GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
ŠT. S —VII.
MAJ 1958 CENA 10 DIN
A/<a mnoga Uefa to o ar//s predsednik
Delovni kolektiv podjetja »INDUPLATI«, Jarše Ti skupaj z vsemi našimi narodi čestita k 66. rojstnemu dnevu. Tvoj rojstni dan in Dan mladosti sta skupen praznik, ki se ga skupaj veselimo.
Vse svoje življenje si posvetil in Posvečaš borbi za blaginjo naših budi in resnične- socialistične odnose ''ned njimi. Tvoja življenjska pot in Tvoja revolucionarna dejavnost sta nam primer neizčrpnega ustvarjanja in večne mladosti. To kar smo pod Tvojim vodstvom dosegli v preteklem letu, ne pomeni samo napredka v izboljšanju življenjskih pogojev delovnih ljudi naše socialistične domovine, temveč priča tudi o nadaljnjem uveljavljenju novih družbenih odnosov. Ti nas učiš, da socializma ni brez humanizma in, da more imeti Preobrazba družbe smisel samo, ako Se izvaja v imenu človeka in njegove Sreče. Od tod je naša neomajna vera v uresničenje lepše bodočnosti, za katere izgradnjo zastavljamo vse svoje sile.
Tudi v letu za nami je glas naše države pripomogel, da se kljub nevarnosti obvarujejo upi človeštva v možnost ohranitve miru in razvija-nja medsebojnega razumevanja. Go-^eoi sta želji in ideal vseh naših de-°vnih ljudi, da se čim uspešneje Uresničijo plemenita prizadevanja za Ustvaritev dobe resničnega prijatelj-
stva svobodnih in enakopravnih narodov.
Vse svoje življenje si skrbel za srečo, vedro bodočnost in neskaljeno radost mladine, ohranitev in nadaljnje razvijanje naših revolucionarnih pridobitev nam omogočata, da z dvignjenimi glavami slavimo Dan mladosti kot pregled naše delavnosti in naših pridobitev.
Želimo Ti, dragi tovariš Tito, da bi še dolgo let proslavljal z nami ta praznik in Ti obljubljamo, da bomo še nadalje dosledno hodili po poti našega delavskega razreda.
VSEBINA
J. Stele — Na mnoga leta tov. predsednik J. Ukmar — Problemov ne manjka
J. Strojan — Več glav več ve
F. Rebernik — Kolektivni dopust
J. Strojan — O časopisih, katere prejemamo v zamenjavo
J. Ukmar — Naselje se širi F. Jeraj — Promet in trgovina sta v Jaršah dva nerešena problema J. Klešnik — 15 minut med brigadirji na avtocesti Ing. S. Sazonov — Razvoj barvanja tekstil, blaga v kosih
I.	Sešek — Srečal sem ga
med vrati
Dr. F. Jerovec — Kdaj in kje v Tednu mladosti
J.	Stele — Naše odbojkarsko moštvo
V. Habjan — Personalne spremembe Foto — Ivo Sešek
Izdaja v 750 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
OB 66. ROJSTNEM DNEVU NAŠEGA DRAGEGA PREDSEDNIKA TITA
si Želimo, da bi nas ŠE MNOGO let vodil V BOLJŠO BODOČNOST — V SOCIALIZEM
Problemov ne zmanjka
V	sredo 16. aprila je imel novoizvoljeni Delavski svet svoje drugo redno zasedanje. Predvideno je bilo, da bo dnevni red izčrpan v dobri uri, vendar se je nabralo že toliko vprašanj, ki terjajo rešitev, da se je zasedanje nujno zavleklo. In prav je tako, kajti razgovori in sklepi niso bili zaman.
Najprej smo pregled ati načrt izkoriščanja amortizacijskih sredstev za nadomestitev strojev, naprav ali opreme. V tem skladu imamo na razpolago nekaj več kot 15 milijonov dinarjev. Nabavilo se bo prevozno dvigalo za osnovne valje pri snovalih, sesalec za prah v predilnici, nekaj nujne električne opreme in elektromotorjev, nova telefonska centrala, stružnica za ključavničarsko delavnico, garderobne omarice, črpalke tople vode za mokro predilnico, Izpolnitev posamičnega pogona statev v tkalnici, dva računska stroja, in načrti za glavni projekt kotlarne ter za preureditev delavnic.
V	drugem skladu, s katerim upravlja DS, imamo razpoložljivih 18 milijonov din. To je sklad skupne porabe (prej se je imenoval sklad za prosto razpolaganje). Tega bomo porabili za opremo zobne ambulante, za vzgojo kadrov (tečaj za po-lkvalifikaci-jo in kvalifikacijo delavcev), za prispevke I. in II. stanovanjski zadrugi, za štipendije, članarine in manjše dotacije sindikalni organizaciji, Partizanu in Kono-planu, za kurjavo naše menze ter postavitev počitniškega doma ob morju.
Tov. dr. Jerovec je nato poročal o ugotovitvah komisije za pregled bilance. Iz tega zapisnika lahko povzamemo, da je bilo poslovanje podjetja v letu 1957 popolnoma v redu in v skladu s predpisi in zakoni. Vsi skladi podjetja so ostali nedotaknjeni, lcer pač nepravilnosti ni bilo. Dala pa je ta komisija nekaj dobrih navodil za -bodoče poslovanje in kontrolo uprave podjetja in DS nad uporabo sredstev.
