje, solato; gospa Balon paradisna jabolka; gospa Fleischmann kompot: gospod Mencinger sladkor: gospod Brce. nadučit. slive: ravn. kmet. družbe gosp. svetnik Gust. Pire srajce in hlače; gospod major Jeliinek perilo; gdč. Supanc perilo, copate: gospa Olga Grigoben v Gorici vino, marmalade: dež. zveza za tujski promet knjige: Marijanišee kuhano sadje: gospa Zupančič srajce: gospa Žagar srajce; gospa dr. Sehvveiger kuhano sadje; gospa nadporoč. Marija Chmelir sadje, kompot, perilo, kuhana jabolka; gospod Hans plem. Posch v Gradcu perilo, tabak: gospod dr. Sch\veitzer v Ljubljani kompot, tobak; gospod M. Detela perilo; gospod dr. Gvido Sajovic perilo, marmelade, knjige: gosoa Novotnv perilo, copate: gospa Grčar Pavla pefinovec; gospod Hern slive; gospod V, It Rohrmann palice; gospa Urbane Fanv srajce; gospod Toma-Mardtmann sladkor, knjige; gospa major Kramaršič perilo; gdč. Kurnik M. perilo: gospa Košenina perilo, copate; gospa Petrič Marija merilo; gospa Pleiweiss J. perilo; gospa dr. Rus svalčiče. pecivo: gospod finančni svetnik Po^ačar perilo; gospod nadpoštni upravitelj Flere perilo, palice, sadje, časopise; gospa Stare Josipina na Kolovcu perilo, 20 kron denarja za cigarete; gospod vfadni svetnik dr. Vlad. Detela perilo, čaj, kruh, šunke; gospa Bobek Ivanka perilo; gospod Cerovšek perilo, časopise; gospa Bele Irma perilo, blazine; gospa Ana pl. Tomago perilo, jedilne reči; Neimenovan pa-'ice; gospa Kubelka Mila perilo, knjige: gospa Šerc Marija in Pavla sraj-je: srospa Baraga A. palice; gospa Magdič Pavla perilo; gospa Pollak Ana v Kranju perilo, blazino; gdč. Prasnik Ivanka perilo, palice; gdč. Hudovernik Zora čaj, vino, pecivo; gospod Tonnis sadje; gospa nadofic. kom Alojzija perilo; gospod svet. Munda perilo, vino; gospod nadpor. Achatz palice: gospod Maver A. perilo; gospod dr. Kersnik Janko perilo; gosp. Smereker Eliza perilo; gosocd poštni oficijal Lenassi Hugon perilo; Neimenovan polovico F. M. Marčič jestvine; gosp. Primoschitz L. kruh, čaj, svalčiče: nabrano od nemških gospa Kočevja perilo; od Spieler Franc perilo, palice; ?o-pa Češnovar perilo; gospa Ba-jec Ivana knjige; gospa LavriČ Ana te: gospa Škof Ida perilo; kat. prv. delavsko kons. društvo copate; g. Tcni Josip klobase in kruh; gosp. Oton, c. kr. notar, Metlika krji-ge; g. Gregi Vinko v Kostrivnici pe-o; g. Skala Kari v Kamniku perilo; ga. Nemec Blanka perilo; ga. Štele i laika v Šiški perilo; ga. Konigsber-ger kozarce in skodelice; učiteljica aaaamm it S4JS" na uprav. »Slov. Nar.« *""'■■■ ii (erUnuidika se sprejmeta takoj pri 3418 S. Blae, LlmUIama, Uaaaka c tU Uradnik vešč slov. in nemškega jezika kakor tudi obojne stenografije, želi vstopiti w kako pisarno. — Cenj. ponudbe pod ■■Uradnik" na upr. »Slov. Naroda«. 2 stanovanji obstoječi iz ene in dveh sob s kuhinjo, se takoj ali z novembrom oddasta na Vodovodni cesti št. 28 v Ljubljani, ,_____,___________________________,______________• Išče se za pisarno primeren pritličen lokal v kaki hiši na Dunajski ali Marije Tereziji cesti v Ljubljani. Tozadevne ponudbe pošljejo naj se pod šifro R. K. 3431 upravništvu „Slovenskega Naroda41 v Ljubljani. Registrator vešč obeh deželnih jezikov se sprejme. Ponudbe s plačilnim zahtevkom so ::: nasloviti na: ::: Peten Majdič, Celje. Hiša v Lescah aa Gorenjskem, v dobrem stanju, pripravna za peka ali Irgovino, se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Pisarna 73, urejevanje gospodarskih zadev J. Rozman V Kranju. 3397 LJUBLJANSKI ZVON jKesečnik za književnost fn prosvrto. Letnik XXXIV. (1914). UU*5I^ASC3:iI ZVOff" Izhaja v zvezkih pa aakra t aa meaee ter stane na lato 9 K 20 h. pol lato UNb. fetrt leto 2 K 30 h, sa m ncaTatrltoha datalo po II K 20 b na loto. FoMmeuki ivecki m doblvoto po 80 h. „Narodna tiskarna" ¥ Ljubljani. fruTkroIckrT krojač, f jubljana, (osposka ulica 5 se priporoča alav. oMlaatra za izdelovanje oblek po najnovejšem krofa« Kadi nenormalnih razmer ia velike zaloge blaga Izdelujem sedaj obleke Ia zimske suknje Is lastne zalege preti takof&nfemn plačilu za 10% ceneje. — % odlični spoitovaniom se priporoča 3406 fra« Kraigher. Meta umetniške/. I pokrajinske I se dobe vedno I v veliki izbiri v I BnflanaBnnnnn^annHnnntaHi ^L^pBB-M^n^^atoUnnnnnnnnnl^^^ annl MmWm I PrescrMva alka 7. I Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretalostno vest, da je nas ljubi soprog, oče, brat in svak, gospod Ivan Kušar uradnik Vzajemnega podpornega društva včeraj ob */4l2 ponoči, previden s sv. zakramenti po dolgi in mučni bolezni v 51. letu mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode v nedeljo, dne 4. oktobra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 50 na pokopališče k sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. oktobra 1914. Ivana Buaar roj. trnov«, soproga. Mlaka, Vida, Ana, hčerke. Ciril, Ivan, Srećko, sinovi. Mari i a našel; roj. Knaar, sestra. Frane Enaar, brat. 3433 L alav. pogrebni zave* Josip Tark. Potnih se išče za renomirano izde-lovalnico likerjev. — Tozadevne ponudbe pošljejo naj se upravništvu „Slov. Naroda ■ pod šifro It. K. 3430. S m dobro ovinjene sta* .aaaaV ^" ^Bk * 1U U0Ve* ma^ ^n i 'van Buggenlg, lili frL Ljub!ana, Cesta mM mS |U na Rndolfovo te-^^ •■ ^^ leznlco štev. 7. Zahtavafto zaston] Ia Iranko moj katalog o električnih tat aGetUenskih avottllkab za vsakovrstne potrebe. Izvrstne električne žepne svetiljke, svetijo prav jasno K I 50, 2'—, 250. Električne ročne svetiljke v kovinastih tulcih po K 2r—, 3*—, 4 —, hišne svetiljke v leseni škatljici K 4'50. Acetilenske svetiljke medene, ponikljane, jako stanovitne, a se lahko porabijo za viseče ali namizne svetiljke K 4—^5—, 6—. Po povzetju pošilja A. WEISSBERG izvozna tvrdka, Dunaj IL, Untere Donaustrasse 23■■III. —— Dopisuje se slovensko in hrvaško . SaapT" Kupi se ~W at #■ 343* travniR wm tm v bližini Ljubljane- Pcnadbe pod „travnik" na npravn* „Slov. Naroda". Nobena družina brez aparata Grainola" prvovrsten samoigralni godbent stroj znedoseg. reprodukcijo. Zahtevajte takoj cenik. L Milil. Uljana, m dia it. i Edina tovarniška zaloga pristnih gramo« fonov in umetniških gramofonskih plošč ======== na Kranjskem- j BaIolo«asil*x^ lastom«? t Lattaa delavnica ia popravo vaok vrai gramofonov Ia dragll? godbenik atrojov, če ao lati bili pri mani kopljenl ali ao. Zaatopnlk avatr. gramofoaako dražbo na Daaa|a L L d. Ceniki zastonj in franko. 3513 C. kr. avstrlfsbe državne železnice. VOZNI RED Izvleček m veljavnostjo od 1« septembra 1914. OMOa Is LjaJMjaata gUmU kaUa^ar, S-OO sJMtroj v Kranj (Tržič), Jesenice, \ Trbiž. a*05 dooolalfia v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (St. Jan2), Novo mesto, (Straža* Toplice), Bubnjare i. 1l-aO dop«IOw v Kranj, Jesenice. Trbiž. tO at o«pa>laVM v Grosuplje, Trtbnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. a>fO svtete v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo metlo, Babnjarcf. lO-JN paaiool v Kranj, Jesenice, Trbiž. Oaaaaaaai m llaiiaiaMa ^aa^Mf atjalataWa^v PTannap w iriiiiaM aaaoaa mmm**wrf aanfcal ilafcJi I«M daaildai U Jaatnic, Kranja (Trflca). O-OO dopalama fx Novega nwtat Tret>- ■jena (St Janin), Groaas^a (Kočevje). ■ ■ izvleček m veijovnosvjo oa i. sepiomora i«i«> n ■ Z vellavncatjo od U septembra 1314 bodo vozili do prekllea v okraja tukajšoega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki bres prisilnega legitimiranja. avllai petalkt« kl ao peljejo v Pnll, moralo Imeti legitimacije od e. i. kr. povolfatva vojno lake v Palja. 