Leto LXXL It. 17. LfaMJana, 22. |tj—gfa tfji Cena Din 1*— l^oaja v»aji o«uq popotana, izvzemat oeOelje is prezniKe — ineerau ao dU patu vrat e u\r a> do im, vrat a uto c 30 oa IOO đo aOO vrat a uu> a. vecp inserau peut vrsta Dtn 4.—. Popust po 2« oru. ineeratnl davek posebej — »Slovenski Narod« vella mesečne v JugoaiaviB Lnn IX—. aa inozemstvo Din 2&.—. Rok o pun te ne vračajo. UREDNIŠTVO CN UPRAVMSTVO LJUBLJANA, KnaJljeva olftca Stav. 6 Telefon: 31-22, 31-25, 81-24. 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon it_ 28 — CELJU, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon 6L 65; podružnica uprave: Kocenova ni. 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v LJubljani št, 10.351 Izreden dogodek ▼ francoski zbornici: Soglasna zaupnica Chautcmpsovi vladi Potlanska zbornica |c t vsemi proti enemu glasu odobrila program, ki ga je v svoji deklaraciji orisal Chautemps in izrazila njegovi vladi zaupnico z nepričakovano večino Far- - 22 jsn. br Chautomp- ova vlada se je včeraj popoldne predstavila poslana*" zborntci in senata. Proti pričakovanju je ^ iada * «vofo de* akcijo do:cgU uređen sspssi V *enaru »p:oh ni bilo nobene debate. ▼ poslanski zbornici pa »o /rezili vladi skoraj soglasno zaupanje. Sprva hladni sprejem Cbautemp&a se je med čitanjem deklaracije vedno bo!j stopnjeval je doživel Chautemps ns koncu ovacije zbom:ce Deklaracija, ki 10 je v poli zbornic* prečita! Chautemps sam, pa podpredsednik vlade Daladier. se 2?asi: Deklaracija vlade Vlada, fc se vam predstavlja je bila sestavljena, da napravi konec politični krizi, 3*ere dolgotrajnost in zmedenost. M )o Je povzročila, daje povod za resno razmišljanje Kriza prejšnje vlade je nastala zaradi težkoč da se upravičene zahteve Širokih ljudskih slojev spravijo v sklad z Imperativnimi Interesi naroda in d rta ve Analiza teh vzrokov narekuje stališče m program nove vlade Za francosko demokracijo ni vprašanja o tem da bi zatajila svojo preteklost, opustila svoja načela In se odrekla svojim upom Ljudska fronta. Id se ie spontano porodila Iz demokratskega instinkta takoj po krvavih incidentih. Id so ogrožali republikanski režim, ki je tako globoko ukoreninjen v vseh slojih naroda je globoko zvesta volji naroda in ima dvojni pomen odločno voljo za obrambo republike in gorečo željo po socialni pravičnosti Oba ta cilja t mata tudi danes svojo polno vrednoet Zločinski puakiMf, Id so se pojavili v zadnjem časti- kažejo, da obsojanja vredni duh sovraštva Se ni razorožen in poražen n da ta nevarnost Se ni izginila Vlada je trdno odločena izvajati proti krivca TT". zakone z vso strogostjo Proti vsem neredom, vsem zarotam In početju raznih tujcev mora odločno tzvaianje republikan- «k iti zakonov zajamčiti javni mir ter neod-!n varnost domovine Istočasno je dokazat: delovnim slojem, da jim je zakonito zajamčena svoboda dela In da ne bodo z ničemer okrašene socialne prido-t»itve. ki so si jih pridobili po zakoniti poti. Ke da bi izprernenil! že Izvedene reforme, je treba zagotoviti njihovo Izvajanje v nacionalnem življenju in brez strahu nadaljevati pot demokratskega napredka s čim širšim pristankom naroda ter s čim večjimi t 7a ohranitev reda in miru Ureditev odnosa j ev med delodajalci in delojemalci V tem smislu bo vlada že prihodnji torek T -odložila parlamentu pomemben zakoniti načrt o ureditvi odnosajev med deloma al d in delojemalci, ki bo istočasno zapeta*1 -poštovanje zakonitih pravic podjetij n pravic delavcev do varnosti In do-5*o'^-.5tva njihovega dela Ta načrt naj omoeočj posredovanje v neizogibnih delovnih sporih in pospeši njihovo ureditev, čeprav bi kljub našemu prizadevanju prišlo do stavk Vlada je odločena zahtevati od vseh državljanov, delodajalcev In delavcev spoštovanje pogodb, zakonov in javnega reda V tem pogledu ne bo postopala drueače kakor po načelih socialne pravice, ki da-e'o vsakemu državljanu potrebna poroštva Vlada bo tudi v kratkem izdelala načrt rakona. ki ga že pripravlja, da dobe učinkovito odškodnino vsi oni. ki jih je prehitela starost in ki v boju za svoj ob- -,nfk lahko računajo edino na pomoč družbe Finančna politika Naposled bodo proučene v parlamentu rjzne f: n^nčne možnosti naroda in mno-:lr.e r^iorme, o katerih je bilo več--:"at en vira zlasti, v kolikor se nanašajo na »-.-a n* politični rezom v Alžiru, na Sofesfcc rrfornie in na reforme, ki naj dajo rjšćito našemu kmetu. Republikanska vlada ima danes bolj kakor kdajkoli veliko dolžnost, da brez obotavljanja skrbi za r.avarovanje trajnih Interesov naroda. Soma finančna politika je prvo jamstvo ne samo za neodvisnost republikanskega režima, marveč tudi za varnost države. Zato se vlada formalno zavezuje, da hoče s podporo parlamenta nadaljevati politiko proračunskega ravnotežja in obrambe narodne valute v okviru devizne svobode in trojnega valutnega dogovora, ki nas veže z velikima anglosaškima demokracijama. Boj proti brezposelnosti Prav tako smatra vlada za eno Izmed glavnih svojih nalog boj proti brezposelnosti- Zato bo osnovana posebna anketna komisija ki naj pospeši ritem proizvodnje in zviša življenjski standard, da odpravi boleče naraščanje nezaposlenosti tn zniža vznemirljivi primanjkljaj trgovinske nilan- Nadaljevanje dosedanje zunanje politike Kontinuiteta dela a prejšnjimi vladami, ki bo bistvena odlika te vlade se bo prav tako izražala v nadaljevanju dosedanje zunanje politike, ki jo je poslanska zbornica kot predstavnik razpoloženje vsega naroda, že ponovno odobrila. Zunanja politika Francije temelji na zvestobi do Društva narodov, ki potrjuje enakopravnost narodov v trajnem in svobodnem sodelovanju in ki je in ostaja kljub raznim oviram in težkočam najboljše poroštvo svetovnega miru. Vlada se ne bo strašila nobenega truda, da utrdi zaupanje ln voljo ns rodov, ki so ostali zvesti Društvu narodov Vlada smatra obenem za svojo dolžnost, da spravi v sklad stalna načela Društva narodov z vsakdanjimi težkoča-mi. da se tako napravi konec oboroževalnemu tekmovanju, ki vodi narode v gospodarski polom in v vojno Dokler se to ne zgodi, vidi vlada najboljše jamstvo za varnost Francije v dobro organizirani in močni narodni obrambi Skrbeli bomo da se z metodično organizacijo poglobi razmerje med vsemi tremi obrambnimi mini strstvi ter poveča avtoriteta predsednika vlade in ministra za narodno obrambo, da se doseže popolna koordinacija vseh elementov francoske varnosti. Zvesta skupnemu idealu, ki veže Francijo z velikimi demokracijami zlasti pa popolnemu zavezništvu z Anglijo, in zvesta zavezništvom in tradicionalnim prijateljstvom, je vlada odločena, da ohrani in spoStuje v-5k» pakte, ki jo vežejo s prijateljskimi narodi, ima Francija odkrl-Osr-Cno voljo, da razvije ln ohrani z vsemi državami normalr.e in mlro. ;-itme ^ir-sb1" Kekor doslej hoče Franciii tudi v bodoee MM ^*edn-> in povsod v službi miru Za socialno in gospodarsko obnovo Da izvršimo ta program, je naša dolžnost, da ne ostanemo gluhi za klic naroda, marveč, da tudi v najtežjih okoliščinah prevzamemo težko nalogo, ki nam je pripadla. Ta program je brez dvoma v skladu z veliko večino francoskega naroda in je tudi pred kratkim našel odmev v plemenitem apelu zveze bivših bojevnikov. Obžalujem da ni bilo mogoče sestaviti vlade na širši podlagi. Ker se tudi drugi poskusi, ki so bili v čast vsem, ki so se izločili, niso posrečili, je tem bolj naša dolžnost, da se z vso resnostjo oprimemo dela, želim, da bi pod avtoriteto parlamenta v vsej državi hrabro pristopili k izvajanju programa socialne in gospodarske obnove, da bd se razvilo razpoloženje za delo v prostovoljni disciplini in državljanski slogi. Pri vsem tem hočemo med resnimi in plemenitimi idejami zasejanimi v tem kratkem a pomembnem razdobju narodnega aivi^enja ohraniti globoki občutek. ;a ;e imperativna potreba, da apeliramo na veliki patriotski instinkt Francozov, ia zajErotovimc zmago nacionalnim interesom ne s slepim odporom pred potrebnim napredkom, temveč z zaupanja polnim pristankom na nepremagljivi razvoj k novemu sistemu socialne pravice. Pozivam ves narod? naj se zaveda resničnih nevarnosti, ki mu groze ter zbere in pokaže vso svojo moč tn nepremagljivo voljo, ki mu Je lastna, da te nevarnosti premaga. Debata v poslanski zbor Po preci tanj a deklaracije je bil sogii sprejet predlog Chautc m psa, da se naj razpravlja samo o interpelacijah, ki se nanašajo ns politiko vlade. Debata je trajala blizu do polnoči in je potekla mirno in stvarno. Vsi govorniki iz vladnega m opozicijskega tabora so stvarno komentirali deklaracijo vlade tn noben govornik ni zašel na strankarsko polje, tako da je bila vsa debata ns akademski višini Ob zaključku debate je bil kratek odmor, da bi mogle posamezne frakcije sklepati o svojem stališču. Levičarske skupine so imele skupen posvet, oa katerem je bil soglasno odobre predlog radikalnih socialistov, Id izreka vladi zaupnico in ji zagotavlja podporo pooUnskc zbornice. Ta predlog so podpira:! tudi komunisti. Enako resolucijo so sprejele tudi desničarske skupine. Pri glasovanju je bila nsto izrečena vladi zaupnica z vsemi proti enemu glasu. Proti je glasoval samo poslanec Bergerv, ki je izjavil, da glasuje proti vladi iz načelnih razlogov, da pa se sicer strinja z vladnim programom. Izredni uspeh, ki ga je doživela Chautempsova vlada, je napravil v javnosti najboljši vtis in splošno pričakujejo, da bo prišlo sedai do skladnega sodelovanja med vsemi skupinami, da se izvede vladni program, kakor ga je orisal Chautemps v svoji deklaraciji V senatu brez debate V senatu >n vladno deklaraciio poskušali z živahnim zanimanjem Odstavek deklaracije o ukrepih proti osebam, ki kujejo zarote proti državni varnost:, je levica živahno pozdravila Nato je ves senat s ploskanjem pozdravil izjavo o ohranitvi proračunskega ravnovesja in obrambi nacional- ne valute v okviru tristranskega dogovora. Posebno toplo so senatorji pozdravili tisti del deklaracije, v katerem naglasa vlada, da bo skušala narodno obrambo še okrepiti Poziv na narod, & katerim se deklaracija končuie. so živahno pozdravili na desnici, v centru in na levici. Po prečitanju vladne deklaracije m bilo nobene razprave. Prihodnja seja senata bo v torek ob 15. Odpor Kitajcev narašča Kitajske armade so prešle v ofenzivo in hudo pritiskajo na Japonce Šanghai, 22. jan. br. Kitajski armadi, ki se bojuje na fronti zapadno od Šanghaja, se je včera; posrečilo zavzeti Vuhu. ki predstavlja strategično izred~»o važno postojanko Japonskim ćetam na tem odseku grozi sedaj obkolite v in popoln poraz. Japonci so z veliko naglico poslali iz Nankin-ga na pomoč 30.000 vo.iakov. Ta uspeh Kitajcev jc Japonce -"zelo presenetil, ker so že mislili, da ie kitajska armada v razsulu ter da ne more več nuditi resnega odpora. Sedaj pa se je izkazalo, da so Kitajci po reorganizaciji svoje vojske prešli v ofenzivo in bodo morali Japonci napeti vse sile, če hoće jo obdržati svoje postojanke. Tudi na severni fronti Kitajci napredujejo in izvajajo hud pritisk na japonske posto-i-inke, ki so vedno bolj v nevarnosti. Japonci trde. da so dobili Kitajci docela novo opremo ter da razpolagajo zlasti z odličnim topništvom. Novi dalcko>tre!ni kitajski topovi predstavljajo za Japonec pravo presenečenje in so proti njim brez moći. Vrhu tega se razvija v /alediu japonskih ćet dobro organizirana gverilska vojna Noben japonski transport ni varen pred nenadnimi napadi. Včeraj so kitaiski četniki pognali v zrak tri velika japonska municij-ska skladišča. Republikanci bombardirali Salantanco Maščevanje za bombardiranje Valencije ia Barcelone Salamanca, 22. jan. VLadm eskadrilji se je kljub snežnemu metežu posrečilo prileteti nad SaUmanco, kjer je i/ višine 4000 m vrgla kakih 20 bomb na mesto. Bombe niso zadele nobeno vojaško stavbo. 10 oseb je ubitih, 34 ranjenih. To je biio maščevanje za bombardiranje Barcelone in Valencije. Angleškemu diplomatskemu agentu se je z njegovim osebjem posrečilo rešiti si življenje s skokom z okna hotela, ki so ga republikanska letala bombardirala. Salamanca. 22. jan. Na teruelskem bojišču se je nacionalističnim četam posrečilo izboljšati neke postojanke v sprednjih črtah, tako da so sedaj prispele do reke Aliambre. Prehodi čez reko pri Villalbi Rahi in Torti Hadi so sedaj pod ognjem racionalnih topov Nacionalisti so pri včerajšnjih bojih ujeli več vojakov in zaplenili večjo količine pu^k in strojnic. Barcelona. 