Pod itretjo točko dnevnega reda smo obravnavali pravilnik o nagradah za tehnične izpopolnitve v podjetju. SestaVila ga je tozadevna komisija ter ga dala že pred zasedanjem DS na vpogled in proučevanje vsem organizacijam in članom kolektiva. Po daljši debati smo lahko ugotovili le pozitivnost in nujnost takega pravilnika. Zataknilo pa se je pri tabeli o višini- nagrade z ozirom na prihranek na lastni ceni proizvodov. Pravilnik je bil nato v načelu sprejet, komisija pa mora z ozirom na predloge članov DS izdelati nove tabele in na prihodnjem zasedanju pri-
kazati prednosti ene ali druge variante. Važno pri tem pravilniku je tudi' določilo, da se bodo vsi predlogi obravnavali strogo ekonomsko in bo o njih -sklepal dokončno DS.
V nadaljevanju zasedanja je bila potrjena komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij, katere predsednik je Sešek Ivo, disciplinska komisija s predsednikom Klešnik Jožetom, komisija za določitev delovnih mest, na -katerih je prepovedano delo žena- in mladine — predsednik Škrinjar Majda, komisija za določitev delovnih mest, na katerih je treba zaposlovati invalide — predsednik dr. Šiška Mari-j-a, komisija za sporna vprašanja v podjetju (pritožbe o tarifnih postavkah, pritožbe o premestitvah itd.) s predsednikom Deržič Ivanom in končno komisija za sestavo tarifnega pravilnika podjetja, ki ji predseduje Rebernik Franc.
Za praznovanje 1. maja se je sprejel sklep, da je sobota 3. maja dela prost dan, izgubljeni delovni čas pa se v istem mesecu nadoknadi z nedeljskim delom v dopoldanskih izmenah. Odobrene so bile tudi prošnje za dotacije sindikalni organizaciji v višini 500 000 dinarjev, Partizanu 300 000 dinarjev in Konoplanu 50-000 dinarjev. Sprejet pa je bil tudi predlog, da se dotacije ne nakažejo v enkratnem znesku ter da vsak koristnik na zasedanjih DS redno poroča-, v katere namene so sredstva uporabljali. Ugodno je bil prodan elektromotor za pogon bivše transmisijs-ke ureditve v tkalnici in dva tokovna merilna transformatorja, ki jih ne rabimo več. Sprejet je bil sklep, da se to odpiše -iz osnovnih sredstev.
Glede izkoriščanja avtobusa je bil sprej-et sklep, da ga lahko uporabljajo z znižano ceno politične in družbene organizacije ter -organizirane skupine iz podjetja le za občasne nedelj-ske izlete, za vse -ostale oblike uporabe (ekskurzije, kulturne prireditve, koristniki izven podjetja i'td.) pa se zaračunava polna cena. Ob koncu je bil sprejet tudi sklep, da se takoj poišče primernejši prostor za delavnico pleskarjev, ker postaja delo v sedanji res že nevzdržno. Upravi podjetja se obenem naroči, da izdela načrt za uporabo sredstev, ki obremenjujejo materialne stroške (stroški za razstave, reklamo, uporabo vozil, reprezentanco, potovanja -itd.), ki ga bo obravnaval DS ter da bo nato poročala na zasedanjih o tej -uporabi.
Na koncu samo še to: želimo si še takih živahnih razgovorov na bodočih zasedanjih!	J.
K OIL E K TIV INI« DOPUST
Letošnji kolektivni do-pust bo zelo kratek, samo teden dni bo vsa tovarna stala. Kolektivni dopust bo v- času čiščenja vodne struge. V tem tednu bomo čistili tudi oba parna ko-tla in tako ne bomo imeli industrijske vode niti pare na razpolago. Vsi- oddelki, -ki rabijo za svoje redno delo paro in vodo, morajo v tem času stati. Ti oddelki v našem podjetju so: predilnica, škrobilnica in vsa oplemenitilnica. Edino tkalnica s pripravljalnico bi lahko delala, če bi ne bilo drugih vzrokov, zaradi katerih mora tudi ta oddelek stati.
V letošnjem letu smo naš proizvodni plan -nekoliko spremenili od planov iz prejšnjih let. Zadali smo si nalogo izdelovati takšne in toliko lanenih in konopljenih ttkapin, da bomo vso prejo, proizvedeno v lastni predilnici, predelali v tkalnici. Sedaj, -ko je razdobje četrtine leta za nami, smo na podlagi zbranih podatkov z zadovoljstvom ugotovili, da dejansko predelamo lastno prejo v tkalnici. To dejstv-o pa je tudi vzrok, da- mora tkalnica istočasno stati kakor predilnica, -ker bi se sicer zgodilo, da tkalnica ne bi imela dovolj lanene in konopljene preje in b:i -tkalni stroji stali zaradi pomanjkanja surovin. Tista zamisel, ki smo jo
lansko -leto obravnavali in že tudi osvojiti-, da bi tkalnica preko vsega leta nepretrgoma delala, je to-rej ob danih pogojih neizvedljiva.
No, in kako in kdaj bomo koristili -letos dopuste? V času od 27. julija do 2. avgusta bo čiščenje vodne struge in v -tem času bodo vsi delavci iz proizvodnih oddelkov na dopustu, to je skupno 6 delovnih dni. Ostale dneve -dopusta bomo -koristili med letom tako, da bodo vsi dopusti do konca leta v -celoti izkoriščeni. Prenos dopusta- na prihodnje leto po zakonu o delovnih odnosih ni več mogoč. Nadalje je po zakonu predpisano, da- se mora dopust k-o-ristiiti v celoti naenkrat ali največ v dveh delih. V našem podjetju smo se dogovorili, da bomo koristili najmanj 6 dni dopusta skupaj. Seveda bomo dovolili v -izrednih primerih tudi po manj dni skupnega dopusta. S takim načinom koriščenja dopusta smo že začeli in je v posameznih oddelkih že določeno število delavcev, ki morajo -biti dnevno na dopustu, da bodo do -konca leta vsi prišli na vrsto in -tudi izkoristili pripadajoče dneve dopusta. Kdaj bo prišel posameznik na vrsto za -dopust pa bo določil obratovodja dotočnega oddelka in pri tem v naj večji m-eri upošteval želje posameznikov.
