Amerikans ki Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 33. ŠTEVILKA. JOLLET, ILLINOIS, 21. JULIJA 1911. LETNIK XX ZAŠČITA DEŽELE PROTI KOLERI. Vsi zdravstveni uradniki se menda naprosijo na pomoč proti preteči azijski kugi. "KOLERONOSCI" ŠE UGANKA. SpUošno opazovanje priseljencev nameravano v New Yorku. New York, 19. jul. — Zdravstveni uradniki nevvvorški in cele dežele se Prejkone naprosijo, da pomagajo zavrniti preteči naval azijske kolere. Odkritje peterih "koleronoscev" med 600 priseljenci, ki so zdaj podvrženi bakteriološki preiskavi v kvarantinski postaji, je dokazalo, kar je zdravstveni uradnik Doty rekel o težavni omejitvi bolezni na kvarantin&ke bolnišnice po vhodnih pristanih. Dr. Doty se posvetuje z generalnim zdravnikorfr Wymanom, načelnikom bolnišnic pomorske službe Združenih Držav, da sestavita načrt, kako zaščititi deželo proti "koleronoscem", ki ■maj® v sebi zarodke, dočim so sami brez njihovih zlih učinkov. Namerava se uvesti splošno opazovanje, tako da bodo tudi potem, ko se koleronosec" izpusti iz kvarantine, zdravstvena oblastva dotičnega kraja, kjer se nastane, lahko opazovala mogoči prenos bolezni. Slučaj teh "koleronoscev" je uganka. Zdravstvena oblastva doslej še niso določila, kako kmalu se jih sme izpustiti na svobodo. Samo skrbna bakteriološka preiskava, tukaj uvedena ob prvem pojavu kolere, je baje mogla odkriti navzočnost zarodkov kolere v teh na videz zdravih osebah. Sledeče dnevno naznanilo o položaju glede kolere je bilo izdano v kvarantinski postaji: "Na Hoffman Islandu je zbolel davi 68-letni Domenico Bancitelli, eden od 'ie*ikrovnih potnikov parnika Md/t-ke\ z znaki podobnimi koleri. V bol-"Ic* Swinburne Islandu ni bilo nadaljnjih smrtnih slučajev. Na krovu Panuka 'Pertigia' Anchor-linije so raz-m«-c zadovoljive." Washington, D. C., -19. jul. — Drugi Pnstani nego newyorski so pod skrb- 11 un opazovanjem po zaveznih obla-stvih v zaščito proti navalu kolere. Generalni zdravnik Wyman je bil da-nes obveščen, da ima prihodnja ladja 'z Italije dopluti v Philadelphijo dne julija, dočim ima dospeti prihodnja v Boston dne 7. avgusta, in obe bosta Podvrženi strogi preiskavi. ^Hsija je brez kolere, kakor uradno zatrjuje peterburška vlada. D* pomaga preiskovati priseljence v "ewyorski kvarantinski postaji, je generalni zdravnik Wyman poslal v York bivšega pomožnega zdrav-n,ka Stimsona. To je že tretji uradni °<1 poslanec iz Washingtona na pomoč Z(lr&vstvenim oblastvom v New Yorku. New York, 18. jul. — Strah pr.ed zadnjem kolere se je znatno zmanjšal vsled uvedbe strogih varnostnih "aredb. Vladi Združenih Držav in ttalije delujeta roko v roki z newyor-skim zdravstvenim uradom. Italija je °dPOslala pomorskih zdravnikov na ysc ladje, ki so namenjene v Ameriko 12 pristanišč, kjer razsaja kolera, da e Prepreči okuženje potnikov in polaga kvarantenskim uradnikom, ko ^plujejo ladje semkaj. Zavezna oblaga so odredila za take ladje 10-dnev- kvaranteno in poslala semkaj po-sebtiih zdravniških strokovnjakov. 21 rudarjev mrtvih. Du Bois, Pa., 16. jul. — Edenindvaj-set rudarjev je mrtvih vsled razstrelbe v rudniku "Cascade Coal and Coke"-kompanije, devet milj od tukaj. Razstrelba se je prjpetila srioči ob 9. uri 30 minut, ampak do polnoči ni bil znan obseg nesreče. Vsi usmrčen-ci, razun treh, so inozemci. Razstrelba je bila majhna, kakor je razvidno iz napravljene male škode v rudniku, ampak smrtonosni čad je odgovoren' za smrt večine ponesrečencev. Bratje treh različnih družin in neki oče s svojim sinom se nahajajo med usmrčenci. George in John Heck (Heek) ter Nick Pavelick in njegov 15-letni sin so bili najdeni vsak v rokah druzega, kakor bi se bili v zadnjem hipu objeli. Nobeno truplo, ni bi.lo okrnjeno, ampak mnoga so bila ožgana. Enajst izmed mrtvih je bilo očivid-no pripravljenih na beg, kajti nosili so svoje jedilne posode in so bili na poti k izhodu. Prvo znamenje o razstrelbi, katero so zapazili na površju, je bilo, ko so varnostna vrata k pahljači odskočila in so se jeli stroji divje vrteti. Domnevalo se je, da se je spodaj pripetilo nekaj izrednega, toda bilo je skoro polnoči, preden so mogli reševalci prodreti v rudnik. Trajalo je nekaj časa, preden so prišli na lice mesta, poldrugo miljo od vhoda, ker so reševalci morali seboj vzeti kisika. Nobeden izmed jamskih uradnikov in jamskih nadzornikov ne ve navesti vzroka za razstrelbo, ker ni nesreče preživel nihče, ki bi lahko povedal, ampak splošno se misli, da so neka-terniki zavrtali v "plinov žep". Šest mož se je nahajalo za časa nesreče v sosednem rovu, pa niso znali ničesar o razstrelbi, dokler ni stisnjeni zrak ustavil njihovih vrtalnikoy in ni enega njegovo vrtalo butnilo. Spoznali so, da se je nekaj primerilo, a stvar jim je ostala nejasna, dokler niso zadeli ob reševalce, kateri so jih iskali. UPOR NA OTOKU HAITI SE SIRI. Uporniki zasedli St. Marc in sedaj marširajo proti pristanišču Archahaie. GLAVNO MESTO V NEVARNOSTI Vlada se pripravlja na odločen odpor z orožjem. Prisiljeni praznovati. J Woonsocket, R. J., 15. jul.—"Woon-socket Rubber Co." je svoji tovarni v krajih Alice in Millville zaradi pomanjkanja naročil za mesec dni zaprla. Prizadetih je skupaj 2,300 delav cev. Bristol, R. I., 15. jul. — Tovarne "National India Rubber'-kompanije, ki daje zaslužek približno 2,000 delavcem, so za nedoločen čas zaprte, in sicer vsled pomanjkanja naročil. McNamara. Prva žrtev kolere. New York, 15. jul. — Prvi slučaj "oniače kolere tukaj se je končal s s°trtjo Patrika Cushinga, ki je bil nabavljen kot ponočni čuvaj v priseli-pCn' postaji na Swinburne Islandu. Pushing je prvi domačin, ki je izza Najnovejšega nastopa kolere med pri-Sc'jenci za to kugo zbolel. Več kole-resutnnih priseljencev je v kvaranteni in drugi so oboleli. Cushing je zadnjo^sredo popoludne, pa šele £ Petek je bila bolezen spoznanj kot Gozdni požari. City, Mich., 14. jul. — Položaj slede gozdnih požavov se je v severom Michiganu zelo zboljšal. Kraja j^joda in Au Sable se zopet zgradita, gasi požare. Cobalt, Ont., 15. jul. — Vsako uro 4r»fiča število mrtvih, ranjenih in po-«ote|ccv v 0kraju p0rcupine. Lastnin-škodo vsled gozdnih požarov ce-®''0 tam na $2,000,000. Število mrtve-se da samo površno preceniti. lih' 90 trupcl bil° dosle^ P?kopa" Mnoge osebe se pogrešajo. Po ^ '»lotal, je storilo smrt menda na sto-jJ16 ljudi. Begunci še vedno prihaja-u semkaj in v sosedne večje kraje. Los Angeles, Cal., 14. jul. — Sodni! Bordwell je določil začetek pravde bratov McNamara na dan 10. oktobra. Ko je sodnik zaznamoval dan 10. oktobra kot dan za pričetek obravnave proti bratoma McNamara, je dognal, da bo tega dne neka javna volitev. Zato je določil začetek pravde na dan 11. oktobra. Irwinska stavka končana. Greensburg, Pa., 15. jul. — Premo-garski štrajk v okraju Irwin-Greens-burg, ki je trajal zadnjih šestnajst mesecev, je bil uradno odpovedan. To je zaključek enega najsrditeje bojevanih obrtnih bojev v zgodovini dela. Štraj-karji so mnogo žrtvovali in pokazali skrajno zvestobo delavskemu načelu. Na žalost rudarji niso dosegli popolne zmage, ampak brez dvoma se razmere v irwinskem okolišu bistveno zboljša-jo vsled stavke. Svarilo. Portland, Ore., 15. jul. — Po vplivu gotovih tukajšnjih združb se po vsej deželi razdeljujejo oglasi, češ, da tu delavcev primanjkuje. Resnica je, da je v Portlandu mnogo brezposelnih ljudi in svetovati ni nobenemu rokodelcu ali delavcu, ki išče dela, da bi hodil v to mesto v pričakovanju, da ga tu dobi. Oglasi se razpošiljajo v svrho, poplaviti mesto z delavci, zato naj vsakdo praži, da se ne ujame na limanice. Nikar verjeti vabilom, ako ne prihajajo od zanesljive strani. Port-au-Prince, Haiti, 19. jul. — Uporniki so zasedli St. Marc in sedaj marširajo proti pristanu Archahaie, ki leži 18.milj severozapadno od tukaj. Vlada je zbrala v o menjeni luki dve diviziji čet, da zavrnejo sovražnika. Križarka "Antoine Simon" je popravljena in pluje v ogroženo hiko. Washington, D. C., 19. jul. — Re volucija v Haiti se razširja tako naglo, da se po mislih v tukajšnjih krogih glavno mesto ljudovlade ne bo več dolgo nahajalo v posesti predsednika Simona. Politični položaj se neprestano o-brača ha slabše, kakor poroča neka brzojavka poveljnika amerikanske top-ničarke "Petrel", ki se nahaja v haiti-škem vodovju, iz te brzojavke je razvidno, da se vsi severni okraji ljudovlade, izvzemši Cape Haitien in Fort Liberie, nahajajo v posesti upornikov. Ampak tudi ta dva važna pristana utegnejo vkratkem zasesti u-porniki, ker so bile vladne čete v njuni bližini poražene. Amer. topničarka "Petrel" je vsled pretečega položaja v Gonaivesu. po važnosti drugem mestu ljudovlade, od-plula tjakaj, tako da na severni brežini ni nobene amer. vojne ladje v zaščito. Vsled tega je pomorski urad ukazal postajni ladji "Peoria", ki je usidrana pred San Juanom, Porto Rico, naj nemudoma odpluje v Cape Haitien, kamor dospe jutri. "Suha nedelja". Waukegan. 111., IS, jul^ 4- IV "s'fo doživi jutri pi vo ".suho" liedetjo dvanajstih letih. Državni pravdnik Daby je namreč izdal proti 80. krč-marjev tu in v North Chicagu zaporna povelja, ker so baje neprestano kršili nedeljski zakon s tem, da so imeli svoje gostilne odprte. To je krčmarje tako preplašilo, da bodo imeli za nedoločen čas ob nedeljah svoje gostilne zaprte. Angelina Neapolitano. Ottawa, Ont., 14. jun. — Kanadska vlada je izpremenila smrtno kazen, v katero je bila obsojena Italijanka Angelina Neapolitano, ker je umorila svojega soproga v Sault Ste. Marie, v dosmrtni zapor v kaznilnici. V svoji obravnavi je ga. Neapolita no izpričala, da jo je njen soprog-pijahec sili! živeti nenravno življenje njemu v korist. Da občuva svoje ime in čast svojih štirih otrok neomadeža-no, ga je usmrtila dne 16. aprila t Vkljub tej izpričbi je bila obsojena na vešala in je imela biti obešena dne 9. avgusta, Tekom prihodnjih dveh tednov pričakuje svojega petega poroda. Njen slučaj je vzbudil skoro sve tovno pozornost in vlada v Ottawi je bila takorekoč poplavljena s prošnjami za njeno pomiloščenje. Poštne hranilnice v Chicagi in drugod. Washington, 16. jul. — Generalni poštar Hitchcock je določil, da imajo glavne pošte mest New. York, Chicago, Boston in St. Louis ustanoviti poštne hranilnice. Sprejemati prično vložke z dnem 1. avgusta. Ko je uvedel nad 1000 poštnih hranilnic v poštah dru-zega razreda, ki so se dobro obnesle, s«.