22. jan. Obrambno ministrstvo objavlja: Bitka na teruelskem bojišču traja dalje Vladne čete so odbile vse sovražne napade in so ostale vse postolanke ne-izpremenjene. Nacionalni letalci sc- večkrat streljali s strojnicami na pot^o.anke vladnih čet. Na ostalih bojiščih ni nobenega pomembnejšega dogodka Henlein bi rad vstopil v vlado Prikrita ponudba za sodelovanje z vlado Praga, 22. jan. br. Veliko pozornost in mnogo komentarjev v političnih krogih je zbudil govor, ki ga je irad poslanec sudet-sko nemške stranke Bohler na nekem shodu v Kunwaldu. Na javnem zborovanju sude tako nemške stranke je naglasil, da Henlein in njegova skupina nista proti češkoslovaški republiki, marveč se borita samo proti sedanjemu režimu, ki da zapostavlja češke Nemce. Henlein in njegova stranka smatra za svoj končni cilj, da vstopi v vlado in da tako z najvišjega mesta pomaga upravljati državo, ki jo smatrajo tudi češki Nemci za svojo domov.no. V političnih krogih sodijo, da gre /a prikrito ponudbo Henleina vladi. Henlein uvide-va, da je s svojo taktiko zavozil ter ne more ne naprej, ne nazaj. Vladna politika napram nemški manjšini pridobiva med Nemci samimi vedno več pristašev in Henlein čuti, da je njegova slava v zatonu. Zato si skuša pravočasno pripraviti umik in bi seveda najraje zlezel pod okrilje vlade. L Temina Jenko J 80 lat je v*eznj ob 14. na Jurčičevem trgu S gospa Tereama J« ko, vdova po adrsvvzriku. Zadela Jo je kap. Ljubljana po njenem kultnnam sti pa po njenem andetovaisju pel rasnih karitativnih org sni sari jah Pokojnica > bala ena prvih nasssnaaa aa veaaInvanskn ja potovala v ftasajo, kjer se je naučila ruščine, ki jo je govorila kakor svoj rodni jezik. Takrat je vzljubila bratski slovarski narod ln mu ostala zvesta do smrti. Med vojno so jo zaradi njenega ruaofisstva avstrijske oblasti gledale precej postrani tn je mnogo pretrpela. A ko so po boljaeviskl revoluciji prisu k nam številni ruski umigranti, se je sesalna takoj zavzela za nje m kolikor je bOo pač v njeni moči sku-aajsati gorje. Bila je predsednica Rdela aa ruske emigrante ki v znak sa njeno pozrtvovaJnost jo je tukajšnja maka kolonija izvolila za častno f^trrfr*** pea/;a* v številki 56. dne 21. t. m. dobesedno to-Ie: »Povedati ie v štev. 54., kako so na Silvestrovo z nožem zahrbtno napadli in nevarno ranili naraščajnika Šimen-fca, ki je bil navzoč pri sitvestrovanfu v hiši brafa Petra Cveka. Sedaj je priSel na vrsto brat Cvetko sam. To se je zgodilo dne 7. t. m. Zvečer tega dne je hotel k svojemu bratrancu v bližnje BuJtovce. Odpeljati se je nameraval s kolesom, ki ga je čakalo pred njegovo hišo. A preden je sedel na fco/o, so mu ga »prijatelji« polomili in razrezati gumo, da je moral v Bukovce pes. Ko se je ponoči vračal domov, sta ga dohitela dva razbojnika, ki sta ga obklala, da je brat Cvetko ranjen obležal na cesti. Ko so ga našli, so ga morali spraviti v bolnico. Brat Peter Cvetko je knjižničar sokolske čete pri Sv. Marku. V istih Bukovcih so lani meseca aprila do smrti pobili brata Zelenika, člana iste čete. Tudi to smo že povedali, da so ves in\*entar te čete vrgli Iz šolskih prostorov So-U Bolgari Slovani T Slovanska zavesf, misel slo\'anske vzajemnosti ni prav nič po volji sovražnikom slovanskih narodov. Razumljivo je to. Slovanski narodi edini m složni med sabo, slovanske države v bratski ljubezni in prijateljstvu trdo povezane med sabo, to bi predstavljalo tako silo in moč, da bi si sovražniki dobro premislili, predno bi se drznili nastopiti proti kateremukoli izmed slovanske rodbine. Zato so neprestano na delu, da s spletkami 7 ase je jo v slovanski obitelji seme razdora in nesloge. V tem poslu so mojstri. Med svetovno vojno so Bolgarom dokazovali, da niso Slovani, marveč Mongoli, Turanci, torej ne brati Rusov in Srbov, marveč bratje Madžarov in Turkov. Sedaj sepečejo Hrvatom, da tudi oni prav in prav niso slovanskega rodu, marveč germanskega — gotefcega pokolenja Razmerje med Poljaki in Čehi zastrupljajo s tem., da brez sence kakšnih dokazov trde, da se je v bitki pri Grunewaldu Žižka od TroC-nova ponudil s svojimi bojevniki najprej nemškim vitezom in da se je pridružil poljski vojski šele, ko so Nemci odklonili njegovo službo. Vse te spletke učinkujejo, ker se med Slovani vedno najdejo naivni ljudje, ki jim nasedajo, pa tudi propalice, ki proti plačilu stopajo v tujo službo z nalogo, da zastrupljajo odnošaje med poedinimi slovanskimi narodi. Je to žalostno, a žal tudi resnično. V tem oziru imamo polno primerov v preteklosti in v sedanjosti. Tako je na primer nedavno izšla v Nemčiji narodopisna mapa, na kateri so Bolgari označeni ne kot Slovani, marveč kot čistokrvni — Mongoli. Takoj so se našli na Bolgarskem ljudje, ki so pograbili to v ničemer osnovano teorijo in jeli oznanjevati, da so Bolgari Turanci in ne Štovani. Ti ljudje pripadajo baje onim zmedencem, ki hočejo tudi Bolgarijo osrečiti z nacizmom. Proti tem bedastim poskusom ločiti Bolgare od ostalih Slovanov, pa je nastopila kot en mož vsa bolgarska javnost. Pred kratkim je izšel poseben zbornik, v katerem se 60 znanstvenikov in kulturnih delavcev z vso odločnostjo izreka proti teoriji, da bi bili Bolgari Turanci, in ugotavlja, da so bili, »o in bodo Bolgari Slovani, kakršni so po krvi, jeziku in po veri. Nedavno so imeli na vseučilišču v Sofiji skupščino bolgarski prirodoslovci. Tudi ti so obširno razpravljali o rasni pripadnosti bolgarskega naroda. Najbolj zanimiva so bila izvajanja vseučiliške-ga profesorja Metoda Popova, bivšega bolgarskega poslanika v Berlinu. Ostro je nastopil proii rasizmu in poudarjal, da so vsa znanstvena raziskovanja dokazala, da v Evropi sploh ni nobene, absolutno čiste rase. Naglašal je, da je treba že enkrat znanstveno neovržno dognati rasno pripadnost bolgarskega naroda, da se s tem napravi enkrat za vselej konec malo častnim prizorom, da se Bolgari, ki prihajajo v Pešto, objemajo z Madžari kot bratje, ako pa pridejo na Češkoslovaško ali Poljsko, pa s Čehi in Poljaki. Prof. Popov jc izjavil, da posveča temu vprašanju vso svojo pozornost biološki institut sofijskega vseučilišča, in napovedal, da izda ta institut v najkrajšem času rezultate svojih raziskavanj, ki bodo nepobitno dokazali, da so Bolgari čistokrvni Slovani s popolnoma neznatno tu-ransko primesjo. — Vsa bolgarska javnost nastopa, kakor je razvidno, z vso odločnostjo proti podtikanju, da bi Bolgari ne bili pristni Slovani. Zato se moramo naravnost Čuditi, da doslej med Hrvati ni še nihče nastopil proti temu, da je predsednik »Matice Hrvatske« prof, Filip Lukas sam proglasil v svojem oficietnem svojstvu, da so Hrvatom mnogo bližji južni Nemci, Bavarci, kakor pa sosedni Slovenci, bratje po krvi, jeziku in verif AH so res Hrvatje Goti? Ali Je tega naziranja tudi hrvatska javnost? Sorzna poročila, Curv\ 22. jan. Beograd 10, Pariz 14325, London 21.63125, Newyork 432.75, Bruselj 73.125, Milan 22.775, Amsterdam 241.125, Berlin 17425, Dunaj 81.10, Praga 15.20, Varšava 82, Bukarešta 325. »SLOVENSKI NAROD«, Mtate, U. »mar* B**. 17 Zadnja iz rodu TauKererjev KINO IDEAL g^^^Vg^gfg Wa veselem Dunaju JUTRI V NEDELJO OB 16-, 1T„ lft. IX *X15 URI F«t & Patacbo« YtUa» OtOk Sltt€llcl LiubJjana, %%. jUKL&fjt* Plemeniti rod Tauffererjsv aa Teuffrerjev, kakor §o veokra* o***M. se je v reformaciji is Au«**burga praitil e nafto deseto ter od L 1575. pripada h kranjskim letekrrm sta-aorom U 1 164f. ie Mihael kupil gmd Turen * Vlloji mri ter ima družina turit •vo] pJemMk? predikat do oiegovecD nemškem -aceoj Weichse!bacii. Kot kraniski deieiani so Tauffererii od L 1(187. baroni ia res 6a# lastniki svojega rodnega eradu, kjer -lana* leži oa mrtvsJtkeni odru zadaja las*niča is teea rod-; ?o*oa Rezanja baro. aiea pL OMeJll. roj. haronlea Tauffsrer. Sjen bratec, ki )e umri že v otroških letin* je bii sadn*! Taofferer. s pokojno ie pa rod barona Tauffererja irumri tudi v feneki H- Baroni T*m*feeerji so ■ rento ara? ti; n\H dete : te redi storemkamn a a rodu. Deželni stanovi so jim v iobi turskih napa o v zaupali odgovorno službo lena mT?ari?v vojaške erenice, odUkovslf so se pa tnal v dru-trih s'fvfbah. Zadnv opat k^tanVeviiki in sa4nfc ooat stiski sta hiVi Taufferer-a in oba sta §e ravzttnal« za slovensko V\1o. rVaoc. ooat e*i%i *e preval katekizem *er x s*n jezuitom Inoroo^cm Tauff**rerjem fnada med na jvafn eo*rr*dn'ke o. Marica P oblin a ter Knmerdeja Z 'olnvrna slovenskega tlovstvs Franca in fnoe ooa hvi>fno prideva med s'ovenake p'eooroditelje. sa i ja br] fnorenc tudi ^ao prerojene Aca^emine ope^oaor-ara Popolnoma pozabljeno > na v Avstriji moralo ostati azte mlaj^ra Saifrid > bar na TaofTereria. ker je bil kot Nano eotiov fff> naralsrabni oodpo'kovrriik r n Puna^n ?4. aaa^ika " 79**- ra^-adi reVi^daie ohe^n. Vem4Vi zeodo vinern ss imenujejo irenal-ne«*3 pustolovca vendar se na *e krat pve-aatae mine rjovrr***uje,k> če ta nesrečni rao* vertdar >c n' H - ir*v:i v>e*:k"»ea wro-ior^k nom »»na. Ro-ieo je bi) 17&0. v Lju^ljan-i ter nerojen v dunajakem Tererijenn nato )e Da aadaneoi fmadeuTč* ki je znal sloveneki. hrv2*»ki- nem*ki fran<*oeki. lacinekl rtali-.Jan^k: in amHe^ki jezik. po**a) avetrfmki oficir. S 94 leti te bil ie stotnik te se fe oženil brei potraJaiaga dovoljenja. Bil *e re poveljnik ce*e pri 2. t«»kfm granica rs k ero TM>!ka to ted*' je UAoovaJ or^aAlci naČr- u izvoz Krvatskeea lesa Do Donavi v ("'m o ■or>a in CarisTad ter o tor dalje v F ranci to- Rosi jo ioirml ia n oprctO vojjike siu- Šbe Ko i« ooouivals po Koipi ia mvi ter Donavi prva ladji i lee»n> v <*an*Tad. ja izdal pttaebeo zemi«v«l V kratkHni te bila v ajeeovi «JnZbi cela fiocla- toda a-»i«*- ci Je oktooma) podjetje pr.i!o v k »okuri. ia ie bil >ruiljen kot oficir kvitir^ti Hkratu ja una3 aa Do4poJkuvn:*3u čin kc mu je astasaarsaJ knez Pke. PreeaajaJi so fa apoiki in &e boj intr. franije. Prezirali so njecov imm plsvsju0i ba■ enj tn oaravno. ia eo mu p^ei^** ' «-e»n?7arati dobro vol j*ke e>r«! Kot os^rb-eek >»^#eT cri>!a Bj*tth\ anr*j &- Hrvai-akerri se te ta#i*ekuliral pri dobavi sena aa vojsko ia spet zadoiZil. L 17W »na p amrl Se fdu** ki Je ssl t« na vojn* akademiji ▼ Dun**kem \'ov#m ui*«ta_ čeprav ao mu vpii voi orijateln* oomiffaiL je L 17°0 po-beenii v B>De*ke kier K « r> tirni**1 rn pnslsnikottt poeaja' zaradi dobav^ Icma-Morai tt* aoet oa Dueai n 'u to are* i rali. Z r^renoBL da se vrne k sodni razora vi. aa je resi! ii zapora to j a itavdu-TK* pritMap zvaoooske revoluoife je ce.o na dun»»keai Gd u ; J- a - '> hsasSS IstJjZ Sa rt-v-o. ktcijl ime nova: polici ak i upor za »Ra^til-lo«, ki bi jo takoj poo*a£*2 ooHrat; ter Du. aa^ancKn tura] z re*.o*ucijo v provinci TJmnknil se ie a**et oa Hrva*ako žara, i io-baT laaa za Španijo- narv^VI ie pa vendar moral heist: sr-n* v Rr^r*ke r*"ez meio <*> ara Domatrall ohmcjir5 uradniki, k* jc ime i aved ajrsji pri«*ci:*v sej so biTf pre; S*u»b m+xti oiccovetmi poknfn«nu oč+tu V Ben^*kah se ie Ssjfrid javil fran^^k-mn naaaiBiku te bfl sorei** ko* ^-•r^:*tsHn' e*o*ntt v fran^oako vojsko. f>ror*Aen1 sovražnik A«M}e |> na nravi. UO^-o^n naCr* ra odot v j»»-»-o^k)vtn*k h *»- selab ia aa ooalsl v Parfz Podrobno ie orri aal Dokraitea al prav ta načrt le na prt no. z2*:- v^potran eoreie' v §voi koncept ntr* •kak areviac. Zffoakm&erjf saeer lu—i jo da saj bi bB ta končan« nasjravil Oo-baast toia aasavo je bolj vsrjetao. da je Ns4*OvSon rpusuvaj Taiiflerarfeva pra>il ^e. aeco da bi bil prosil za svat ainirtjaaefja tajnama! Napoalsd se bo pad arena ejranri-eati aaj je nacrt v arhivu v Parim, te do-anati kdo ia hti pravi ianfal tvsjrac Ilirije! V Ta uffere rfm vetu aadrta so aasaraE podrobno orisane kadi razmere in kraj! Dalmacije ia Istre. Sam se je nonadil. da ajre v iuiro-t*k>van.%ke detale Offjanizirat anor. a Francija te-laj al mori a nikakor zbrati za ko veliko podjetje potrebnih 3 milijonov Baron Tsufferer je postal 1735 aaasstaassssjaj pol-kovnHc in poveljnik iu;s9tevaas cik sksaro" voljcev, ki tfh je rMral tn organi iti al ' Sveti. V Genovi so mu. biU dodeljen" se 'Vnre podobne čete te vojne ladja, da je Taufferer a avojtsm Juroslnvani na mah postal strah Avstrijcev, toliko jim ie napravil 53cod« s svojimi predrznimi napadi. Zavzel te Vottr! te oklenil avrstrljaka ak\adWa Hkrati na nekem« Tmai Frar»r-»k* ^er^eral ^*h**»*eT ee 4e na vso Sanji zavrel da bi ca zamenia! kot vo in etra nVet nTca, Toda že y> nri^eia tu-,: ^in'om«-'* «»ka poir^ i*n *a m«M Avo plemstva *r ^^'"-nho nremof^nls ter us smrt na v!s l?«-ah. In zadnja rz rodu Tauffererjev «n» ie pred leti iehte izročila nacrt bitke za trdnjavo pori oa Renu. naj nad sto let skrbno akritr retikv-ijo vid'io na Flimki raanavi ▼ Marod-nem domu ?ran ča*»tir Napoleonov e.ra ne^naneira ;unaka nod stebrom Njegove Ilirije. Videli ao Sa.ifridov na^n. ie«) pa Pri odkrit in spomenik;! ono znah* -£ *ribsjn; v- črnino ode-te atar^ dama. ko ie oiena pretresena uia oble taval« On na i in ^kala nrah nfliveftjaf* «lo «»-a Napojt-onovcaa iunaka a? bila bar*>nir*a Romali o^i'-no po Df»n.i na svo^e-era n^a*e"n«« **ar*»'Ts *trl/»a Barmilea Rovali ie bila hči L 1799 v Vik nji «*r>ri rohneča det «a1*ika Morir« ba po na Tauffererja in Floren*in<* baronice >^ h^eice* r O*oč>a on Nw-m meern Kmalu tvo s« r^-eeelUi na srrad v vtaaja £to ro :n kmalu te Romali n»J ftesib otrok rw*ala * ' i Januarja I*7* se je nnročTa * mo - nanflnrn ofrriem Kartom harnom ^ot z rra lu Turen nri T,mbl*ari Mnnffn *e r»o-po*ovsla e evorm mlal^m rnof.em ter viiel tudi Dalmacijo Crno iroro in *V*:jn. a v VapoIjTi ie morala oeta*1 ialjf* eaaa ker je i\ An*onn fip^a ■ ,-eo frkori in akozi noeti^n" tnjiro. Ilasasi no*ooisov iz »vnipffa dnevnika rtidi javiU v raznih listih V takih listih, kjer f^iava paMvrka pomeni ž** ^a*^' K^or ie ookoino baron i or noznal in kdor bo či*aJ njen dnevnik jo bo čaa**1 k^>t nravi p^uni^o r!a*e2"a nrm. Tn Imbnrt arce je bilo vedno rK>lno naivedrejSft?a op*im"?mn. ki je vse *labo takot porabilo vs hndr« *akoi od*Ma*(tilo v^e ve**elo lfpo in dobro «i oa zapomnilo za v*»dno V i en* sre^n« fi^o^ofi ia io ie krenila, da se ntk iar ni nr:*oževa1a temve? je ve'no ie ^r*ige to-ksfJls w" hrabrit« -»n*r*e in obnnanp Nien*^ r^ToTinf^lco m'"ti a bA^»da ki n; nT"kd.-r r»V 4or*la 'e Mni kako- KatT->rr V«l*o- isMa ne*m;^vi ?a**^*vne nt^Ve V niei ie ve'ne si ^to son^e in "Telo rao n>no ok^i'«. Ko v ponedelj'* v ^tepanti vse zst>^ ootc**ov f*To*mi<»e^ notožinrKi m**1 nirn.- ro?^ fudi lovorVvo ver'eo z n*o iz-nmrlemn r«vln Tauffereifv in rivisJler skritemu m'ir>ni^n ti na«o <:t-obr>dn* An*e Oaber aamsaujsa sa rod halje. Podobni ■■■tanki se ia vrtita par tat, udeieti ae jih do 100 star. lav. Navadno je aa kak aamnOih kmol kak profesor Baadavaaja. patesa na ie slani ras-eovor. kaa ve«rajiaji ssetaaeV aaavan »neojni tataj« pa sta priate predavat k Ljubljana aro/, g. it. Ssaasto Gocaia ia prof. s*a. Anica Cernajsva. Drugi sagojsi tedaj se bo vršil ataaaoa februarja te so ie doiuFsjna prav kepa, akanaln« predava-nja pedaajankefira zasmija. - Un tanv Kinopoo^nsku v Narodnem domu g. Hvali se je posrečilo dobiti res prvovrsten Hlm: »Pater Vojtah«. Faca jo naj-noveise dalo če^ke produkcije, r^alsal po vsebini, — odličen po rožijt kot so W **tH dosedanji eeski filmi, zadnti med nfmi >Ma-rvSa«. kat«r«a*a amo videli toda v Kranju. Le Skoda, da nemški iund vas preveč isbrje v ljudeh smisel za ras nravo umetnin) '\ da ravno za fti?Ake Tllae vedno dada pren.alo por-ornoati. Velik sloves si je »Pater Voj-teh« pridobil nedavno v LiubljanL kjer je naletel na splošno prizna nje*. Ker je f;*m deski, ker je res dober te obenem najnovejše produkcije, priporočamo vsem. da si Tn ogledajo. Predstave so ie danes in jutri. Koncert Karla y. Baltza LJubljana, 23. januarja Na vabilo društva Glasben? Akademije je snoCi koneertiral v veliki dvorani Filhar-monlene družbe mladi dunajski violinist Kari v. Baltz. Predstavil se ie z dokaj obsežnim ia mnogo zahteva ločim sporedom \4\ aieer r V?racinijovo sonato v s-molu Ba- rhovr) Chraronno. Mozartov*m Koncertom v a-duru. ^nkom in SchubeHom. ki mu pa ni bil toliko dorasel, da bi nas mogel popolnoma rjrlteirniti in preplati Njegova igra, ki it ne moremo odrekat*' tehnične in muzi kalne fundirano»ti. j» ee vee r»remebka in -la d kobna- Se v«ae preboieea ie fn o Krn en?; navznoter, da hi jo mogli staviti za primer 1obre reproduknie. feprav ji stvarno ni kaj očitati. Konrertant SFovori n -kak dialog g ^voiim instr'jtmentom. zelo fin. kultiviran ivogovor. ki ie morda zanimiv, a is Se vedno namenjen le n termi *amemn in n.feirovi viotini Ko bo ta pogovor, ali bolje eamoso-vor končan (in kateri mlad 51ov^k ne počne t»ffa"?