St. 5
VEČ GLAV VEČ VE
Meseca aprila se je večkrat govorilo o tehničnih izpopolnitvah in o pravilniku, ki bo urejal nagrajevanje za vsa detla in predloge, ki zadevajo tehnično ^Popolnitev in imajo pozitivno ekonomsko podlago.
. O stvari je največ razpravljala komisija za to aejavnort. O pravilniku pa so govorili tudi člani JJUTS iz našega podjetja ter dali nekaj utemeljenih se nedodelanih pripomb. Tudi na DS je bilo govora o tej stvari. Prav zato smo se obrnili na nekatere ase sodelavce, ki so bili v preteklih letih sami racio-naiizatorji oziroma novatorji z vprašanji, ki zadevajo to temo.
Tov. Zabukovec Lado pa nam je na vprašanje: “■Kakšno vlogo je igral DS podjetja pri uvajanju tehnične izpopolnitve v našem podjetju od kar je podjetje samostojno?«, dal tale odgovor:
, Ds se za vprašanja racionalizacije zadnjih nekaj t ni posebno zanimal. Mogoče je bila temu nezan-i-nianju vzrok premajhna zainteresiranost kolektiva za racionalizacije oziroma po drugi strani majhne nepo-redne koristi in pa to, da je bilo treba racionaliza-clJe plačevati iz skladov.
Konec lanskega leta je bila od strani DS postav-Jena komisija, ki naj poživi zanimanje za racionali-zacije med člani kolektiva in, ki bo izdelala pravilnik o nagrajevanju racionalizatorjev. Upam, da bo novi US pokazal več zanimanja za izboljšave in odredil Primeren znesek za nagrade raoionalizatorjem.
Tov. Jeraj Franc pa je na vprašanje: »V podjetju e sestavlja pravilnik o tehničnih izpopolnitvah. Ali /° po vašem mnenju vplival pozitivno na delo na ;em Področju, in kakšen naj bi bil po vašem mnenju ta pravilnik?«, povedal tole:
Pravilnik o tehničnih izpopolnitvah bo vplival pozitivno na področje dela tehničnih izpopolnitev. Pravilnik naj vsebuje po mojem mnenju naslednje: biti mora stalen, biti mora dovolj stimulativen tako, da vzpodbuja tudi najnižjega delavca in misli na razne izpopolnitve in izboljšave. Pravilnik mora imeti nadalje točno določene kriterije, po katerih se naj izplačujejo nagrade.
Pravilnik bi moral vsebovati tudi načela za enkratno nagraditev pri izboljšavi manjšega obsega.
Tehnični vodja tov. Rebernik Franc pa je na vprašanje: »Ali so racionalizacije, ki so bile izvedene v našem podjetju, pozitivno vplivale na proizvodnjo?« in »Ali se dosedanji racionalizatorski predlogi, ki so bili nagrajeni, uporabljajo v proizvodnji? Če ne, zakaj ne?«, dejal tole:
_ Racionalizacije, ki so bile do sedaj izvedene v našem podjetju, so pozitivno vplivale na dvig produkcije in na znižanje proizvodnih stroškov. Nekatere od racionalizacij so vplivale tudi na olajšanje dela talko n. pr. znižanje opornikov pri mungi; druge na izboljšanje strojnih elementov, ki so vplivali na znižanje zastojev in s tem na dvig produkcije itd. Skupno smo imeli doslej 14 racionalizatorjev in novatorjev.
Od nagrajenih racionalizacij se danes 4 ne uporabljajo, medtem ko so vse ostale v celoti v rabi.
Naša želja je, da bi po tem vprašanju še razpravljali. Pričakujemo zatorej nadaljnjih mnenj in predlogov, katere bomo z veseljem objavili. Prihodnjič pa se bomo lotili nadaljnjih vprašanj in objavljali seveda tudi najnovejše predloge o tehničnih izpopolnitvah, predlaganih s strani naših sodelavcev.
O časopisih
katere prejemamo v zamenjavo
Uredništvo našega tovarniškega glasila sprejema J zamenjavo za svoj list 28 tovarniških glasil iz vseh Krajev Jugoslavije.
Ta tovarniška glasila bi 'lahko razdelil na onai, Katera izhajajo redno in na ona, katera izhajajo ne-©dno ali občasno. Z veseljem lahko ugotovimo, da ‘Pada naše glasilo Konoplan med one prve.
Poglejmo malo natančneje, kakšna so ta glasila, '‘©katera so v obliki revije, druga zopet kot nekaki nevni časopisi. Nemalokrat se srečamo z reprezen-ančnimi večbarvnimi ovitki teh liistov. V večini primerov lahko ugotovimo, da so vodstva teh listov v tifu h rokah s Precei novinarskim duhom, katerim so nskarski prijemi in lomljenje lista dobro znana stvar.