--je gospod Hitchcock odločil, takoj raztegniti poštno hranilništvo na ne-k^fcere pošte prvega razreda. Omenjena četvera mesta so izbrana, ker imajo veliko prebivavcev in se v vsakem izmed njih nahaja podružna zakladnica Združenih Držav, vsled česar se obsežni bančni posli olajšajo, ki bodo prejkone sl-edili zamembam poštnih hranilnic. Kakor v manjših mestih, se poštne hranilnice priljubijo predvsem prebivavcem rojenim v inozemstvu, od katerih pošiljajo sedaj mnogi svoje prihranke v svoje rojstne dežele. Samo iz Xew Yorka so lani poslali v inozemstvu rojeni prebivavci te dežele čez morje poštnih nakaznic v skupnem znesku okrog $9,000,000. Inozemsko prebiVfivstvo v New Yorku znaša nad 1.500,000 glav, ono v Chjcagi 700,000, ono v Bostonu 200,000.in ono v Št. Louisu 150,000. Iz Chicage se je poslalo v inozemstvo v zadnjem letu poštnih nakaznic v znesku $5,500,000, iz Bostona $2,300,000 in iz St. Louisa $1.000,000. CESAR OTVORIL DRŽAVNI ZBOR. Opominjal, naj se stranskarski prepir konča ter sklene sprava med Čehi in Nemci. NA BALKANU ŽE SPET VRE. Bolgarija, Črna gora in Srbija z Avstrijo proti Turčiji. Banke kot poštne hranilnice. Washington, D. C., 14. jul. — Generalni poštar Hitchcock je v četrtek odobril prošnjo 300 bank, da bi smele poslovati kot skladnice za poštne hranilnice.. Število kakor take sprejetih bank v celi deželi znaša sedaj 1,150. Ellis Island. Jeklena obrt baje iz borna. New York, 19. jul. — Charles M. Schwab, predsednik 'Bethlehem Steel' korporacije, je zagotavljal s posebnim poudarkom, da ni resnično sploh razširjeno poročilo, da se je na bruseljski konferenci prizadevalo, doseči mednarodno pogodbo v nadzorovanje cen jeklu. Gospod Schwab, ki je prisostvoval bruseljski konferenci, je dospel na krovu parnika "Olympic" iz Evrope semkaj. Rekel je, da je železna in jeklena obrt v Evropi izvrstna. Isto je zagotavljal tudi predsed- Koliko smejo kandidati potrošiti? Washington, 17. jul. — Senat je sprejel skoraj enoglasno najstrožjo predlogo glede objave prispevkov ozir. stroškov za volitvene boje, ki jo je kdaj sprejela katera zbornica kongre-sova. Med določbami so sledeče: Noben kandidat za senat ali poslansko zbornico ne sme med volitvenim bojem izdati več nego 10c za glaso-vavca v volilnem okraju pli v državi. Noben kandidat za senat ne sme izdati v celoti več nego $10,000 med prvotno volitvijo in naslednjo splošno volitvi-jo, in noben kandidat za poslansko zbornico ne sme potrošiti več nego $5,000. Vsi volitveni prispevki in stroški se morajo objaviti. Zrakoplovec se ponesrečil. Erie, Pa., 14. jul. — Znani ameri-kanslfi aviatik Bud Mars je strmoglavil iz višine več sto čevljev s svojim aeroplanom in se je pri tem smrtno poškodoval. Soproga zrakoplovčeva je prisostvovala strahotni nesreči. Nov ruski poslanik. Peterburg, 17. jul. — Urad vnanjih zadev je potrdil poročilo, da se baron Rosen več ne vrne v svojo službo kot ruski poslanik v Washingtonu, Jurij Bahmetjcv je izbran za f;o mesto, ampak imenovan bo šele jeseni, ker biva minister vnanjih zadev Sazanov v nekem zdravilišču na Nemškem. Bahme-tjev je bil poprej poslanik za Japonsko ter še preje poslanik v Haagu in ruski diplomatični agent na Bolgar- nik Farrcll od "United States Steel skem. Baron Rosen postane bržkone Corporation", član državnega zbora. Washington, 15. jul. — Vsled predloga, naj se priselitveni urad komisarja Willi:!insa preišče, ki ga je podal v zbornici kongresnik Sulzer, se je vršilo zaslišanje. G. Nagel, tajnik de-PVtmerita za trgovino in delo, je izjavil, da so obtqzbe proti upravi prise-litvenih zadev na Ellis Islandu slabo ■•nVfiVir^ )tcu*raiii%. krute in (Skod-. ve. Pie;?■.*Sc • ;iad5,45Sj jn ostanek se porazde-Ijuje med devetindvajset drugih Različnih narodnosti. Dunaj, 18. jul. — Cesar Franc Jožef je v prestolnem gradu otvoril državni zbor z običajnimi obredi. Nadvojvode so bili navzoči in pravtako premnogi člani gosposke in poslanske zbornice. Prestolni govor, ki ga je cesar preči-tal glasno in jasno, tako da ni bilo v glasu nič sledu njegove nedavne bolezni, je poudarjal potrebo takojšnje armadne preustrojitve, da se odpo-more gotovim nedostatkom, ki so se pokazali v preteklosti, in da se ne zaostane za razvojem vojaških velevlasti, ki povsod silno napreduje. Tekom svojega govora je potem cesar izrazil svoje upanje, da ostanejo blagoslovi miru za Avstro-Ogrsko po trozvezi, ki je neizpremenjena, pravtako zavarovani, kakor po prijaznem razmerju, ki veže monarhijo z velevlastmi. Omenjena je bila potreba, pridobiti novih finančnih pomočnih virov, in naznanil je, da se ukrene vse potrebno v po-vzdigo izvozne trgovine. Cesar je resno opominjal, naj se strankarski prepir konča ter sklene med Čehi in nemškimi svobodnjaki državnega zbora pogodba, ki omogoči skupno delovanje. Dunaj, 17. jul. •— Značilno za zopet-ni ugled Avstro-Ogrske na Balkanu je naznanilo o bližnjih vladarskih sestankih. Po istem pride srbski kralj Peter na Dunaj koncem meseca septembra, da se pokloni cesarju Franc Jožefu, kar mu pred nekaj meseci v Budimpešti ni bilo mogoče. Meseca oktobra pride potem bolgarski car Fer- Spet potres, dinamV, ki je-/e-id*lje ča.s*v,spcr v -mi- m - - . . ,-los ti pn (Ivoru. L^iojf obišče ,-<■Budimpestr.. !/,. <«1. sarja črnogorski kralj Nikolaj. Če se to naznanile; uresniči, bo ugodno pred-znamenje za končno poravnavo balkanskih homatij, ki tvorijo vedni hudourni oblak na obzorju evropske politike. Ko sta se Rusija in Italija z dvojno monarhijo sporazumeli glede albanskega vprašanja, je smatrati tudi ostala balkanska vprašanja za nete-žavna glede končne rešitve. Obiski treh balkanskih kraljev pri cesarju u-tegnejo postati največjega pomena za bodočo balkansko politiko. * Romanje k sv. Ani. Chicago, 111., 19. jul. — Na stotine pohabljencev, starih in mladih, iz vseh delov dežele, se zbira k letni javni devetdnevni pobožnosti v čast praznika sv. Aiie. Devetdnevnica se je pričela včeraj v cerkvi sv. Ane v Brighton-skem parku ob California avenue in 38. trgu. Čudežna ozdravljenja zadnjih devet-dnevnic privabljajo vsakovrstne nesrečnike v cerkev. Otroci na berglah, navadno žrtve otroškega mrtvouda, ter stari moški in ženske, ki bolujejo že mnogo let, kleče drug ob drugem v nadi, da zadobijo olajšbo. Moški in ženske, brez upa pohabljeni, se dovažajo do vrat v stolih in nosijo v cerkev. Neki 10-leten deček, ki ima obe nogi mrtvudni, je prišel do cerkve v stolu na kolesih in potem plezal sam po stopnicah. Ko je splezal do glavnih vrat, so ga nesli do sedeža. Ob eni strani glavnih vrat cerkvenih je stojnica, kjer se prodajajo razpela, rožni venci, molitveniki in sohice Kristusa in sv. Ane. Snoči je bila pro-dajalnica polna odjemalcev. Notranjost cerkve je razsvetljena s svečami, ki neprestano gore pred raznimi altarji. Verniki lahko kupijo sveče, da gore pred svetnikom ali svetnico, katerega ali katere prosijo uslišanja. Posebne službe božje se opravljajo vsak dan ob 6. uri zjutraj, 9. dop., 3. pop. in 8. zvečer. Tretji, šesti in deveti dan devetdnevnice se bodo vršile procesije. Deveti dan, na praznik sv. Ane (26. julija), se primerjajo ozdravljenja. _ Homatije v Perziji. Teheran, 19. jul. — V posebni seji narodnega sveta je prvi minister danes poudarjal potrebo popolne edinosti v krizi, ki je nastala, ko se je v Perziji pojavil prejšnji šah Mohamed Ali Mirza in je njegov brat stopil na čelo upornega gibanja v Kurdistanu. Ekspedicija iz 500 pešcev in 500 ko-njikov se odpošlje proti bivšemu šahu. ___ _______ . , JpiiSfcoTlSit mesfa Kecskemet, 50 milj južno od tukaj, se je spet pripetilo več zemeljskih stresov. V Kecskemetu so bili stolpi sinagoge in grške cerkve razdejani, in zidovi več drugih poslopij šo razpočili. 12 potnikov mrtvih. Canada zavrača priseljence. Ottawa, Can., 16. jul. — Med zadnjim "skalnim letom je Canada zavrnila v svojih pristanih 17,614 priseljencev. Znamenit pojav v poročilu je dejstvo, da so od zavrnjenih priseljencev prišli iz Združenih Držav 15,-504, dočim jih je bilo samo 2,210 zavrnjenih v oceanskih lukah. See spoznan krivim. Chicago, 111., 14. jul. — Evelyn Arthur See, "apostol absolutnega (neomejenega) življenja", je bil spoznan krivim, (ja je ugrabil 17-letno Mildred Bridges. Zagovornik je vložil predlog za obnovo pravde., Španija za svojo čast. Madrid, 13, jul, _ V razpravi o dosedanjih odkritjih pri raziskavi razvalin ameriške vojne ladje "Maine" izraža "Correspondencia de Espana" misel, da je dolžnost Združenih Držav, javno izjaviti, da je Španija nedolžna na eksploziji, ki je povzročila pogubo te ladje. Plini v telesu. Nabiranje plinov v telesu povzroča veliko neprijetnost in tudi trpljenje. Zanesljivo zdravilo v takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki uravnava prebavo, očišča organe m jih ohranjuje v popolnem redu delavnosti. Priporočljivo je v boleznih želodca, jeter in drobja zaradi njegovega koristnega vpliva na te pre-važne dele prebavnega ustroja. O-zdravlja zapeko ter podeljuje hitro "in gotovo olajšbo v slučajih glavoboli, kislega želodca, omotičnosti, revmatičnih in nevralgičnih bolečin, boli v hrbtu m gorečice. Uživajte ga v vseh slučajih neprebavnosti, razdražljivo-sti, slabosti in bljuvanja, izgube slasti, ščipanja in krčev, kakor tudi med o-krevanjem in kadarkoli je potrebna dobra odvajalna tonika. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S6. Ashland ave., Chicago, 111. Izgredi pijanih kadetov. Dunaj. 13. jul. — Kakor se poroča iz Lvova, se je primeril tamkaj v neki ponočni kavarni di\ji prizor, v katerem je več kadetov igralo prav nedostojno ulogo. Mladi vojaki so pričeli radi neke ženske prepir. Tekom istega je eden izmed kadetov potegnil revolver in začel streljati. Krogle so zadele odvetniki Pfasterja in njegovega tajnika, ki sta se nahajala kot gosta v kavarni. Oba gospoda sta bila težko ranjena. Nastala je nepopisna halabuka, ki se je šele končala, ko je prišel na lice mesta neki poročnik in je streljača odvedel v zapor. Mladega moža čaka sedaj stroga kazen. Muellheim, Badensko, 17. jul. — Br-zovlak iz Basela, Švica, ki je bil napolnjen s turisti, se je tukaj ponesrečil. Doslej je znano, da je bilo 12 o-seb usmrčenih, dočim je bilo na tucate drugih ranjenih, nekateri izmed njih resno. Američanov ni med njimi. Velika zmešnjava je bila po nesreči. Devet izmed mrtvecev še ni spoznanih Nesreča se je pripetila, ko je vlak dospel od juga na kolodvor. Parovoz je skočil s tira in potegnil za seboj štiri vagone, ki so treščili skupaj, dočim so ostali vagoni odleteli na drugo stran. Vsi potniki v prvih treh vagonih so bili ranjeni, ako ne usmrčeni. Porfirio Diaz. Namesto rac ustrelil 4 gonjače. Dunaj, 18. jul. — O veliki lovski nesreči, ki utegne zahtevati štiri človeške žrtve, dočim je že eno, se brzo-javlja iz Prage. Baron Lingenau je imel na svojem češkem posestvu obisk necega pomorskega častnika, katerega je povabil na lov na race. Častnik, ki menda še ni bil dostikrat na lovu na race, je smatral, morda vsled krajevnih razmer, gonjače za divje race in je hitro večkrat ustrelil z usodepolnim uspehom. Štirje gonjači so bili smrtno zadeti. Eden je skoro v hipu iimrl, a smrt ostalih treh se pričakuje. Nevesta prestolnega dediča. Dunaj, 15. jul. — Prin^esinja Žita Bourbon-Parma, nevesta dozdevnega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa, je dospela semkaj. Mlada knežna obišče svojo bodočo taščo, nadvojvodinjo Marijo Jozefo, vdovo nadvojvode Otona. Od tu odpotuje princesinja Žita v zdravilišče Ischl, kjer bo formalno predstavljena cesarju Francu Jožefu. Japonski general Nogi je dospel semkaj ter ostane v cesarskem mestu teden dni. Še vedno kuga. Amoy, Kitaj, 15. jul. — Med zadnjima dvema tednoma je bilo tu zglaše-nih 25 smrtnih slučajev vsled kuge, 8 vsled osepnic in 3 vsled kolere. Bad Nauheim, Nemčija, 17. jul. — General Porfirio Diaz, bivši predsednik mehikanski, se pripravlja, da odpotuje v Pariz, ker mu zdravniki zaradi njegove visoke starosti odsvetujejo, da bi se še dalje kopal tukaj. Iz Pariza se Diaz poda v Švico, kjer ostane čez poletje. Ne v Ameriko sedaj! Še vedno je mnogo ljudi brez dela skoro vsepovsod po Združenih Državah, zatorej ne v Ameriko sedaj! O pičlem delu se nam poroča nadalje iz mest: Portland, Ore.; East Helena, Mont.; Rock Springs, Wyo. itd. $500 nagrade. Podpisani sem prejel dopisnico sledeče vsebine: "Waukegan, 111., 19. jul. — Mr. At. Nemanich, Pres. KSK. Jednote Ame-rikanski Slovenec Joliet 111. — Zgubi se z nad površjo, Ti krvopivec & oderuh nezavednega delavstva nesramni Š o k e c. Daj ljudem kar je njihovega —če ne ti posvetinjo!!!" Tako. Tem potom obljubljam tistemu, ki mi naznani človeka, kateri je to pisal, nagrade $500.00. Anton Nemanich, preds. K. S. K. J. Ali vas glava boli? Čitajte odlomek pisma, katero nam je poslal g. Jos. Hovorka, Hinton, Okla., ki piše: "Vem, da se ponujajo razna zdravila zoper glavoboljo a nobeno ni tako varno, tako izdatno in , tako hitro delujoče, kakor Severovi Praški zoper glavobol." Ti Praški u-stavijo glavobol in nevralgijo ter podelijo občutek udobnosti. Cena 25c škatlica. Na prodaj v lekarnah. Izdeluje samo W. F. Severa o., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 Joliet, III, 19. jul. — Dan veselja je bil zadnjo nedeljo za našo faro sv. Jožefa. Naš novi dušni pastir, č. g. John Kranjec, dosedanji župnik v So. Chicagi, je prvič stopil pred župljane kot prvi naslednik nepozabnega Rev. F. S. Šusteršiča, ustanovitelja naše župnije. Ob 8. uri je bila velika sv. -maša z leviti, katero je pel naš novi gospod župnik. Asistirala sta mu dosedanji kaplan, Rev. Jos. F. Stukel, in Rev. Jos. Pollak, novi pomožni duhovnik naše fare. Zadnji je imel tudi uvodno pridigo in se je župljanom na-mah prikupil kot res izvrsten govornik, da ga je veselje poslušati. Pridigal je pri vseh treh mašah in vsakokrat je bila prostorna cerkev napolnjena z