11-10 dopelaloo iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2'SO popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Topllc), Trebnjega, Grosuplja a-2j ponori iz Trbiža, Jesenic, Kranja, ^Tržiča). S-3S ponoči iz Novega mesta, Straže« Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (KoCevja). KaamiMUca «eloxnloo. OaaOO a artavmopa kolodvora v Kasadi s maiaalatl vlaki 11-40 dopoldne in ob ?•« jKveoer.. raiaoa ta aaandaa v naoljena aO 0-40 sjvtreij in ob 0*41 popoldoe. 1 CJoK irtMBa^^ Stran w .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. oktobra 1914. 235. Štev. n ji ■ ■ i Za dijake Grlčar&Me|ač tjnbljaia, Prešernova nlica 9 i vsakovrstne obleke s = k»kor tudi zadnje novosti ======= ¥ konfekciji za dame In deklice. Vsled velike zaloge znižane cene. 3235 Kongresni trg 6. Velika zaloga jnrocev trg 3. najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priletnih čevljev za dame, gospode in otroke* Viktorija Sternisa Gg. učiteljem, učiteljicam in l drž uradnikom 15°o popusta. * 11*50 c—: 15*50 ~ lun oSNi ton. laka in fina = BRATA trkoslikerja, lakirana, stav&oa' Prodajalnsca. Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union"« EBERL ■ h soiftia pleskarja.'. 41 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Vojni čas! usodna 1 prilika! Vsled obile zaloge ur\ zlatnine, srebrnine in lepih briljantov, nudim cenj. odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4*— in 5*— dokler Se stara zaloga. Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato. V vojnem času je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali žepna budilka, kakršno dobite samo pri stari res domači tvrdki F\ ČUDEN LJUBLJANA, Prešernova ulica št 1. Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in pošt. prosto. H lijualo lim da je od vseh vrst iiliitmia sirupa kar iih pride na tre, najboljši oni lekarnarja Piccolija v Ljubljani. — Po&tni zavitek franko voznina in zavoj K 5 60. Razpošilja se tudi v sodih in v steriliziranih steklenicah po 1 kg. Nar< Čila izvršuje lekarnar Piccoli, Ljubljana. : Cenovniki gratis in franko. A [vidi salu Viktor Bajt Šoisiiiiorgova bL 6, zravsn cime pošle. Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt. Naslov i* brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana. 1UOZOd POZORI latica Slivnika M. DRENIK „ZvezBa". Volna za naše vojake v obrambo proti mrazu: snežne kapice, sviterji, zapestke, koleniki, životni pasovi, nogavice i. t. d. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI ——= LJUBLJANA. =_ Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste i l| :: firnežev, ci | :e copičev, aa | sa I a k o v | os { Mavec I (Gips) I Olje za pode S in stroje 1 mline! Naslov zadostuje: 131 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! iLiubliariska kreditna banka v Ljubljani n Delniška alavnica 8.OOO.0OO kron. . 253° Stritarjeva ulica štev. 2. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. i Sprejema vloge na Ssnfižlce in na tekočI račun M^ II O- Kupnje In prodala srečke In vrednostne papirje j :; ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih s Hr |2 jO u a :: vseh vrst po dnevnem kurzu. :::::; E Najnižje cene. Najnižje cene. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogreba v Ljubljani in na deželi od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. Ima. bogato nalogo vseh potrebščin ?a mrliče. kakor i kovlnaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana In perL Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cene znatno nižje kakor drugod! Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Poi.bno m tad! priporoča oatai ■■rHaaton na tfotoS, M kmeta onoloo v deželni bolniei. Te pogreb« oskrbel« po Uradno Uskih eenak. I« »tacaj potrese se vkjnene pripereta JOSEP TTTJR-E3Z- 235. štev. .SLOVENSKI NAROD\ dne 3. oktobra 1914. Stran 71 Ranjenci v ljublj. bolnicah. V deželni bolnišnic! na kirurgič-nem oddelku se nahaja še ta dva vojaka, ki sta ozdravela po tetami: gfr. Za h al k a Fran p. p. št. 09/14. in enoletni prostovoljec, korporal P u-d i 1 Ivan, domobranski peŠpolk št. 92/8. V LeoniŠČu se nahajajo sedaj v oskrbi ti - le ranjeni vojaki: Infant. iM a r t e 1 o z i Ermengildo, p. p. št. 97; lovec M a u r e r Peter, lov. bat. S.: četovodja SusiČ Krist., lovski batalj. št. 8; Infanterist Lozič Mašo, bos. - herceg, p. p. št. 2; inf. O r e-goršanc Jakob, domobr. p. št. 27, Mrtvica, Krško: korp. S mole j Jakob, p. p. št 17. Begunje, Radovljica; četovodja Dvorak Friderik, domobr. p. št. 1; inf. Jakimiszen Gregor, p. p. 9; inf. K I i k a r Henrik, p. p. št. 18; korp. M a r t i n e k Gott-fried, domobr. p. 14; inf. Mrocz-k o w s k y Josip p. p. 55; inf. Paul Juri, dom. p. 1; inf. Paulus Avgust, domobr. p. 1; inf. S 1 e z a k Stanislav, domobr. p. 14; infanterist Šolnik Maks, domobr. p. 35; gfr. Thaler Matija, p. p. št. 17; infant. Tippel Avgust, p. p. 10; lovec \Valnofer Josip. tir. lov. p. 4; inf. G a s p e r i n i Giovani, tir. domobranski strelci; inf. G e r m e k Martin, p. p. 17. Iška vas pri Ljubljani; inf. Sodja Jakob. p. p. 17, Gorje pri Radovljici; gfr. Kos Perneter, p. p. 55; inf. O s val d Avgust, dobobr. p. 26; gfr. Hinterberger Henrik, p. p. 27; inf. Wenzel Jakob, p. p. 10; četovodja A u e r Engelbert, p. p. 7; praporščak P e t r i č Ernest, bos.-herceg. p. 4. Ljubljana; inf. Debre Štefan, Honved št. 11.; infanterist M o ze k Ignacij, p. p. št. 17. Preser; četovodja S u p a k Ivan, p. p. št. 8.; gfr. S a n d o r Nikolaj, Honved št. 2.; enoletni prostovoljec, korp.. G r e -goric Miro, p. p. št. 27. Ljubljana; inf. Z a h a 1 i u k Milko, p. p. št. 15.; inf. Dan c so Peter. Honved št. 5.; inf. P r e d 1 e r Ivan, domobr. p. št. 24.: inf. L e v s t e k Alojzij, p. polk št. 17., Dolenja v?.s pri Kočevju. V liceju in Mladiki }e bilo do sedaj sprejetih 2Cb ranjenih in bolnih vojakov. Od teh je bilo odpuščenih, oziroma premeščenih 129. Izmed ostalih so iz naših krajev ti-le tam nastanjeni vojaki: M a g e r I Fran, domobran, p. št. 27., s Krškega, strel od šrapnela v levi komolec; nadom. rez. K o ž m a n Kristjan, p. p. št. 97, 16. štor., £ tur je pri Postojni, strel v desni komolec: Zajec Fran, p. p. št. 17. BL, z Tomi^lia pri Ljubljani, strel v levo roko: Tomšič Anton, p. p. Št. 17/10.. iz Vidma pri Kočevju, strel v prsi: V a 1 e n č i č Leopold, p. p. št. 17. II.. iz Kilovč pri Bistrici, strel skozi desno roko; nadom, rez. Pusto vrh Peter, domobr. p. št. 27.9 iz Polhovega gradca, strel skozi desno roko: lovec Potočnik Fran, lovski bataljon št. 7./2„ iz Mo-Šenj pri Radovljici, strel v hrbet; Peče k Fran. domobr. p. št. 27. L. iz Goričice pri Ljubljani, strel skozi desno roko; nadom. rez. M i I h a r -čič Luka. p. p. št 17. 