D Vsebina listov, če jih pogledamo na splošno, je nof in. zajema vse vidike našega življenja: strokov-ti jr’ Petično rubriko, poljudnoznanstvene članke, pa udi humor, vesti, objave in podlistke. V vseh časo-zasledimo športne novosti, katere so zanimive Jv.uotični kolektiv, ki določeno glasilo izdaja. Razni j ©topisi iz tujine so menda v vseh časopisih popu-nrvj11’ • Politični članki zavzemajo v nekaterih listih naece.J;šen obseg. V pretežni večini pa članki obrav-ZaVa ° temo načelno in ozke problematike ni naka-ane- Težko je oceniti vsebino teh listov, ker iz njih nith*10 'tul njihovih težav in teženj- in ne poznamo Jihovega življenja, želja in nagne-nj, ki so jih privedla tenja 6 obIike PiBania in podajanja dogodkov iz živ-
^osebno poglavje v teh časopisih je vsekakor krog .'k'i pišejo te članke. Vse kar je napisano z da Pwni in diaSrami, je podpisano z ing. Iz tega se izirr? u ati’ da je PriPrava lista, razen pri- nekaterih mah, prepuščena uredniku in še -nekaterim ljudem,
ki si prizadevajo za čim pestrejši in čim širšemu krogu razumljiv list.
Ob primerjavi našega K-onopla-na z drugimi listi opazimo, da je Konoplan skromen, toda reden in pester list. Dopisniki našega lista so pritegnjeni k sodelovanju iz vseh panog naše dejavnosti. Članki so konkretni in stvarni. Problemi in napotki, sugestij-e in naloge s-o nakazane v pravem času. Ilustracija našega lista je na zadovoljivi- višini in pestra- z dobrimi in stvarnimi komentarji. Problematika kraja in v prvi vrsti našega podjetja je vedno aktualno obravnavana. Z našim Konoplanom smo za-torej lahko zadovoljni.
Tmk
, J - * -
r/

Tuji časopisi v našem uredništvu
Naselje se širi
Težko bi našli kraj, kjer se ne bi srečali z najbolj značilnim pojavom vsakega povojnega obdobja — s stanovanjsko stisko. Ta pojav je pri nas stopnjevala poleg vojne še pospešena pot razvoja iz kmetijske v industrijsko državo. Velik je bil priliv delovne sile s podeželja v industrijske okoliše. Vse, kar se je dozidalo — in tega ni bilo malo — je krilo le najnujnejše potrebe. Treba je bilo torej poiskati rešitev, ki bo stanovanjsko stisko hitreje urejevala.
To je možno, posebno na podeželju, urediti na dva načina: dajati dolgoročna posojila posameznikom
Prostor za novo naselje
ali pa stanovanjskim zadrugam. Oboje ima veliko prednost pred zidavo večjih blokov, ker so na ta način stanovanja cenejša in hitreje dograjena. To pa je za nas trenutno najbolj važno. Upoštevati je treba seveda urbanistične načrte, kajti s tako imenovanimi »divjimi« gradnjami imamo lahko več škode kot koristi.
Pri nas smo v tem oziru kar dobro zavihali rokave. Prvi stanovanjski zadrugi se je letos pridružila še druga. Skupno bo v jeseni- letos pod streho kar 26 hiš in od tega nad polovico že tudi vseljivih. Med njimi bo tudi tovarniška dvostanovanjska zgradba, druga pa naslednje leto. Pet dosedanjih uporabnikov tovarniških stanovanj se bo tudi že letos preselilo v svoje domove, tako da lahko sedem drugih prosilcev, katerih prošnje že dalj časa leže v mapi stanovanjske komisije, mirno pričakujejo jeseni, ko se jim bo uresničila želja in potreba po zdravem in suhem krovu.
Mi smo seveda zelo zainteresirani v tem, da je delovna sila čim bliže podjetju in zato tudi pomagamo, kolikor nam dopuščajo sredstva ter bomo pomagali tudi v bodoče. Vendar vsega zadružniki sami ne bodo mogli rešiti in bo potrebna pomoč ali vsaj -dobra volja tudi organov oblasti. Predvsem terja hitro rešitev vodovodno in električno omrežje, kanalizacija, uslužnos-tne delavnice in preprečitev neznosnega smradu, ki ga povzročajo odpadki podjetij iz Mengša v novi strugi- Pšate. Marsikaj se da namreč urediti in kdor hitro ukrepa, mnogo naredi.
Zadružnikom pa na koncu mnogo sreče in -čimprejšnji počitek po delu v svojih domovih!
J.
pMUnet m itpovma
sta v Jaršah dva nesrečna problema
Ceste, katere vežejo bivališča naših delavcev s podjetjem, so v zelo slabem stanju, poleg tega pa še pomanjkljivo razsvetljene.
Slabo stanje cest in nezadostna javna -razsvetljava nam občutno vplivata na nezgode, katere se primerijo na potu na delo ali z dela domov. Število navedenih nezgod predstavlja v našem podjetju 30 % vseh nezgod-, v nekaterih drugih podjetjih domžalske komune pa predstavlja ta odstotek še mnogo višjo številko in doseže ponekod celo 70 %.
S strani zbora proizvajalcev in članov občinskega ljudskega odbora Domžale se postavljajo zahteve občini, kakor tudi- ostalim merodajnim forumom, po vprašanju rešitve problema slabega stanja cest. Na žalost so številne intervencije odveč, ker je odgovor kratek in se glasi: »Denarnih sredstev ni!«
Občinski ljudski -odbor Domžale si prizadeva delno rešiti vprašanje občinskih cest. Obljubljeno je, da se bodo ceste nasule in izboljšala javna razsvetljava cest. Občina seveda vseh -teh nalog ne bo mogla izpolniti, v kolikor ne bo prejela za to potrebne podpore s strani kolektivov.
V najbolj kritičnem stanju je okrajna cesta Duplica—Domžale. Rekonstrukcija te ceste ni v letošnjem programu, zato bodo morali kolektivi postaviti enotno zahtevo po čimprejšnji ureditvi te ceste. Trenutno stanje te ceste je takšno, da je sploh ni več mogoče prištevati v kategorijo občinskih cest, da o okrajnem merilu sploh molčim. Cesta Duplica—Domžale se bo nasula in povaljala tako, da bo uporabna.