verniki do zadnjega sedeža. Splošna zadovoljnost se je izražala na licih vseh navzočih, in vsakdo je z veseljem pozdravljal prihod obeh novih gospodov. Z božjo pomočjo bo naša fara lepo napredovala v slogi in edinosti pod izkušenim vodstvom novega dušnega pastirja in njegovega č. pomočnika, ki jima želimo kar največ sreče v njunem delovanju v korist naše naselbine. Bog blagoslovi! Rev. Jos. Pollak je šele dobro leto dni v Ameriki. Doma je od Tržiča na Gorenjskem, kjer so njegovi sorodniki veleugledni. Z njim dobi naša mladina izvrstnega učitelja in fara izbornega pridigarja; žal, da ostane med nami baje samo začasno. Rev. A. M. Kraschowitz, zadnje leto naš namestni župnik in prejšnja tri leta pomožni duhovnik naše župnije, nas je v soboto zapustil in se je podal v South Chicago, kjer je prevzel v o-skrbo tamošnjo slovensko-hrvatsko župnijo sv. Jurija kot naslednik č. g. Johna Kranjca. Kakor je bil v Jo-lietu priljubljen vsled svojih vzornih lastnosti, tako bo č. g. A. M. Kraschowitz gotovo dobrodošel in spoštovan v svojem novem vinogradu Gospodovem, kjer mu želimo obilno božjega blagoslova! Obenem izražamo svoje upanje, da ohrani Joliet in Jolietčane v prijaznem spominu, kakor bomo tu-Ai mi njega. Bilo srečno! Rev. Jos. Stukel, izza jeseni naš kaplan, je bil po mil. nadškofu chica-škem povišan in imenovan za župnika v Bradley, 111., kamor se poda v soboto zjutraj. Z njim izgubimo iz naše srede vzornega duhovnika, ki je bil ljubljenec posebng našega mlajšega zaroda, ki je z njim vred vzra&el v tem mestu iti se šolal v naši vzgled-ni župnijski šoli. Žalost slovesa nam lajša veselje, da je bil izbran za dušnega pastirja v fari, kjer bo lahko prav mnogo storil v čast božjo in v prid župljanom raznih narodnosti: v s»oji dušni oskrbi bo imel Slovence, Angleže, Nemce in Francoze. Z Bogom in na svidenje! — Imeniten je bil piknik, ki ga je v ponedeljek priredila odrasla slovenska mladež v prekrasnem Electric parku, Plainfield, 111. Izlet so pripravili tu rojeni fantje od fare sv. Jožefa pod vodstvom mladega g. Josipa Rogina, ki je posebno navdušen za vsako lepo priredite-v. In pozivu vrlih fantov so se rade odzvale vse naše dične gospodične, katerih se je udeležilo piknika od 40 do 50. Prinesle so seboj polne koške najokusnejših prigrizkov, in s polnimi koški so prišle tudi razne gov-spe, med katerimi sta se posebno odlikovali ga. John Grahek in ga. Jos. Stukel. Navdušeno je bil sprejet Rev. Jos. • F. Stukel. ki se je zadnjikrat udeležil piknika svojih bivših sošolcev in sošolk. Počastila sta piknikarje tudi naš novi župnik, Rev. John Kranjec, in poljski župnik, Rev. Olszewski. Naj li navedemo še imena ostalih gostov? Premalo imamo prostora. Mnogo zabave je nudila igra baseball; potem veslanje po reki v ličnih čolnih itd. Skratka: takihle piknikov bi bilo želeti še mnogo — živio prihodnji! — G. Tomo Stefančič, salunar na voglu Ohio in Chicago cest, je bil v nedeljo zarana med 1. in 2. uro žrtev vlomilcev. Iz varnostne blagajne v njegovi gostilni mu je bilo uropanih nad $400, kateri denar je pustil tam v soboto zvečer v svrho zamenjave čekov. Ko sta prišla v nedeljo zjutraj g. Stefančič in njegov bartender v sa-lun, sta našla varnostno blagajno odprto in prazno. Bržkone se je bil kdo skril v gostilniških prostorih in je potem, ko so ponoči vsi drugi odšli, izvršil rop. _G. Martin Mavrin iz Calumeta se je mudil te dni v Jolietu na svojem potovanju v staro domovino na obisk svojcev v Starem trgu na Dolenjskem. Joliet z okolico mu zelo ugaja. Srečno pot in zdrav povratek! — Vreme se je sredi zadnjega tedna obrnilo na hladnejšo jStran, in tako je ostalo do danes. Sicer pa je še daleč do jeseni. — Pasji dnevi so pred nami, prično se v nedeljo in bodo trajali do dne 22. avgusta. Pasje pare, ki nimajo okrog vratu predpisanih znamk o plačanem pasjem davku, so te dni v nevarnosti, da jih polovi mestni eksekutor in jim »trže nit pasjega življenja. Koncem zadnjega tedna jih je bilo nad trideset ustreljenih. — Rev. McNamee, župnik angleške kat. cerkve sv. Marije, je odpotoval v soboto v Chicago, kjer prevzame župnijo sv. Patrika. Zelo znan in spoštovan je bil v tukajšnjih temperenčnih krogih. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bacak Frank, Mežnar-šič Josip, Mihelčič Anica. Rockdale, 111., 18. jul. — Cenjeni g. urednik! Prosim, priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu A. Slov. Poročati moram le žalostne dogodke, ker v tem letu obiskuje Rockdalsko naselbino nesreča za nesrečo. Nismo še pozabili grozno pogubo-nosnega viharja, kateri je razdejal maja meseca več lepih poslopij ter zahteval človeško žrtev Mane Trku liča, že zopet druga nesrečna osoda objemlje družino Benič: vratna bole zen zgrabila je šest deklic in njih mater, katera se takorekoč bori s smrtjo že par dni. Najstrašnejša nesreča pa je zadela neko rusko-polsko družino, obstoječo iz peterih članov, to je, oče, mati in troje otrok, izmed katerih je najmlajši star šele nekaj tednov. Pretečeni te den, to je, v petek zvečer sedela je vsa družina skupaj pred hišo zdrava in vesela; ravno tako je šla zdrava k počitku. Okrog tretje ure zjutraj pa se mož prebudi ter vidi, da je žena mrtva. Ubogi mož je začel obupno klicati ljudi na pomoč, kar je bilo že seveda prepozno. Srčna kap preselila je ubogo ženo iz časnega spanja v večno. In njemu nt ostalo druzega kot troje malih otrok brez matere in brez centa. Dobrodelne roke pokla-dale so darove na okrožnik, ki je bi! položen zraven nje na mrtvaški oder, da se je s tem moglo nje truplo spodobno pokopati. Kaj je vzrok tolikej revščini v družini? Ker je še le nekoliko tednov bivala tukaj, ne more ni kdo soditi tako ali tako; le toliko se ve; da je živela ta družina jako mirno med seboj in med sosedi. Drage žene! glejte, tukaj imamo zopet žalosten vzgled, kaj je žena brez društva. Dostikrat se sliši od ene ali druge: "O, kaj nii če društvo! Saj imam moža pri društvu! Pridejo samo sitnosti in plačevanje, ne hasni mi tako nič!" Jaz pa rečem, da ženam je ravno tako društvo potrebno, kakor možem, ako ne še bolj. Vsake matere dolžnost je, skrbeti za svoje otroke, skrbeti za sedanji čas, skrbet: za prihodnji čas. Da pa to dosežemo in preskrbimo svojej družini tolažbo in pomoč tudi po našej odsotnosti, to je. po našej smrti, združimo se vse pod zastavo naše slavne matere K. S. K. Jednote, ker ona bo po našej smrti druga mati in zaščitnica našej družini, katera jih bo tolažila in podpirala v tugepolnem življenju. Otroci pa se nas bojo s hvaležnim srcem spominjali, rekoč: "Skrbno mater smo imeli, Bog jej daj večni mir, preskrbela nam je toliko, da se lahko pošteno živimo." No, g. urednik, moj dopis se nn je zavlekel bolj kot sem mislila; mogoče že odpira žrelo oni nenasitni koš, da ga požre, vendar mu voščim lakoto. Sosestrski pozdrav vsem članicam in članom K. S. K. Jednote! Tebi, vrli list, pa mnogo naročnikov in predplač-nikov. Marija Kostelec. po njegovih mislih, navadne šeme, le on, on stoji vzvišen na prestolu kakor najvišji sodnik, učenjak in dobrotnik naroda. O, srečen naš narod, posebno v Clevelandu, ki imaš tako visokega in učenega gospoda, ter tako pra vičnega (?) sodnika (??) v svoji sredi! Ta človek najde na vsakej osebi kako tako veliko napako, da je nikakor ni mogoče prezreti. Kogar on obsoja, ni več za med svet; kdor izgubi njegovo simpatijo, ta je za večno izgubljen, zavržen in proklet (?). Nihče ne ume nič, le on; on je učenjak, ki je vse preštudiral in cel svet presodil. Le on sme reči in soditi, nihče drugi. Vse kar kdo drugi naredi ali ukrene, je "fovš"; samo on je najmodrejši in najplemenitejši (?). Srečni (?) so pa tudi oni, ki se nasi-tujejo z njegovimi klobasarijami! Ker se mi ne zdi vredno imeti kaj s tako zgago kot je njegova pisarija in njegove bedarije v "Ameriki", zato ga ne bom več imel na misli. Le toliko mu rečem, da naj pometa svoj prag, pa naj malo bolj pazi na svoj posel, da se ne bodo smijali njegovim uče-njaškim (?) člankom (bolje: čenčam) o socializmu in dr., oni, ki še par razredov ljudske šole niso dovršili v zadovoljnost. No, za gumbce, kakor on navadno nazivlje naše priproste delavce, je po njegovem mnenju še to preveč učeno. Za sedaj — pozdrav vsem, ki so prave volje! Ribničan. Cleveland, O., 16. jul. — Slavno tt-redništvo A. Slovenca! Zopet imam poročati žalostno vest, da se je preselil iz življenja tega sveta v daljno večnost Frank Tomšič v četrtek popoldne. Prej ta dan je še delal, in drugi dan se je pa že moral podvreči tej neusmiljeni smrti. Doma je bil rojen v Srobotniku h. št. 3, fara Vel. Lašče. Bival je tukaj še le nekaj čez štiri leta. Doma zapušča ženo in 7 nedoraslih otrok ter dva svoja brata in tri sestre. Tukaj je stanoval na 919 Adison Road. Bil je previden s sv. zakramenti in precej po zaužitju je vpričo duhovnika, Rev. Ponikvarja, mirno v Gospodu zaspal. Bog mu daj večni mir in svetila mu večna luč! John Russ. Cleveland, O., 16. jul. — G. urednik "A. S."! Kakor viditn, se nekateri hudo potegujejo za naše Jednote. Posebno pa urednik elevelandske Amerike. Ta človeček ima toliko opraviti s to stvarjo, da se gabi vsakemu navadnemu človeku. Pred par tedni, ko je urednik Krže v Chicagi odstopil, je gotovo tudi ta urednik iz Clevelanda cedil sline za oni "job", ker je bil prvoimenovani, na svoj lastni huk, razpisal svojo službo. Gotovo je prišla ponudba tudi od u-rednika iz Clevelanda za to službo, a ker se njegova ponudba ni vpoštevala, je začel udrihati po nekakih odbornikih. Sploh pa je zgazil v Ameriko dne 11. jul. tako klobasarijo, da bi nepristranska oseba, kateri niso osebe in zadeva popolnoma znane, gotovo ne mogla izprevideti, kaj pravzaprav hoče povedati. Nekaj se je na cin-klerju sklobasalo, kar nima ne repa in ne glave; sploh se ne ve, ali cika na Chicago ali Joliet. Najbrž je primanj-kalo kislih kumaric, zato vročina teh dni neznosno deluje na skisane možgane tega človečeta, ki se postavlja nad celi svet. On hoče biti nadsodnik in nadvladar celega našega naroda v Ameriki, Če ni ravno tako, kot bi si njegova vfoča glavica sanjala, potem je vse za nič. To ti je sodnik, to je nekako bitje, ki si prisoja vso pred-pravico in razsodnost. Vsi ljudje so, East Helena, Mont., 14. jul. — Danes imamo šele tretji dan, da je nekoliko vroče letošnje leto; tiste dni, ko ste na vzhodu zdihovali o neznosni vročini, smo imeli mi v Montani pri jetno vreme, da, v senci skoraj mrzlo. Tudi dežja je bilo dosti to spomlad, do julija meseca skoraj vsak dan nekoliko. Farmarji bodo imeli dobro letino letos; posebno ako bi še parkrat dobro namočilo. Samo sena in paše ne bo dovolj, ker lanska suša še preveč travi škodi. Naši ljudje se tudi zmiraj bolj zani majo za farme. Dva sta kupila na spomlad po 20 akrov zemlje tukaj doma in pravita, da kar je obsejano do bro raste. Tudi je dosti tod naokoli zemlje zasejane nanovo; jn bo dobro, ako bo dovolj dežja. In gotovo bi bilo dobro in bolje za naše ljudi, da bi se bolj kmetijstva poprijeli v tej deželi, kakor pa v stari kraj hodili in tam tisto kamenje okapali. Tukaj ima vsaj vsak skupaj kos zemlje, in ni se mu treba s sosedi kregati in tožariti, da bi mu kaj preoral kot tam, kjer je vse raztreseno, kjer ima vsak tu en kos, tam en košček zemlje. In koliko je tam v stari deželi z nastilom in gnojem dela! Vsega tega tukaj pravijo da tji treba. pa ic h"*:,i pride pa rti nič; tu.