> ko Ko rešenih toliko važnih vprašani. l^o raf^el mlad' violinist govoriti ljudem in Sele takrat bomo zv**deli. k*1o 4e nriv za praT ta Kar*1 v. Baltz. sele takrat nam bo ja^no 'n odločno erovoril. — Seveda Ki se nam mogel koncertant ie seda i pokazati v boli-5i luCi, Če bi ne trlo te nearečne Šablone v -e?ta vijanju sporedov Ta 5aWona 7-ahteva ia Kodi snor-»d sestavljen po možnosti ^tiln muhasto m to se je pokazalo tudi pri tekmi, aaj je bila Kmuka v nedelio kljub sobotnemu južnemu vremenu doka i usodna. Ponoči s* je namreč* veter obrnil in nameatu dežja amo dobili 10 cm suhega pršiča, vrhu tega ee je še zjasnilo, tako da naši smučarji ne pomnijo da bi kdaj v tako krasnem vremanu tekmovali. Cist srak. nebo jasno, prelep razgled na Julijske Alpe. Karavajke in Kamniške planine, ki so «e lesketala v snežnih kristalih, dočim so bile doline eno eamo megleno morje. Vse to je napravilo na naše mlad* smučarje b druge udeležence na Mrzlici nepozaben vtis. Tekmovalo je 10 smučarjev, ki so nastopili p nail.oljži formi Proga ie biia začrtana od vrha Mrzlice v dolgih serpentinah k pobi. ki vodi v Žalec. V najboljšem caau je prijel oa cili znani na« amu^arste prvak g. Pl^vfak. drmei e. PLaninSeJc in tretji g. Gnil-iak Vsi r*> dobili primerna darila, ki pa t*> jih tovariško razdelili med tekmovalce. Vsi udeleženci 6 tekmovalci vred eo bili tako z organizacijo tekme, kakor z vremenskimi priliikami nadva* zadovoljni. Ob koncu januaria ali v začetku februarja pa priredi smuftarski odsek SPD na Mrzlici tradicionalno medklubsko tekmo v slalomu. Ker bo po v»ej priliki dotlej vreme usodno in «se aedanje snežne prilike bistveno ne bodo spremenile, utesrae biti tiote dni plan i nek i dom na Marzlici za vse rx*eetnike in tekmovalce mno^o premajhen. Prav pa je, da naši smučarji in prijatelji bele zimske prirode sedaj, ko je vreme usroimo. pridno izkoriačajo snežne priliike in pridno trenirajo in se utrjujejo ter nado-meJ^Ča;o kar ao v zadnjih slabih ziima>h zamudili. Iz Zagorja — JPopra-veft. Z ozArom na notico iz Za»-gorja *V Međi jo padel tn utonil«, kjer napadate sreski cestni odbor Litija, blagovolite v zaJo>nitern roku na podlagi tl-slcovneg"a zakona priobčiti na Istem mestu sledeči uradni popravek: Oporni zid ob potoku Međr'a v Zagorju je napravil prejSnji cestni odbor in ga je nedovršenoga brez ograje pustil, kier si prejšnji cestni odbor v 4 letib ni znal preskrbeti kredita. Res pa Je sedanji cestni odbor v tej zadevi storil sledeče in to ne glede na opomine dopisnika »Slov Naroda« iz Zagorja, 1. Preskrbe! potrebno odobritev. 2. Preskrbel *x>trebni kredit. 3. Oal napraivi-tl pri podjetniku v Zagorju potrebne betonske stebričke m to dne 16. X. 1937 prt podjetriikii g. Moharhj Juriju, ki jih pa la neznanih vzrokov do danes Se ni dobavil. Potrebna ograja bo v kratkem v resnici postavi -ena, kar p*a bo zasluga, sedanjega cest. odbora, ld mora popravljati površno de!o srvojib pretMcov. Razumljivo mora pa biti vsakemu, da vsaik-a stvar trna. svoj postopek in da se hitro da nai»editi samo figa, za popravljanje napeJt, ld #11 napravijo drugi pa je rx>tretoo nekoliko časa. Načelnik: H. Lebinger. Iz Maribora — Nedelja v gledališču. PopoMne ob 18. uri ponove opereto »Pri treh mladenikah«, zvečer pa Rasbergerjavo opereto »Rdeči nageljni«. — Vlom t kino Union pred sodniki, V8e~ raj Se je pred malim kazanekim sonatom zagovarjal 21 letni posestnikov sin Valter Obenaus zaradi vloma v prostor* kina Unio-na. V noci na 6. avgusta preteklega leta je bilo vlomljeno v kino Union in storilec Je ukradel blagajniearki 700 dati gotovine. Policija ie vlomilca kmalu izsledila v osebi Obanauaa. ki je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora pogojno za dobo 4 lat Državni pravdnik se je proti prerii*1 kazni pritožil. — Starka pod kale tom. Ha vogalu Alek-eandrove in Kopališke ulice je včeraj popoldne neki kolsear povozil 821 etno Antonijo Tersovec, ki je pri padcu dobila zelo nevarne poškodbe na glavi. Kolesar je pobegnil — AH se je laarrnpil? Na taiko zvani Trpet *ik ovi žagi na Planini pri Vuhredu je Žagar Kari JavŠnštk našel v svoji sobi tovariša 661eenega Ivana Trsi ca nartvega. Pojavile ao se govorice, da se je stari Žagar zastrupil. Pri njem so našli pozivnico k sodišču. Vrši se preiskava, ki naj ugotovi vzrok nenadne iagarjsve smrti. _ Svojo leno je po nesreči ustrelil. Pri Sv. Petni ie našel ob Dravi lOletni posestnikov sin Alojz Pžajt samokres, ki ga je izročil avoismu očetu. Ta je orožje v kuhinji pregledoval. Samokres je bil nabit in nenadoma #e je sprožil. Krogla je zadela poleg stoječo 521erno ženo Ano v hrbet in ji ranila pljuča. Pr?peljalr! so jo v bolnico. — Za Zupančičevo 60Ictnieo je Studijska knjižnica v evoji čitalnici priredila razstavo pesnikovih del. prevodov, rokopisov in elrk. Razstava ostane odprta do 29. t. m., vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. nre» v nedeljo 23. t. m. pa samo predpoldne. Vstopnine n?. — Vil. Mariborski teden. Letošnji posvetovalni «e-tanek vseh gospodarskih in kulturnih Rnfteffev mariborskega okrožja v vvrhn dogovora na ! Ljudje ne morejo dovolj prehvaliti naflnas filma ! Po Anzengruberjevem slovitem istoimenskem odrskem delu RANA J ARA V v naslovni vlogi kot župnik, Ludvik Stttaset, 8t«rk, Poja sna- Kirchfeldski župnik Kari Parvla. Frida Rlchard bi drugI člani dunejskeea Burjrtbeatr* meniti mladinski pevski zbor VVIener sangerknanen Predstave danes ob 16., 19 15 tn 2115 uri. jutri v nedeljo ob 11. dopoldne ter ob 15., 17 , 19. ir. 21. uri — Pred prodaja vstopnic dnevno od 11. dopoldne KINO UNION. tel. at-at 111 policijske kronike I LTOlbltana. 22 januarja Živilski trg Lrubliana. 22. januarja Sa trmi je Čedalje več uvožene zelenjave, kliub temo oa ai pri censb nobenih bistvenih eprememb. Ns kmeflk *m ze'en ta dnem trgu *e seveda se pozna, da je zima. Doms-ea zetenjava ie sedai najdražja in posotne izbir« n L ru h Iranske gospodinje upravičeno toaVo aad epiosoo ira$r;nk> Zanimivo je pri mer a ti ewie živil v Beogradu m LjViblja- ni Kakor znano- uživa Beograd sloves najdražega mesta v državi, vendar ne povsem Upravičeno Nekatera Stviln «0 v Ljubljani 1-» eelo draita. n. or ponitains in nekoliko tudi goveje in pralne meso. V sploAnem ao cene živil v Beocradu 'n Ljubljani enake, kar menda ni marsikomu mano. Prejeme tedna, ko je pritiskal občuten mraz. ai bilo naprodaj mnogo krompirja. Krompir fe na J bol i občutljiv za mraz in gospođini* so kupovale po večini pomrznien k-ompir Pa tudi zdaj. ko ni reč posebnega mraza se gosnoiiaje težko za lož* z dobrim krrvrti•'ri**m f"«»prsv je zelenjave precej, gospod in ip ne moreio izbirati k?r b!aj?o ni na l^pSe Cene zimskih «»alat *o v sp ločne m n^orpni**n?ene: od 12 io 16 din kg Lepa 9p*naČ» •■» 00 10 din ke in no i^ti ceni pro d? ■*■<-> tudi «lab>i motovilse. Cvetače ni lepe Maibolie ?e Se založen esdni trg. Cene •a ho I k 30 nes p remeti! *ne^ 3 do 5 din kg. So^m^ml »odi ni ns perutninskem trg-u-jisfes *~o povprečno 9 komadov za 10 din. Me i peru ln i no «-o bili danes naprodaj tudi krpi fazani po 16 din komad. Iz Kranja — AH krsarjaka amltara poafvaf »Gle-dalJsarl oder Narodne čitaJnice«. ki j« jaseni tako krepko m živahno začel 3 seao-no tn vprtaorli dve opereti, napovedal na selo pester 'n bogat program, sedaj, kot as sdk, kar mirno počiva. Mesec dni že ni bilo nobene predstave. Občinstvo, ki se je veaento uspeha eledaMAksga odra te kroesja prosrfsana. ae sedaj upravtCeno vpraauje, kdaj bo temu mrtvilu konac. — Prireditev na*ih akademikov. TreTje teto obstoja v Kranju »Ju^ro-lovan^ko tla domsko ^uatvo«. ? tvojrn pnsoraniam v omrtvele kranjske kulturne ntzmrre zlasti z Ljudsko univerzo te z jeseni .*s--in » j?-no Itudijsko knjižnico je tako dopi*.epjo svoj delef k dvigu kulturnega nivoja, katerega so pretiatavljala d raca. včasih le kvari-kaJrurna rkuatva. Po svoji izobrazbi, no evoji r raznih stndiiekih disciplrab pocToNjenl verziranosti in mlsdosrgj šaril-nosti. so ravno akademiki poklicani brti nosilec res irkr^ajrriranega. vi^jasja kul-tumeea fivl jenja. Vsako ode i trovanje pa veli« denar in zato moremo nocojšnjo ori redite v. III akademski ples. keteegs do hodkr aTnžiio \*rdrževanjii LjvVVe '»niverz*« in *t*uiiiFke knjižnice re? toplo pnT društvo >.**ola in dom* v?era; noool ]ne prr-rcdllo prvi vzgoja; lečaj v letošnjem letu starega rx>kTjrpaP5ča pri Sv. Krtatofu. France IT f mili je včeraj prtja-vfl noticrlaJkl up avl. da je bflo punoe3 ▼lomijene v mrt^-asriieo na pokopališču VTomflec — morćm\ Pri levri< na Goapoan'etaki centi je nekdo ufirraiel Jakobu PofriCniku sivo pidžamo, par zlatih aasssaajaJJk gumbov, športno srajco, 3 pare atmakfh nogavic, par visokih čevljev, kravato in nekaj brivskih potrebščin kar vse je bilo v uanjaterji kovčegu z zeleno prevleko- Tat je oprsrvtl svoj pese!, ne da bi ga kdo opazil. Iz čakalnice zobozdravnika dr. H. ra Aleloftsndrovi certl je drzen zlikovec od-neeai r*avo suknjo, očala in par rokavic Oškodovanec ie Vladlnrlr Bo jar Včeraj Je poHcfja aretirala hreero^efeo sroSkinjo Drago P. ki je pred tedni odnesla frizerki B. za okrog 1000 din obleke. >Ta peticiji se je zagovarjala, da je ukradeno robo iaročlla neki svoji znanki, ki je izginila ia Ljubljene, zato tudi ne ve. kje je ukradena obleka. •lluŽkinV) so iaročir! sodiiču 1 Po:*oč«li smo že o aretaciH 52letnega Ivu.ua Frica in njegovega pomagača žab- stev 17 »SLOVENSKI KAROIK sobota, 22. Januarja 1938- Stran 4 Ob 60 letnici Otona Župančiča t? Ljubljana, 22. januarja Jutri bo praznoval pesnik Oton 2upan-el* veliki tvorec slovenske besede, umetnik-genij. Cigar ustvarjanje je te v kulturni zavest: našega naroda, svoj sestde-aeti rojstni dan. Rodil se je 23. januarja L 1878 v VtnicL fie v drugem in tretjem razredu ljudske aoie v Novem mestu se j<= uril v pesništvu, Svojo prvo pesem je objavil v >Vrtcu< L 1894 kot sestosolee. V tem času so se našli Župančič. Cankar. Kette, Mum Ostal Je samo Župančič, ki j*" >iz odprtih grobov dihal tisto moč. ki buči svobodno iz nje-asovih pesmi, kakor da je vsesal vase Kettejeve. M urno ve, Cankarjeve duše neizrabljene sile. ki je dozorela v njem. L. 1896 je maturira 1 na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. 1. 1902. je dovršil co fakulteto na Dunaju. Od 1. 1910. Iva v Ljubljani. Bil j*» dramaturg De-gledališča arhivar mestnega arhiva; dramaturg Narodnega gledališča in ob 60-letrtici Je upravnik Narodnega gledališča. V samoto ■ • • ti smo ga, da bi nam ob jubileju rekel besedo ali dve, vrnili smo ae praznih rok. Nismo r.iu zamerili, da ni sprejel reporterjev, ki so z beležnicami v rokah trkali na vrata gledališke uprave. Tajnik Mahkota nam je sporočil, da upravnik ne utegne nikogar sprejeti, ker se mora podvizati, -ia resi se nekatere akte. napise nekaj pisem, nato pa takoj odpotuje. Ko tat ne bik) gledaliških aktov, b: ne bile nase b**ieznice prazne, imeli bi v njih kakšno kleno, modro, morda trpko, morda žalostno morda tudi veselo besedo. Samo naš fotorepor. ćore je imel nekaj več sreče. On pa seve zna. Posrečilo se znu je jubilanta prepričati da operacija ne bo dolgo trajala. V hipu se je znašel v upravnikov! pisarni in te je naperil leče proti jubilantu. Ta operacija res ni trajala dolgo Kmalu je Oton Župančič zapustil gledališče in z dolgimi koraki je kresni po selenburgovi ulici in Tvrsev: cesti proti domu v Dalmatinovi ulici Pol ure kasneje je odpotoval. V samoto ga je gnalo ob jubileju, izognil se je reporterjem zunanjemu počaščen ju in slavljenju. Se ima mnogo povedati Vsem nam je še v spominu njegova 50 letnica. Tedaj smo mu izpričali svojo ljubezen, spoštovali je Ia i »bčudovanje. Deset let je preteklo od t le \ deset za Otona Župančiča morda bridkih iet. Koliko dragocenih ur je v teh letih umetnik zapravil v pisarni, z akti. z nevšečnostmi v gleda-nščj. koliko raaočaranj je doživel v tem v zvezi z upravništvom v zvezi z tohiim. genija ubijajočim ozračjem ki mu ni dalo. da hi zadihal iz polnih prsi Njegovi prijatelji vedo da je Oton Župančič postal zadnja leta precej samota r-ak: V njegovi duši še vedno živi umrtriM genij. Prija tel jL ki jim tu pa tam zaupa, kaj bi še rad ustvaril kaj ga še boli in kaj hoče še v njem rojstva, potrjujejo misel, ki jo je napisal Fran Albrecht ob 50-letnici- Poetovo delo še ni zaključeno, adi se. kakor da najpomembnejšega še ni povedal Njegova za m ja dela. ki jih je objavil, iado še slutiti, da orje v neslutene s^ohme slovenske duševnosti. V Otonu Župančiču je še bolečina, je pa ▼ njem tudi še pogum. Zato se tako rad sadnje čase poglablja vase v samoti. V spodobi* je vzkliknil: O. da mi je priti do svoje nodobe! Da bi jo zagledal pred seboj* O. da nam je priti do svoj? podobe, i meni t tebi. narod moj! Zdi se. da je pesnik zagledal svojo potisno, ki je bila tohko let njegovega izredno plodnega in pomembnega ustvarjanja mračna v. njem. ki ga je vsega prešinjala in ga prebadala. za katero je tipal z vsem bit tem v bolečinah z gigantsko borbo s samim seboj in s svetom, ki ni prihranjena nobenemu velikemu človeku. Odločilna leta za umetniško ustvarjanje so še pred njim. toda narod ume'niku še r.; priznal pravic, ki mu gredo. Te pravice so da izvršuje svoj vzvišen: božanski poklic tvorca, ustvarjalca, klica rja budnika brez tež« vsakdanjih brig in skrbi. Se je v njemu sala in moč za premagan ie mraka Župančičeva pot se še pne v strmini proti vrha, kjer je sama svet-oba. samo somee . . . Pripravljena je za tisk nova pesnikova zbirka z naslovom Me ! oetrnieanv. . N^kaj teh oesmi je bilo že objavljenih v Lnjb-Ijan^kem zvonu*. K ni■ .»trškim prevodom pridene skors»i vsako leto po em novo prevodno n vino. Pravkar je dovrafl prevod Sten«*ha!ove Parnske kartuzi-e-. Prioravliena je celotna izdaja njegove pr~-ze. V rokopisu ima doma vse p*>mo no :h osrutkov na«'-tov ;n ž- isdels»-vh del Kruti udarci usode - Mene obiskuje smrt v prijateljih . je bolestne rekel Oton Župančič ob groim zvana Cankarja- Najboljše prijate!;* rmi ugrabil smrt Za .'nii je bil dr. Alfred A*rko. Pesnika je serkova smrt zelo potrta. Bila sta res v*:rk* p-ijafVa d*, a velikana, ki rta s~ lh;*;!a m si zar j ' tega •dkrito vse povedal v