Tudi vlakovne zveze z Ljubljano so nerešen problem. Težko je namreč priti v Ljubljano, imeti pri tem toliko časa, da bi se ogledal po trgovinah, kaj kupil in pri tem ne zapravil vsega dne.
Še huje je, da dijaki iz naše okolice, ki študirajo v Ljubljani, nimajo po popoldanskem pouku možnosti vrniti se z vlakom domov, temveč morajo v vsakem vremenu na pot s kolesom ali v najtežavnejših primerih celo peš. O zdravju prizadetih dijakov ne bom govoril, niti o njihovem učnem uspehu ne, ki je nemalokrat posledica fizioloških okoliščin.
Direkcija železniškega transportnega podjetja v Ljubljani ima v načrtu uvedbo motornega vlaka na progi Ljubljana—Kamnik in obratno. Ta vlak bo imel v Jaršah postanek okoli 1.6. ure 15 minut v smeri vožnje Kamnik—Ljubljana. Pri vožnji Ljubljana— Kamnik pa se v Jaršah ne bo ustavljal. Z uvedbo tega vlaka, ki pa časovno zaradi objektivnih razlogov še ni določen, bo marsikomu omogočeno Obiskati Ljubljano v popoldanskih urah brez lastnega motornega prevoznega sredstva.
Zvezo z Ljubljano vzdržuje ob petkih tudi občinski avtobus, ki odpelje okoli 15. ure -izpred križišča pri Kriškerju v Preserjah -preko Radomelj, Doba, Vira in Domžal v Ljubljano. Ta avtobus se vrača ob 20. uri iz Ljubljane.
Drugi, morda še večji problem je vprašanje trgovinske mreže in njeno poslovanje. Največja slabost trgovske mreže v našem kraju je ta, da ni konkurenčnih poslovalnic. Posledica tega je, da lahko v teh trgovinah svobodno postavljajo višje cene. Po-
trošnik pa je primoran Iti v dotično trgovino, ne oziraje se na postrežbo niti na ceno.
Dogodilo se je, da so bile cene kmetijskim pridelkom v Preserski poslovalnici Kmetijske zadruge za 20 din višje kakor v prodajalnah v Domžalah. Po izjavi uslužbenke trgovine v Preserjah pride do takšnih primerov, ker nabavljajo domžalske trgovine svojo robo v Ljubljani, Kmetijska zadruga pa oskrbuje svoje poslovalnice iz Kranja.
Upravičeno se zatorej sprašujemo, zakaj se ne bavijo zadruge raje s pospeševanjem kmetijstva, trgovino pa prepustijo trgovski mreži.
Vse izgleda, da bo ta problem rešen šele, ko bo naše podjetje sezidalo blok, v katerem bodo imeli uslužnostni Obrati in delavnice svoje prostore. Tako bo rešeno vprašanje solidne postrežbe po primerni ceni za našega delovnega človeka. Na -ta način bo odpadla tudi jeza nad visokimi cenami za vsakdanje stvari, katere samovoljno postavljajo nekatere zadruge.
Za zaključek izražam svoje mnenje, ki je v -tem oziru mnenje mnogih in to, da bi čimprej sezidali stavbo, v kateri bodo trgovina in podobni obrati, ki bodo na uslugo vsem članom našega kolektiva.
PETNAJST MINUT
med brigadirji na avtocesti
(Konec prihodnjič)
Komandanta Tomo in Derviš pripovedujeta
o življenju in delu njunih brigad
Na zadnji seji uredniškega odbora je bil sprejet sklep: v prihodnji številki bomo poročali o življenju naših brigadirjev. Vse lepo, toda kot je kazalo naslednje dimi, se vreme s tem ni popolnoma strinjalo. Deževalo je dan za dnem in postajali smo že malo nervozni. Končno se nas je vreme le usmililo in kakor vedno je tudi sedaj po dežju zasijalo sonce. Bilo je prijeno toplo, toda nismo imeli preveč zaupanja, zato smo se -odpravili na obisk že takoj prvi dan. Glede prevoznega sredstva smo -se hitro znašli, La-d-otu, ki je imel nalogo organizirati zadnjo sejo starega DS, sva se pridružila še midva s fotoreporterjem.
Po polurni vožnji smo na -desni strani ceste zagledali veliko tablo z napisom »Avtocesta« 250 m, katera opozarja vse voznike prevoznih sredstev, da se po 250 m prične avtocesta. Ze so kolesa avtomobila zavozila nanjo. Do Ivančne Gorice si bomo delali druščino. Danes mi je posebno všeč, morda za-t.o, ker smo namenjeni k njenim graditeljem, ki jo bodo podaljšali do Bregane ali pa, ker je v pomladanskem soncu videti še lepša. Gledamo, kako se široka -in gladka -vije med travniki in useki daleč od vasi. Iz ovinka se nam prikaže nadvoz. »Ustavite!« zakliče Ivo in pripravlja aparat. »Nič ne bo tovariš! Ustavljanje je dovoljeno samo v primeru okvare.« Ivu se
Pogovor je stekel s komandantom bosanske brigade
malo podaljša obraz, vendar v zadnjem trenutku pritisne kar iz avtomobila »Che šara, šara«.