-.tj od toče ni utč slikati Ako je kje tudi toča tukaj, bi gotove tudi naši slov. farmarji malo "pojam-rali", saj jih je že precej v tej deželi Samo sedaj nimajo nemara časa pisati, dosti dela. Kadar je pa čas, farmarji, pa pero v rpke; radi slišimo kaj od vas! Tudi bi rad znal, je-li ima kateri od vas "Silo"? To je taka velika kad iz lesa ali cementa, v kateri se lirani zelena krma za živino ali svinje, ovce, tudi za perutnino čez zimo. Kteri farmarji imajo "Silo", pravijo, da lahko enkrat več živine redijo kakor brez "Sile". Stane okoli 300 Nadalje. Z delom pri nas je nor-malno, ali bolje rečeno, "smelter iona" s polno močjo že dolgo časa. Samo to ni dobro, ker se zmiraj nove mašine delajo, da opravljajo delo na mesto ljudi; tako na pr. tukaj so k"1' postavili 3 mašine (Dwight & Loyd patent) za "rostanje" rude. in na teh mašinah 8 mož toliko naredi kot PreJ 40 mož na "hand rostih". No, tako dobro se ne dela kot z rokami, zaJ° tudi po topilnici bolj kadi, to povzroča bolj nezdravo delo kot prej; ampak ljudi je zmiraj več kot jih porabijo- V ta čas še nisem toliko brezposelnih tukaj videl; gotovo mora biti slabo po Ameriki. Tudi bodo še več takih »ia_ š»n naredili. In tudi nov "Samp'inf? mill" so začeli delati; zato je preceJ ljudi nanovo zaposlenih tukaj. Ampak malo vidim Slovencev; no, če >ma jo bolje delo drugod, jim ne zav'dam. Torej pri nas ni z zaslužkom prav slabo niti ne prav dobro. Nadalje. Tukajšnji (angl.) list je poročal, da je tu v bližnjem Raders-burgu ubil neki "Austrian" Črnogorca dne 4. jul., in to pri večerji; ainP3^ kot pove ta, ki je videl, je bilo to ravno narobe. Črnogorec je ustrelil 'Austriana', z imenom Jakliča, okoli 20 let star fant, doma iz Rosalnicc Pr> Metliki. Že po dnevu sta se kre8:lla kar je dalo povod groznemu činu. Ker ima umrli brata tatn, mislim, da nc bo morilec odšel pravici. Seve, žalostno, da mora mlad človek storiti takosinrt! Am. listi se pa lahko zmotijo, ker čr-nogorci se izdavajo tod za 'Austrians, da laglje delo dobijo. In dosti njihovih neumnosti gre na naš rovaš. Tudi nas je jako zanimal dopis iz Metlike, pred nekaj časom, njegovo ime sem pozabil. Pisal je o ravnač-kih vozovih, Janezovih bregušah i. t. d. In med drugim tudi, da dokler je bil g. Sch. na Radovici, ni bilo tiče. Ne vem, če dopisnik to resno misli ali se šali, kot da bi gospod branil toče. In nadalje sklepa, dokdaj ne bodo boljši časi v Bclikrajini i. t. d. To je vse prav, g. dopisnik; jaz nnj samo še dostavim: da dokler bodo ljudi v starem kraju tako malo izobraženi kot sedaj, da bo zmiraj slabo tam. Tam jih je dosti, ki vrjamejo, da "go-spudje" točo delajo; jaz sem se že večkrat s takimi prepiral tukaj, in ni še dolgo tega, kar je eden trdil, <|a je g. učitelj točo naredil nekje tam, ker je bil hud, ker je moral v zapor. No, če znate gospodje res to "kunšt", pa povejte, kako se to vendar načini? In ako bi tam kteri g. župnik povedal, da ni treba k toči zvoniti, da to ne pomaga nič, pa bi moral bežati, ker so neizobraženi ljudi. Koliko je še tam hiš, kjer se ne čita nič! Še Dol. Novic za dve krone si nečejo naročiti gospodarji, dasi se v njih precej poučnega najde za kmete v onih krajih. — In tam je še dosti ljudi, ki ne verjejo, česar ne vidijo. Še vem, kako težko so se pripravili .saditi am. trte: dokler niso videli, niso vrjeli. Še sedaj imajo kmetijski učitelji tam malo poslušalcev; in ako jih pride kaj poslušat, pa se mu smejejo, češ, kaj nas bo ta učil! Ampak dobro bi bilo i tam malo bolj po novo začeti, posebno kar se gnoja tiče in gnojnice: tam ima še malokdo cementirano gnojišče ali jamo za gnojnico in za človeško vodo, ker ne verjamejo, dokler ne vidijo, in rajši umetna gnojila kupujejo. Tudi ker so vsi jako dobri katoličani, bi morali biti složni med seboj in več jih skupaj v kompaniji kupiti kak stroj za porabo v kmetiji, kar se za posamnika ne splača. — Kadar so volitve, bi bilo dosti lepše videti, da bi vsak volilec sam zapisal ime kandidata, kojega misli voliti, da ne bo treba g. kaplanom hoditi to delat. Potem poslance, kateri so bolj "prave" vere, tiste voliti; in to naj najbolj gg. duhovniki vedo tam pri njih na Kranjskem. . Tak na pr. kot g. Gangl, tak ni dober: ampak on bi dobil moj glas, da sem tam volilec; mož se mora vsakemu Belokranjcu dopasti, kateri je čital njegove knjige "Trije rodovi", "Veliki trgovec" itd. Tak kandidat bi bil zaupanja vreden, ki tako lepo piše, pa magari bil bi prav žid (kot mu je dal odbor Družbe sv. Mohorja sam priznanje). Ampak škoda pisanja, tam se to vse itak ne čita. Pristaviti je še samo, da v naši ljubi stari domovini bo še zmiraj slabo, dokler bo toča tolkla, dokler bodo ljudski poslanci vse obetali pa nič dali, dokler ne bo dol. železnica gotova, dokler ne bo nobene tovarne na Dolenjskem, pa bila vsaj za pivo a.li sladkor; dokler se bodo maše čitale, da ne bi voda iz Gorjancev ven prišla in deželo zalila; pokier se bo voda po 2 uri daleč morala voziti v suši za domačo rabo; dokler bodo ljudski poslanci v drž. zboru milijone denarja v vojaške namene obračali namesto v povzdigo kmetijstva itd.; dokler ne bodo politične stranke in listi malo bolj složni in se prenehali prepirati; dokler bodo kmetje mislili, da so volitve za cerkvene reči ali za vero namesto za gospodarstvo, in tudi dokler bodo gosp. škof kaznovali svoje duhovnike, kateri niso z njimi ene politične misli: vse do tedaj bo tam.zmiraj slabo. Dopis se je preveč razširil, bolj kot StmtnmiinmiiinnniiniimHiiiiiiiiiiiiiHiinmiiiiimmiaiii S A. NEMAN1CH, pred.. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag. J'k \i h "v, •iJ !•!«•«» NO; . GLAVNICA $50,000.00. UtUn. in tnkerp. leto 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. 4, Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. aimiiimmmiiimiiiimnHMWHWMimiiiinmiinmiuMmii Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. ' Mi imamo slovenske uradnike. llJ (Nadaljevanje na 7. strani.) The Joliet National j Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni «klad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pred.. CHAS.G. PEARCE, ka«r V slednji državi najdete odjemalcev Severovih Zdravil. "Vaša zdravila so dosegla svoj namen popolnoma v mojem slučaju." V. Kratochvil, Bancroft, Neb. "Vsa poslana mi zdravila so izborno učinkovala." Jos. I-ysek, Carneyville, Wyo. "Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko je rešilo naše dete." Štefan Treblik, Woodford, Va. Pojemanje moči ni vedno znamenje nastopajoče starosti, a dostikrat spremlja rierednost jeter in prebavil, ali naznanja oslabelost krvi. Izpodbujajte svoja jetra, želodec in drob k zdravi delavnosti ter poživljajte svojo moč, odločnost in trdno voljo s tem, da uživate Severov življenski balzam Priletni in občutljivi ljudje, skrbipolne matere in slabotne ženske, blede in malokrvne mlade devojke, VSEM TEM JE VIR NOVEGA ŽIVLJENJA IN ZDRAVJA. Cena 75c. Severova Zdravila imajo navodila tiskana v vašem jeziku. Svetujemo radi vsem, ki pišejo na naš Zdravniški oddelek. tešenje razdraženih živccv, krepčanje onemoglega živčevja, dosego zdravega, trdnega in poživljajočega spanje, UŽIVAJTE • Severov MVOTON. CENA $1.00. revmatizem in bolečine v hrbtu, krče ter otrple mišicc in sklepe, otekline, vnetje, izvinjenje ali odrge RABITE Severovo olje sv. Gotharda. CENA 50c. Na prodaj v vseh zanesljivih lekarnah in trgovinah z leki. Kadar kupujete kako zdravilo, vedno zahtevajte "Severovo" in ne vzemite druzega. Glejte, da nosi zavoj ime W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. •— V Ameriko z ljubljanskega juž-sega kolodvora se je odpeljalo dne 27. junija četvero Slovencev, 18 Hrvatov in 16 Maccdoncev. Iz Amerike ■k je pripeljalo v Ljubljano dne 25. 'jun. 31 Slovencev in 69 Hrvatov. •— Tabor hrvaške in slovenske mladine v Ljubljani. "Slovenec" je priobčil na uvodnem mestu oklic na ta znameniti tabor, ki naj dvigne vsa poštena mlada slovenska srca, da pohite meseca avgusta v središče Slovenije }>od ljudske zastave. Ta velikanski shod, ki bo imel za bodočnost hrvaško slovenskega naroda velikanski pomen, sta omogočila prevzv. knezoškof ljubljanski in stolni kapitelj s tem, da sta dala na razpolago alojzeviški vrt pro-I1 temu, da je pripravljalni odbor izjavil, da vrt po shodu spravi v prejšnji stan. (4' . • ~-j Sadna razstava v Črnomlju. Pri seji starešinstva davčnega okraja Črnomelj, je sprožil okrajni glavar g. S. IJoniicelj misel, da bi se skušalo po-▼zdigniti rejo črešpnj v Belikrajini in t0 zaradi tega, ker bi bilo mogoče <:ksportirati zgodnje črešnje, ko se na-Ptavi potrebna železniška zveza. Be-'akrajina ima namreč tako ugodno Podnebje, da so bile v Prelesju zrele prve črešnje 14. maja, v Črnomlju na Stražnemvrhu pa 16. maja. Zgodnja crešnja pa najde vedno odjemalce na trgu. Sklenilo se je, da se izvoli odbor za prireditev te razstave in napro-S1 deželni odbor pomoči. Z ozirom na to, da je podnebje ugodno tudi zgodnjemu cvetju vrtnic, se je raztegnila razstava tudi na te. — V nedeljo junija dop. je otvoril g. okrajni gla !ar razstavo, na kar sta govorila de-ze>na sadjarska strokovnjaka M. Hu-?lek in Gombač v prid sadjarstvu. *led razstavljenimi črešnjami so se odlikovale predvsem "srčice", ki so najbolj pričale, kako izvrsten sad bi se dal v Belikrajini pridelovati. Tekom tedna so se še pridružile "cepljenke" In so dozorele tudi hrustavke. Razstava je imela tudi namen, da pripravi sidjerejce za jesensko razstavo sadja. •Prt kateri se ima določiti najpriklad-®ejše sadje za Belokrajino. In ta na-"^n se je dosegel. Od dne do dne je Tastlo zanimanje. Razstavilo je nad j? sadjarjev čez 70 vrst črešenj. ■— " nedeljo 18. jun. so se zbrali zopet sadjerejci v dvorani g. Laknerja. kjer Jc bila razstava in je razložil strokov-.J* učitelj Zdolšek z Grma v kratkih "Besedah pomen razstave in kako bi se '■taiorali sadjerejci pripraviti, da najde Veznica, ko se izpelje, nekaj za eks-Port pripravljenega blaga. Razložil je tudi pomen in način ukuhavanja sadja Navzočim gospodinjam. Slednjič je še Pozval sadjerejci, da bi se razstave, ki Se lma prirediti v jeseni, mnogoštevilno udeležili in tako pokazali zanimale za napredek. . Shod slovenskih krščansko so-j^alnili železničarjev, ki ga je sklicalo Jubijansko zaupništvo "Prometne veze", se je vršil dne 2. julija v ljub-lanskem "Ljudskem Domu". Zasto-?a"i so bili železničarji vseh železni-, ''i prog, ki vodijo po slovenskih po- raiinah. Cesta Žiri-Rovte-Logatec. 2e tri-„Csct let se vleče žirovsko cestno vpra • a?Je. pa še ni rešeno zaradi nasprotu- jočih si lokalnih interesov v žirovski rjbčini. Da se ta zadeva vendar pri-do konca, je sklical deželni od-j£0ri Sejo okrajnega cestnega odbora v Y'ri- In sklenilo se je, še ietos priče-1 * gradnjo cestne zveze med Žircmi ln Logatcem. • "~"2adružna zveza. Dne 19. junija ^ pod predsedstvom poslanca dr. j ,reka občni zbor Zadružne zveze v Jubljani. Načelstvo je imelo lahko ]0 8°> ko je opisovalo plodovito de-0 Zveze in njenih članic. Pred 15 leti ^ n'č! Koncem leta 1910 je bilo pa Zadružni zvezi že 608 zadrug. Na j ra"jskcm: posojilnic 162, kmetijskih konsumnih društev 29, kmetijskih ^■"ojnih zadrug 12, mlekarskih zadrug j • živinorejskih zadrug 29, vinarske ' stavhinske 3, obrtnih 10, razne 3, Srednji 2. Na Štajerskem: Posojil- kmetijskih in konsumnih za-,ruK 6, raznih 7. Na Koroškem: Po- 4 30, razne 3. Na Goriškem, lvv imajo svojo lastno zvezo in v nji °8o zadrug, ki niso pri ljubljanski ^'družni zvezi: Posojilnic 12. Na Tr- fcške, V Istri: P ji, .ei«: Posojilnic 6......... * n,c 43, kmetijskih in konsumnih dru-36, mlekarske 3, razije 3. V Dalmaciji; j, osojilnic 57, konsumnih 6, 7. v/--Nova nemška šola v Tržiču. Nem-sulferajn je kupil od tovarnarja 1>°tkna y.;lik vrt, na katerem name-2Va kidati nepotrebno nemško šolo. š0, Par nemških otrok se gradi nova dočim morajo otroci slovenskih kol CV P°scdati po nezdravih, tesnih j„ ilh. katerih niti dovolj ni, tako da p * Pfvi razred samo poldnevni pouk. c žalostno I ^ v Idriji je prevzel županske po-socialdemokrat Ivan Straus s 1. iS Župnik Brce. Ljubljanski "Slo- na tri tedne strogega in Anton Škr-janc ml. na en teden navadnega zapora. France in Viktor Škrjanc, kakor tudi Ivana Ogrizek so bili oproščeni. venec" z dne 3. jul. piše: Upokojeni župnik Brce je sedaj stalno suspendiran. Namesto da bi preklical razž^l-Ijivo kritiko svoje suspenzije v liberalnih listih, je poslal v "Slovenski Narod" nek preklic, ki je obsegal nova žaljenja cerkvene oblasti. Z ozirom na to ga je knezoškofijski ordi-narijat stalno suspendiral. — Nameščen je semeniški duhovnik Leopold Erzin za kaplana v Planini pri Rakeku. — Odlikovanje. Cesar je podelil gardemajorju Jerneju pl. Andrejka z Livnograda naslov in značaj gardnega podpolkovnika. — Cesar je povzdignil generalnega majorja Lamberta Kon-schegg v plemiški stan ter mu podelil ime "Pramburg". — Imenovanje. Učitelj v Idriji, Jožef Novak, je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika slovenskih šol v okraju Kočevje. — Za župana v Litiji je bil dne 2. julija' izvoljen odločni pristaš S. L. S. g. Oroslav Bric, trgovec v Litiji. — Sto let star veteran živi v Kranju pri svojo zetu, pilarju Eranču Kiklu, vpokojeni cestar Franc Is^osmač. Rodil se je 2. dec. 1811 v Zgornjih Ga-meljnih, leta 1831 je bil potrjen in nato je šel v Italijo, kjer je nekaj časa služil v Padovi, Rovigo, Ferari. Bologni, P^saro in Paviji. Pozneje je bil imenovan cestarjem na ljubljanski cesti. Starček je še čil in zdrav, kljub temu da bo dne 2. decembra izpolnil 100 leto. — Smrtna kosa. V Stobu pri Domžalah je umrl dne 2. julija posestnik, trgovec in občinski odbornik Franc Habjan. — V Ljubljani je umrl hišni posestnik in tovaritar pohištva Ludo-vik Widmayer. ,-r- V Bršlinu pri Ru-dolfovem je umrl posestnik in kamnosek A. Kokalj, star 40 let; zapušča ženo z več otroci. — Pogrešana deklica — mrtva. Tro-janškova poltretje leto stara hčerka Kristina, ki je izginila 12. junija 1911 na Dobenem (okraj Kamnik), je bila najdena v sredo 28. junija 1911 popoldne mrtva v grmovju, že vsa objede-na. Raviio ta dan se je peljala otrokova mati v Bosno, gledat v Kozarac "oziroma Prijedor deklico, ki so jo tam kaj vzeli ciganom, če je to njena hčerka; materina ljubezen ni mogla str-jpeti, da bi čakala natančhejih poročil. —Našel je deklico delavec slučajno, ko je šel k studencu vodo pit. Ob kraju vode je ležala. — Obesil se je na sv. Petra večer v Dragi pri Št. Rupertu 30 letni fant Alojzij Breznikar. — Poizkušen samoumor. Janez Korošec, 23 let star poljski dninar v Go-ričici pri Moravčah, se je doma na Gmajni vsled "nesrečne ljubezni" s samokresom ustrelil v prsa in se smrt-nonevarno ranil. Prepeljali s rgcl v šest metrov globok tudenec. Prileteli so ljudje in ga mrtvega izvlekli, medtem pa se začuje otroški krik iz hleva; takrat šele so našli Pavla z razklano glavo. — Maščevanje ulanca. Ulanec Ma-rinkovič v Sarajevu je uporabil kusto-ško slavnost, da bi ustrelil stražnega mojstra. Kroglja pa je zagrešila cilj in zadela nekega vojaka, ki se je mrtev zgrudil. Marinkoviča so takftj zaprli. — Splitski župan, deželni poslanec dr. Vinko Mihaljevič je umrl dne 26. jun. Potrebno poleti. Mnogo trpljenja i bojazni si prihranite, če imate pravo zdravilo pri roki pa o pravem času in nobeno ni bolje došlo v potrebi, nego' Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko za raz na obolenja, ki se navadno primerjajo med vročim vremenom, kakor so poletna zgaga, kolera, driska, ščipanje, ter nerednosti želodca in črev. Donaša hitro olajšbo tako deci kakor odraslim Na prodaj v lekarnah; cena 25 in 50c. Pazite da nosi zavoj ime: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. yiaa naprodaj Rojakom priporočata moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, CaL Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-aega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tc bomo zadovoljili in ti prihranili denar. w. J. LYONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Ustanovljen* 1S71. The Will County National Bank Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne aloft ter pošilja denar na vse dele sveto Kapital in preostanek f3c»,ooa.M. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. — Weiss aretiran? Iz Curilia javljajo, da so pndi aretirali iz Celovca pobeglega predsednika koroške centralne blagajne in več članov curiške di-skontne banke. Tako javljajo nemški listi. — Otoče. (Velik požar.) Dne 30. junija opoldne se je vnelo v kuhinji za prašiče 11a posestvu Magdalenca po domače Schindlerja na Otočali. Vnela se je lesena streha, ki je bila nenadoma cela v ognju, ki se je vsled vetra silno naglo razširil po sosednjih stavbah. Zgorelo je 7 hiš z gospodarskimi poslopji. — Beljak. (Predrzen rop na cesti.) Malo natrkan in dobre volje se je vračal posestnik M. O. iz beljaške okolice okoli polnoči iz Beljaka domov. V Gerbergasse je naletel na skupino dveh mladih fantov z neko žensko. Ko je šel mimo, ga je ustavila ženska in ga povabila, če gre z njo. Ko je on pritrdil, ga je vprašala, če ima kaj de narja. On ji je pokazal precej rejeno listnico. Preden sta odšla, pristopi k njemu eden izmed fantov in ga prosi za užigalice. Ta jih ni imel. Naenkrat pa seže fant v kmetov žep, poteg ne iz njega listnico in norčevaje se, češ, lu imamo vžigalice, pobegne cela trbjica. V listnici je imel kmet okoli 260 kron. — Promocije. Dne 1. julija sta bila v slavnostni dvorani dunajske univer ze promovirana doktorjem vsega zdra vilstva g. Herman Vedenik iz Vogel pri Sinčivesi in g. Fran Petek iz Stare vasi pri Dobrlivesi na Koroškem. — Trst. Cesar je podelil podpredsedniku tržaškega namestništva grofu Schaffgotschu povodom njegove premestitve v Line komturni križec Franc Jožefovega reda z zvezdo. Za podpredsednika tržaškega namestništva je imenovan vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici Henrik grof Attems. — "Pikelhaube" so odvzeli tržaškim redarjem šele potem, ko sta se dva redarja na straži onesveščena zgrudila na tla. Nemških šeg se tudi solnce naveliča greti. — Požar v Gorici. Požar je uničil ves les, ki je bil pripravljen za zgrad bo nove cerkve Jezusovega Srca. Skoda znaša 13,000 kron. Zavarovan les ni bil. — Trst, 28. junija. Radi družinskih neprilik je 241etna omožena Ada,Pe- ClTAJTE! UkSžem VSm cestu k atastiu. Dokaza 1 som to tislcetudom a dokažem to aj Vžmi ako nado-budnCit štastia. Odpište mi svo-ju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja VSm pošlem tiplny nži-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51ST ST., CHICAGO, ILL. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, I1L Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel: 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! -L. SVOJI K SVOJIM! Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate denarje v staro domovino J ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prij'atelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za x^O parobrodni in železniški listek C^^x s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že tbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ SVOJI K S V o J i l [(SS)gSI ilgjl innnir"#pske države: Nemčija 0'5 odst., Švedsko 0'1 odst., Švica 0'1 odst., Dansko 0'2 odst., Velika Britanija 1 odst., Francija 2 odst., Nizozemsko 2 odst, Finsko 4'9 odst., Belgija 10'2 odst., Avstro-Ogrska 257 odst., Grško 30 odst., Italija 31'3 odst., Bulgaria 53 odst., Srbija 62 odst., Rusija 62 odst., Portugalsko 70 odst., Rumu-nija 75 odst. — Evropa šteje 465,451 šol s 45,281,691 učenci in z 1,050,632 učitelji. NAPRODAJ LEPA FARMA 160 O-ralov, z vrtom in sadovnjakom, lepo hišo,, 2. hlevi, svinjaki, kokošnjaki in drugimi poslopji. Vse je še le pred nekaj meseci dogotovljeno. Prodam, ker sem k temu prisiljen radi gotovih zadev. Cena za vse skupaj je $2,500, ali pa po $16 na aker. Ig. Legan, 109 Franklin St., Joliet, 111. RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co. 4t RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, III. KJE JE MOJ BRAT JURIJ ŠUTEJ? Pred 6. leti je stanoval na 110 East Park St., Butte, Mont. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov brat Matija Šutej, 4819 Blaeberry St., Pittsburg, Pa. DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625.'Drugi tajnik: John Šutej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. • Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bolite. Maršal: Andrew Zenko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški .obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tre.tjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO. ILL. RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma! WENONA COAL CO., Wenona, 111. Frank Opeka gostilničar Corner State and 11th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj!« californijska vina. NA PRODAJ:i Postelnjak z vzmeti $2.00; omare $3.. Vse pohištvo dobro in po ceni, 107 Second av., Chi.-cago Phone 1511 I.. Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je Mestna hranilnica ljubljanska N V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA I MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4\% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA K&N-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da ae Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOI K. S* K. ****** JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. U. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. ^Jagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. ^Idhovni vodja:...Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. - No h. e-u- NOVO DRUŠTVO SPREJETO. ■voustanovljeno društvo sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111., sprejeto v Jed-noto 19. julija 1911. Imena članov: 17633 Franc Petrovčič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred;%17634 Josip F. Skrinar, roj 1892, zav. za $500. 1. razred; 17635 Avguštin E. Stukel, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17636 Josip Sekola, *oj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17637 Mihael Staudohar, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 17638 Josip Avsec, r?j 1895, zav. za $1000, 1 razred; 17639 Matevž H. Rogina, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17640 Josip Jakše, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 17641 Ivan Kastelec, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 17642 Valentin Pleše, roj 1892, zav. za 51000, 1,- razred; Franc Papež, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17644 Rev. Josip F. Stukel, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 17646 Štefan J. Skrinar, roj 1888, zav. Pa., 11436 Ivan Tclban, 9. jul. 1911. I. dr. št. 94 čl. II. dr. št. 230 čl. dr . SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. l5®t,Vu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17070 Peter Radoslovnik, 3. jul. Dr. št. 150 članov. K, >911 ON; »PA 5N-A > KA fcN-RA-aanj lobi- it . SUSPENDOVANI ČLANI. Ustva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, III., 16961 Silvester Mahkovec, ' j"1- 1911, 10109 Franc Vidovič, 11. jul. 1911. Dr. št. 176 članov. it <£S5 Martin tva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16919 Valentin Pajer. 