13., iz Šent Petra na Krasu, dva strela v hrbet; Marti nec Karel. p. p. št. 18./15., strel v levo roko: Lapajne (La-pani?) Josip, lovski bataljon št. 8./2., iz Tolmina strel v levo roko; K o -č e v a r Ivan, p. p. št. 17. 13., iz Ne-velj pri Kamniku, strel skozi desro roko; Košir Gregor, p. p. št. 17„ 15 stotnija, iz Kranjske gore, strel skozi desno roko; nadom. rez. K a -s te lic Anton, p. p. št. 17. 5., Šent Vid pri Zatičini, strel skozi desno roko; inf. J a v o r n i k Anton, p. polk Št. 18. 8., iz Slivnice, strel ^kozi levo nogo; J a n ž a Anton, p. p. št. 17./5., Smatrno pri Litiji, strel v desno stegno; Honigmann Josip lov. bat. št. 7. 2., iz Ribnice, strel skozi desno nogo; H a b i j a n Ivan, dom. p. Št. 27, 4., iz Seia pri &kofji Loki, strel v prsi; četovodia Grohar Anton, lovski bat. št. 7./L, iz Sorice, strel skozi levo ramo; G e r č a r Alojzij, p. p. št. I7./3., m. k., vbod z bajonetom v levo podlakt; Č e b i n Matej, p. p. št. 17./13., iz Zagorja, strel v levi kazalec; W e i t z e r Pavel, p. p. št. 17./1., m. k., strel skozi levo roko; Tomšič Anton, p. p. št. 17. 10., iz Vidma pri Kočevju, strel skozi prsi; Ostreč Josip, domobranski p. št. 27V2., s Trebelna pri Litiji, strel skozi levo nogo; Reš Fran, p. p. št. 17./3., strel v leva pleča. !ij2Q3ijr~S"isi n af6 r ijf raW!MSAXleiiae Odda m Ttc m >»» koDjsheoa pili Vprašanja na: omm Mm. m* mm snt „FrMtemljM tfMflM trmltvo TrbevlJ*" naznanja, da je njega dolgoletni požrtvovalni podnačelnik in ljubeznjivi tovariš, gospod L Anton Dolničar hotelir* in železniški retiavrat^r dne 1. oktobra t. 1. na Bledu umrl. 3427 Slava njegovemu spominu! Juro Bfaglev, Ivan Eramraer, t. č. tajnik. t. č. načelnik. Vi&iortna in Josip Rađman javi tata pot'tega srca v imenu vseh sorodnikov, da je lijuii preblagi sin, oziroma brat, stric in svak, gospud Milan Rudman c in hr. nadporočnik v 55. pešpoikn dae 11. septembra na severnem bojišču našel junaško smrt. Najblažjemu srcu, ljubeč spomin! 3428 KR KAVAS, dae 2 oktobra 1914. Potrtega srca naznanjamo vsem norod nikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, g<»«pod Viktor Piehan inženir kemije in c. in kr. poročnik v rezsrvi pes- polka štev. 26. dne 30. septembra v«led ran, d bljenih na se »crn m bojišču, preminul. njp LJUBLJANA KRAKOV, dne 2 oktobra 19 4 Žalujoči ostali. Potrti globokp žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem hižno vešt o rfeiiadni, bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Josipa Stupica posestnika, trgove*, občinskega svetnik« 1-1 bivšega večletnega župana na Viru pri Domžalah ki je dne 1. vinotoka ob 572. uri popoldne, po kratki, a mučni bolezni, v 71. letu izdihnil svojo biago dušo. Pogreb nepozabnega vršil se bode v nedeljo ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Dobu, kjer se bode truplo položilo k večnemu počitku v lastno rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi v Dobu ter v raznih cerkvah v Ljubljani. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Vir - Ljubljana, dne 2. vinotoka 1914. * 1 Marija Stupica roj. VMemiek, soproga; Fran Stupica, trgovec z Železnino, Josip Stupica, jermenar in sedlar, Janko Stupica, trgovec, sinovi; Minka Vrcnjak roj. Stupica, Julija Stapiea, hčere; Pavai Vraajak, posestnik, zet; Irma Stupica, Amalija Stupioa, HUruika Stupica, sinahe; vnuki in la vnukinja. Klavir aa radi selitve proda. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3387 ftonovonle 3 velike lepe sobe, svetla kuhnja in drugo, se 1 novembrom ceno odda. Vfč v trgovini M. Kriitofič- Butar, Stari tri št 9. 3 m Popolna predaiainiška oprava za špecerijsko in kolonialno blagovno stroko, nahajajoča se v dobrem stanu, iSg~ se kupi. *ajg Zahteva se le oprava boljše vrste, po-rabna za ustanovitev nove trgovine. Ponudbe je nasloviti na Pisarno za urei^vane i?osnodarskih zadev J. Rozman v Kranju. 3395 Mlinarja spreta« Vrane Balbirlrt, lastnik milna, MitiSf prt Gradcu 3416 Trgovski pomočnik špecerijske stroke popolnoma vešč, želi slnibe. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda*. 3373 Slntbo želi premeniti izprašan strojnik in kurjač izućen klepar in ključavničar, izvežban tudi pri električnih strojih. Nastop takoj. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3370 Hib za večjo trgovina v Ljubljani, so takoj sprejme. 3361 Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda«. J^^||^ umetniške razglednice afl .'. pisemski papir ^^^^ priporočat Sv* Petra cesta štev 26 — s?esijeva cesta štev. ? Ces. kr. priv. zavarovalna družba na življenje AVSTRIJSKI FENIKS. Palca jfpi&na glavnica i! 6,038.800. Stanls zavarovanih svet K 240,000.000. Erniba nudi svojim zavarovancem od leta 1891 vojno zavarovanje v polnem obsegu in sicer: 1 v vsak" polici Feniksa je vojno zavarovanje bodisi za vojake po poklicu kakor v rezervi in za črnovojnike do K 20 000 zavarovane vsote br< zračno všteto. 3413 2. Acstriiski Feniks nudi tudi takim osebam, ki niso sklenile re^ular- n* ca zavarovanja, pnitko za sklenitev posebnega vojnega za* varovanja, ki nudi izplačilo zavarovane glavnice v slučaju smrti tekom en-ga leta. To vojoo zavarovanje za dobo 1 leta brez zdravniS^e preiskave za osebe, ki se nahajajo na bojnem polju, skie* a jo lahko nuh sorodniki ali pa drugi interesenti. Zavarovana polna glavnica se plača tedaj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako je umrl vsled zadobljenih ran ali vsled kake bolezni, in končno, ako ga pogrešajo. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ulica štev. \.j Eot trgovski 3357 vajenec v mestu ali na deželi v okraju z obrtno šolo teli vstopiti deček« ki je obiskoval 2 leti meščanske šole. Ponudbe na špediterja L BflhOVO V LogatOU. Hiša v Gorici z vrtom, veliko kletjo, s 5 sobami v 2 nadstropjih, z 2 kuhinjama, z vodovodom, z električno in plinovo razsvetljavo, pripravna za vsako obrt, zlasti za gostilno, ob veliki cesti Jo na prodal« Najmanjši ponudek 21.000 kron. 3394 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Zanesljivega, treznega in izurjenega strojnika k Lanzovi lokomobili Josipdolske pame žage se oprtima takoj aH ■ 15. tkMtaTMl 1M4. Skušnji a kurjača in strojnika sta pogoj sa sprejem. 3391 Ponudbe s prepisi izpričeval, katerih se ne vrne, s popolnim opisom dosedanjega službovanja, je vpbslati SES* SsSSUSSSf^ *•** «Stran 8. •SLOVENSKI NAROD«, dne 3. oktobra 1914. 235. Stcv. Oetlica ali Mek "• M sprajmo na hrane In stane vanje k boljši rodbini. Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda*. Kovačija brez konkurence, ob glavni cesti, z močno obljudeno okolico, se da pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe pod „Kovačija 10" na upravništvo Slov. Naroda. 