Iz Ivančne Gorice smo nadaljevali pot po razdrapani cesti — zelo je podobna Jarški — -in končno prispeli do prvih gradilišč nove avtoceste. Sem in tja po novi trasi so stali buldožerji in drugi težki stroji. Mirovali so. Mislili smo že, da bo naša pot zaman in da mladine ne bomo videli pri delu. Vendar — kdor iišče ta najde. Tudi mi smo se odpeljali naprej in po nekaj kilometrih vožnje zagledali množico mladih brigadirjev v zelenkastih uniformah, kil so -odkopavali zemljo na strmem pobočju in jo odvažali.
Ustavili -smo se pri prvi skupini. Ko smo se predstavili in vprašali, -katera brigada je to, so nam brigadirji kar v zboru odgovorili: »I. Bitoljska mladinska delovna brigada St-iv Naumova.« Vsi so iz okolice Bitolja, v glavnem delavska in -kmečka mladina. Na vprašanje od kdaj so že na na avtocesti i-n kako se počutijo, nam je odgovoril tov. Tomo, član štaba brigade: »Prispeli smo 5. IV. -i-n ostanemo do konca maja, potem pa nas pridejo zamenjat novi mladinci iz Bi-t-olja. Počutimo se odlično, le vreme nam nagaja. Tri dni nismo mogli delati, ker je deževalo. Sicer smo tudi te dni izkoristili, vendar bi bili bolj zadovoljni, če bi lahko delali na trasi. Urejevali smo stanovanja,« na naše oziranje po okolici, nam je pojasnil, »stanujemo v .Mladinskem naselju Rade Končar’ — Korenitka, dober kilometer od tu, -1-e za-radi- ovinka ga ne morete videti.«
Križišče sodobne avtoceste — nadvoz
Še o vprašanju otroške paralize
(Nadaljevanje in kionec)
Velikokrat se dogaja, da z-boli za poliomielitisom ravno tisti del telesa, ki j,e pred kratkim časom utrpel kakršno koli poškodbo vštevši injekcijo. Tako se je na primer pokazalo, da je imelo zaščitno cepljenje proti daviti, ki so ga izvajali tik pred epidemijo, odločen vpliv na nastanek ohromitve. Ohromitve se redno pojavljajo tam, kjer so injekcirali cepivo. Takih primerov je toliko, da ni več dvorna o vzročni zvezi med kakršno koli operacijo in poliomielitisom. Predvsem bi rada opozorila na vlogo, ki jo ima pri tem telesni napor. Sami smo se ponovno prepričali, da obolevajo z naj hujšimi ohromelostmi tisti, ki so tik pred obolenjem bili izpostavljeni hujšim telesnim naporom. Končno moramo zvedeti, da zboli ženska med nosečnostjo lažje kot sicer.
Večina okuženih ljudi zboli v povsem lažji obliki, ki pa zadošča za imunizacijo. Nekaj okuženih zboli v malo težji Obliki, ne dobi pa ohromelosti. Le kakšno polovico odstotka pa jih zboli za očitno paralizo. To so tisti, ki jim virus napade živčne celice v hrbteničnem mozgu.
Vse to moramo vedeti, če se hočemo lotiti vprašanja profilaikse. Težko je pod vzeti mere proti paralizi, če niti ne vemo, kako se pravzaprav bolezen širi. Edini primer je široko zasnovana »SPLOŠNA AKTIVNA IMUNIZACIJA«. Do sedaj poznamo Salkovo cepivo, ki je narejeno po istih načelih, kakor druga cepiva.
RAZVOJ BARVANJA TEKSTILNEGA BLAGA V KOSIH
(Nadaljevanje)
Razvoj kontinui-rn-ih postopkov barvanja, kakor smo že prej videli, se je razvil iz potrebe barvanja velikih količin blaga v isti barvni ton, ki bi naj bil popolnoma isti tako v začetku, kakor na koncu barvanja po eni strani, oziroma da bi omogočil večjo produkcijo in s tem tudi nižjo izdelovalno vrednost.
Kontinuiran postopki barvanja so: Pad-Steem postopek, Williams-Unit postopek, Standfast postopek in Hot-Oil-Williams-Unit postopek. Pad-Steem postopek sestoji iz naslednjih faz: impregniran j a s pigmentom na fulardu pri temperaturi 40—50° C, sušenja v Hot-flue (sušilniku na vroči zrak), ohlajevanja s pomočjo zračne pasaže, obdelave v slepi floti pri 25—30" C in končnega parjenja pri 101—110° C, ki traja 10—15 sekund. Po končanem parjenju vstopa tkanina v šitinski pralni stroj, kjer se vrši pranje, oksidacija, miljenje in pranje. Pri barvanju svetlih in srednjih barvnih tonov lahko vmesno sušenje odpade. Nadomestitev sušenja v Hotflue s kakim drugim načinom sušenja n. pr. na sušilnih bobnih ni ravno dobro. Pri sušenju v Hotflue se blago suši na obeh straneh popolnoma enakomerno, medtem ko na bobnih je ena stran in sicer ta, ki se dotika bobna, vedno bolj posušena kot zgornja stran. V takem primeru še ne fiksirano barvilo začne potovati in to od manj posušenega mesta k bolj posušenemu. Kot posledica tega je neenakomernost jačine barvnega tona na obeh straneh tkanine, a v primeru barvanja z mešanico barvil lahko
Zal pa uvoz potrebnih količin tega cepiva ne zadošča za vse naše potrebe, ni pa nobenega dvoma, da s časom ne bomo mogli izdelovati cepiva doma. Dokler pa tega cepiva ne bo dovolj, pa bomo morali izvajati splošna načela profilafcse nd temelju vsega tega, kar o poliomielitisu vemo.
Izolacija bolnika mora trajati najmanj tri tedne. Iz bolnice pa bo odpuščen šele takrat, ko bo nehal izločati viruse.