10. jul. 1911. dr „ Dr. št. ,149 članov. Ki •5e menjavata nevarnost in bojazen. Ko so poleti vzrastle nove mladike in zakrile uto z zelenjem, je videl v vrhu drevesa mladeniča, ki mu je pretil skozi celo poletje. Ko je v jeseni padalo listje z drevesa, je opazil, da nastajajo iz njega črke, ki govore o njegovem zločinu, ali pa se kopičijo v gomilo na mestu, kjer je bil zakopal mladeniča. Pozimi, ko je veter majal gole veje, so mu pretile resno, da je lahko vsakdo opazil, in ko so na spomlad pokali popki, bili so krvavi. Tako je gledal z grozo celo leto, kako se je prikazoval mladenič v jasni podobi. Med tem pa je rastlo njegovo premoženje; ljudje so govorili, da je z raznimi podjetji dvanajstkrat pomnožil dedščino svoje neveste. Na mladeniča se je pozabilo v mestu. Slišal je, kdo je bil/ in tudi, da so poizvedovali po njem. Ničesar se ni našlo, izginil je bil brez sledu. Vrnila se je ravno desetič noč u-mora in pokopa. To noč je razsajal grozen vihar; pričel je tuliti okrog pol noči. Strela je udarila v drevo ter ga razklala do korenine. Ljudje so radovedno ogledovali in on je v strahu gledal iz ute, kako se gneto krog /odrtega drevesa in^iščejo mesta kamor je šla strela. Ko so začeli prihajati v vedno večjem številu, je zaprl vrata in ni nikogar k sebi pustil. Prišli so tudi tujci od daleč in hoteli videti razklano drevo. On jih je spustil na vrt. Hoteli so izkopati drevo in preiskati korenine in tla naokrog, a tega ni dovolil. Denarja so mu ponujali, njemu bogatinu, pokazal jim je vrata in jih zaklenil za njimi. Tujci so hoteli imeti drevo in podkupili so moža, ki je čuval ponoči hišo. Spustil jih je na vrt in kopali so okrog drevesa. On je ležal v svoji sobi in trdno spal. Sanjal je o drevesu, o kopačih Prebudil se je in vstal. Stopil je k ok mi. Zapazil je na vrtu luč, kopače, kup prsti, prišli so ravno ta hip do o-kostja. Prestrašeno so se vsi prip(^-gnili nad jamo. Prvega je slišal go voriti: "Lobanja je razklana"; drugega: "Glej no, tu so kosti" in tretjega: "Ostanki obleke!" Zopet se je oglasil "Glejte zarujavelo sekiro!" Obsodili so ga, da je umoril mla denča. Ljudje so govorili, da je zastrupil svojo nevesto in sodniki so verjeli. Obsodili so ga. — Denar ga ni mogel rešiti. In bil je obešen. Jaz sem tisti, in bil sem pred sto leti obešen na gradu v tem mestu z obrazom proti zidu." Goodchild je hotel zakričati in skočiti kvišku, a ognen pogled starca ga je držal priklenjenega, da ni mogel dati od sebe nikakega glasu. Ura v stolpu je udarila dve. Pri drugem udarcu je prisedel drug star mož in tudi ta ga je priklenil z ognenim pogledom, da je moral Goodchild obema gledati naravnost v oči. Oba sta bila popolnoma enaka, obadva sta ga obgovorila obenem, in obenem premikajoč ustnice sta pripovedovala na-daljno povest: "Raztelesili so me in zopet zložili kosti v okostje, ki zdaj visi na železni kljuki. Ljudje so govorili: "V nevestini sobi straši," strašilo je tam, a jaz sem bil tu. .Bila sva tu, jaz in ona. Sedel sem na stolu kraj ognjišča; ona, zopet bleda, pristopi k meni in me sre-po gleda. A sedaj ne govorim jaz, temveč samo ona, in beseda, katero mi ponavlja od polnoči do zore, je: 'Živi!' In tudi mladenič je bil tu, a zunaj na drevesu, katerega je podrla strela. Mladenič pride in izgine ob mesečnem svitu, ko se zazibljejo veje na drevesu. Vedno je tu, gleda me in mi žuga; gologlav je in sekira je zapičena v nje govi glavi. x i j Tako se godi v sobi od polnoči do jutra celo leto, razun enega meseca. On sedi na drevesu; ona pa stopa vedno proti meni, a ne pride nikdar do mene; bleda je, kakor bi stala v mese čini, če je prav ni. In ona govori od polnoči do zore vedno «amo eno besedo: "Živi!" Le v mesecu, ko sem bil obešen, je ni v sobo. Ni pa tako v moji stari ječi; jaz sem zopet v onih sobah, kjer sem preživel deset let strahu in groze. Ob eni popolnoči sem starec, kakor ste me videli, ko je udarila ena; ob dveh sem dva starca, ob treh trije ob dvanajsti uri pa sem dvanajst starcev, vsak starec za enokratno pomnoženo moje premoženje. In mene, vsakega izmed dvanajsterih, me teži dvanajst bremen, dvanajst muk, dvanajst groz. Od dvanajstih opoldne do dvanajstih ponoči čakam jaz, dvanajst starcev na krvnikov prihod z grozo in trepetom. Ob dvanajstih ponoči se dvignem jaz, dvanajst starcev proti" lan-casterskem gradu in vidim z dvanajstimi obrazi proti zidu. Ko je prvič strašilo v tej hiši in v nevestini sobi, kjer sem jaz vedno govoril: "Umri!" sem vedel,'da ne bom imel miru. dokler ne govorim z dvema človekoma ter pripovedujem o svo jem zločinu. Leto za letom sem pričakoval na prihod dveh mož v to sobo. Prišlece sem sprejemal ob vsaki uri jaz, eden, dva, trije, štirje, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst starcev, dokler nisem odšel na grad.. Nekoč sta prišla dva moža ter hotela videti strahove; popolunoči sta prišla v to sobo. In jaz. dvanajst star cev na lancasterskem gradu sein ju videl. Malo pred eno se je eden naslonil na divan. Drugi pa je dejal: "čuj, prve ure so najhujše!" Oni pa je odgovoril: "Ne inorem več, vzbudi me takoj!" In udarila je ura ena, jaz sem stal pred njim, drugi je pa spal. Pripovedoval sem svojo obsodbo zaman, ker speči ni slišal. Da, in tako bode vedno, nikdar ne bodeta poslušala dva moje obtožbe, da bi me mogla rešiti. Naj pridem kadarkoli, vedno bode e-den spal. Gorje, gorje, gorje!" Pri teh besedah sta oba starca lomila roke. Goodchild se je v grozi zavedel, da je bil pravzaprav sam s starcema. Z obupno silo je pretrgal njiju pogleda in se osvobodil. Planil je kvišku, pograbil prijatelja in zbežal z njim po stopnicah. / "Ali se ti meša?" ga je vprašal začudeno Tomaž Idle. "Tu ni moja spalnica, kam pa me neseš. Spusti me vendar!" Goodchild ga je postavil na hodniku na tla in ga prestrašeno gledal. "Kaj pa se je zgodilo?" "En starec, dva starca.. ." "Neka stara babura," se je zakroho-tal Tomaž in odšel po stopnicah. "Ali zatrjujem ti, Tomaž, ko> si ti zaspal, ko je udarila ena..." "Pojdi, pojdi, ne čenčaj neumnosti; niti očesa nisem zatisnil." Prepirala sta se in Goodchild je trdil, da se mu ni moglo kaj takega sanjati, ker je bdel in videl, da Tomaž spi; kako more on torej trditi, da ni bilo nikogar? Tomaž Idle je stopet trdil, da on ni spal, da zvečer sploh nikdar ne zaspi na divanu, nasprotno pa, da Goodchild vsak večer zaspi na divanu ali v naslonjaču. Zjediniti se nista mogla ne v tem ne ontm in spravila sta se v posteljo. Goodchild je imel zadnjo besedo, pa je dejal: "Sedaj vem, da sem imel prikazen, še vse natanko vem. Zapisal bom in dal tiskati, da lahko vsakdo čita, naj verjame ali ne. I.aliko noč!" DOBER ZASLUŽEK. (Rusinski spisal Ivan Franko, posl. dr. LeoJ». Lenard.) Jaz sem revež. Grunta nimam še pet pedi ne, vsega skupaj imam samo eno kočo, pa še ta Je stara. Povrh imam pa še ženo, otrok dvoje, Bog jim daj zdravje; treba je živeti, moramo se kako pretolči. Dva moja fantička — eden ima štirinajst, drugi pa dvanajst let — služita za pastirja pri dobrih ljudeh in zato imata kakršno žekoli hrano in obleko. Moja stara prede in tudi nekaj zasluži. Kaj pa jaz, starec! Kakšen je moj zaslužek? Včasih grem v bližnji laz, nareženi brezja in delam metle čez teden, v ponedeljek pa zadeneva z ženo vsak po en zveženj metel na pleča in jih nese va na trg v Drogobič. Veliko zaslužka ni pri tem, po tri, po štiri krajcar je za metlo, pa moram še gospodarja nekaj plačati za protje, torej ne ostane veliko. Toda kaj storiti? Nekaj moram zaslužiti, na nek način se mo ram pretolči skoz življenje. Kakšno je pa tudi naše življenje! Krompir in zeljnata juha, včasih kak šen močnik in kruh, če ga kje dobim če je bel, je bel, če dobim pa ječme novega ali ovsenega, moram pa tudi zanj Boga zahvaliti. Poleti je revščina samo polovica revščine. Človek nekaj zasluži pri bogatejših, kmetih; včasih pazim na roje v čebelnjaku, vča sih stražim sadni vrt, delam kaj pri senu in snopih, če pa tega ni, grem pa z mrežo k potoku, ujamem kakšno ribo ali naberem gob v gozdu, — po zimi pa vsega tega ni. Kar dobim od ljudi za delo, s tem se preživljam, včasih mi pa prede po trebuhu! Vidite! Pa se je še našel dober člo vek, ki je bil nevoščljiv mojemu blago stanju! Menda' si je mislil: predobro se godi tebi starcu! Preveč se boš zredil in preširen boš postal! Jaz ti bom že pomogel! Pa mi je naredil tako, da nas Bog varuj! Poslušajte, kako se je to zgodilo. Enkrat sem šel po mestu, metle sem nesel pa skupaj zvezane na drogu na plečih. Hodim in se oziram okrog, če mi kdo ne miga ali če mi ne kliče kakšna ženska: "Oče, oče, po čim pa prodajate metle?" — Ljudi je pa o-krog mene vse polno, kakor po navadi, bil je namreč tržen dan. Oziram se okrog in zagledam: za menoj gre neki gospod, nekoliko grbast, kosmat kot sova, oči ima sivkaste in grde, kakor žaba. Venomer hodi za mano in me vedno ogleduje. Jaz ostanem, mislim: morda pa hoče kupiti kakšno metlo. On pa nič. Stoji in gleda pred sebe na drugo stran, kakor da bi se zame čisto nič ne brigal. Grem naprej, on pa zopet za mano. Meni je pričelo toplo postajati. — Da bi te vrag vzel! •— mislim si; kaj pa češ? — Naenkrat zakriči neka, ženska od druge strani: — Oče, očka, po čim pa so metle? — Po pet, — rečem. — Pet je preveč. Nate tri! — Dajte štiri! — Ne, tri. — Ne, štiri. Pobotala sva se za polčetrt krajcarja. Vržem svojo butaro s pleč, raz-vežem jo mirno, dam ženski eno metlo, — kar pristopi grbasto čl.Veče k meni. — Po čem pa prodajate metle? — vpraša me. — Po pet krajcarjev, gospod — rečem — kupite, metle so dobre. On je vzel eno. poskusil.. . — Da, da, — reče — imate prav, metle so dobre. Od kot ste pa? — Iz Manastirca. — A tako! Iz Manastirca? Ali velikokrat prodajate metle? — Ne, ne velikokrat. Takole po enkrat na teden. Vsak pondeljek. — Aha, aha, vsak pondeljek! Ali Pa veliko prodaste vsak pondeljek? — Kakor je, gospod, včasih prodava jaz in žena vse, včasih pa ne prodava. — Hm, torej vi z ženo! to se pravi, da .oba prinašata .na trg vsak tako butaro. — Da, da gospod. Včasih taksno, včasih pa tudi večjo. — Aha, aha! Ali pa morete narediti veliko metel v enem tednu? — To je tako, prosim gospoda, kakor je treba. Poleti se jih proda manj, zato jih tudi manj delam. V jesen' m po zimi gre pa več tega blaga. — Tako torej seveda! Jaz namreč zalagam eesarske magacine in treba b> mi bilo takih metel približno kakšnih sto. Ali bi mi mogli do drugega tedna narediti sto metel? Jaz pomislim nekoliko in potem re" čem: — Zakaj pa ne, naredim. Kani pa naj vam jih prinesem? — Semle, — pokazal je neko hišo;— toda ne pozabite prinesti. Plačal vam bom takoj. Po čem, pravite, da je ena metla? -r- Ker jih vzamete toliko skupaj, vam jih dam ceneje. Po štiri krajcarje. — Ne, ne, ne, ni treba, nikar ne spuščajte. Rad vam jih plačam tudi P° pet! — Bog vam povrni! — Že prav, že, z Bogom I I'a ne pozabite priti prihodnji teden! S temi besedami je odkorakal n10 ž^k nekam naprej, jaz sem pa ostal sam. — Glejte, glejte, — mislil sem — kako imeniten gospod je to. Še ne pusti, da bi znižal ceno, in tako množico metel je naročil! To bo cel pe-tak, Bog bodi zahvaljen! Jaz sem pa Bog mi grehe odpusti, že začel slabo o njem misliti, ker je tako za mano stopical. Bog mu daj dolgo življenje! Vsaj enkrat se mi je naključil dober zaslužek! Hitro sem stopil za mojo staro. Po-prodala sva blago, nekaj pa razmetala na polzastonj, kupila soli, žveplenk in česar nama je bilo treba, ter hajdi domov. Svoji stari povem, kako je, za dela sva na dober zaslužek, bo s čim davek plačati, pa še zanjo bo ostalo za podplate na zimo. Ona se je vsa razveselila. — Treba bo — reče — da pojdeva oba na delo, ker ti sam v enem tednu ne narediš celega dela. Bom pa jaz vse svoje delo odložila! Dobro. S takimi pogovori malo da nisva tekla domov, zato da bi, saj razumete, ne zgubila časa. Takoj, še tega dne, sva planila oba k delu, kakor sestradan človek k polili skledi. Protja sva nanosila celo grmado — cela fabrika je v koči! Jaz režem veje, ona skubi listje, da se ji je koža na dlani obdrgnila, med tem pa jaz obrezujem debelejše konce, skladam, vežem, stržem držaje — delo vre in kipi. Pride nedelja in cela stotina metel je gotova in povezana v butare po petindvajset skupaj. Vse je tako pripravljeno, da vzame vsak izmed naju po dve butari navskriž nase; čez pleča je vrv, ena butara visi spredaj na prsih, druga pa zadaj na hrbtu. V ponedeljek vzameva vsak močno palico v roko, butare na sebe — pa hajdi v mesto! Pripeka, da Bog pomagaj! Z naju teče pot v curkih, v'grlu je suho, a kaj početi! Zaslužek je zaslužek. Prideva v mesto in vsi ljudje so naju debelo gledali. Saj niso še nikdar videli, da bi kdo nesel tako velike butare. — Poslušajte oče, — norčujejo še iz naju — ali ste prodali konje med potjo, da nesete na plečih cel voz protja? — Oče — kriči drugi — kje ste pa kupili ta brezov gozd? Ali ste prinesli z babo brezov gozd v mesto na prodaj? Koliko pa hočete za gozd brezja? Midva pa nič. Komaj diševa, pa greva, da nama skoraj oči iz glave lezejo. Hvala Bogu. prišla sva do hiše, kjer je dotični gospod rekel, naj čakava. Prideva pred stopnice, ter vrževa z obema rokama butare na zemljo, sama pa padeva kakor mrtva na butare in diševa tako, dh sta nama jezika visela iz ust. Človeka niiod nikoder, slednjič zaškriplje okno in dotični gospod pogleda ven. — Aha'— reče — to ste vi, očka? — Da, prosim gospod, prišla sva z metlami. — Dobro, dobro, pridem takoj k vama. Zapre okno. Midva čakava. Čez nekaj časa pride ven. — Kako torej, ali ste prinesli metle? — Da, prosim gospod, sto, kakor ste naročili. — Aha, aha, je že prav. Toda veste kaj, jaz jih sedaj še ne potrebujem, vzemite jih nazaj, naj še pri vas ostanejo nekaj časa, ali pa jih tudi lahko razprodate.. . Meni pa, če bo treba, am bom že naročil. Sedaj pa vzemite tole pobotnico, ter jo pokažite županu. On tam bo že'povedal, kaj vam je storiti. — Kaj? Kako torej! — rečem jaz.