3417 Večjo množino 3393 jabolk in češpelj 99" "tia na prodaj *^ Franc Pelko, Miheljaias p. tae| Predajo se uporabljeni od 100 de 700 Ilirov na Rimski cesti StoT. 11. 3351 IHuliSlfUillUllAl in prodajalka manufakturne ali modne stroke, dobro izurjena, se z zelo upodnimi pogoji lako? sprejmete. 3414 Ponudbe: „Poštni predal št* 44", Celje-_____________________ Varstven« omIj* m efeani : puško za na lov : prve vrste kakovosti poleg drugih predmetov za lov kupite ugodno samo pri staroznani tvornici eroija ADT.AHtUTSCS t Borovljak, it 34, Maroome. Cenovnik zistonj in poštnine prosto. 289% G. Flux •w Gosposka nllca 4, -« I. nadstropje, levo. 3422 Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa najstarejša IfuMjanaka nMia stanovanj ii slizeb i<4*«> italnoi 2 fini kuharici sa Trat in Opatijo 40 ee 50 K plaće, več dobrih meščanskih ka-harlc, deklico aa vse, klano sa Trat 30 E (poleg še eae deklice), mlajšo rest&vraciisbo kuharico, slngo h gospodi (2 osebi) itd. Brhka, simpatična deklic t k otrokom, i e sikov zmotna, s dobrimi ispričat aH sa aa|tnple(e priporoča. Gre tndt aa detelo. Pri vnanjih israšanjih se prost za odgoror znanka. MARKOVE EMIL In glazure %m tla izborno speetaliteto, U m hitra suše In Jih vsak lahko rabi. Zaloga tovarne za lake Ludvika Marxa sni tvrtki hraia Eteri. Liofelian. £^T fvlncgo denarja prihranijo kolesarji!! "91 K 85*— namesto K 125"—• Za reklamo razpošljcm 500 novih koles »Torpedo* s prošlim tekom elegantne oblike s svežo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko K 90"—. Sveži plašči a K 4'—, 5*—, 6*—, zračne cevi K 2*80, 3'—, 3\50. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvorniških cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod* 5° o popusta na moje ^^^mmmmmm^mmmmmmmmmmM^ .:— —- nizke katalogne cene. = fi. Vsissterg, fvornilka zaloga, Dunaj 11, Untsre Itenanstr. 23 S. Cenovniki gratis. D0y Kupčija na obroke izključena. "^RE Slovenska korespondenca, i : Jy[odm saion \ ^tuchly - Jy(asch/(e Židovska ulica št- 3 Dvorski trg Št t. priporoča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vse v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. m V skladišču blaga Malvina \Veisz Ljubljana, Selenisergova al. i, nasproti „Kazine". • joniAoOj; o|om cu 9% otfgJizo 'misoJd Stalne cene. Proti gotovini, 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva . . ■..... K 1 komad namizni prt s 6 servijeti .......... m 1 komad mizni prt iz damasta (bel)......... » 3 komadi brisače, izvrstne............. B 6 komadov platnenih prtov za steklenino....... n 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom. . . 9 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . „ 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev „ 1 komad moška srajca (bela aH barvasta)...... „ 1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . „ 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja . . . „ 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena. „ 1 komad ženska srajca iz sifona.......... . „ 1 komad ženske hlače iz sifona z volanom...... „ 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona . . . . „ 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih..... „ 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah „ 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . „ 1 komad svilena šerpa ali ruta ...........i# w 2 komada platnene blazine s franžami za divan. . , . 9 1 komad svilen robec (ruta) prima......... • „ 1 komad moška nočna srajca, prav velika . . . ... w 1 komad predpasnik iz listra, prav velik . • v V '•" • '. . 1 komad šal................• • • » 1 komad bluza za izhod ....'•••••• •' • • • » 12 komadov brisalk za prah . . . V .......• • » jfaročiU iz dežele se pol 10 krni le poSOja. 1*96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 196 1-96 1-96 1*96 1-96 1-96 2-90 2-50 1-96 1-96 Pošilja se tudi po poitnom povx#4jtt, ako Mago na umj* •• *■■*•*■ "J ■«■ 1 "■ ...... i ^^^^mi^mi^^mim^^^mm^mmmm^mmmHm^m Perje mm postelje bi puh priparaia p. ujailjih ceuh EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Znaanja naročila se tata* izvrsnjejo. hiitfia zalm imiitt U laifiiijiil otroških vozičkov in navadna de aalHaof ao žime. M.Paklo vLiaMfamL ■orni. urotnik«« m Mffiji i gtnttjn. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. REICH Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. i. fin » Ljiiam Dunajska osla 21 Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov I. t. d. gostilniška in kavarnar- ska namizna posoda po najnižjih cenah. Zdrave, flelft otroke 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rtbge olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je oopolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kašelj, zasllze-nost in prehlalenjo je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „AdaM. Vedli Jiele onijeti ivedataleli Odeefaje m teei »olravril« me eiua vseh MtaliUk bU§a|a. Razpošilja se 2 krat ai iti u ?se strani. Phatiai. latofl* Onn Pnhtr}ln likam pri ilatn vli Vizitnice v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. fljtJiM nauaalajn, 4m sem tvojo trgovino 3424 Malvina Weisz Selenanrgova nllca it 1 nasproti Kazine zopet otvorila in oskrbela z lepim zimskim blagom. Št. 18.019. ^^ 3426 Razglas. Pri ranjencih z bojišč in bolnih okrevajočih vojakih, ki so, deloma tudi že iz bolnic, odšli v domačo oskrbo, ravnotako pri beguncih in potnikih iz krajev kjer so nastopile nalezljive bolezni (griža, legar, kolera itd.) paziti je na razvitek kake nalezljive bolezni in opozarja zato podpisani mestni magistrat vse po epidemijskem zakonu z dne 24. aprila 1913 drž. zak. št. 67 § 3 v na-znanjevanje nalezljivih bolezni zavezane osebe, kakor zdravnike, strežnike po poklicu družinske načelnike (vodstva zavodov), imetnike stanovanj, gostilničarje, hišne posestnike, da vsako tudi le nalezljivosti sumljivo obolenje naznanijo semkaj, kakor to zahteva zakon, kajti le tako bo mogoče pravočasno postopati proti razširjenju teh bolezni. Mestni magistrat ljubljanski! dne 30. septembra 1914. Specijalitete v konfekciji za ^^^ dame in deklice ^^= ter v oblekah za gospode in dečke po priznano ncujnižjih cenah. Ljubljansko skladišče oblek O. Bematovič, Ljubljana. 31estni trg št. o- 6. Auto Kranj-Ljubljana bo vozil o3 ponedeljka, dne 5. oktobra dvakrat na dan in sicer: Dopoldne ob 7. uri iz Kranja v Ljubljano za ceno la50 E. Dopoldne ob 11. uri iz Ljubljane v Kranj za ceno 1*50 S. Popoldne ob 1. uri iz Kranja v Ljubljano za ceno 2'— K. Popoldne ob 5. uri iz Ljubljane v Kranj za ceno 2*— K. Ob petkih dopoldne vožnja prekinjena zavoljo snaženja auta. S tem se nudi slav. občinstvu ugodna prilika in z nizko ceno tudi dopoldanska zveza z Ljubljano ter se prosi po možnosti posluževati se te vožnje zlasti, ker bi se v slučaju, da bi bilo premalo prometa morala prekiniti dopoldanska vožnja. 