obraz Pogojni dr. aVerko je dostikrat udaril na levo in desno. kadar je sedel s prijatelji v družbi, a nikdar mu ni prišlo na misel, da bi se oprostil, ako je koga izmed prijateljev prehudo zadel v besednem dvoboju. Edino Oton Župančič je bil izjema. Edino njemu se je dr. šerko oprostil, kadar se mu je zdelo, da je pesnika preveč ostro napadel. Tudi uparvništvo Narodnega gledališča spada med jubilantovo bolest. Predobro se zaveda kaj pomeni gledališka kultura za da ne bi s svojimi igralci obupava! kadar nastanejo v gledališču obupne razmere. Kako bi bil Oton Župančič vesel, ako bi opazil, da je publika hvaležna za njegovo in njegovih sodelavcev prizadevanje za dviganje umetniškega nivoja našega gledališča, da bi bila hiša polna, da ne bi igralci čakali na svoje plače in hodili k blagajni po obroke. Tako pa ima tisoč skrbi, tako pa obupuje marsikdaj s svojimi igralci vred, zlasti tedaj, ko blagajna ne more izplačati vsakemu, kar mu po pravic: gre. Zmotna je misel, da gledališče kot tako ubija umetnika Otona Župančiča, ubijajo ga težke gmotne razmere, v katerih mora naše gledališče životariti Njegova gospa Ana bi lahko povedala, kolikokrat pride Oton Župančič ves obupan iz gledališča domov. Ne tare ga samo skrb za življenje svojih — sin Marko je pri koncu svojega študija arhitekture na ljubljanski univerza, sin Andrej študira medecino v Pragi, hčerka Jasna je v 4. razredu gimnazije — tare ga tudi skrb za življenje gledališke družine. v* zadnjih letih je jubilantovo zdravje najboljše. Narod mu čestita ob jubileju in mu želi. da bi mu predvsem zdravje ostalo zvesto, da bi proslavil še mnogo jubilejev, ki so vedno prazniki slovenske besede in slovenske umetnosti, da bi k svojim štirim mejnikom umetniškega ustvarjanja Časi opojnosti*. »Cez plan.. vSamogovo-rom- . in »V zarje Vidove postavU Še petega šestega in sedmega kot stvaritelj ln klasik modeme slovenske lirike, kot najodličneisi predstavnik slovenske in ju-goslovenske duhovnosti HERSAN CAJ HERSAN Proslava Župančičevega jubileja v Mariboru Slavnostna predstava „Veronike Deseniške" v Narodnem gledališču Maribor, 21. januarja. Kdini rzmed štirih mejnikov k: ie prišel v osvobojeno jugo^> vensfco domovino, je včeraj dostomo proslavil bfi. povrateV onega dne. ko k preprosta belokranjska mati rodila kneza na-^e besede — Otona Župančiča. Da dostojno proslavi jubilej n-a-»e«a velikega pesnika, je Narodno gledališče na-> tem govoru je zaživela pred nami Veronika z vso veličino njene ljubezni tn vso ♦ragiko njenega konca. Režiser g. Jože Ko-jc delo temeljito n-a-tudiral. Popolnoma nova inscenacija te b'la res okusno in moj-ofcrsJvn izvedena Sploh rpažamo, da pričenja :<- -•. <> g'ed-iP- ska garderoba na ta način obogatila za nekaj reprezentativnih kosov. Vlogo grofa Hermana jc podal g. Grom, ki je svojo vlogo doka i dobro rešil, le eno napako ima v vseh svojih vlogah: svoi močni pasovni ma*erial večkrat prekomerno izrabita. G. Nakrst ie svonm dozorevaio-čim likom dodal še Frideriku, s katerim je dosegel snoči zelo len uspeh Njegovo ženo /crsavo F ran k organsko jc prikazala gdč. Starčeva z vso fineso in dostojanstvom, ki ga taka vloga zahteva. Po Mariji Stuart jc s to vlogo znova dokazala, da uspeva v klasičnem miljeju prav tako dobro kot v lahkem. Oba viteza Jošt m Ivan — gg. Ras-berger in 1'erdonik — sta svoji vlogi dobro rešila. Tudi obe dvornici Bri«ita in Octa — gdč. Rashergerjeva in ga. Savinova — sta zadovoljili s svojima manjšima vlogama. Enako g. Cmobr>ri (kancelar). Košić (pisar). Blaž (pravdaČ). G. Gorinšek je vlogo Žida Bona\'enture prav posrečeno izpeljal. Oskrbnik Serad (g. Košuta) glasovno ni zadovoljil. Zakaj bi ved^o pačili glas? Pravo zagorska kaštelana sta bila deseniški gospod in njegova sestra Sida — g. Pavle Kovic in ga Zakrajsknva. In končno Veronika — gdč Ehnra Kraljeva jc težko, a vendar hvaležno vlogo podala čisto v svojem stilu — doživeto in prepričevalno. Zelo uspelo odrsko glasbo ic priredil g. kapetan J. Jiranek Nočem ga javno preveč hvaliti, ker se bo;im. da hi nam ga potem drugj vzeli. Občinstvo je gledališče do kraja napolni-; lo in izkazalo tako čast m zahvalo velike-' mu pesniškemu duhu. —abc 2 \ elefilma naenkrat KINO MOSTE 12 velefilma naenkrat 1 0 i •> • i u s.: ;i1. i \ e I e t i 1 m a Med dvema zastavama • i 'jonje m smrt pod vročim soncem Sahare. Sodeluje 3.000 vojakov in Arabcev. Otroci sreče Ufuin Har\ey. \Villy Fritsch, Faul Kemp in Oskar S ima. Oba rUnia vta \ nrmskmi jeziku I - Predstave danes in v ponedeljek ob 20. uri, ¥ nedeljo ob 15.. 1« in 21. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do 12. in od 14. dalje. kssnassJjJsssssssJJsnnsjssaa^ Nova izvirna opereta Heltea Močan, probojen uspeh krasno opremljene in odlično vprizorjene novitete Ljubljana, 22. januarja Heliea pomeni ljubezen. Na \-rtu b-->-gateg i Amerikanca Kennedy;a ro rmrli starodaven kam^n z zaeronetnimi vklesanimi besedam:. Arheologri in pismouki so - ■ s odg-onetili in dognali, da jv»ve zares fcalcar zemlja staro n-sn: Lju>:<-zen je kot živ -• o: neprestano menja obliko, a bistvo je neizpreme":'; < Tudi opereta je kot živo srebro, ki izpreminja vsebino in ob'iko. a bistvo ji j€ zmerom ist<>: hei-tea ljubezen. P. Golovin je vražji Jcčko. Lahko tisnsa, da je romantična osebnost. Iz rodu muzikalno nt?ke obitelji, se je bavil s teb-niko, glasbo in baletom, bil slušatelj univerze nato mobiliziran z.a rusko kav.ile-rijo, 5p udeleževal vojne na galički in rumunjski fronti, bil dvakrat ranjen postal i-.:sk: častnik, nato VVranglovec. pa emigrant, ki ga je us^da zanesla iz Kotora v Ljubljano. Tukaj je absolviral ' hniko, je diplomiran lr.ženjer. a heltea — ljubezen za balet in glasbo jra je vrgla r.a naS operni ocer. Tu je posta! V. Vič kov prvi plesalec, nato bcletni naš mojster, pa operetni režiser, oženil se je s Slovenko in si ustanovil obite';. pel v operah in operetah ter je" zda1 napisa! in u^lasbil lastr.o _ nalno opereto Helteo. Romantična ljubezenska zgo«.1ba se godi v Mehiki me.i M.^h-kanei in nevernimi Ame-i-ičani. Indijanci arheologi in filologi: tu »o multimilcnar z dvema sodobnima hče-raaaa, dalje živinorejec bogataš, filmski in športni reporter, kubanski k-zak in kcnCno skri\*nostna pevka Dolores. Ta E>o!ores je princesa in vladarica Indijancev. Kot taka ima ime Heltea. ki žrtvuje med staioda\Tiirfii tazvalinami svetišča Inko1- po mističnem obredu Pa se izkaže, da je Heltea v resnici AIi«a. ukradena na ".rt areiš^ h-ii milicnarja Kenn?dyi'j. Pred dv*ajsetimi leti so jo namreč odvedli Indijanci z malcrjo ludijanko vred, ker se je bila mati kot zadnja Inka, indijanska princesa, poročila kljub prepovedi svojih varuhov z Amerikancem. Doma je ostala polovica smaragdnega srca. polovica pa je izginila z ženo Ln hčerjo Aliso. To srce je prastaro, last nekdanjih vladarjev Mehike. Inkov in sestoji iz dveh delov: en del je nosil kralj, drugi del pa njegova zena. Kako se ta siJno romantična zmeda srečno razvozi ja, se vrne odneseni del smaragdnega srca in ž njim Alisa zopet v očetovsko hišo, kako se heltea — ljubezen zaključi z zaroko kar treh parčkov v new-vorskem nebotičniku, je vsebina treh dolgih, dogodkov sila bogatih, napetosti, presenečenj in komike polnih aktih. Dosti, kar preveč je vsega: petja in plesov, muzike španske ruske in mednarodne, krasnih fU-koracij in pestrih modernih toalet ter zanimivih ljubkih oblek, skrivnosti in sočasne stvarnosti, zlasti pa ljubezni — heltee kot živo si-ebro se izpreminja joče, a naposled vse srečne in zmagovite Tu imamo zopet veliko opremno. na efekte in parac>-. manj za čustvo kakoT za oči in ušesa viezano opereto, ki zahtev? dobrih pevcev in plesalcev ter daje cel-' množici igTalcev. zbora in baletnikov v ne prestari akeiii mnogo udejstvovanja. Vse kako je g^n^brn: in pevski del ori vser delu naibo^ši. najprijetnejši. vzllc ekleV titeosti zmagovit, bogato melodičen in ' splošnem okusen v orkestrariji zelo spf ten. včasih jako uerodno diskreten in fu včasih močno učinkovit. Zlasti valčkov: ri' mi in ntska aselaAja se ušesu prijetno rt sne jo. Golovin in Leskovic sta ustvarila močr aassjaasjt ki je acsgafta ritmov in prav p stra operam cb^k ter ne manjka n:ti efe tnepa kuplet*. Naslovna naitiia Helteje i: uloga Heda Stanleva pa zahtevata narav- L clis s>c 11_ uudto pa oooiezuu žeiodas. leter in ledvic. i'OMAiiA pri art«iijo«kJerozj m nemuroldUi ■ OLAJsA muki id Ooiaclnp pr: revmatlamu1 U) pmttou 1 L BLAŽU J fc oooienja p« meeecnj cisci m meni. DDSTKAN iLJt motnje debelitve in vas deia -ttJce Dobiva se v vsen tekarnali! Beg. S, Dr. 19830 930 nos t opernih pevcev. A tudi za subreto plesalko in za mladostnega* komika, kubanskega kozaka, je treba docela izvež-banih grl zvonkega glasu. Režiser Sest, dirigent švara in koreograf P. Golovin so s scenografom ing. Franzom storili vse. da je bila vprizori-tev novosti za naše razmere odlična, ži-vanna in lepa. V prvi vrsli in vsem na oelu pa stoji kreacija A. NoUijeve, ki je pela in igrala ter plesala Heltejo z resnično močnim uspehom, šarmantna operna koloraturka se je izkazala z vsem STOjim nastopanjem presenetljivo posrečeno ter je tudi govorila in sploh izgovarjala besedilo tako razr ločno in piavilno smiselno, da jo postavljam za vzgled. Noblesa njenih kretenj in kultura njenega pevskega podajanja sta želi vsesplošno priznanje. Odličen kot pevec in igralec je Janko kot humorni kozak, prav dobra Sally Smer koljeva, ki se imenitno uveljavlja kot pevka in plesalka, zelo simpatična Beckv Japljeva, živanna in prožna, pa gospodje Peček kot poreden reporter, Danes kot komičen profesor. Gorski kot eleganten arheolog ljubimec Hed in Zupan kot hu-moren, silno vitaien milijonar živinorejec, same posrečene figure večje ali močnejše originalnosti. Vsi se z vnemo trudijo za uspeh, ki zato ni izostal. Veliko, celo preveliko vlogo ima balet, ki je napel vse sile, da je zmagal nešteto svojih nastopov. Ce pa Se na lepaku že navaja Kleopatra, ki zine dvakrat .Bubi!« se n.kakor ne smeta prezreti prva baletna plesalka Bravnicarjeva in solo plesalka Moharjeva. Bravničarjeva je nastopila odlično dvakrat kot solistka in še tretjič v baietnem sekstetu ter bila slikovita osebnost v krasnih kostumih. Takisto u-spci.no se je postavila Moharjeva. In če se že nagajajo zares v Neokusne toaletne kreacije modnega salona Korče, s katerimi je zadivljala damski svet Vali Smer-koljeva, bi se tudi ne smeli prezreti kreatorici elegantnih toalet Noilijeve in Jap-Ijeve. Ako še omenim, da je D. Burger prav dobro igral ki govoril milijarderja Ken-nedvja, da so Noilijeva in Smerkolova in večina sokstov, pa seveda avtorja Golovin in Leskovic prejeli cele kupe šopkov, vencev in cvetličnih koškov, da Je bilo brezkončnih ovacij avtorjem, soHstom, kapelniku in režiserju, lahko ugotavljam močan, proibojen uspeh novitete, ki bo brez dvoma privlačna vsaj par sezon. Gotovo je >Helteja>t največja in najboljša izvirna opereta ter po svoji opremi, dekoracijah in kostumih najlepša, kar smo jih kdaj videli na našem odru. Gledališče je bilo razprodano in občinstvo vidno izredno zadovoljivo. Fr. G. Đelakova in njena skupina pleše Ljubljana. 22. januarja >Ple^ni komorni koncert c bo nastop Dela-kove in njene skupine v operi v ponedeljek 24. t. m., kakor je sospa Delakova izjavila. Umetniška naloea. ki jo je treba rešili, pravi gospa 1/eLakova- \e takšna, kakor pri komom am koncertu: drobne, nežne pojme je treba umetniško oblikovati in jih podari. Tam z glasbenimi, tu s plesnimi sredstvi. ProduJcriia ima naelov >Clove>k—Beseda— Barvam, originalno moderno glasbo je kom pondral Fran Afejrm. osnutke za kostume je napravil Avpust Cernigcj, zasnova in koreografija je Katje Delakove, ot4eke je izdelala M. Pirman. Prvi del >Ck>vek< naj bo umetniško ob'd-vovanje pojma kolektivnosti. Značilni za ta iel so nastopi pod imenom >Ne jaz, ne ti, impak mi-r. Res so reča na svetu, ki jih po--iunaznik sam ne zmore, ker kot poedinee lima do njih odnosa. Lahko pričakujemo na-ielo. kako bo Delakova s svojo skupino •rikazala misel kolektivnosti e pleeom. Drugi del : Besed a- so plesni nastopi* ki so lusftracija besede in z bessdo izražene dti-lovncsti. Gola ilustraci.ia bi bila seveda brez redaofti. Lahko upamo, da bo Delakova 6 kupino ustvarila v tem delu z besednimi motni nami vzporedne plesne umetnine. Sti-i torke obsega druspi del. Rilkejevo vSlav-? in njegov >LV:ibavni epevv ter Županči- • u Tiho prihaja mrak; u >Iz samotec. Iretji del ^Harva« bo oblikovanja 6 plee- • 11 i sredstvi bele- modre in rdeče barve. »kor lila pojmujemo, občutimo in «1oživlja- o: ntZno valovanja, bodeče žarkovj?, kot vii, k 1.1 rnir. \ lanjen in veselje itd. Med . -Mi ta diiiiiim delom je prehorl na zvok violine i-i na zvok klarinata. Kaj je Delakovi plesna umetnost? Ornem. Ia je na to vprašanje neko slavno plesalko, ki je za odgovor dvignila roke in zaplesala pred vprašalesm. Med plesalkami je malo mislecih jrlav, ki bi znale povedati, kaj je plesna umetnost. Saj to morda tudi ni važno, c lavno je, da znajo plesati. V svojih nastopih ie Katja Delakova večkrat pokazala, ko se razvija moderna plesna umetnost. V koncertnih dvoranah kot simfonija in pesem, v gledališčih po vsem kulturnem svetu kot drama, groteska in burleska in kot miniaturna umetnost s povsem profinjeni-mi oblikami na posebnih umetniških odrih v velikih mestih. Svoj nastop v ponedeljek v operi pa je uvrstila med plesne komom*-koncerte. Spored obeta, da se bo v Ljubljani v ponedeljek mudil izreden rtmetniški užitek. Smrt mlađega učitelja Železniki. 21. januarja. Tam. kjer kraljuje v romantičnem kotičku naše zemlje zanosni Ratitovec, je bilo tudi domovanje šolskega upravitelja in učite Ija g. Ferdinanda Wusserja, ki ga je iztr gala smrt po dolgotrajnem, mučnem rrpljc nju iz naše srede. Zabrdo je bilo njegov dom. Naše planine, gorske cvetice in pašni ki in lepa Selšflca dolina so mu bih pri in tel ji, ki si jih je sam zaželel. Umakni! t^-je zunanjemu svetu, meneč, da bo mogei zatreti črva bolezni, ki mu je i spodkopava i •zdravje. A /motil se je. Na Golniku je i/ dihnd in v Krizah so ga pokopal'. Kot Mariborčan je služboval najprej pri zMariboru nato v Radencih, zadnji čas pn v škofjeloškem okraju. Za Zabrdo je trebi poguma. S stanovanjem je težko, s hrani > še bolj in vsa enorazrednioa je — soba. daleč naoikoli pa samota! Pa je g. VVusser vzdržal. Z ljubeznijo učitelja začetnika je sadil, vzgajal in učil lope nauke tn pripra* Ijal mladino za življenje. Pa je tako sred. poleta in mladosti usahnil, kakor roža, ki ji uvone cvet — star šele 29 let! Sel je za A^režom Borisem! Bela žena je zasekala * učiteljske vrste vrzel, a narodu je vzela mladeniča, moža. pevca in učitelja, ki ho ohranjen v najlepšem spominu! Naj mu bo lahka domača zemljica! Svojcem naše iskreno sožalje! Godbeni dom v Radečah Kadeče. 