— Poprej ste naročili, sedaj pa ne vzamete? — Ne, ne vzamem. —- odvrne on vljudno. -— ker jih sedaj ne potrebu- (Nadaljevanje na S. strani.) AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dv» vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar li in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene i« vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL. JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluj« vse v notarsko delo spadajoče listine lOOO X. CHICAGO ST, JOLIET KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt* za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL -J Ko se mudite v So. Chicagi, ne poei-bite še oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in groedrija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111 Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cen« najnižje. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Jos. Stebla j PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. | Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB. se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodk«' 3501 ROJAKI DOBRODOŠLII E. 95th St. So. Chicago, 111 ^^ ^^^ jg&g^ fBtifofffr Wfcfe ^^^ ^Ak HgH HPP nsn fm nr " nr nr u 1 * i i * * * t « « * « Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v p/a-vem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izguba teka Nepravilno prebav-Ijanje Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko grado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. JOS. TRINER. kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. B w H* t 10, J. •e jen V., Pot J ■{v* j 9 b 0,i Vd u » * » # 9 * 9 9 * f * 9 9 K *e. T H* ID« n C« Ki 3 >0* N Hi Slo ajt* LL oza- K "t , III Počen« j v«. CIO u. 0" [LL h JŽB- hi- >dke. Ill St raka vam očisti in pogladi obleko. čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. ^ Oba telefona 488. Met Steal Dye House Professional Cleaners and Dyers ST RAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Albert Weiss Land Go. Red River Valley Farme. slavnoznanih Richland Co., Nortl Dakota in Wilkin Co., Minn. Nmlepse fame na svete. In se prideluje vsevrste žito, pšenica oves, koruza, ječmen, lan, itd., tei imamo farme v Woodsdae, Colo.. Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm sc jako pod ugodnimi pogoji. Torej ro jaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet. Ill Bray-eya Lekarna ^priporoča slovenskemu olčinstvv m v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 10* Jefferson St, biku mošta, Joliet POZOR, ROJAKINJE! Ali reste kje je dobiti najbolj le me 10 Po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz ** dobijo najboljše sveže in preka Je®e klobase in najokusnejše meso po najnižji ceni. Pridite toraj it Mttkusite Kaše meso. Nizke cene in doDra postrežba ji W* geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v *Mej mesnici in groceriji na voga-Broadway and Granite Streets. CWe. Phone 4531. N. W. Phone in? STENSKI PAPIR Vdika zaloga vsakovrstnih bar*, olj«\ ® firnežev. Izvršujejo se vsa ba* ♦•rska dela ter obešanje stenskeg* Papirja po nizkih cenah. Slovenski zastopnik, Anton Zelnikat National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. POZOK, ROJAKU Moderno gostilna National Buffet v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domač viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W Phone 825 Joliet, t* (Nadaljevanje z 2. strani.) sem skraja mislil, zato najbrž da se bo znašel v — koš, kar pa prepuščam sodbi g. urednika. Pozdrav vsem či-tateljem! Pa ne zamerite kaj! Star naročnik. tem bil on odgovoren na pošteno iz-terjatev od strani članov na Jednoto. t'a bode eden ali drugi rekel: "A kaj bode baba! Ona ima dolge lase in kratko pamet; ona naj se kuhalnice Irži, ne pa da bi nam svet dajala." jaz imam oboje bolj kratko, lase in pamet; ampak dobro .bi pa bilo vseeno, ako bi delegati hoteli ta moj svet vpoštevati. Naj postane naša slavna organizacija prava mati tudi svojim članom, ne pa samo njih dedičem! Tako kot je sedaj se meni vidi, da je ravno tako, kot če rečemo, da je mož oziroma oče zavarovan pri raznih dru- Manistique, Mich., 12. jul. — Malokdaj se kaj sliši od naše naselbine, zato Vas prosim, natisnite teh par vrstic predale nam priljubljenega Am. SI. Z delom gre bolj slabo. Parna žaga dela noč in dan, samo ne rabi dosti delavcev, tako da jih je dosti brez dela. Vreme imamo toplo, pa ni jako vro- štvih in jednotah za svoto 7 tisoč do-ce, zakaj dobimo zmerom kakovo sa- larjev; in pride bela žena in mu utrga pico, da nas malo razhladi. nit življenja; očeta pokopljejo in reče-Zadnji teden nas je prišla obiskat jo: "O bo že Bog dal, da se bojo lah-gospodična Angela Zimmerman iz Jo- ko živeli, če je prav zapustil mož 7 lieta, 111. Tukaj ima dve sestri in do- sirot za seboj in ženo"; seveda, otroci sti drugih znancev in prijateljev. V so še mladi, najstarši star deset let, Jolietu je bila eno leto in pol. Tukaj pa je bil zavarovan, saj bo že dobila smo je vsi težko pričakovali. Prišla je žena toliko denarja, da jih bode lah-ravno na dan 4. julija in smo jo vesejo ko vzredila: ko pa pregledajo njego-sprejeli. Popoldan se je zbralo ne- Ve oporoke na raznih certifikatih, vikaj slovenskih fantov in deklet, da smo dijo, da je oče zapustil ves denar svo-napravili veselico s plesom. Gospo- jjm otrokom in se ga žena oziroma dična ostane med nami neznano kako mat; ne more dotekniti, da bi ona skr-dolgo. bela za vzgojo svojih otrok. Kaj naj H koncu mojega dopisa pozdravlja- počne? Otroci imajo vsak 1 tisoč na va jaz zdolaj podpisani in Angela vse obrestih, mati pa osem ust za nasititi, njene prijatelje in prijateljice v Jolietu. Tebi pa, Am. Slov., obilo pred-plačnikov. Frank O. Gorshe, zastopnik. VWVWWWVVWJVVVWVVW iChi. Phone 376. N. W. 927. Oscar J. Stephen K-S. Sobe 201 In 208 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JATNI NOTAH Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali 4rugi poškodbi. Zavaruje tud> življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. KirinčicBros Cor. Columbia in Chicago Sts. počimo izvrstno pivo, katero izde-slavnoznana Joliet Citizens Bre-*ery. Rojakom se toplo priporočamo. trost&kreh —• izdelovalci — "AVANA in domačih smodk (Vjj Posebnost so naše U. S." 10c. in "Meerschaum" k Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na J* Jefferson Street Joliet U Pojdite ali pilite po Pravo zdravilo v Pravi prostor tu to je m A, w, Mer Dmg Co. LEKARNARJI. Bluff and Exchange Street« JOLIET. ILL. * '•polnimo naroČila vseh zdravnika* . na pravi način. Kadar imate s sodiščem opraviti obr- nite se na Mer & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Omaha, Neb., 13. jul.- — Drago mi uredništvo! Vas prosim za malo prostora v tem našem priljubljenem listu. Malokedaj se sliši kaj iz Omahe, Neb., zato si bom jaz malo časa vzel, da vam naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se tu kaj imamo. Ni nas pac dosti Slovencev, pa tisti, ki smo, se dobro zastopimo. In vam napišem nekaj besed o delavskih razmerah. Z delom ne gre še preveč slabo, samo delati se mora jako, postavati ne dajo nič. In vročine smo imeli tudi dovolj zadnje dni; zdaj je malo odnehala, da ni tako vroče ubogim delavcem; kaj pa bi bilo, da je vedno taka vročina, onda bi morali delati' samo za ječmenovec; jaz se ga vseeno ne branim, če je prav hladno, in če pa še tega ne bi imel, onda ne bi mogel delati; tako si ga večkrat privoščimo in si zapojemo pesmi vsak od svoje dragice ali pa vsi skup. Večkrat čitam v Ani. SI., da se v več mestih vršijo veselice, pa vendar nismo mi tu v Omahi zadnji; saj zdaj nam je čas: kedar bomo prišli že v v leta in da bomo imeli kako skrb, on-daj nam ne bo na misli veselica, ali pa bo, zakaj moje noge niso trudne za to delo. Zmiraj čakam, da bo kateri fant govoril od ženitve, pa se nič ne čuje. Ima jih tukaj dosti, ki se bi ženili, da se je samo ženiti; ali če se v jarm zaprež^, se ne more razkleniti kedar se bi rad; ali enkrat mora člo vek to stvar narediti, zakaj sam ne more biti zmiraj: pride starost 111 še kaj drugega, in tedaj se pokaže korist družine. Zazdaj bo dosti, zakaj se bi morebiti g. urednik razjezil in bi vrgel ta do pis v koš. Končen« dopisa pozdrav ljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno pa g. Uricha, če je kje tu. Anton Brodarich. pa nima drugega kot krvaveče srce in solzne oči: delati ne more, denarja nič, otroci vsi preslabi, da bi sami mogli zaslužiti. Ravno tako je s članom, ki je zvest, da po njegovi smrti dobijo njegovi dragi pomoč, ali sedaj, ko je pa 011 potrebuje, je pa drugače ne dobi, ako se ga bratje rojaki ne usmilijo z milim darom. Naj toliko zadostuje za danes, pa še drugič kaj. Bratje delegatje, delajte na procvit naše slavne Jednote in ko r'st vseh članov in članic, ne pa z: korist posameznikov. Sestrski pozdrav! Članica dr. sv. Srca Marije štev. 86. K. S. K. J. Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank L Cor. Chicago and Van Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00. «MHMHMM«W«W«««««Misko vino, dobro žganje in tržim boljše smodke. Pr, Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čei treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi v^i, in prepričajt" se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-o, 400 Ohio Street Joliet. in* Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer st domenite v domačem jeziku od»jam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. N. Broadway. JOLIET. ILL. Rojaki, naročajte in priporočajte "st svojim znancem in prijateljem "A. S." je edini slov. katoliški list I A«»Kriki, ki naj bi zahajal v vsako hišo v Ameriki. Le $1 na leto. Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Rocksprings, Wyo., 10. jul. — Ce njeno uredništvo! Pošiljajoč naročili no za prihodnje leto, naj še napišem par vrstic za naš list. V tukajšnji naši naselbini gre z de-/lom bolj počasi; je bilo nekako tri tedne, da se je delalo vsak dan, zdaj pa zopet le 3—4 dni v tednu, tako da v tem se ne moremo pohvaliti. Ali to nas ne ustraši nič, ker "troštamo" se boljših časov. Tukajšnji fantje in dekleta se prav pridno ženijo, skoraj vsak teden je kakšna poroka; to se pa samoposebi razume, da po poroki se vršijo prav po kranjsko "ohceti", da se lahko mla di i stari svet nekoliko otrese pete; za kar nam skrbijo naši vrli godci. Rav no jutri se nam zopet obeta obilno olesu in druge zabave, namreč jutri si bosta obljubila večno zvestobo An ton Jelovčan in njegova izvoljenka njenega imena škoda ne vem. Poročil ju bode tukajšnji slovenski župnik (ti sti "ta mali Ločan", kot mu naši fantje pravijo). Želim novemu paru obilo sreče in božjega blagoslova! Ker se bliža 11. konvencija K. S. K Jednote, ne morem si drugače, da še jaz spregovorim par besed kot članica iste. Naše žensko društvo menda ne bode poslalo delegata; ali dobro bi bilo od strani članic ali pa odbora, ako imajo kakšno željo, da jo pismenim potom naznanijo gospodom delega torn. Seveda, čas je kratek, ali neko liko bi se pa že dalo ukreniti v tem kratkem času. Gospodom delegatom pa povdarjam, da naj delajo za procvit fn napredek naše slavne Jednote sploh celega Slovanstva; in obenem naj skrbijo, da bodo tako uredili, d:i bo naša slavna Jednota prava mati vseh svojih članov in članic in da bo do skrbeli, da dobijo člani in članice tudi v bolezni pomoč, ne pa samo po smrti. Ako vsak član in članica vsak mesec da S centov za bolniški sklad, koliko solza^se bi s tem zbrisalo našim bolnim sobratom in sestram! Če čla niča ali član ne more ozdraveti v času, ko ga društvo podpira, ali bi ne bilo dobro, da bi potem tudi Jednota mu priskočila na pomoč? Seveda, pri tem je treba popolnega nadzorovanja od strani društvenega odbora. Jaz mislim, da bi bilo dobro, ako bi delegati sklenili, da se daje podpora bolnim članom in članicam, da potem stavi Jednota društvenega zastopnika(co) pod nekoliko višjo varščino, da bi po- Sheboygan, Wis., 11. jun. — Slavno uredništvo Amer. SI.! Prosim, natisnite teh par tucatov vrstic v cenjeni list. Ker ravno pošiljam naročnino za sedem naročnikov, sem se namenil pri ti priložnosti nekoliko omeniti, kako se nam tukaj godi. Kar se dela tiče, gre še precej dobro, samo plača je majhna, pa vendar nam še ostane nekaj za ječmenovec, ker brez njega bi bilo žalostno življenje na svetu. Slovenska katoliška cerkev bode kmalu dogotovljena. Sedaj imamo vsako nedeljo dve službi božji, eno ob 8. !n drugo ob 10. uri. Cerkev je zidana iz cementa, župnišče bo pa leseno in bode tudi vkratkem gotovo, tako da je sedaj prav prijazno za katoliške Slovence tukaj v Sheboyganu. Samo za denar gre malo trdaj za cerkvene stroške, pa če bomo složni, bode že šlo. Posebnih novic nimam poročati. Naši slovenski rojaki si dobro pomagajo. Veliko jih je že kupilo svojo hišo, tako da nismo ravno zadnji narod tukaj. Kadalje naznanjam, da smrt tudi tukaj ne prizanaša, enemu vzame ženo, drugemu moža; drugemu zopet prijatelja ali znanca. Pa tudi v zakonski jarem se pridno uklepajo, oni ki imajo korajžo. Omeniti moram, -da tudi štorkla letos dobro obiskuje Sheboygan, enenin prinese hčerko, drugemu sinčka; še mene ni letos pozabila, prinesla mi je tako lepega sinčka, da še nikdar nisem videl lepšega. Štorkla je štorkla, kdor se ji prav priporoči, gotovo kaj dobi. Kaj maram, če nimam srebra ne zlata, lep sinček tudi nekaj velja. Naj zadostuje za danes, bom pa mogoče drugokrat kaj več napisal, če me ne bode kak drugi prehitel. Pozdravljam vse slovenske rojake in tudi brate Hrvate Po širni Ameriki. Tebi pa, vrli list, želim obilo naročnikov in po štenih plačnikov. Frank Slabe-Logačan. Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETINA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. i Joliet Citizens Brewing Co. j i North Collins St., Joliet, 111. \ I i?iite "Elk Brand" pivo x Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Standard, m., 17. jul. — Drago mi uredništvo A. S.! Ker vam pošiljam $1 za naročnino, sicer malo pozno, ker tega ubogega denarja je bolj po-malem, bi vam rad sporočil, kako tukaj v našem malem mestu živimo. Tukaj i>as ie Slovencev le malo, in tudi ti sc ne obnašamo kakor katoliška vera zapoveduje, ker se ne moremo složiti. da bi bil kakošen napredek. Pač sem se trudil, da bi si ustanovili kakšno novo katoliško društvo, pa tukajšnji Slovenci samo chicaški socializem podpirajo ter pravijo, da le to je "fajn" društvo ko ni treba nikakove cerkve podpirati. Žali bog! Ali kadar mu je Potreba v bolezni ali kacega otroka krstiti, tedaj mu je pa le dober duhovnik in katoliška cerkev. K sklepu pozdravljam vse čitalce A. S. in tebi, vrli list, pa veliko naročnikov in dober napredek. John Novak. Iz metliške okolice na Kranjskem.— (Nekaj odgovora dopisniku "Rupcu" v št. 27. A. S. z dne 9. junija 1911.) V "bregušah" in "mestvah" in "kamižo-li" iz preteklega stoletja vsede se dne 19. maja v Metliki na Dolenjskem nek Rupee na voz "s kolesi na 8 špic" in se napoti v — Ameriko. Srečno preja dra Širno morje m pride v Joliet, gre v uredništvo A. S., kjer se možkcij vsede. Kar je tam pripovedoval, obelbdanili ste v št. 27. z dne 9. junija. Čudimo se le, da niste takoj spoznali, kdo in kaj je ta možic, sicer mu gotovo ne bi bili odkazali tako odličnega prostora, kajti iz njegovih "breguš", "mestev" in "kamižole" ne kuka nič druzega, kakor pravo pristno prihuljeno liberalče, le bolj stare, bolj hinavske in zato toliko bolj nerodne sorte. Najbrž si ni upal svoje liberalne modrosti prodati (Nadaljevanje na 8. strani.) SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstv . Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 jiounviu- FINO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Both Telephones SC GEO. UKAN MODERNA GOSTILNA Prt meui j?- največ zabave iii iii najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 302 Rnby St. JOLIET, ILL Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod • »n v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo IVI. B. Schuster _Young Building. Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St., Joliet, 111. N. W. tel. 503. Svojim mnogim znancem in prija teljem naznanjam, da sem otvonl lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Poatrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami Vsi dobrodošli! Geo. Lopartz Groeerijska prodajalna N. W. telefon 808. 492 Ohio Street JOLIET, ILL O. W. MLOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. J-J^KZOM priporočam svojo Gostilno/P£K kjtt k toči vedno sveže pivo, ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sfcoff N. W. Phone boy N. Hickory St.. • Jolie J. P. l^ING^ Obft telefon LeSUi Stev. 8 »»♦»»»♦trgovec. Clinton in Denplaines Sts. Joliet Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v na-iem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam pri-jkoročam ^Josip> Bozich 4« Indiana St. N. W. Phone 3#4 Joliet,111 Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 30$ Jefferson St, Joliet, Illinois Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Ota teL 891. JOLIET. ILL J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica T«l. 101 Joliet, 111 Ana Vogrin Izkušena babica MS Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111 Antonija Knaus izučena in izkušena BABICA 512 N. Broadway JOLIET, ILL. (Nadaljevanje s 7. strani.) na domačem trgu, zato tako daljna pot. Ni pa da bi mu na vse odgovarjali, le nekaj njegovih čenčanj hočemo pokazati v pravi luči. Lahko je razbrati' iz njegovih besed, kaj mu je pravzaprav pravi namen. Jezi se na "liberalce in klerikalce" in pravi: "obe stranki sta zreli za kup na kresni večer", in vendar se poteguje v isti sapi za najzagrizenejšega liberalca in se huduje, ker po kmetih niso hoteli tega liberalca voliti v drž. zbor in meni, "da jih morda Bog zato s točo kaznuje". Malo prej pa trdi, "da kdor je liberalec, je lahko dober, če je klerikalec, pa tudi". Kdo razume to kolobacijo? "Dobri ljudje" se vendar ne obsojajo na gromade! O sebi trdi, da ni pristaš ne liber. ne klerikalne stranke. Rupee! tu si se pa vrezal. To tvoje pismo te izdaje. Le tudi očitno priznaj, kaj si, saj se ti ne bo zato nič zgodilo, le bolj pošten "Rupee" ostaneš. Odkritosrčnost odlikuje moža, hinavca pa nihče ne mara. Pravi, "da je najbolje, če se ne gre nič volit", kmalu potem pa: "vsak naj voli kot je prav in naj se ne briga za soseda, pa bo že šlo." Rupee, Rupee, za politič. agitatorja pa nisi. Poslanci, trdi, da "ne narede nič za narod." Če to trdiš o liberalnih posl., nimamo nič oporekati; a če misliš s tem črniti klerik. poslance, ti pa v brk povemo, da moraš biti slep in gluh, da ne vidiš in slišiš, kako ti delajo. Ali ne čuješ, kako ravno okrog Metlike venomer odmevajo streli na vseh straneh, kjer se delajo, dozidavajo ceste in prelaga jo klanci? V Črnomlju zidajo nov most, ki bo nekaj posebnega v Belo-krajini, z gradbo železnice se ima v kratkem pričeti itd., in da je vse to sad delavnosti poslancev, deželnega "odbora in zbora kranjskega, kjer ima večino slovenska ljudska stranka, ki je še le 2 leti na krmilu — ali vsega tega ne vidiš. Dol z liberalno krinko, pa boš vedel to in še več — kaj store kler. poslanci za narod. Ti pa hočeš, da bi ljudje volili liberalca G., ki je pristaš tiste lenuharske stranke, katere najvažnejše delo je bila zveza z Nemci, našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki in ki se brati s socijalnimi demokrati, katerih vsa politika obstoji v samem zabavljanju čez "vero in pope". Omenja tudi točo, ki je padala po metliški okolici 18. maja. Pri tem modruje tako, da se njegovi liberalni rožički še bolj pokažejo. Ne veruje sicer, da popi točo delajo, a spominja se, da dokler je bil st. župnik Sch. na Radov., "ni nikdar (!) toča padala". Zanimivo bi bilo slišati od Rupca, v kaki zvezi da je bil po njegovi misli st. župnik Sch. s tem dogodkom. Da si babjeverec, tega ne moreni verjeti, a zdi se mi, da se te že lovi ta bolezen, ker kot liberalec si še v večji nevarnosti. Ali pa, dr. Rupee, nimaš ti § tem namigavanjem le namen malo ljudstvo na "pope" nahujskati, ko je ravno prilika-za to? Sicer bi si ne upal s takimi "budalostmi med pametne ljudi. Pa veste, kaj mu tiči še v želodcu? Tudi dokler ni bilo toliko dekl. M. družb, ni v Draščičih tolklo; sedaj pa pa čim več je tega, tem bolj tolče. Bravo! Pa smo vkup! Sem rekel, da bo mož vendarle povedal, "kdo točo dela": Dekl. M. družba torej. Kako pa, da samo dekliške? E saj pove, da je prej včasih zahajal v sosedno vas, kjer so dekleta predla do polnoči..." sedaj pa več ne hodi... Da, da, toča te je potolkla, dr. Rupee! Za "popi", dekl. M. družbami, liberalci in škrici, ki le k 8. maši hodijo (?), pride pa na vrsto — veste kaj? — sam Bog. "Morda jih pa Bog tako tepe (torej vendarle Bog!), ker jih tako ljubi," piše Rupee. Veš kaj? To je pa naravnost grdo od tebe, norčevati se iz Boga v tako poštenem, za pametne in verne rojake pisanem listu, kakor je A. S. Konečno te vprašamo: Zakaj nisi tega izrodka svojih liberalno-kislih možgan priobčil v "Narodu" ali "Jutru", saj je tako modrovanje kot nalašč za take liste? Malo ponorčevati se iz Boga in njegovih naredb, zabavljati čez "pope", Marij, družbe in take reči — ali ni to vsakdanja, naj prijetnejša hrana teh listov? Ti te bi bili brez-dvomno bolj veseli, kakor pa pametni in verni Amerikanski Slovenci, katere srčno pozdravljam ter želim, da bi jih nikdar ne motili taki preroki kot je metliški — Rupee. N... EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VESTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lavvmlale Ave. - CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ (Nadaljevanje s 6. strani.) jem. Toda nikar se ne bojte, jaz vas ne bom pozabil. Vzemite to pobotnico, nate! — Čemu mi bo vaša pobotnica? Kaj pa naj ž njo počnem? — Vzemite, vzemite, — sili on. — Če pa nočete, je pa tudi dobro. Zdaj pa z Bogom! Jaz sem, da resnico povem, že jezik brusil, da bi mu jih povedal nekaj gor-kih, toda on se je obrnil in hajdi nazaj v hišo. Midva ostaneva, kakor z vodo polita. Dalje pa, kaj storiti? Vzameva metle, ter greva na trg, da bi jih vsaj nekaj razprodala. Približno čez teden me je pa poklical k sebi župan. — Kaj se je zgodilo? J— mislim si. Pridem, župan se pa smeji in reče: — No, oče Panjko, za vas imam pa dobre novice. — Kakšne dobre novice? — rečem in se čudim. — Poglejte kakšne! — ter vzame v roke papir, ravno isti, katerega mi je takrat ponujal dotični gospod, ga razgrne pred mano, ter prične čitati nekaj, da nisem razumel niti besedice, razven svojega imena. Compagnije v Generale $ Transalani FRANCOSKA PROGA *. una mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek Pier 57 North River foot 15th St., New York City. ilavni zastop na 19 State St., N. Y Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., CH» Tank Medosh, agent; 9478 Fwing Ave., So. Chicago, 111. A. C. JanW" .gent; 2127 Archer Ave., Chicago. Ill Paul Starič, agent, 110 Soutk St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111. Popolnoma varno naložen, denar -JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre stujejo po 434 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Noven mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJ/ — Kaj pa pravi ta papir? — vprašam. — Pravi, da ste vi, oče, velik bogataš, po sto metel prodajate na teden, denarja grebete z lopato, ter nam vele, naj vam nastavimo tole pijavko. 1— Kakšno pijavko? — vprašam in ne verujem svojim očem. — Davek, očka. — Davek? Kaj, kakšen davek? Za koga? — Ej, striček! Ne delaj se, kakor bi bil gluh, ko ti vendar vse nič ne pomore. Ta papir ni zame, ampak zate. Plačati moraš poleg hišnega še pn-dobninskega davka po 15 goldinarjev na leto. — Po petnajst goldinarjev na leto? Moj Bog! Zakaj pa? — Za metle! Slišiš, gospod davčni komisar je to zapisal na tale papir, češ, da prodaš po sto metel na teden. Jaz sem stal, kakor tisti svetnik, sv., Simon Stolpnik, ki je stal 50 let na enem mestu na nekem stolpu. Kakor, da bi se najedel čmerike. — Gospod župan, — rečem počasi, — jaz ne bom plačal. — Moraš! — Pa v