Virusa ne izloča samo bolnik, temveč ga izloča tudi vsa njegova okolica. Zato je dobro, če omejimo obiske v bolnikovi družini.
Ker se poliomielitis lahko širi, kakor druga črevesna obolenja, moramo skrbeti predvsem v času kritičnih mesecev za higieno, t. j. umivanje rok, sadja itd.
Če is e je kje začela epidemija, nima smisla bežati iz kraja, ker je izkušnja pokazala, da je potovanje otroka samo napor, ki bi lahko izzval obolenje.
To so samo splošna načela zatiranja bolezni. Važnejše pa je, da imamo pred očmi v času epidemije vse tiste okoliščine, ki bi lahko izzvale obolenja (poškodbe, injekcije, operacije — seveda če niso nujne — napor itd.).
S takimi in podobnimi ukrepi bomo napravili v borbi proti poliomielitisu več, kakor se nam zdi na prvi pogled.
tudi sprememba barvnega tona. To spremembo razlagamo z različno hitrostjo potovanja barvil v raztopinah.
Po impregniraniu na fulardu in brez vmesnega sušenja vodijo blago na fulard za redukcijo barvila, ki jo večkrat imenujemo slepo floto in ki sestoji iz luga in bidrosulfita. Pri tem mora- znašati ožemalmi efekt na prvem, t. j. impregnacijskem fulardu 60 do 70 %), a v drugem, redukcijskem fulardu 90 do 100° C. Zaradi preprečitve krvavitve barvila med redukcijo, je potreben tudi dodatek kuhinjske soli. Če znaša hitrost postopka 80 ali več metrov na minuto, je neobhodno potrebna uporaba finodisperznih -redukcijskih barvil. Navadna barvila v pra-bu, kakor tudi v finem prahu oziroma v mikro-prahu ne dajejo zadovoljivih rezultatov v smislu prebarvanja in izdatnosti. Razvijanje i-n fiksiranje redukcijskih barvil je mogoče izvesti kontinudr-no tudi brez uporabe paril-n-i-ka. V takem primeru more tkanina po sušenju v Hotflue pa-sirati dve specialni kadi (Rollenkufe), ki vsebujejo slepo floto (lug i-n hi-d-rosulfit) pri temperaturi 90 do 95° C. Norma-lna kapaciteta takih kadi znaša 1500 do 2000 litrov. Pomanjkljivost te variante je velika poraba luga i-n bidrosulfita, kar se razume zelo -neracionalno. V n-adaljnjem razvoju je bil ta postopek izpopolnjen in se imenuje sedaj po iznajditelju Willia.ms-Unit’-ov postopek.
Pri tem postopku se vrši redukcija barvila v razmeroma kratki floti in ki kaže okoli 300 lit. To zmanjšanje flote se je doseglo na ta- način, da je prostor med ožemalndmi i-n vodilnimi valji izpolnjen s posebnimi vložki, tako da gidanje tkanine vrši le v ozkih, hodnikom podobnih prostorih. Na splošno rečeno je V/illiam-sova kad podobna kadi ši-rinskega pralnega stroja, a le z razliko, da je ves prostor s temi vložki zmanjšan na najmanj mogoči volumen. Cela- naprava sestoji torej iz i-mpregnirnega fularda, Hotflue - suši-lr-n-ice, ene ali dveh VVilliamsovih kadi, širinskega pralnega stroja, za dokončno obdelavo tkanine in event. sušilnega stroja n. pr. sušilnih bobnov. Kapaciteta ene Williamsove kadi je ca. 10 m tkanine, odvajalna hi-
trost 80—100 m/min. Pri taki hitrosti materiala v floti Se nahaja v nenehnem močnem gibanju, kar ima ?? Posledico hitrejše in boljše prebarvanje tkanine. Kvalitetni in ekonomski rezultati tega postopka v splošnem ne zaostajajo za rezultati Pad - Steem postopka.
„ Standfast postopek se razlikuje od prejšnjih dveh ze po svojem bistvu, ker temelji na principu barvanja z reduciranim barvilom t. j. ravno tako kot običajno barvamo na jiggerju.
Stroj oz. naprava, ki služi za barvanje po tem Postopku, ravno tako sestoji iz več strojev in sicer: rezervoarja iz litega železa v obliki črke U in pralnega stroja, ki služi za dokončno obdelavo tkanine.
Princip tega postopka je v tem, da pasira tkanina rezerv,oar u, ki je napolnjen z raztopljeno kovinsko zlitino, ki sestoji iz bizmuta, svinca, cina in kadmija, ’nad to talino se nahaja reducirana barvna flota, ki znaša ca. 4,5 lit. in ki se stalno obnavlja. Po izhodu rz raztopljene kovinske taline pasira' tkanina skozi raztopino glauberjeve soli, ki se nahaja ravno tako nad kovinsko talino in vstopa v Sionski pralni stroj v dokončno obdelavo. Temperatura barvne flote 75° C, temperatura staljene zlitine pa 95—100° C. Prednosti tega postopka so tudi v tem, da se lahko uporabi za manjše partije blaga, kakor tudi, da se da ta postopek uporabiti za tako imenovani pol-pigmentimi postopek t- j. delati tako z reduciranim, kakor tudi z neredu-ciranim barvilom. V smislu hitrosti ta postopek ne zaostaja od prej opisanih. V smislu prebarvanja, posebno gostih težjih tkanin, je slabši od pigmentno -impregnirnih, že prej opisanih postopkov.
meseca u mesec
ŠOLSKI FILMI
V preteklem mesecu smo si lahko ogledati predvajanje strokovnih poučnih filmov. Predvajanje teh filmov je organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, podružnica Jarše.