21. februarja. V našem ine^tu obotoja že 25 let jnr ben društvo na ijibala -Savski v;il«, ki je moraio iskati (gostoljubne strehe z*-aj tu, ala> tam ze evoje £od> eu>e vaje. Bili so tudi časi, k<> niio naai froiU>enikt vedeli, kam in fcou, a ljubezen in vnema za giaabo sta jim vlivaia pocum, da niso klonili. Ob zatoau etara^n leta so dočakali radosten daai, ko so jim je izpolnila \Toča želja, da so na Silvcstm-vo poizkusili svojo instrumente v svojem novem <'omu. Pod vodstvom svojejra ne-utrudliivefra kapemike Vodenava \nto-na so imeii j.ivo vajo pod lastno streho. Do preselitve v lasten < o m, je jru^tvo pet let uživalo £Tostoljuhno streho v hote'11 ~>Jadran«, kjer je lastnik l,\ Rogelj Lovr<-gv>ibemkom nudil brevplačno dvorano ?a godbene \tqje in sobo za dnišiveni rnvcntai, za kar mu bo društvo trajno hvaležno Ko se je v preteklem r>olerjai društvo alloČi'l© za zidavo doma. ljudje tega . if*> vze-Li resno, saj eo že vajeni, da marsikatera dobra in koristna stvar ostane pri oa»-jajvečikrat sau.o '»a popiju i.i ^r, debatah v gostilniških prostorih. Po dm^i stran5 se je bilo treba te-mu načrtu kar Soditi, B&j je imelo društvo v svoji blačajni borih 1500 din. Affilni in marljivi č.la.'i pa ni^o ostali -amo pri besedah in načrtih, ampak so ae z vso resnostjo in požrtvovalnostjo lotili dela m s tem pokavali, da ee z ?e»ezno voljo premajra marsikatera ovira, V.»lFer. član se ni strašil žuljavih rok in so vsi v svojem prostem času prijeli za krampe in lopate. Nekateri člani so žrtvovali pri domu k;»r cele tedne in delali kuluk. Posebno pohv:'.*-D© je treba omeniti člana Pražena Antona in njeffovejra zvestetra pomiK-Jiika Kurent h Jožefa, ki sta kot zžlarja dobesear v mesenem parku, za kar gre posebna zahval.*' bivšemu predsedniku g". Polancu Antonu. Enako sta pri tem palprki predsednika bi se zavzemala za prostor v mestnem park« preda, občine sr. Rozman Josip in p. Haler Za ne za kar jima jrre vse priznanje. Dom se ni rx>>veefn potov, a vendar toliko, da lahko služi svojemu namenu. Društvo je tja preneslo evoj inventar m bo imeio odslej tam aodbene vaje- LTpam>, da bodo ostala dela dokončali v tem letu. H naj l>o našim crod beni kom ravno tako plodonosno, kakor je bilo lansko, da bdio mogli vpe ■pripraviti za dostojno proslavo 251errniee obstoja svojega društva. —K. VSI ZADOVOLJNI " — Shod se je v polni meri posrečil. Zborovalci ao bffl tako navdušeni po pred-se^ikovom govoru, da ao metali Klobuk v zrak. — Kaj pa ti? — Tudi jaz sem bil zadovoljen, ker sem" pridal pooaDi da sapen novega klobuka. Sfm 4 *£dVEN8KI NARODc. 17 KOLONU A Pro«a|« hiš asrradi t Strotancu pri Splitu (8.5 kui proti OratJu) naselje za letovanja, v katarem bo zgradila SI hiš z eno, dvema, ia tremi sobami ter strmnakirm prostori. TViftas; nJOk bo agradila tudi bis© za čuvarja. Hiše bodo zgrajene Is ^mna t aaJmattrastem stilu, pokrita z afeoniki ah ploščami in opremljene z vnem modernim Komfortom (vodovod, W.C, ttia, kanalizacija, električna razsvetljava) ta vrtom, razen velikega kompleksa semljllća sm sl-r.pro uporabo, ki bo delno zasajeno. ssssanjji Js nasssssssS pred vsemi vetrovi in leži v lepi prirodni dolini z lastno plažo Zeao ugodna ta dasta avtobusna zveea s Splitom. Gessa kata ae suče od Din St.ooo— do Din 72.000. Gaj. tateresenu naj se aa tocnejše podatke izvolijo obrniti na BVMNI ODBOR JADRANSKE STRA2E V SPLrUi. DNEVNE VESTI i*mea za k« na o Nčbeilkih. /. ze-o učoooskih ia osnovne, me.^ča.i.tke. is učiteljske sote. ki je bat sprejet leta 1989. »o bik uvede*i enotni učbeniki ariavae sdaie. Toda ta ta*0'i m? se vedno ni aaarei de^urako BatUevU* Ua t* se to vfjraA. nje koevno re^ik>. je prij/tAv .o ministrovo osaut'-k zakona o iz-ih ia dopoJnitvsh /ae-Po teb izproroeiubsu bi smela obstojati namesto encaa učbenika državne iz. daje sa vsa*, predme* v osnovnih. saa&č&n-saia, are*injih in nčroi>kih poiah poeti ve*, ksara i-ot«en*ka državne »7u. je «^*: sesjoa ■ i v Besafcffaaflaai bi se p?, lahko rsbili tudi v dj-ucili banovinah ia Daeoro'r.o. To aasa*-nievn u«f»er!:-.ov bi bki«!o oda s* svet <• no ministrstvo. Odobre*]" aBheaikl dilasi zadaje se bodo tiskali •*> patrebj po :exi-kovnih posebnosti}* '*oe*lintli Krajev. 7-* nove sjassjssias sasle natečaji naassani vsako še*ro leto. . ■ 'h r t- ski sv^ri v mestih. kW r- mo ena meščanski, luja aii ačiteljska učbenike za, narodne i*Jt taeiaajo dresvi :-"ifelj-eki e- i -: adoenikJ se morajo s k«r7 i -test le* rabi*! v -«eh Vdah dotioaeg aresa. V primeri 1 ' j- h nincrr o-l;o-" ban* k a urjra-va. ^s*?al*» ^remetnbe aa voKaosas ♦ehaie-nec-a zoaća;a» Do 4. trn* b.-> V »MFTPOPO! It »PLES ZVEZDIC« i. februar /a ob 2U. url. Maske dobrodošle: — Iz drža\ne službe. Premeščena je zvu-ničnica Marija Kovačič od predstojnic tva mestne policije v Mariboru k »reškemu naeelstvu v Ljutomeru; vpokojen je državni cestni j»!užitel j pri tehničnem oddelku sreske^a načeTstva v Novem mestu Josip P-vse NEGRO bonbon preprW-uj«» ka^lj, Proizvodi t\orni*n RITK SLBOTIC A — Ni.vl /a>kt»ti o btdnuah. V BBsaastrstvu sov^alne politike in narorinega zdravja je pripravi jer, osnutek novega zakona o boi-rdeah. po katerem bodo razbeljene bolnice kakor po starem zakonu v javne in privatne. J;* ne bolnice so tiržavne. benovin-sfce, občinske :n m^.-.n^. Vse d:Zavnr bcl-snee so osrednje ali oblastne, banovinske pa obiastae ah pomožne. Osrednje bolnice se ustanavljajo v Beosrradu in na sedežih b-^r.ovin. Osrednja bolnica v Beogrradu ima pristojnost za vs«; državo, področja oblastnih bo'nic na sedežih banovin so pa teritoriji banovin. Po novem rakonu bodo imele osrednje bolnice najmanj po 600 postelj, eri«tne no 250, pome»ine pa po . — i* zdravniške službe. V v 1 ravnikov zdravniške zbornice za dravsko l>a-n^>- r.<> r-o i'*: vpi> aii »travniki v l/iubljani dr. Hober Kuptcir rr. Miroslav Psca£-ssk in dr. Ivo K'emeo'ič. z-lravr^ik • Mariboru ir. Ivan Koprlvn'k in ^ ski saoi-te^ni referent v Šmarju pri Je-!šah ir. Valaav tin Ivan.'. — U *Z»aufke»esa< -U.uU morajo nešteti otroci naeih izeelrni-v pa aa tn brezplačno prejemat * iluMriram mladin-eki mesečnik >Zvon'**ik< in SO n e ; i.-hovno vezati s svoio ialjao Jo!nov»iw l'»i-priii zato vaj io plemeaito prosveluo in na-n>Ino-oi)ramhn<> akcijo rn »k*rujte v >/.v«oo-kov skiad! Za vsak. tuli najmanj ta«. >"* kr. banske uprave Iravske banovine« -t. 7 - d:.-1 .2 ■ n:. o?»javlia urei«o o «*yre-m^itlvh in dosjsasstvaa določb zakona o strokorah! 7.1 ronwno ck^» »je v soc. ia ak?ar»tv©ni službi. ufe*ibo o aasosaaai are»l^»r <• ;uror:ov.ir.sk»*rn por*fe'j*i t«vSe«ra ^»7 - - r-,*«. ■^ntčbe z* Eivljenjako aa»a#OVS aje na Dunaiu. av:en ::o !<>"': a?enja ureil-bt . '"i \wt'''-\ '.' 1-' v "C 1 *»tn- BS> fllsaOV T in 14 d**\ ir.oeza :Tavi'n"i-a. r*r~ CT • -.:J*kcn. le n :n o*lk : in! 2a eJU mo4iprr.vae eeste ▼ leta v dravski taonrinl razpored v drtavnei- "c \0 l!sJP in ra7nc objave iz »SIu^enHi NV vin*. — *»*n..r»ja na ca bateKsStSa Tr«£Ovi_n- «to ssss4svsaiaa te DoaLiio splik-- i rnici doni« v zadevi sanacije bote: SBOr;u. \ . >f»mm» je reeno- da je *»iU> v zvezi m konf-*r**n»-o v trnovin«k -ni um. - atvu o ■aanatji naipja hotelirstva aklen.* zbrati naiprei notrebne podatke o zadolžitvi »Oteknev, Ns po-llag-i teh poda'^ov - > Lk> na iw»rt>ni Loaf«*- -nr« koo'no o 1 ]<>•'■ alo o tem ▼pra.5aniu. če bi »e »!iu /branih ;>0 datkov 7kj;j »i 1a so i^reb'ii nujni sank-Cšisai tikrrni. bodo ti izdani v posebnrni ea- korrn — >««i itabj-intki kaasal t l>uhr*»» uiku. V Dubrovnik ie prispel novi itaiijsnaki lusaab! «aval ere Alfredo Du«rio. ki e vV-Vai prevzel po*b* Od JosedaBjejza koezula cent-* S«ef.-tU a — Ksssssassl >'/»««fka« vljudao r»rosi vas društva m pnasmeirnke. ki »k> orejeli pn> Snjo aa sode lova n te io nabira in** Woke. oa »a i m ti blajov«U »o v nturjM>m ^poročiti uspeh €>%oieaa pri zadeva n ia. Druira številka >7vo.V-ka* 7: ie «vno 1 februaria. — Ia banovinske »!uabe. Imenovana sta za banovinske^a tehničnega viajega pristava pri banski upravi banovinaki ^ekniCni pristav ing. Ivan Sitar, in za banevinskega uradniiKega pripravnika pri sreskem ua- Ceiatvu v Logatcu diplomirani zdravstveni pomočnik iz Ljubljane Milan Semrov; v banovinsko službo je sprejet in postavljen za LKS.enta banovinske bolnice v Mariboru dr. Vladimir Milavec. asistent obče irfavne bolnice v Ljubljani; premeščeni So po potrebi službe upravnik banovinskega posestva v S večini ing. Pavel Ferlinc za ravnalelia banovinske kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, banovinski uradniški pripravnik dr. Jože Hajdi-njah iz banovinske bolnice v Slovenjgradcu v banovinsko bolnico v Murski Soboti, uraJmaki r.iipravnik Ivan StraSek od uprave banovinske tržnice in drevesnice v Pe-krah 2a v. d. upravnika banovinskega posest , a v Sv'čini, ekonom Ludvik Stancer iz banovinske bolnice v Murski Soboti aa računskega inšpektorja k banski upravi, banovinski knjigovodja Janko VoSpernik od banske uprave za knjigovodjo k upravi banovinskega zdravilišča Doberna in knjigovodja banskega zdravilišča Doberna Branko VVu^ler za vršilca dolžnosti ekonoma banovinske bolnice v Murski So boli; na lastno prošnjo pa banovinski uradniški pripravnik dr. Avgiist H ribo v se k od banovinske 'K>lr.:ce v Murski Soboti v banovinsko bolnico v Mariboru. Vse se maščuje 1 - • ■ ' JSf 't * > a ! r 'r" r, L , r>. i.' predvsem e L* pa nepregledno knjigovodstvo t S: v . . . ... _ i ■* Zanesljiv posveto, alec *. . * "Usj - ! .• » *«fa 3« *. >All-rigtitc knjigovodstvo, .• ' .' b-ker je idealne pregledno ir. v _ i C. ** vedno a jour L.. ' ----- -' * w_ " .- *- .-'1 - . . 1 -v ' r. u r wt ; • \~ .•. prospekte in brezobvezno pre davanje *. • k. •> • v . ■;; v'.. i Ote« StifrUc ...-..! organizator. Ljubljana L.- .• - ', - . Aleksandova 4 II, tel. 39-09 \\ * »V 06 — Dr. JuJUjb Kug>: >Pet stoletij Triglava«, ki predstavlja najnovejše in naj-obsimejse delo. :?ade v rtovecskem prevodu. Kr.Jigo bo izdala >Planteska mati-cac izven okv.ra svojih rednih prrbCkaeij — Za s-menke. uradnike. trgovce 'ta. St~okovni z«lo?.t»i< v f rftiMjJsaii, dokler še traja 6Ut«^krirDru£i O SOHOLsKl DOM V MMg — rCLEFON 41-TO Vesela in duhovita komedija MONTE CARLO Konald Collman in Joan Renn^tt šaljiv dopolnilni program Predstave v soboto ob pol 9 , v nedeljo ob 3.. 5., 7. ia 9., v ponedeljek ob pol 9. uri Prib ntn_1l spored: Špijon Azev — V Kom »neii. Iz Sarajeva jKjročajo,
  • no vidne ao poškodbe pod medan- skim goadom kjer so ponekod betonske plo6će precej dvignjene, pet jih je pa počilo. Tam so pod zemljo močni iavirtd, ki 90 zamikali in »e zamikajo temelj, in tako se je raamočil. Temelj se je jel raztezati in krelTi in so tako nastale razpoke v nekaterih p^oacaii, ki jih bo moralo podjetje rLadomeatiti z novimi pred kolav-dacijo ce*e, ki bo v juliju. Avtomobili in druga vozila so izdolbli na betonski cesti tudi z asfaltom »brisane p<»dolžne ter prečne refce. ki jih bo treba znova zaliti in zfrladiti. -- *»-V i»tr»k mu je rodil. V Zenici Živ; £5-letni Akif Serdarevic. ki se mu je rodil v četrtek 25. otrok. O* en jen je že tretjič. 11 njefrovih otrok je Sivih, drugi so pa umri' Serdarevic pravi da se počuti se tako trdnega, da bo povedal število otrok na 30. Mirna kSLOGAt — Telefon iT 30 — Vesela m ZRbavns opereta G Bol vari ja: NE >IO-RfM «5F TI l PRCT1 : — V glavnih vloerh: Ano v Ondra m Hana Sobnker — Ljubezen, divns glasba, zdrav humor ir odlična igra! — Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 on, v nedeljo ob 15 . 17.. 19 tn 21. uri- IDopoldanska predstava ob 10 30 tokrat odpade.' bS niipili r ' ■oeervirmjse si vstopnice! — Tatvina eMoke ▼ 6p. MasZja Oni dan je bik> vlomljeno v stanovanje d sla vsa Leopolda Tomšiča v Spod. Kailju. Tat ja odna- sel sivkaeio športno obleko, dva para hlač* maski letal plašč, 4 srajce, par čevljev, vsi kravat, uro budilko, zlat prstan, nekaj e*ta-reca kovanca denar ia in dve edari prebral kolajni, lomsic u\,a nad 9000 din akno*. — Vesske posojilo primorske bOMovsao. Banaka uprava primorake banovina BMSSSS rava najeti pri Narodni banki 50.000.000 din posojila. Od tega bo porabila okrog 10,000.000 aa zgraditev banske palače, dru-go pa za razne investicije. — Težka nesreča. Na potoku Koprivnica v Koprivnici se je pripetila v ^redo težka nesreča. Otroci so se vračali iz šole ia opazili so kako ssssl iz razpoke v ledu otroška glava. Brž so opozoril! nato delavce v bližini in ti so pobegnili izpod ledu mrtvi 10-letno Jelico in 7-letno Božico Smontar. Deklici sta bil: zjutraj pri svoji materi in sestrici v bolnici, na povratku sta se pa hoteli drsati. V* ledu je bila pa velika luknja ki je nista pravočasno opazili. Tako sta padli v vodo in utonili. PKTCOGC unotej — Ponarejeni dolanki čeki. V podružnici Ljubljanske kreditne banke v šibeniKu so prišli v četrtek na sled drzni sleparji s ponarejenimi dolarskimi čeki. Pred dobrim mesecem ie prišel v banko elegantno oblečen gospod ter se predstavil kot bogat trgovec Ljubic iz Perusiča v Liki. Seboj je imel več ponarejenih dolarskih čekov. Cek *»a 18 dolarjev mu je bil izplačan v celoti, cek za 400 dolarjev pa samo do polovic3. Drugo polovico je pa dobil premožni Joso >Jinić iz Crnice, ki je sleparja spremljal, ce bi njega ne bilo bi banka sleparju ne bila nasedla. — Dan samomorov v Zagrebu. Včeraj je bii v Zagrebu dan samomorov. Ustrelil se je znani zagrebški odvetnik dr. Rudolf Kolarič Fušir, k* so mu Že dolgo rojile po glavi miali na samomor. Bil je operiran v grlu. pa ga je Se vedno mučila težka bolezen in b?l se je. da bo izgubil dar govora. V Ruskem domu se je obesil 29-letni ruski emigrant slušatelj tebnike Oleg Cer- j nozubov. V Maksimiru so po našli obešenega £2-letnega delavca Alojzija Horvati-na. — Dmštvs ??feša •!o,inja< opozarja, da bo naetopilo brez izjame pr«ti vsBfcormir. ki se bo vrneta vol v propagando naših no«. k> izrabljal in zavajal ljudi v zmotna rojiuova- n»a. Iz Xiubl|ane —lj Triglavski narodni park in uj» erovu flora. O tej terni ho pod okriljem Priro-ćnmhrvnr^i drti^tva v LJubljani predaval v torek, 25. t. m, ofc 20. v mali fimarmo-nJčni drvorad kina Matiee g- prof. Viktor Petkovšek. Predavanje je z^imjaljeno v obliki izleta od Savice preko Komarče do Kanjevca. Na tej poti bo predavatelj poleg iačrpce^a pr.