341 \ Avtomobilna zveza. ------------------------------------...... Kavarna Austrija. Podpisana slavnemu občinstvu najvljudneje javljata, da sta svojo kavarno iz Resljeve ceste 1 preselila na vogal sv. Petro ceste Id liiiln ceste ter bodeta isto tamkaj pod starim naslovom najprej vodila. Kavarniški prostori so popolnoma na novo adaptirani, ter najmoderneje opremljeni. — Prijateljem biljarda sta na razpolago dva nova Seif ert - biliarda Ob jednem zahvaljujeva se vsem p. t. gostom za dosedanjo naklonjenost ter se i za bodoče najtopleje priporočava, zagotavljale izborno postrežbo. T Ljubljani, dne 4. oktobra 1914. Z odličnim spoštovanjem Ivan in Fani Stritar. efujsnv BUJBAB^i Kavarna Austrija, Kavarna Austrija. •zao. nor. — .SLOVENSKI HAROD-, tm 9 Ofctobn »91«. Stran 9. OoMljikii iimi. V časa od 1. velikega srpana do 23. kimovca t L so vposlale v glavno skladišče »Deželnega in gospenjega društva rdečega križa za Kranjsko« sledeče osebe domoljubne darove: (Radi pomanjkanja prostora so našteti samo darovalci večjih darov, vendar je vsakemu neimenovanemu na razpolago priti v glavno skladišče »Rdečega križa« (LJubljana, Stara pot 3,), kjer se mu na zahtevo izpostavi pismeno potrdilo.) L Posteljno in navadno perilo ter ztaske potrebščine. Eksc. baronica Karla Schwarz. gospa L. Seemann, gospa S. Sajovic, gdč. Schlehan. gospa V. Steinherz, gdč. Schnilz. firma Persche, gospa J. Kastner, gospa Gerstner, gdč. Neme cz, gospa Meisetz, firma Hamann, gdč. pl. Hollegha. gospa Janda, gdč. Lilleg, gospa Ferlinz, gospa Menar-di, gdč. Eckert, gospa pl. Laschan, firma Cescutti, gospa Marija Petrič, gospa pl. Trnkoczv, gospa Nagv, gdč. Kantoni, gdč. M. Gorjup, gospa K. Spitznagel, gospa Brus. gospa Mejač (Ribnica), gospa Cassig. gospa M. Dovžan, gospa dr. Hiessche, gospa Neuwirth. ekscelenca Linner, gospa CeTanič, gospod Remšgar. Fr. Rozinami, gospa Militz, firma Mag-dič, gospod Pour, gospa Melitzer, gospa Iglic, gospa Pegan. gospa M. Eock, gospa K. Skrit gospa Konig, gospa Brandt, gospod J. Kovač, gospa Rezika Jereb, firma Kenda, gospa Olga Potočnik, gospa Rosner, gdč. Kavalar, gdč. Skušek, gdč. Zupan, firma Mayer, gdč. N. Strah, gdč. Valenta. gospa Ažman, gdč. Eberl. gdč. F. Gertscher. gospa dr. Puschnig, gdč. Roht, gdč. Mattano-vich. gdč. Billek. Okrajno glavarstvo ČrnomeH. gospa Globočnik. gdč. Aot Jankar. Županstvo Kropa, gospod M. Herman, gospa pl. Schoeppl. gospa dr. Suyer, 2upanstvo Mirna Peč, gospa Loretto, učiteljice Sv. Jakoba šole. prebivalstvo rtotederšiča, gospa Wirčič, gospa M. Klane, gospa Jurmann, gospod Roger sen., gospa Petermann, gospa Mici Vilar, gospod F. Sbrizaj, gospa dr. Skubl, gospa Neuberger, gospa Frančiška Roder, gospa Th. Hočevar, gospa del Cott, gospa Marija Kralj, gospa Marija 2e-rovnik, gospa Billina, gdč. NL Až-mann, gospod Gniadac (Brežice), gospod Brandt. gospa Steinmetz, gospa M. Peč, M. Stoinitsch (Charn. Bavarsko), gospa Klinar, gospa Obresa, gospa Kump. gospa M. Schubert, v Dolnici nabral župan J. Gnjezda, gospod Radoj. gospa Puto-raci, bar. Leonija Rechbach, gdč. Ina Treo. gospa Swoboda, gospa Pehani, gospa A. pl. Valenta, gospa dr. Eder (Bled), gospa E. EIsner, gdč. Kamilla Theimer, neznani odpcšiljatefj z Jesenic, gospa K. Kikelj (Bohinjska Bistrica), neznani odpešiljatelj iz Čuž-perka, gospa Berta Andolšek (Kranjska gora), gospod Alojzij Postrž (Metlika), neznani odpošiljatelj iz Podnarta, gospa Flora Hass\vell (Bled),, gospa Terezija Jereb (Preska), gospod Engelbert Berlan (Za-gradec), gospod dr. Max Wurzbach, gospa Hermina Hamann, gdč. Editha Bock. gospa major Kraus. gospa Emilija Bersin, gospa Franja Ba-loch (Begunje), gospa J. Supan-tschitsch (Kranjska gora), gdč. A. Moser (Zagor), gdč. Danica Ucze-sanek (Zagor), gospa Erika Hiltv, gospod Ernst Stocki. gospod Ivan Soukup (Stara Oselica), gdčne. Fri-da in Tinka Dinacher (Kostanjevica), gospa Marija Tonnies, gospa Čik, gospa grofica Chorinsky, gospod K. Škulj, županstvo Laze, gospa Wein-Hch, gospa Marija Klun, gospod dr. Eger, gospod Sikorsky, gospa Do-berlet, gospa Brn. Terezija Rechbach, gospa grofica Wallis, gospa Tessa Neuberger, gospa Pavla Roger, Roger jun., gospa Jelica Demšar; razeutega podružnice Škofja Loka, Domžale, Idrija in Metlika. II. Ca j, vina, konjak, liker in sadni sok. sok. Firma Rauter, firma K. Planin-šek, firma B. Cvančara, firma Za-laznik, firma Novotnv, gospod Ph. A. Bohinc, firma Voltmann, firma Fabiani, firma Stacul, firma Kir-biseh, firma Kane, gospa J. Kastner, firma Kastner, firma Viljem Spitzer, gospod M. Domicelj, gospod Piccoli, firma Viktor Kantoni, neznani iz Pre-stranka, gospod K. Schmidt, gospod M. Lavrenčič, firma Lenče, gospa Kump, firma Alajec, od gospe M. Ai-mann v Naklu po podružnici v Kranju, neznani odpošiljatelj iz Čužper-ka, dr. Max pL Wurzbach, firma Camis 6t Stock. III. Jestvine, sadje, kompot, kava, kakao itd. Gospa Ravter, firma K. Planln-šek, iirma Vokrnaon, firma StacuL I Peter Majdič, gospod Tomo Zupan, a. Jožef KobeL, g. Mire DomiceU. ^ firma Frank (Linz). firma P. Temena, gospa Pasternv, g. Brandt, gospa Spiegel, gospa M. Seemann, gospa j • grofica Chorinsky. gospa A. Jakopič, j gospa Kump, g. Ig- Muri (Jezersko), • po podružnici Kranj gospe: A. Ovč-jak dr. Maver; neznani iz Čužperka, gospa Kath. Krkelj, g. Šumer (Lesce), županstvo Mirna peč, podružnica »Rdečega križa« na Vrhniki. IV. Razne potrebščine: Jedilno orodje, steklenice itd Gospa S. Sajovic, gospa Benedikt, firma J. Klein, gospa F. Galle, neznani po gdč. Schlehan, gdč. Schlehan, gospa Nemecz, gospa J. Kastner sen., firma Agnola, firma Peter Kozina, gdč. Cantoni, firma Schneider in Verovšek, gospod Spiegel, firma Pauschin, firma Koll-I mann, gospa J. Korenčan. firma Golob, firma Škof, gospa M. Stanitsch (Cham, Bavarsko), gdč. Bbnka Nemecz, gospa Schaschel, gospa dr. Bock, firma Goreč. V. Večji darovi. Firma J. C. Maver po Nj. eksce-; lenci bar. Schwarz blago v ceni j 1000 K, firma A. Stacul blago v ceni I približno 200 K, firma M. Kastner j slatine in likere v ceni približno 100 kron, gospod Gabriel Piccoh 500 steklenic malinovca, firma Goreč eno ; kolo, firma Camis in Stock 75 steklenic konjaka, firma P. Kozina 6: Komp. 120 parov domačih čevljev, firma Peter Majdič v Celju 1000 k^ moke, gospa Jelica Demšar (Gorenja vas pri bkofji Loki) 3 zaboje starega I perila, firma Lang eno popolno posteljo, gospa M. Pehani posteljo, gdč. Skušek dve skladni postelji, gdč. F. Gertscher posteljo, podružnica Škofja Loka 100 izvrstnih rjuh in mnogo različnega starega perila, podružnici Domžale in Metlika sta poslali mnogo perila. Od podružnice v Idriji resp. od Idri'ske dekliške obrtne šole je prišlo šest pošiljatev s imenitnim zimskim perilom (medtem 59 novih zimskih srajc, 15 novih volnenih jo-pičev) potem mnogo Charpiiev, starega perila (med tem 85 izbornih srajc) in cigaret. Ti darovi zaslužijo. kar se tiče koristnosti, kakor tudi marljivosti v delu, da se jih posebno poudarja. Vino so darovali firme: A. Zajec 170 I, Bolaffio 137 I, Je-lenič (Majeronček) 60 1, Lenče 56 1. Mnogo sadja so darovali: Cešpije: gospod Ivan Žen v So-\ teški 6S2 kg, županstvo Mirna Peč » 152 kg, okrajno glavarstvo Črno-; melj 3056 kg, gospod Tiale (Črno-\ melj) S69 kg; jabolka: gospod Domi-: cel] (Gradac) 430 ker. Zveza ljubljanskih brivcev se je | ponudila opravljati njei pripadajoča ! opravila v bolnišnicah »Rdečega križa« brezplačno. Spedicifske firme »Balkan« in R. Razinger vozijo brezplačno zaboje v glavno skladišče. j ■p — ■ anav^n* TB S ^ ^al -^OjH E n aCZ^flbanaBnvnnl Poskušnje pošlje na z* i revo popolnom* zastonj Nestle, Dunaj I. Biborstrasse. 