^Jeoa preki-asne flore, ki začenja z gozdsao. s pos»ebnositjo rastlin, ki so naale svoje zatočL^ee na Komarči, in se spreminja v raznih stc»p»rriab vse do najvišje-ga odj^eka ob loč-nici večnega snega, obravnaval tudi najvažnejše živalske posebnoFti in geološke zammrvoati parka Botanične redkosti ob Sedtmerih >v zerih so že od nekdaj priv.ačevaie ljubitelje planinskega evetja in na Komni. v tem planinskem raju, kjer so bele žo^ie čuvaje Zlatorogovo kraljestvo 111 njegovo čredo, je žje za Vodnikovih časov ime! Kari Zola svojo botanisko kočo Dan ar so ti predeli sicer z zakonom zaščiteni, toda praktično se ta zaščita ne izvaja. Predavanje bo ilustriralo nad srto zbranih, krajno koloriranih d:ar>-»2-Livov. med njimi je treba zlasti omeniti chapozitrve lektorice angleškega jezika ge. Copeland in nekaj posnetkov v naravnih barvah na novem A°r-faoolor filmu. —lj P'anin*ki ple«. Plakati v pestrih barvah oznanjajo planincem in drugim prijateljem gorske narave veselo novico, da se zberejo letos na tradicionalnem plesu, katereg-a priredi Osrednje druStvo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani v torek dne 1. februarja t. 1. ob 20 iri v vseh prostorih Sokoiakefra doma ca Taboru. Na tej prireditvi 00 zbrana številna planinsVa družina, ki bo prinesla s seboj pravo planinsko razpoloženje, r^la-ni SPD dobijo vstopnice že v prodaji v pisarni SPD aa Aleksandrovi cesti 4 T. in sicer pc znižam.; ceni. N"a plesu so dobrodošle narodne* noše. Dostop Z okovankami je prepovedan. Rezervirajte si Mi in mize. Plarinci. pripravite se: —lj Dnbra pijača pri ^sionn«. — li Pmlavanjp Jadranke ^truie. Jadranska straža priredi dne 27. januarja t. m. ob 20. tiri v vo?aln? sobi restavracije ~ Zvezde-- svoje drruro letoćnje pre-da.va.nje. Predaval bo znani predavatelj g d«r. Branko Verćon o ve'eaktuahii temi*. >\2oga '»redozemrci v n'ne^rm meOna-rodnern razvoju« Vabljeni so vsi člani in piijutelju JS. Ker bo to edinstveno predavanje zares zelo zanimivo. pričakuje JS. da ne bo izostal nihče, ki »e zanima za naša pomo^ka \prašanja. Vstop prost. —lj Pn*davanje rP« ROri^^i«, ga prirede ljubljanske CM podružnice, bo "JC. t. as .(v »redo> ob 20 v mali filharmo-nični dvorani. Kor^greeni trg in ne 24. t. m. ka.kor je bilo objavljeao. — Lutkovni od«r LjubJj wisk^sa Sokola vabi na I- lutkovno predstavo za odrasle, ki bo v sredo dne ?ti t. m. v društveni mak dvorani v Naroanoiu domu (vhod iz BJewei»ove eeate). Vprim>rilo se bo lutkovno igro > Dok tor Faust«. Vabimo članstvo in prijatelje dinstva in posebej ljubitelje lutkovne umetb- «U. Prodaja vstopnic že v naprej v društveni pisarni v uradnem času. — li Najdeno. V nedeljo je hči naid?n pri Sv. Duhu na Poklonu *Rewi >«iner'. Dobi *»e pr' Blejcu. Tavčarjeva ul. 5-III. med 11. in 12. aro. — fetaai£tvo i« svoboda IfELIKH ILUZIJR (» ... in velika nadc, da je bila svetovna vojna poslednja!«) Predprogram: ic sfodovine kitajsko-Japonske vojne — avtentični pssana potopa ameriškega vojnega broda >P*nay«, žurnal. Orni pope iutuL Tel. «1-24 Dimi 0» 1*»» i« ius vsi ELITNI KINO MATICA Tel. O boni inor •okoi»»ega aroftva LJob- ________ jUTtb bo v nedeljo 2S. t. m. ot> 9. uri dopoldne v Sok. domu v aiakl. Poai-vacno vse brate Člane, da aa obtefasa abo-ra aigurno uceleae! —lj Namesto Tsaea aa grob ter. iai. Fe-klarja je inž. Jote Duhovnik iz Zvečana aro^al J ugoe 1 o\ eoskeanu podpotvtonHi dne-štvu zneseJc HM; din. Iskrena hvala! —lj Lutkovno tfeanileee *o***m I na Taboru ponovi jutri, 33. t. m. ob 15.30 vPeterčkove poslednje sanje« direktorja Pavla Golie. V krasni igri rjastorji tudi kralj Matja* z Alenko in Alenčion ter sr-roto Peterčkom Prav poučno d«k> je vtem všeč. I^ra tudi orkester. Prodaja vstopnic jutri od 11. do 12. na Taboru. Lahko tudi telefonidno —lj Jutn popolne v»l v šentjakobsko ^leoaJIsee. VeselotgTa »Nobene žene več« va3 oo spravila v tako dobro voljo, da boste pozabili na vse skrbi in križe. Zadnja popoldanska predstava je bila razprodana, ^Ato si nabavite vstopnice že dopol-dae. Začetek ob 15. uri. —lj Pev*ko društvo KrakovO-'i'rnOvo ima svoj redni letni obOni zbor v soboto dne 29. januarja ob 20. v gostilniških prostorih g- Matka Sokliča. Pred konjušnico št- 4 z običajnim dnevnim redom, članstvo se pozivi ja k po ln oš t eviln i udeležbi. —lj 100,000.000 dinarjev je stalo snemanje in izdelava fihna »Med dvema za-M a vama.-t. ki ravnokar teče v kinu >ilo~ i»te«. To je najve<'jri fikm v zgodovini Fo-avsagpi podjetja. Ljubezen, življenje in smrt pod vročim solncem Sahare. V javnih vlogah nastopajo slavni umetniki Ro-mald Colma-, Claudette Ooibert in Vic-tor McLag-len ter 3.000 vojakov in Arabec/. Film je v nemškem jeziku. — Kot drugi film je na sporedu vesela muzikalna komedija »Otroci ^reče v glavni vlogi Lillian Harvev. Villy ptiU'ch, Paul Kemp in Oe»kaa S ima. Tudi ta film je v nemikeni jeziku. Ta dva filma sta na sporedu danes in v ponedeljek ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15., 18. in 21. uri. Cene običajne. _lj Tečaj o Dicslovtb motorjih, šoferje in tudi mehanike vabtnio, da se udeleže tečaja o avtomobilih na nafto, ki se prične v ponedeljek 24. t m. ob S. uri zvečer v društvenem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7. prvo nadstropje. Prosimo za osebno ali pismeno prijavo. Volan. lj— Dar mestnim revežem. G. Andrej Vrečko, ki živi na Dunaju, je nakazal ■testnemu -ociainemu uradu v Ljubljam din l"00 za runa ko pomožno akcijo. Mesto venca iia grob pokojnetni Gilly-ia Petja je daroval g. O lup Josip, trgovec v L j izbija ai. za me^Uie reveže di*i 2H0; rae*>tu venca na irrob pokojnemu. Ivaoa llož-iiiu.ria p« je da-avsnla Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko !>anovino in 800!. Mestno poglavarstvo ©e vsem darovalcem toplo zahvaljuje. lj— Fiiozofeko društvo v Ljubljani hi Draštvo ?a pr-vno filozofijo in sochdogiio obveščata da tj proiava-'ije s?, univ. proi. ir. LeonMa Pitssaioa o: »F'iloTotekih osuo-vah prava in čiwti pravni teoriji« danes '22. t. m. ob 18. v mineraloški predavalo i ci na uiiiiverzL Preteklo toboto je predavanje zaradi nenadne smrt: g. univ. prof. *lr. A-ienka odpadlo. Društvi pa nista rnogti o tem ■enj. občinstva prtivočseno obvestiti. — lj Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske se korporativno udcl?#i po^relMi blagopokojne gospe Terezije dr. Tenkove, ki je bila članica pevskega zbora in inioiatorka dunajskih matičnih koncertov marca 1936». Sestanek ztora bo jutri ob 15. v pevski dvo-rajii, pogreb pa bo ob 16. uri. Prp-'eiedetvo zbora prosi vse članice in člane, da se polnost evilno odzovejo vabilu. —lj Društvo v>Tiibor« vabi svoje člane, da se udeleže predavanja društva ^Sooe* cirevi ob 20. pri -Levu*. — Za socialno aJtcijo dru5tv-i je darovala neimenovana Tržačarkka 100 din Plemeniti darovalki prav prisrčna zahvala Da bi nasla obilo posnemalcev. —lj Splošuo pofornost vaaojjaj* izložbe A. & E. Skaberne, ki razstavlja za ženine in neve*4e veliko izbiro zave?;. Blago za fotelje. pref>ro^e itd. —lj Vojni dobrovoljci: S reska orsra.ru- zacija ra.tnili »ioo rov o 1 jejza. kraljevine Jugoslavije v Ljubljani bo imela svoj 19. redni letni občni zbor v nedjeljo 6. februarja t. L ob pol 10- depokine v restavracijski dvorani »Zvezde« na Kongresnem trgu at. 1- V primeru, da bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, Se bo VTSil ob vsaki udeležbi članstva pol ure kasneje. Na predvečer o. februarja oto 20. bo v jeteva prostoru širši clan-sSci sestanek, na katerem se bo poleg razpravljanja O tekočih zadevah sestavila tudi kanuidatna Usta novega CKlbora. —lj FotO ^'ečere za rtv^o Mane bo priredilo tudi letoe O^Tednje druitvo SPD v svoji društveni f»Ao tenmiarve in nekaj perila, v skupni vrednosti 500 din. Karlu štunnu v Groharjevi ulici ie odnesel drzen tat vieč posteljnega perila z inooojjramom P. S. Tat je Oškodoval £:urma za 4O0 din. V četrtok ponoči ]:? nekdo posetil špecerijsko trgovino Konrada Strelca na Celovški cesti. Odnesel je več skaiel Uranove krenie, nekaj slanine IC Okrog 200 din drot iia. V Rožni dolini oa se ie ftplaa.il neki berač v stanovanje Marije Peternelove in ii ukradel za '300 din perila. —lj .Nenadaa smrt. Včeraj popoldos so naSli nameočenei v tovarni sodavice v Slomškovi ulici 27 v delavnici mrtvega dalovod jo Franca Oblaka. Takoj ao obvestili o nenadni smrti policijsko npnr o, nakar je pri sla v tovarno kotornj^a^ v kateri sta bila zdravnik dir. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Zdrav.uk je uprotovil. da je Oblaka ki je bil ular 67 let in je Ž3 dalj časa bolehal za oslabelost k) arua. zadela srčna kap. Truplo so na odredbo komisije prepeljasi v mrtvašnico. Iz Celja c— Celie oC 60 letnici Otona Župančiča. Geliski mostni svet jp «novi oklenil. «ia bt-poslala mtarna ob6:na brzojavno Mttlk pesniku Oionu Zupafnč.iču ob njV>povi obletnici. —c Freiažena stnučar>,ka tekiuž*. Za nedeljo 23. t. m. pri Celjski k^či rk>locena teknia V slalomu za baitovUijgioo prvenstvo Mariborskega ztrnsko^portnega podaaveaa je zaradi neugrodnili snežnih razmar preložena na ^^za^ejši čas. Novi termin bo objavljen v časopisju. Za prvenstvo banovine bodo ocenjena :..oštva (4 tekjno-valcij j^saanezni^ Itlubov, za pods&vezno prvenstvo za p^ajneoii tekmovalci —c Združenje pt'Ko\- v Celja je ns. 99* ji letni giijvni akup.TČini v nedeljo Lavc>:iL> svojega ustanovitelja, m dolgoletnega za-slaCaega predsedoiika g. Joaika ETJitotša za častnegra predsedrdka zdruzonja. —c Ljudsko \seučiliščc. V issaanioi m<-55abt>ke šoic ! o ;»r**Jvtval v ponedcIj-^J-; f4. t. m. ob 20. prot. .lau šedivy iz Marilm?-a o tesai Križem po Cofissf■ in predvajal muo-tro 1*>\.>'A\ skiopiidsšn slik. Vabimo obdmsivo, da obišče to saaimivo prKia"«Tije r čim vevjem številu. —c Iz mestne službe. Kot nie*-to .irhi-tekt je tiames^a: iuiT. «rch. Jože Hrodaii'v. Občina 1k> razpisala mesto t^sirz^ iioiksoi naka-kemika. —e Umrla je v če*rtck v Leskovesj pri Cel jo v starosti let biN*^ ačsteljTCa Av-easta Za^arjeva. V petek je umrl na <>&trož-ncni pffi Cerju ^l-'.ctni preužrtkar Jurij Kner, na Trjru kratiš Aleksandra S v Celju p° Je uniTla Šestletna hčerka hi^ioa BoSeoa Kosova. —c Lovsko kcči> na Vipc** bo laja tr na^ občina za pet !©t v najem ?woti le u! pri7jioln»iiii 10 dir krovku meotcfli oekđ boncev. Le* in pesek za urpditev po^!o.>i*, bo dobavna občina breenlaeao it svof^h 07 »lov. —c Nočno lekarniško s'užbo *nio od sobote 32. do vštete pe*ka ?8. t. m. lekansa >Pri orki^ rka om osrenjenega aaega, Dom na Korani, 1530 ro; — 7, soLačaio, pr- žić, 180 cm Skaiaaki dom na \ogrlu, 16^10 m; — 6, solnčno, pršdč, 17o cm, Skofja I»ka, 350 m; — 3, solnčcio, rnor-ao* 10 oru oerenjesnoga suega, Koča na Zelenici, 1534 m: —-7, ao^ucno, mirno, pJšič, 210 om. Dom na Kafsak, 1500 m: —6, rriirao, 10 pršiča na podtegi, I_K>m na Krvavcu, 1700 rn: —7, aotaftno, pršič, HO cm, Velika planina, 1558 m: —6 soinćoo, pr- šit, 140 cm. Jezersko, 0$q m; —4, solnčno, n?rao, IO pršića na 40 podloge, Kurc-^eek, SS3 m: — 1 sotočoo, K) can raor- znjenega snegu, Foljor^Hj dom, 1030 m»; —3, jaeoo, Tnimo, 3rex£, 60 ona, Manx>orska koća, 108O m: —3, jasno, mir no, sred, 66 cm, RufHa koća. 1249 m: —3, JMDO, vetrovno, o prSiCa na 60 podlage, Senjorjev dom, 1522 m: — 8, jasno, vetrovno, 10 pršiča na 125 podlage, Ko6a P«d Kopo, 1877 m: —8, jaaoo, veti ovno, 10 pćnSića na 126 podlage, Peaek, 1333 na: —8, Jasno, mirno, 3re»4, IOO cm, Peea, 1654 m: — 7, jasno, mirno, 10 pr-aiča na 150 podlage, Rimski vrelec, 530 ni: —8, iasno, mimo sren, 60 cm. Koč«, na Smrekovca, 1380 m: —5. 10 pršiča na podlagi, Dodatno poročilo z dne 21. L m. Planioa-Tar.-ar, 1108 ro: —4, jasno, pav Sič, 110 cm, Sv. Križ na! Jesenicami, 1000 no: -f 1, deloma jasno, mirno, jug, 40 do 15 om snega, vrhnja plast zanrsnjena, Gorju^e, 10O0 m: — 3, deloma jasno, IO pršiča na 60 podlage, DOm na Mrzlici, 1119 m: —4, Oblačno, mirno, aren, 45 am. POZOR! 2^radi ogromnega zanimanja podvajamo film KIRCHFELDSKI ŽUPNIK tudi jutri --- sklonil ravnate"' očividne ga- dovo! ;en k nadzorniku, rekoč: — Kako pa je s pavzo? Kako je urejeno tu z ;ur.no dijakov? Odvedli so ga v dvorano, določeno za od-d.h d: akov. kjer je imel za opoldne šolski 5Tusa Afonja v belem predpasniku pripravljen bufet in v njem je prodajal bele "truce. kruhke s klobaso, tople plroŽ-ke, polnjene s sekljanim mesom in rižem, ter razne druge dobrote, kakor je že navada Miza je bila že polna pi-oikov, na r ?o bili pripravljeni tudi sladki kolači in skodelice mleka Ravnatelj je vzel pirog. ga pokusil in dejal Afonjl očitajoče: — Premalo soliš In testo bi moral po- — "a hladno. pfro*ke pa dobro pre-v pečici Čebula v njih je premalo oreečena Sicer ti bom pa že povedal ob prvi priliki, kako in kaj Pridi potem k* meni Potem so se vrnili v glavno dvorano. Ravnatelj je sedel v naslanjač in molčal. Nadzornik mu je zašepetal na uho: Ali bi izvolili morda nasloviti na dijaštvo govor? Novi ravnatelj je vstal dostojanstveno, si na točil vode iz steklenice pred seboj. Jo popil, se odkailjal in dajal: — Tako torej, ljubi dijaki, pridno se učite, zdravi bodite, ubogajte svoje predstojnike in tudi starše, da vas bodo veseli Pirožki. ki vam jih tu prodaja šolski sluga, niso posebno dobri, pa bom že pazil na to, da bodo boljši, kar brez skrbi bodite! Proti večeru so se zopet zbral: profesorji v nadzornik g vem stanovanju. — Le poglejte, na kaj polaga največjo važnost, na prehrano dijakov, — je dejal profesor zgodovine. Profesor latinščine je pa takoj pripomnil: Seveda, mens sana in eorpore sano! — No, kratko je govoril, toda dobro. Na starše ni pozabil. Mož moralnih načel, — je menil zadovoljno ba-t j uska. Naslednjega dne je bila prva konferenca profesorskega zbora Nadzornik je nakupi-čil pred novim ravnateljem visok kup listin, protokolov, prošenj za oprostitev šolnine izpričeval itd Ravnatelj je pa vse to brez pregleda porinil nazaj k njemu: — Boste že sami uredili to. Na konferenci je poslušal referate vseh govornikov, prijazno je vsakemu pokimal in se zahvalil, nazadnje je pa povabil gostoljubno vse k sebi na obed. Obed je bil imeniten in ravnatelj je ne-piestano prigovarjal gostom: Glejte, te moje pirožke je samo Njegovo Visoko pre-voshoditeljstvo gospod prosvetni rninister najraje jedel pri men: In tele riba v smetani je grofica F. F. vedno hvalila, češ. da niti na dvoru ni Jedla boljših Med obedom so bili vsi zidane volje in nov: ravnatelj je posta! ljubljenec vseh Tudi šolsko leto se je srečno začelo, dijaki so se pridno učili, ravnatelj je pa dan za dnem podpisoval listine: Fedor Carev. Naenkrat — čez dobrih štirinajst dni — je pa prišla iz Petrograda modra pola: ravnatelj Fedor Carev je na lastno prošnjo vpokojen. Pobral je svoja Sila in kopita, skromno in prijazno se je poslovil od vsega zbora: Hvala vam vsem, hvala za topel sprejem. Todfa čas je že, da se umaknem v pokoj. Želim vam zdravja in novih uspehov. — In odpeljal se je Cez nekaj let mi je pripovedovala kne-ginja S N G., ko sem jo portretiral, kako je imel njen oče, bivši prosvetni minister grof Deljanov, dolga leta v službi priljubljenega kuharja in kako ga je ta kuhar, ko se je postaral, nekoč prosil, naj mu da na stara leta mirnejši kotiček, kjer bi ne imel toliko dela. — Dobro, dobro, Fedor, — mu je dejal moj oče — Ce se ne motim, si doma lz Sara tova. Morda bi ti bilo pa ljubo uživati zasluženi pokoj tam. — Kako bi mi ne bilo ljubo. Vaše Visoka prevoshoditeljstvo. — je dejal kuhar, — rodne Volge bi se lahko nagledal... In tako je napisal moj oče nekaj besed na listek je pripovedovala kneginja. — Poklical je svojega tajnika in mu izročil listek Tajnik je poslal prošnjo za podelitev udobnega meeta kuratorja saratov-rkega šolskega okraja in ker je bilo na očetovem listku napisano: »Priporočam, ker ;e povsem zanesljiv in ne pije,« je do-Ibil Fedor Carev mesto ravnatelja gimnazije. Zal samo za kratek čas. >edeije. 28. januarja 8: Oddelek godb* >lota — 9 Napoved: in poročila. — 9.15: Pr«*ros crkvene glasbe iz :*:.- - •» - 6-t* Verski [jovor pr oi Valerian L čak). — 10: ila^beni drobiž. Na kitaro !£ra g. Filip Reriard. — 11: Otroška u~a: Ida Marička kramlo\ova Vojko Kos, Tolika Rupnikova. g. Ivan rV~lot, radijski orkester in r»:^Bek — 19: Napovedi, poročila. — M ^0: Nar. ura. Sv Sava prvi duhove k. proavetiteli in irLivnik (Brani-slav Deni£ noviaar) — "20: Prenos iz ljubljanske opere: Fo*r«=ter: sGoreoje-ki -lavč^kc V odmoru: Nnpovedi- poročila. — Konec ob Čl uri. Ponedeljek. 24. jaaaarja 15: Angleški skladatelji (plošča). - 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operetni T?nčki CploSce). — iS: ZdravniJRca ura: Zle tvorbe (2 fc Anton Br<*eeU) — 1«2Q: Wae3Ar- Rienzi — uvertura (H. ork. bertra. dri. opere — p!e**e). - 1M0: Cm^noatni spomeniki Notranjske (g. dr. Marjan Mamlt) — ir>: Napovrdi. poročila — 1°;90: Nac i: n Iranu Gunduliču (o priliki 300 let- $jnrti). dr. Lujo Vofioovie — 19.50: jimvosti - 20: Slavnostni večer v spo-nria 601etnice Otona 2upann?e. Sodelujejo: ea Pseta Lo«četova. g. prof. Koblar (uvodna bev*da). ?Ian! Nar. sled. (reeitsctje) ln radi is k* ork^rter Napovedi, Poročila. — 22.1-V Prenos lahke gla*b*» \r kavarne >Np*oti5nik- - Konec ot- ^3 uri. Torek ?5 iano.iria 11: Soteka ura: Cr»a*b«»-io predavanje" 9m> ^? F'- ' 'in t ji 1 'r>\**\ Koz:na>. — l-: Češka lahka glasba (plošče). — 12.46: Poro- čila. — 13: Napovedi — 13.20: fVpoLdan«ki koncert radijskega orkestra. — 18: Kosi Ivan iRra ns citre. — 18.40: Judovska du-^evnost {jr. Fr. Terse2lav). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Bnčna \Tedmo6t umaranja in njegov vpliv na vsakdanje življenje (C. Jurij Piccoli). — 19.50: Zabava; zvočni tednik. 20: Plošč?. - 20.10: 0. Zupančič* Veronika Deseai^ka (izvajajo čl. Nar. sjled. v Ljubljani). — 22: Napovedi' poročila. — 22.1.S: Za oddih! (t*rra radirki orkester). — Konec ob 23. uri. Sreda, 26. jaaaarja 12: Citre, mandoline, balalajke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski Iramel. — 18: Mladinka ura: Bog čuvaj Irsko! K rižev pot in zmaga naroda (izvajajo člani rad. iirr. drui.) — 18.40: In-duairiia premoga v Sloveniji (iaisp. g. Hiico Kiler). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura" Nase nekdanje šotetvo (A*ndjeo Cunski) Zagreb. — 19.50: Šahovski kotiček. — 20: Prenos iz ljubi j. opere. V L odmoru: Glasbeno predavanja (V. Ukmar), v U. odmoru: Napovedi. rjcrrjftla. — Konec ob 23. uri. četrtek, 27. januarja 12: Zveade in zvezdniki (plosee). — 12.45: Poroeila — 13: Napovedi — 13.20: Vase! opoldanski koncert radijskega orkestra. — 18: Edv. Grieg: Peer Gynt. suita (berlin. op. ork., ploiče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolari«). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo zs telesno vzgojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: S severa in juga (koncert radijekega orkestra). — 20.50: Zbor praških ufeteljev (plošče). — 21: Prva nra češke moderne klavinsk? glasbe (g. Psrel Sivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (sodelujeta g. Mirko Premele in radijski orkester*. — Konec ot J3 uri. Postani i« ostani Član MALI OGLASI 50 par. Za je treba prUoaltJ oa prtanajna Naslove malih oglasov pošiljamo U poti jejo znanke n s din. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 9 Din KUHARICA pridna gospodinja, vajena tudi bolnikov in vseh drugih del išče službo pri starejšemu gospodu ali gospe, evn. zakoncem. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo *91ov. Na-rodac pod »Pridna in varčna«. 327 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din OSAMLJEN INTELIGENT srednjih let, želi spoznati samostojno, dobroti ji vo in pri-kupljivo prijateljico. Cenj. ponudbe pod »Oboževanje« 329 HVALEŽEN Pridite, sestanek v sredo 2 url pred Opero pod »Rada pomagam«. 339 RAzno Beseda V— Din. davek posebej. Najmanjši znesek 15 Dtn V sled ogromne zaloge rHubertus« plascev, zimskih sukenj, obleK, perila t.t-d. ODPRODAJAMO VSA OBLAČILA s 15 do 20% popustom. P« E S K E B LJUBLJANA, Sv. Patra c 14 BARVANJE LAS specialno izvršuje v vseh nl-jansah frizerski salon RAK AR, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne Kosak. 46Xr 50 PAR ENTLAKJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc. Velika zaloga perja po 6.75 din, rJulijana«. Gosposvetaka cesta 12. Svete najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. Ploeoiija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam PRI MARTINCU V ZG. SISKI jutri koncert tamburaškoga zbora iz Lavrice! Ples! Vino iz ljutomerskih goric! Pustni krofi in druge dobrote! Toplo zakurjeni prostori! 333 BARVANJE LAS odlikovano ln nagrajeno lz salona Jote Strgar, Miklošičeva cesta, pri kolodvoru. 277 1000 DIN V DENARJU lahko dobite, zato takoj naročite list: Rejec malih živali, Ljubljana. Karunova 10. 328 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 4 Din LES lipov, jelše v ter jesenov, popolnoma suh, rezan od 25 do 80 mm, naprodaj najboljšemu ponudniku pri odjemu osle zaloge. Ogledati in prevzeti na licu mesta Franc Majdič. Vir, Domžale, 275 Avtom, hladilne SLADOLED STROJE za izdelovanje in konzerviranje sladoleda ugodno proda G. F. Schneiter, tovarna strojev, fikofja Loka, 304 AIRDALETERUERJA 3-letnega in šestmesečnega, bela zanesljiva čuvarja, proda Graščina Mokronog 322 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 1AGA polnojarmenik, dve krožni žagi v najboljšem stanju, skupno naprodaj vsled opustitve obrata. Ogledati ln prevzeti na licu mesta. Franc Majdič, Vir, Domžale. 276 POUK Poseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din LEPEGA VEDENJA dopisni tečaj, potreben vsakomur. Diskretno. Cena 25 din. Pišite na »Lahka metoda«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1201. 270 Dnevni in večerni krojni tečaj za damska oblačila se bo vršil od 3. do 23. februarja 1938 — Prijave sprejema TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene šole LIUBUANA Aleksandrova cesta 5, II OtroakJ vozički uvokoleaa, motorji, m trftoikAJi PO ZELO NIZKJ CENI — GENIJU FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlov«ka cesta 4 — Podružnica MARD30B* Aleksandrova ZGODBE BREZ GROZE so najprijetneje« razvedrilo, Id vam bo skrajšalo dolgočasne zimske dneve in ki bo razveselilo vse vaše drage, če jim jih darujete. ZGODBE BREZ GROZE so nenavadno lepa knjiga ln tudi nenavadno poceni. 10 din broširana — KNJIGA — vezana din 15 ▼ Naročite takoj , ZGODBE BREZ GROZE I T j UL02BA „ CESTA44 i LJubljana — Knafljeva ulica $ .••„uri: minimumi napodna Tiskarna I L3UBL3ANA 3 KNAPUeVA S IZVRŠUJE VSB VRSTE TISKOVIN PRBPROSTB IN NAJFINEJŠE Makufafumi papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Štev. s . - 1 • . ■ r < • ,** « sporoča v svojem in Baron ANTON CODELLI imenu svojih otrok ter sorodnikov tužno vest, da je njegova srčno ljubljena mati, oziroma'stara mnti ln tašča, gospa Rosalie baronica CODELLI ple Fahnetifeld *oi. baronica TAUFFERER pL WEICHSELBACH ds# 21. januarja 1938. ob pol 2. uri zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju, previđena • tolažili sv. vere v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drafe pokojnice se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., ob 16. uri iz graščine Višnja gora v farno cerkev, kjer aa truplo slovesno blagoslovi, odkoder bo prepeljano v Ljubljano ter se bo dne 24. januarja t L ob 10. uri dopoldne položilo k večnemu počitku na pokopališču stapanja vaa v rodbinsko grobnico. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Višnja gora in v domači Ljubljani dne 25. januarja 1938. ob 10. uri dopoldne. LJUBLJANA, dne 21. januarja 1988. graščinski kapeli v Strm fs »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 21 jaaoarja 1M. Ste* 17 Samo smrt ustavi japonskega vojaka V vojni na Daljnem vzhodu so Japonci znova pokazali, kako sijajno znajo izrabiti izkušnje evropskih armad, da je japonski vojak najbolj praktično opremljeni in oboroženi vojak na svetu. To, kar velja v armadah drugih držav za najbolj praktično, so Japonci kratkomalo prevzeli. In tako ima zdaj japonski vojak angleško bodalo, nemški teiečnjak, francosko suknjo in puško ameriškega modela. To sicer ni posebno skiadno. je pa praktično. Niti japonski častniki nimajo lepih uniform. Častniške hlnče spominjajo na vreče, aev-lji so preveliki. voia5ke - . - e 7-3 same jrube. Zato =e Evropci na japonskih vojaških paradah muzajo, ker ne morejo razumeti, da so celo častniki tako močne armade oblečeni slab*e od vojakov marsikatere evropske vojske. Drugače ;e s strel;2njem. Tega se niso mr.^ii Japonci naučiti v Evropi in nobena tajna ni, ca so japonski vojaki :?Iab: strelci. To velja v prvi vr.-t: za topništvo. Tudi y<*uoriskr. leta'sivo ni najboljše in v vojni proti Kitajski n; prineslo nobenega presenečenja. Letalske nesreče so na Japonskem zelo pogoste. Uradni krogi zvračajo krivdo na slabo vreme Pri Tientsinu so imeli Japonci zato toliko uspehov s svojimi bombarderskirTi. letali, ker so letela skor-. učno v vil sj 300 m Topništvo in pro%-;>antrii oddelki so organizirani čisto po evrop«kcm vzorcu. Prevoz topov in voi-reaa materiala je organiziran dobro, toda Japonci imajo navado voziti s preobteže-nimi km zato ni čuda, da so izgubili že takoj v začetku vojne več tisoč konj. Navzlic temu so pa sedanji japonski vojaki mnogo boljši od prejšnjih. Pri prvem konfliktu s Kitajsko so bili japonski vojaki neprestano bolni Da bi se to preprečilo, so zdravstveni ukrepi v vojski zelo strogi in velika važnost se polaga na prehrano. Poročevalec »United Pressac Thompson pripoveduje, da so imeli japonski vojaki, ko je poselil njihovo taborišče, za obed fižolovo juho, riž, govedino, več pnkuh in ribje konzerve. Kot železno rezervo imajo s seboj na poseben način posušen kruh, ki ostane dober deset let. Treba ga je pa namočiti v vodi, ker ga drugače ni mogoče jesti. Japonski vojaki smejo piti samo zavreto vodo Zato 50 zdaj tako zdravi in niso tako podvrženi izpremembam podnebja kakor v prejšnjih časih. Osebno so japonski vojaki med najboljšimi na svetu, po hrabrosti gotovo najboljši Noben evropski vojak se v tem pogledu ne more kosati z japonskim. Japonski vojak hoče biti vedno in povsod zmagovaicc in pogum vsakeea poedinca je močnejši od vsega drugega. Želja celote je tudi njegova želja in če se požene japonski vojak v napad, ga nobena sila ne ustavi. Za?-> tudi pravijo japonskim vojakom ^človeške strele«. Japonski vojaki gredo vedno slepo naprej in zato ni čuda. da je japonska pehota prva na svetu Napadajočega vojaka ustavi samo smrt in napad japonske pehote na bojišču ie podoben Hharju. k: ni mogoče ustaviti Koliko stane vojna? rvefovna vojna je stala okrog 340 milijard dolarjev, zdaj bi bila vojna pa še mnogo dražja lars tnali stsssssc ?\ vojno je zrlo tesV ko. k*v marsikaj ne da izrazi*i v šte-vt-kah nih je bilo že mno;o posku- sov, da bi izraču ali stroške v svetovni vojni udeleženih narodov. Ameriški izveden r; as - bsfl na 190 milijard doL~-\rv • ^ ;.-> v tr-m sc všteti samo ne-posr^ Ini kzdaJ 3,1 vojno, torej stroški za SSBSKVBSS* nj* Zftss pa seveda vite U roiiijoisi <*'^v^ik.h i " ;enj. ki jih je požr-lo svetovno klanj' pretrgani trgovski stiki lrj rodr-r^o. <*e prištejemo *e te goapo-rarsk3 faktorje k vojnim stroflheaa kot takim. ce.otn: stroški izdatno poveča-o. Tsko pri lesno do zaključka, da so znašali atmflrj Ba svetovno vojno o.<:~-gio 340 rr irjev. Tol'ko denarja si prav niti misliti ne moremo A koliko stane :ia zdaj ? Tudi s tem vprašanjem se ukvarjajo vojaški sirokov-■ . v \Vashinetonu in pravijo, da so v primeri s SVetuvuD vojno stroški zdaj silno naras i. Vojn] nateri-d se ie močno podražil, precizno moiemo orožje je mnogo draže cd orožja iz svetovne vojne. Izračunan reeti atro kov za svetovno voino snloh ni mogoč«* F tč pa lahko rec-mo iz-re^iTšr--' -*roške za porabljeno strel.vo. V a-ner sloh računih ie omenjen za pri-rr«r s'dan;: spopad med Japonsko in Kitajsko. Američani so izračur: . 4fca atavac tr-na str-'1 - '""prečna zm^s od navadnega nabr a do trajMSSSa in letalske b~>m-be. 800 do 1.060 ' ilTJjtl. Armadi 6 di feoaej po amen^ račun h okrog K 0.000 mož. ki ima la razpolag j na i 3>J po j. ;>ov. lahko porabi djevao povprečna 2 000 ton topovskih nabojev. 