6 k. Proti 9 zobobolo in gnili zob Iibcrno delnfe dobro mana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno te odstranjuj« neprijetno nape te ost 1 nteaJeniea t navodilom I krono. Deželna lekarna Milana Leusteka w Mnelfnai, Bealfevn oontn #*or. 1 ptleg Fraac JaZefavega jaMlejaega noata. V tef lekarni dobirifo zdravila tatff člani bolaiikih blagajn fst.f elezalce. c.kr. tobačne toTarac ia akr. tet. tla*ajit v Ljubljani. naaaanvnl —ta« m idknn ooate, Sunja, Hrvaško. 22. februarja 190S. Blag. ffooood lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tristeklcnice Vase izborno delujoče »oda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ost Za ohranjen je zob in osveženje ust jo boaa vsakomur kar najbolje priporočat Mato Kanrkiović, fcr. potki meJter prodajalec m aUlji« praSiM. 3360 Kje, pove uprava. »Slov. Nareda«. Mtaa pristanka tovorna dvokolas „TRIBUNA- Ifiorics, TrtaJka c lian S t. 2«, pra| pivo var flori np. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in krretijskih strofev. gramofonov orke- strijonov itd. itd. Gorico, Stolna ulica št. 2-4. Prodaii mm obrokp Ceniki franko Ljudevit Sorovsiik puškar* v Borovljah (Fer— lach) na koroškem. se priporoča v izdelc ane vaakovrstnlk i:ii9k za 1ov?.e in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi jire- filct« stare sanokresnee, sprejema vsakovrstna poarivUa, ter jih točno in dobro zvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-vainici in od meue preizKušeae. — Hustre-41 vanf ceniki zastonj. zdravniško priporočeno Si?f Ivoreie vina daje moć in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzet u K 4 80. — Edica zaloga: Eh*. Kovakovićf rele trgovina vina. Vermoutha, Maršale, --------AUJage, Konjaka, žganja itd. ===== M. ROSNER & Co. SB v Ljubljani ^= uelcžganjarno 5adjo in toi/crna IiH«rjci» priporoča v svoji lastni 2ganjarni kuhane izdelke i. s.: slivovko brinjevec hrnSevec j troplnovec pristitetst aajaaaSama. ffenant-viaa Mjfc*aj** kakov MOL I A. KUMST mmtmm ZMmka alfe« itov. 4. Velika zaloga obuval laotaioaja ladolkn sa dame, gospode in otroke |o vedno na iskoro. Vsakršna naročila ac izvršnjejo točno ia as nizki ceai. Vae nere ae shraajajejo ia zazitnajejo. * Pri zaainjih naročilih naj ae alaftvtli norce poslati. 40 Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav ■■ —= kraaao oiren eae--------1 kočije, dra?;e vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« u Oččne, že obrabljene vozove in n ———— konjake oprave. ■ Lasne kite najfineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse Trste lasno nsi!-lane in mrežice — barva za lase in brado 991feiii" po 2 ia 4 K — toaletne potrebščine — lasuljo, brarle in drage potrebščine za maskiranfe, vse no zelo zmernih eenali priporoča Štefan Strmeli brivec in Sasničar Ljubljana, Pod Trančo št 1, (vogai ^lesi&e^a in Sfsrsga trga). k Postrežba točna m Testna, r: ^■^■^^■^■^■■■■■■aaaaannnno^j"™^:^ —a^aH -■■ ■ ■■■aaaavaaaaatjeaii I fl #* modni ateiils : za gospode : Lj&Mjiaiga, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. Hpeel namili vir volne za pletenje na kakonsti a izoetotaajc fitohiik pasot, nogavic, snež- aa wwbw| % va. ■ ^*j asan^aan zapestk it iifrikiftoi flv* TO« JAGEB UUBUM« a ■ dNnUk il ff laaW vseh vrst za urade, H Bav^^naV ^ru^tva, trgovce itd. I L ^9 1 ^ston Černc, ^^^^ ^f graver in izdelovatelj ^^■aaanas*^^ kavčukovih štampilij LlnbSJana, Selenbnrgova ulica L I Ceniki franko. Ceniki franko. itasftfl-pii iri z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zffslfiiBii nronisoo] in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. Trdo rezan 5 i: 60 v,, po pošti 5 z SO v. iSanfia }mm i? uotliM > >s *■* -*^ O < e. :: e» ca o -T O & -. rr mezmhe in soinčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov S@Un ¥Mmar Ljubljana Pred Skofifo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kom (poprej Henrik Kom) poKrivalsc štren in Mil vpeljalet ■trslof odo?, is* iDstalatsr vodovodov Ljim Poljanska M it. S. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanie vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z 2sbest-cem3ntni, vogal Marovske ffllltf4|3 BUlIulu ------------- in Preradovićeve ulxe. -------------- UlillUlfl Glavna zastopstva: Ljubljana, Osiek, Reka, Sarajevo. Podružnica v Trstu, Via del lavatoio štev. 1, II. nadstr. Telefon 25-94. Ta zadruga prevzema po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: I. Na življenje. 1 Zavarovanje glavnic za sluča* doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dote; 21 3- zavarovanje življenske rente; II. Proti škodi in požaru. 1. Zavarovanje zgradeb. hi*, gospodarskih poslopij, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, proda jal ni Škega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.1* III. Zavarovanje steklenih sip. Zadružno imetje vseh oddelkov aneei.........K 3,375.050*88 Dohodek letne premije s pristojbinami.........K 1,17!.13597 Izplačane odškodnine...............K 6,400.99*5 52 Natančnejše informacije daje glavni zastop za Kranjsko, Koroško In Štajersko v Ljubijani pri tvrdkl Kmet & Komp., Marije Terez!je cesta štev 8. Sposobni mestni posredovalci in akviziteri! s« sprejmejo pod ssodnimi pogc i7LuRJBLUAJS1A Kor-ENSKEGA ulica 4 Tj jf 9EF.zpuvm fwjW*D* FR DERGANC \ Hlid trgtrski poničnik mešane stroke, absolvent I. let Mahr-ove trgovske šole, teli pitnMno Sivin*. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«, 3407 f>o$ojilei dovoljuje svojim članom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd, katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K J300* —, kakor tudi penzijonistom s po kojnino najmanje letno K 1400—, p jti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—301etno amortizacijsko dobo „Slavlja" vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ul. 12 daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila. Ooban drog ilvalal atr»J al tadalaa ■ taka to6naat|o akrbnoctjo ta trpaftaoatjo kakar PFAFF-*lv '«i .troj Kobon dmp ilvslrl »troj nima toliko pro^MaH te laOolfaaaJa k&kar PFATF-ttvalnl stre i* i V ¥ašo lastno korist jef da si pred nakupom ogledate mojo j veliko zalogo ali pa zahtevate cente. . 713 j Igu. Vok j največja trgovina šr alnih strojev in Puchovih koles, j LJUBLJANA, Sodna ulica 7 (zraven sodnije). 