1.00O ton drobnega streli- va (puške in strojnice) in 100 ton letalskih bomb. če ra/unanio, da divja vojna približno tako. kakor zdaj na Daljnem vzhodu. To pomeni, da požene taka armada vsak dan v zrak 2 do 3 milijone dolarjev. Vsak strel lz poljskega topa kalibra 75 mm stane okrog 10 aolarjev. srapnel pu 14 dolarjev. Dve težki letalski bombi staneta so dolarjev. Tudi za. vojno mornflr rieo So se stroški v primeri s svetovno vojno znatno zvišali. Tako stane en strel iz 14 eolnega mornariškega topa 120 dolarjev, moderni torpedo sam pa 12.000 dolarjev. Zelo težko je izračunati stroške za moderno vojno v zraku. 60 letal lahko vrže med kratkim napadom 100 ton bomb na tla, tona pa stane 800 dolarjev. Pri tetm ni30 vštete izg-ube, ki nastanejo, če sov- aaSttak nekaj letal uniči. Všteti pa tudi niso stroški za prevoz, prehrano vojske itd. Moderna vojna ladja z vso opremo stane zdaj okrog 60.000-000 dolarjev, dvakrat toliko, kakor med svetovno vojno. Najnovejše ameriško bombardersko letalo stane 250000 dolarjev. Anglija je r>ri-pravi a na 5 I*t raztegnjen načrt oboroževanja fSJ stroški bodo znašali 7.0 milijarde dolarjev. Toliko ni potrošila Anglija ves čas sv--to-, ne vojne. Pri vssjfj tefj računih pa ni upoštevano, da bo treba v modemi vojni p^e-skrbeti civilno prebivalstvo s protiplir-sk mi maskami, če bi pa hoteli ves ameriški carod preskrbeti s protipUn-skimi maskami, bi bili stroški tako veliki, da bi lahko s tem denarjem financirali vso 30 letno vojno. Krmite uboge ptičke! Ugibanja o konca sveta dani ameriškega muzeja prirodoslovnih vod so se zadnje čase pečali s problemom konca sveta in ugotavljal; možnosti katastrof v svetovju, ki bi bile nevarne naši zemlji. Takih možnosti ni mnogo in v postov prihajata prav za prav samo dve naj-aaanejft. Ni namreč izključeno, da pride ▼ svetovju do nekakšne »prometne katastrofe« in da se zaleti zemlja v drug planet odnosno da najde svoj konec v ognju solrjca. V obeh primerih bi pomenilo to konec življenja na zemlji. Morda bo nastala ta katastrofa šele čez mnogo milijonov let ah pa sploh ne in zemlja pojde svojo pot naprej. V normalnih razmerah naša zemlja ne more srečati so ki ca. niti nobene druge zvezde tako, da bi trčili skupaj. Morala bi najprej zapustiti svojo sedanjo pot. če bi prišla v bližino sobica, bi soinčna vročina se-igsle na nji vse. če bi pa trčila skupaj s kakim kometom, bi to po mnenju ameriških učenjakov ne pomenilo konca vsega življenja na zemlji. Tu in tam bi še ostalo kakšno živo bitje in življenje na zemlji bi se nadaljevalo Vprašanje je pa, kam bi zemlja priletela, če bi jo taka katastrofa vrgla iz njene sedanje poti. Učenjaki domnevajo, da nobeno č'oveško oko ne bo videlo take katastrofe. Hitrost zemlje in planetov je tako velika, da je človeško oko sploh ne opazi in ljudje na zemlji bi bili mrtvi, predno bi sploh kaj videli. Laponci ne bodo več nomadi Na švedskem živi razen Švedov se neznaten ostanek mongolskega naroda Laponcev. Deloma žive Laponci Se nomadsko življenje, saj se selijo po letnih časih iz kraja v kraj. Nedavno so imeli ti zanimivi predstavniki zoltega plemena v najsevernejšem kraju Švedske Norrbottenu v mestecu Arvidsjaur kongres, ki so se ga ude-ležili odposlanci vseh plemen. Takega kongresa že ni bilo od leta 1818. Na kongresu je bil str.rjen važen sklep, da se morajo vsi Laponci trajno naseliti v kraju, ki bo določen sporazumno s švedsko \lado. Vseh Laponcev je na švedskem sa-rio 8129 in od teh živi nomadsko življenje še 2575 ali dobra tretjina. To so krepki, zdravi ljudjr, vajeni m pora in mraza. Na kongTesu so izrazili solidarnost in uda-nost kralju Gustavu ter željo, da bi imeli koSčVk lastne zemlje. ^aljapinov zte?" jubilej Letos bo praznoval slavni ruski basist Fedor Saljapin 50 letnico svojega umetniškega delovanja. Leta 1888 je Šaljapin kot 15 letni deček prvič nastopil na gledališkem odru. Naslednje leto je podpisal svojo prvo pogodbo in s tem «e je pričela njegova uspehov polna umetniška kariera. Saijapi-oovo ime spada mod ona redka gledališka imena, ki v nobenem pogledu ne vzbujajo pomis-lekov, temveč uživajo po vsem svetu i enako spoštovan ie in sloves. Šaljapina so j takoj priznali vsi. nzumeli so ga in sc navdušili zanj od najskromnej>ega poslušalca do najbolj razaajeaasjja esteta. Morda jc ;me.! Šiihrrri osebne sovražnike, roda njegova umern^ft d-.ozi vseh teh 5-0 let ni ^ m H:: >. benegs nasprotnika To ic eden najbolj ruskih umetnikov, obenem pa predstavnik umetnosti v svetovnem obsegu. To se kaže tudi pri pripravah za prosla-vo njegovega zuitega jubileja V mnogih velikih mntih so 2e ustanovljeni odbori za proslavo >aljapinove 50 letnice. Na čelu pariškega odbora sta pisatelja CIaude Farre- re in Sachs Guitrv. Londonski odbor vodita angleški dirigent sir Thomas Beecham in bivši ruski poslanik v Angliji Sablin. Londonski filharmonični orkester bo sodeloval v celoti na slavnostnem koncertu pod taktirko sira Thomasa Beechama. Saljapi-nove proslave se pričmo v Londonu že v marcu in trajale bodo do leta 1940. Minister v norišnici Francoski minister Daladier pripoveduje o sebi naslednjo zgodbo: Nekega dne je dobil iz norišnice pismo, ki se mu v njem njegov bivši sošolec pritožuje, težje imeti ljubčka, nego ne imeti ga, Francoska zdravniška akademija pa pripravlja »Zdravniški humoristični slovar« Delo je poverjeno »Komisiji humorja«, v kateri je 20 najslavnejših francoskih zdravnikov. Delavci se izseljujejo iz Ljubljane L;fubljana, 22. jsinuarja Iz Ljubljane se izseljuje mdiuotrlja, čedalje bolj se mesta iaogibljejo obrtniki in tudi delavci, ki so Ljubljančani, ne le predmestni prebivalci, odhajajo v avet za zaslužkom brez upanja, da se bodo kdaj lahko vrnili v rodno mesto. To so nedvomno najznačilnejši pojavi iz žlvljenrja Ljubljane, Zato tudi ni brez pomena, da ae zadnje čase izseljujejo iz LJubljane dtervilni J^vinarji, bivši tovarniški delavci strojnih tovarn- Sicer je razveseljivo, da nezaposleni delavci sploh dobe delo v drugih, kraj&h, v gospodarskem pogledu pa pomeni izseljevanje delavcev iz Ljubljane velik minus. AJi bodo strojne tovarne začele obratovati in kdaj, še vedno ni gotovosti V soboto bo na sodišču razprava za prisilno poravnavo in tedaj bo menda tudi padla odločitev o usodi tovarne. Samo po sebi se pa razume, da delavci ne morejo čakati po več mesecev, da bi tov-arna zopet začela obratovati, a razen tega niti ne vedo, kako dolgo bi bilo še treba čakati-Zato so mnogi začeli iskati delo v drugih lcrajih irmai^ po ustavitvi obrata. Najdalje so oklevali poročeni delavci ki se pač najtežje Izselijo iz mesta z družinami ter se težko odločijo za zaposlitev v krajih, kjer ne poznajo razmer. Najlažje dobe delo kvalificirani delavci ki jih je bilo seveda v strojnih tovarnah zaposlenih manj kakor pamožnih delavcev, in sicer jih je delalo v normalnih razmerah nekaj nad 100. Nekaj profesio-nistov je bilo zarx^enih le sezonsko, od časa' dJo časa, ko je imela tovarna več deku Ko je bila tovarna v polnem obratu, je delalo skupaj s pomožnimi delavci vred 200 do 300 delavcev. Kvalificiranih delavcev zdaj več ne skrbi mnogo, da bi ne mogH dobiti dela. saj jih je večina že zaposlenih, Kvaiificirani delavci so se najprej začeli seliti na Jesenice. Doslej jih je odšlo tja 14. V Kamniku v tovarni >Titan« je doslej dobilo delo 7 profesionlstov. Tovarna bo baje najela še 10 mehanikov za pmocizna dela Največ profesionistov se bo preselilo v Slavonski Brod. v tovarno vagonov. Doslej je zanesljivo, da dobi delo rmjmanj 20 lu-aiiiiciranih delavcev, sicer bo pa tovarna najela že vse druge profesdoniste, ki se bodo obrnili na njo V Mariboru sta dobila delo dva kvalificirana delavca in prav tako 2 na VrhriJJvi. Organizacija se pogaja z& zaposlitev-kvalificiranih delavcev še pri nekaterih podjetjih, n. pr. z novim podjetjem v Banja Luki. Novo tovarno v Banja Luki vodi bivši ravnatelj Strojnih tovarn in livarn. Delavci opajo, da bodo sredi februarja že lahko nastopili službo v Banja Luki. Pogajanja še niso končana s tovarno vagonov v Kruševcu, kamor se bo morda tudi preselilo nekaj delavcev. Zdaj torej kaže, da bodo kmalu dobi h delo vsi kvalificirani delavci, ki so prejšnje čase delali v strojnih tovarnah ter da se bodo vsi izselili iz Ljubljane. V Ljubljani bodo ostali le pomožni delavci, seveda, če bodo dobili tu delo. Pomožni delavci delajo navadno le poleti, če niso zaposleni v toa-arnah. Zaslužek iščejo pri stavbah in cestriih delih. Zdaj je brez zaslužka še okrog 160 p*>možnih delavcev, ki so prejšnje čase delali v strojnih tovarnah. Ce bodo strojne tovarne začele zopet obratovati, podjetje ne bo več dobilo tako lahko lrvalificiranih delavcev v Sloveniji. PROFESORJEVE SANJE Profesor: To noč sem imel grozne sanje. Sanjalo se mi je. da sein i'-eru nezadostno iz latinščine, PRI ZDRAVNIKU — Gospod, povedati vam moram, da so mi vrnili iz banke ček, s katerim ste mi poravnali račun za zdravljenje. Bolnik: — Kako čudno naključje, gospod doktor, moja bolezen sc jc tudi povrnila. SKRAJNI CAS Nedeljski lovec je zgrešil zajca. Da bi se pa ne vrnil domov praznih rok in osramočen, se ustavi v delikatesni U^ovini in kupi kapitalnega zajca, ki je pa že precej dolgo visel v trgovini. — Dragi možiček - - pravi zena doma —■ bil je že skrajni čas. da ti je prišel ta zajec na strel, še nekaj dni, pa bi se bili zaredili pod njegovo kožo črvi. 52 Sffpf p razvalinah " - ■~^i-tu Molovski roman Po ve*ru r~'er.~na megla je zopet razprostirala svoje rr^hko sivo naročje proti pristanišču in objema i a yae v njom vkrcane ladje, razblinjajoč njihove obriac in razširjajoč jih v čudne nestvo-re. Jambor. :n dimniki so bili podobni tipalkam iz morja štrlečih prikazni, zelene, modre, rdeče in bele luči so pa prodirale dušeči jih zastor megle liki v spanju ugašajoče oči prežečih zveri. Na dolgem pomolu, kjer naj bi se bil ustavil parnik. so zažarele močne obločnice. izpreminja-Jfli temo v beli dan. Tam se je zbrala pisana množica-delavcev, nosačev in radovednežev Videč, da ni nastal bai najugodnejši trenutek za namera-ravano pogajanje, je Prosov sklenil počakat:, da bi zavladal v pristanišču zopet mir. Obrisi parnika so postajali z vsakim trenutkom aečji. a črni dim. valeč se iz njegovih dimnikov, je dobil zdaj pa zdaj svetlosivo barvo. Že so se razločno videli tudi ob straneh parnika viseči rešilni čolni in majčkene postave ljudi, zbranih cb Offraji ali hitečih po krovu in mostičkih. Vijaki ao nehali srdito rezati valove tako. da ae je premikala mračna gmota naprej liki tiho plavajoči orjaški labod Zdaj pa zdaj ie zatulila ■trena, potem je pa zopet prerezal meglo močan žarek ladijskega reflektorja, vrtečega 5e okrog liki ozirajoče se ognjeno ciklopovo oko. Prosov je siopil k enemu izmed drogi.v. kjer so visele obločnice. Ozrl ae je na množico okrog sebe, potem je pa mirno opazoval prihod poštnega parnika. ki se je počasi bližal določenemu kraja v pr;?fanišču. Že je padla spretno vržena in prest režena /rv in pri močnih železnih rtebrih stoječi mornarji so 'o h:tro ovih okrog njih. Cez nekaj minut se je za-kolebal sivi ladijski trup ob samem pnstanirkem pomolu in po spušććnem most-čku so jeli izstopati prvi nestrpni potniki. Prosov je opazoval ta prizor brez posebnega zanimanja in njegovo pozornost je obrnila nase šele zadnja skupina mornarjev, s katerimi je izstooiJ tudi kapitan. Krenil je proti zadnjemu koncu parnika. — Najbrž je posadka podmornice utonila ali pa so valovi odnesli podmornico, ko se je posadka srečno izkrcala, — je govoril kapitan gredoč mimo Prosova. Te besede so zadele Prosova liki strela iz jasnega. Kaj pa če tako govori o Morlevevi podmornici? mu je šinila v glavo strašna misel. In že je hitel za skupino proti krmilu ladje gredočih mornarjev, prizadevajoč si, da bi mu ne ušla nobena ka-pitanova beseda. — Našli smo to lupino dobrih 30 milj od obaJe. Očividno ji je bila pošla sapa. kajti v posodi ni bilo niti kapljice bencina in olja več. Vrag ve, kako je priplula sem Četrt ure sem pustil iskati naokrog, toda nikjer ni bilo žive duše. Evo je! Pristaniška straža jc radovedno ogledovala zapuščen motorni čoln, privezan zadaj k parniku. — Tristo vragov, saj to je vendar »S\vallow<: starega Johna Morleva! — je vzkliknil eden izmed mornarjev, drugi so mu pa brž pritrdili. In že je jelo več rok vleči čoln k obali. — Morlevev čoln? — se je začudil kapitan. — Hogme., to mi niti v sanjah ni prišlo na misel, čeprav ga tudi sam poznani. Res, res, se že spominjam. Toda kaj naj bi se bilo zgodilo z našim pogurnnim Morleyem? Pa vendar ni padel v morje? Ali pa mu jo je »Swallow« popihala, ko je bil na krovu. — To vendar ni mogoče ... — Odpeljal se je od tod že včeraj popoldne — videl sem ga, kako je vstopil v čoln, — je dejal eden izmed delavcev. — Sam? — Da, sam, in zdelo se mi je. da se mu zelo mudi. Pognal je motor, kakor da bi ga hotel pognati v zrak. — No, kaj moremo storiti — naj prevzame za enkrat čoln pristaniška policija in poišče lastnika. Povedal sem vse, kar mi je znano, — je dejal kapitan in se obrnil, da bi odšel nazaj. Prosov je še vedno stal kakor vkopan. Torej ga slutnja ni varala! Boris se najbrž nikoli več ne bo vrnil in vse kaže, da tudi Morley ne. Kakšna tajna tiči za tem? Kdo je zasnoval napad, ki sta v njem podlegla ta dva moža? Na morju torej ni bilo treba več iskati. Zdaj bi moralo biti vse prizadevanje obrnjeno najprej k Petim skalam, potem pa k Bensonovi tovarni. Prosov se je nemudoma napotil nazaj, da bi obvestil Karagina o novem obratu tragedije — kajti zdelo se mu je že jasno, da konec vsega tega ne bo dober. Ves zasopel je planil v sobo. Toda na pragu je presenečeno obstal. Za mizo sta sedela Karagin in Rostovski mračnih obrazov, na katerih ni bilo zapisano nič dobrega. —Kaj je z Borisom? — je vzkliknil Prosov, ki mu je stiskala grlo bolestna bojazen. Rostovski je vstal in zamahnil z roko. — Mrtev — mrtev! — je za jecljal in stopil naproti prišlecu, stoječemu molče in nepremično na pragu. XIV. DRAMA PRI PETIH SKALAH Niti preiskava, ki jo je opravil Benson s pomočjo Arthurja in Eveline v Barkerjevi sobi, ni prinesla zaželenega uspeha. Našli niso niti zapiskov, niti risb,, niti drugih sledov, ki bi bili govorili proti inženirju, a prav tako brezuspešno je ostalo iskanje v laboratorijih in drugih prostorih, kjer je Barker delal. —Boljšega uspeha niti nisem pričakoval, — je menil Benson, ko je ostalo popoldne končno iskanje brez uspeha. — Barker je bil previden in oprezen mož, ki je gotovo odstranil vse proti sebi govoreče sledove tako preračunljivo in spretno, da ni prezrl ničesar, kar bi nas moglo privesti na pravo sled. n — Za s — Za upravo in maeratnl dal lista Oton Chrlstot — Val v '^"jr^l