1672 Mili |« f—ob—t Sooanooja likerja Is stravilala rastlin, kateri ii-aaraa vpliva prati slabostim v ialaaaa ter rail toga ▼ aabaal arallal a« M arnel manjkati. Edna posebnost likerja je l ta. iiii. »tarnal« intti. [. kr. pri?, zavaiov. dražba zi ZMinjL „AvstrijsKI Fenibs" na Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 8.000.000. Družba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne aH plinove razstrelbe. kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsied odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine. ^logo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla; d-, raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; e) proti škodam vsied tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. .... K 6.000.00 Stanje zavarovanih svot . . K 2ao.000.000 Premijske rezerve . . . . „ 60.000.000 letni dohodki na premijah . „ 12,000.000 Dražba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: o) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrtf na njega zaostale al? kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega * d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrfenost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd Natančneja pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sorinijska ulica štev. 1. Avstrijska BR0WN-B0VERI-WERKE D. D. Dunaj X., Gudrunstrasse 187. Dunaj X., Gudrunstrasse 187. Inženirska pisarna v Trstu. Riva Pescatori št. 20. Riva Pescaiori &t. 20. Elektrofliotori in iii nafte vrt Mestne centrale, podeželne centrale, električne razsvetljevalne naprave in naprave za prenos električne sile itd. Specialne električne oprave za rudnike in fužine, predilnice, tkalnice itd. fazni konipenzatorji. indukcijski urejevalci, brzourejevalci itd. električne železnice vsake vrste, — električne si oprave za vse industrije in obrti, s: Lastne podružnice in zastopstva v Brnu, Crnovcih, Gradcu, Insbruku, Karlovih virih, Lincu, Moravski Ostravi, Mor. Sumbergu, Pulju, Pragi, Libercah, Sarajevu, Teplicah, Tridentu, Trstu, Atenah, Belgradu, Bukarešti, Sofiji. Za Galicijo in Bukovino: Eiektricitetna deln. družba, prej Soholnicki & Wisniewski, Lvov, SIowackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereinigte Elektricitats & Maschinenfabriks Aktiengesellschaft, Budapešta V., Merlćg u. 3. Ujpest pri Budapešti. 799 Stavbeno podjetje: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd, — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Parketna tovarna: Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim zali brez polaganja,; prevzamem tudi pojfravda in polagam deščice na Hiara že obstoječa tla. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbeno-mizarstvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna pojavila točno, povoljno in po nizkih cenah. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela. kakor: stresne stole, strope, verande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem h?*astov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno L 1900. V. Scagnetti, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon štev. 299. Kmetska posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuje hranilne vloge po oslih Rezervni zaklad na) X 800.000. brez odbitka rentnega favka. Ustanovljena leta 1881. 5trta JP^* •&LUVJSN5IU NAflUiJ*, OSC d. OJCtODra I914. x«5D. StCV» PATENTE vseb dežela fzposluje Ini«* 3* !MU dEVimCAUR, oblastveno avtor. In zapriseženi patentni tAvetafli nm Dunaju VI- RariftUHtrtlMtM **. »I- Franc Kos rr l^h^ starih ^^^šfiftt Stava nennvteo aa ceao notnletof vje I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »IViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, »o cene veliko nižje. I Prodaja vina. Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 j| hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in | starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo ceneje. Vsa nadaljna navodila daje mi A to. viaoomdnikov v Isgife hbiftn al 5 A f 17A\T7 D IVC T ftT I I/ žitelj Glasbene Matice in edini ALrOlNZ d K t, Z M K ^s^jssrt^JL LJu&lgana, Kongresa* trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirje? In harmonifev na iu^u Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, stran in muzikalf. E<9isi zalotaik bornih in komornih tvornie: Bosen-dorfer, Holz! & Heitzmann. F5rster. Ehrbar, Gebrnder Stingl, Rnd. Stelzbammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerk. harmoniji). Obroki od K 15-— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modemih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10letna postavno obvezna garancija. Jfsjemnina ~- i. Zamena ns]- ugodnejSa. Uelaaevanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izliliscno le jaz 2i Kranjsko v zalogi, svarim rred mkurom fslzi- fikatov in navideznega ^polelnt" rri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blaga", dasi nimajo ni iednega pomembnega fabrikata v zalogi. Nainižje cene. '£181 HnafiAOiiB}80 'JLfrSl TOOftiiemrffffl Ljubljana, Kongresni trg št. 12. T62 %ys o v§ i | *vl za spalne ta feriilne sobo, salone In gfcsoosko sobe. Preproge, zfcslor-i, modroc! na trzrsa! zlmnsti modroet, otroški vozički Itd. Kajsoliiinejše blaga, jiiiaia Fr« Ševčfk trnu puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 217 pušk in samokresov lastsega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober streL Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin $2T* po najnižjih cenah, ^fcg Popravila in narotte ao izvršnicjo tečno in uaoolHvo. Cenevniki na zahtevanjo zastonj in poštnine prosto. AltllMff krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek xa gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših V2or" cfti in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan svež in ledena ka¥a se dobi v slaščičarni J. ZiSLAZHIK Stari trg št. 21. §. Cadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 pGleg Urb?.nče?e minnf. trgovine nrinoroča klobuke slamnike cenite, razne moško rerilo, tate. nratiiKe iti iti. Bla^o imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. L MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in »einčnikev. Popravila se izvriujtjo točno in solidno.. Izbelgeatte promot v svoji gostilni ž najbolfilm in Mjoenejiim plzenskega tisa češkim bndejeviškim delniškim pivom. Zahtevajte ga v gostilnah ljubljanskih« v g ran d hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske Štedione Zagreb, Napredak, Sarajevo, Beranek, Banjaluka i. t. d. Informacije podaja enaka tolnlnfca pivovarna v Čeeklk Bndejevicak, Bosa SeJuraeaa, Mabljana, Bognzell Pouka, Trst 2638 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske promogokopne družbe v Trbovljah! priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podonie trdote daleč nadkriljnjcci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2isi raznih uradov in na j slovi tej sih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. :: Veletrgovina z zeleznino :: „MERKUR" P. MaiđiH v Celju $€ priporoča zo naročile 3280 esokooBtne železnim in v to stroko spadajočih predmetov. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo m poznih kole$. Mi StTOJi ^ % ^ aa rodbino In obrt, MmM Kurzi za. lezenje v MIL Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji vseh velikosti. Brez konkurence! F. L. Popper čevlji za gospode ia gospe so nogam najbolj pritožni, IMEni in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. Govsserski Čevlji za turiste, hifljenfčal čevlji za otroke ia Lavn-teanis-tevJjL K 12-50—16-50. Ivan Bizo vičar umetni In trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposoje van je :: oft avrhroikUi odrih irovomo cvottlce, kakor ta* uJU-■ojoo anann'ziaaTnani •votiice za ivoroBO Imam tudi vsakovrstne sadike đo naj žlahtne j-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo :: točno in solidna :: Brzojavke: L BUovtaar, 885. mm. 9SLOVtH5*j t*AJgUU», gat d. dđoDfa 1914. Stran / B. Q6tzl to*SM_ iwi< iescnkih ii ziaskih oblek, površnikov efrasasafa taJaaka. Im sarefiki po »Mri asjvečja izbora g to- to iooicoMkega blaga. ____= LJUBLJANA, Mostni trg jjt «>■ b Zrele tveie ■ češplje bi hruške (tepk«) kupuje in plača po najboljši ceni M. Rosner Jk Co. vtleifaalaraa sadfn ▼ Ljubljani iravon pivovarne „Union". Sprejema zavarovanja ttoveskefa flv- Ijenja po aajra»nn¥iiliiJMa JraanUaa cijah pad taka ugodnimi pogoji, ka aoboaa draga zsvsjovstaic*. Zlasti je ugodiio zavarovanja na doživetje to satrt s aumjfcajafanl se 12 vplačili. „»IZVIJA" .-. i ••• vzuiuuauu aawaMwalaa baaka w Pragi. »■■■■ ■■! lauan ■ t^IM-TM-M — liplataai adakadsJaa ln kapitalftje E 129,965.304-25 H velikosti tfriga vzajemaa marmlaica niše driave z vseskozi slovansko-narodno upravo. aar kanai adtam i }A^SkSh^Tmm uliti m \l -** Zavaruje poslopja la premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Franc Furlan asleeik fncMqnt rim ključavničarstvo iit zaloga štedilnikov ■• nahaja: 172 Ambrožev trg štev. 9. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Jrf&arslvo. Popolna spalna oprava: 2 postelji. 2 omari 2 nočni omarici in t umivalnik y marm. ploščo in ogledalom Ji 350'—. Jamči se za solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih stik* 800 J. Pogačnik, JLjubljana, Jrfarije Jeremije cesta št i3—18. Poajor! Oddati imam večjo množino belega po novem sistemu in snažno naprav-Ijenega garantirano pristnega namiznega vina. Vzorci resnim kupcem na razpolago in franko. Vino stane 34 K hI, postavljeno na post. Ajdovščino proti takojšnjemu plačilu. Manj kot en sod, to je 15 hekto, se ne more oddati. 3064 Franc Dolenc, j posest, v Vipavi št. 44. Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1913: :: K 236,633.922-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. avgusta 1914: :: K 82,338.131-—. :: Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1364. — 29 podružnic. Vogal Marijin trfl-Sf. Petra CBSta (V ii „ASSiCUraZiODi uHi"). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. J Preskrb ovan je vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarni* vlog na hranilne 32 knjižice brez rentnega davka, kontovpe knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- 3 štovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih S papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih Sj rapirjev in posojila nanje. Najkulantnejše izvrševanje borsnin naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko in iz Amerika. 1660 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajocih transakcijah vsokdar brezplačno. ^BF"Brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon štev. 41 ^* O JO. 3.Š t "ŠT OI po jako nizki ceni in najgolidneje izdelano dobite edinole pri ,prvi kranjski mizarski zadrugi' v St. Vidu nad Zjnbljano vaostamfs* Vlžmapfe. 2491 Spalne oprave z marmor, plošč, in zrcali od 230 K naprej. Izdelujejo se tudi vsakovrstna stavMnska dola. ■ Proračuni in ceniki brezplačno in poštnine prosto. ^——■^~ Žapi polno jarraenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodelni jannenfk, jannenfki cepilniki, (sirnice), benečan- .*. A ski jannenik .% A enolistni in dvolistni. Vsi stroji za mizarje, kolari e, strun ari a, so-darje, tesarje Itd« itd. Vsi strofi iz izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Strofi za lupljenje lesa. Stroji xa lesno volno. TURBINE za vse vodne razmera z največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatorji. ------Patent prijavljen. —— MODERNI 320 TRANSMISIJE. Prevzem kompl. tvor- niskth oprav za vao :: lesno ind* itptjo. :: Najfinejše refer ;e mnogovrstnih obratov j in v inozemstvu. Sedaj ^e izdeluje tnrblnaka n narava za I. kranlsko eioktr. cea-l tralO! 2 turbini po 1§00 ■------ konfaklh aH. ----- Tvornica strojev G. TONNIES, LJubljana P. milijoni raiiio proti kašliu hripavosti, kataru in zašlo« leniu, krćnemu in oslovskemu kašlju, nego rlasme Kaiserieve prsne karamele o „tremi jelkami", * Inot poverjenih IIII ll izpričeval od * I zdravnikov in VVW zasebnikov za- jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 In 40 vin., ftkatljs SO v. Prodala lih v LJubljani: Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rth. Sušnik, lekarni. Dr. O Piccoli, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pH kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar. lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adi-ija". Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jut Hub, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha. lekarna. Metlika. A Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna. Litija. Karel Šavnfk, lekarna pri .Sv Trojici". Kranj. Fr.Baccarcich. lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarnar Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka,lekarna. Trfič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice V. Arko. trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kanduiar. trg Mengeš. Jos Ancik, lekarna v Ribnci. 1 R Hočevar, lek. na Vrhnik' Ena km. IMii Stari hi iv. 8 priporoča svojo raznovrstno zalogo perila, bluz, pletenin --------: domačega izdelka ter potrebščin za šivilje. ■ Podpletanje nogavic. s311 Najnižje cene. Točna postrežba. Modni salon 9tl. Sefiej~Strnafi priporoča cenjenim damam "** ; klobuke le najfinejše izvršbe. : Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. Mestna hraniliuca ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št 3. ^TstiTreoisc sloTren.s]s:st 3a.ra.3a.il3a.iosuI Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000— Vlog koncem junija 1914 nad.........* 45,100.000*— Rezervnega zaklada............. m 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnilnica je pspilarao Tama ir stoji pod kotrolo o. kr. dslsliis visele« Hranilnica poaoja na zemljišča in poalopja proti 5'/4% obieaUin in najmanj '/«*/, amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane Učne domačo hranilnike. - • - -