Na prvem predvajanju teh šolskih filmov obisk bi bil največji, vsekakor pa si je predstavo ogledalo bad 50 ljudi, ki so prišli vkljub zelo slabemu vremenu
*b pomanjkljivi propagandi.
Uprava jarške podružnice DITTS je vključila v svoj program dela za letošnje leto obmesečno predvajanje podobnih filmov z najrazličnejšo tematiko, ki Pa bo v vsakem posameznem oziru zanimiva in poučna. Od sodelavcev pričakujemo, da si te filme ogledajo in se s pomočjo njih učijo. Stroške za predvajanje filmov nosi podružnica DITTS, zato je obisk k Predstavam brezplačen.
Velik pomen stalnega predvajanja šolskih filmov bomo lahko potrdili s časom, ko bomo videli že nekaj Predstav. Takrat pa bomo brez dvoma posedovali tudi svojo aparaturo za predvajanje ozkih, to je 16 mm filmov. Prepričani smo, da bo DS našega podjetja na eni svojih prihodiniih sej razpravljal tudi o tem vprašanju iin odobril nabavo potrebne aparature. Z lastno Aparaturo bomo lahko večkrat gledali najrazličnejše filme, ki že dalj časa prihajajo v naše podjetje brezplačno, pa si jih ne moremo ogledati, ker in a m manjka Potrebna aparatura, večkratno izposojanje pri istem lastniku pa postane neprijetno.
Ko bomo posedovali lastno aparaturo, bo tudi fflTTS lažje opravljal svoje poslanstvo s tem, da bo bajširšemu krogu ljudi z najbolj nazornim pripomočkom. predočil novosti iz stroke, kakor tudi iz ostale crnatike, kot so iz znanosti, zdravstva., zgodovine, Športa iin z dodatkom zabave za mlajše obiskovalce.
mm
PREKO 60 JIH JE
, V prvi polovici aprila se je pričel v Domžalah etos prvi tečaj za vozače motornih koles in avtomobilov.
Vsa predvidevanja so postala ničeva ob rezultatu, da obiskuje tečaj preko 60 tečajnikov. Kaj naj iz tega sklepamo. Nič in vse. Marsikdo od teh bo še nadalje samo sanjal o lastnem vozilu, medtem ko bo pretežna večina vozila v doglednem času svoja motorna vozila-.
Živimo v 20. stoletju in to stoletje je zapisano demonu »hitro«. Kdo bi si zatorej ne želel biti v številu onih, ki delajo z mogočimi in nemogočimi vozili dren na dobrih in slabih cestah? Vsakdo hrepeni po motorizacija- in nič čudnega ni pri tem, da ni dovolj samo posedovati vozila, ampak je potrebno znati vozilo tudi upravljati tako, da ne bo nesreče, -niti ogrožal varnost drugih. Zato tečaji.
Tečaj v Domžalah je letos prvi po vrstnem redu, od kar omogoča AMD Domžale kandidatom možnost šolanja vozačev, pa že ne vem kateri. Brez dvoma jih je precej, ki sedijo za volani in so prišli iz domžalske »šoferske šole«. Največ kandidatov opravi izpit pred posebno komisijo, tisti pa, ki morajo izpit ponavljati, so pač taki, ki so vzeli stvar premalo resno ali pa so imeli smolo. Tudi vseh sedanjih 60 ne bo opravilo izpita pozitivno, toda takšen je zakon šole in izpita.
Še besedo, dve o šoli kot taki. Šola je oblastveno priznana. Izgle-da pa, da jo ne priznavajo nekateri Domžalčani, ki nimajo za to šolo razumevanja in se tečajniki drenjajo v privatni hiši, ki je gostoljubno odstopila sobo, a je ta vse prej kot primerna. Najhuje na stvari pa je to, da je bližnji sosed te učilnice domžalska gimnazija* * ki v večernih urah s svojimi razredi nudi dovolj možnosti-, da bi uka željni tečajniki dostojno sedeli pred- predavatelji, ki so z eno izjemo redni profesorji domžalske gimnazije.
KAKO SMO DELALI V MESECU MARCU 1958
Izpolnitev količinskega plana:
predilnica...............................167,6	%
tkalnica.................................116,8	%
gasilske cevi.............................73,7	%
Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: predilnica	123,2 %	v	normi	je	delalo	262	delavcev
tkalnica	116,5 %	v	normi	je	delalo	402	delavcev
oplemeniti	128	%	v	normi	je	delalo	66	delavcev
tiskarna	1L0	%	v	normi	je	delalo	20	delavcev
Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 120 % in je v normi delalo 750 delavcev.
Konec februarja smo imeli vseh zaposlenih 1086 im 10 vajencev. Zastojev iz katerega koli vzroka ni bilo. Produkcija se je v vseh oddelkih zadovoljivo odvijala.
NESREČE V MARCU
V mesecu marcu -se je v naši tovarni pripetilo 10 nesreč -in sicer v naslednjih oddelkih:
Predil- nica	Tkal- nica	O p lem e- n t1i ni ti In i ca osta11	Sku- paj	Od tega na poti na delo ali z dela
3	6	i	10	3
Po prvih treh mesecih letošnjega leta moramo z obžalovanjem ugotoviti, da so nesreče -v našem podjetju v porastu. A-naliza nesreč nam, kot lansko leto, pokaže, da je -največkrat vzrok nesreč neprevidnost in nepazljivost. Velik odstotek nesreč -se zgodi tudi na poti na delo in z dela, tako da je število nesreč na cesti že skoraj neverjetno. Tudi -tu je vzrok nesreče največkrat neprevidnost.
Žalosten napredek lahko ustavimo samo s povečano pazljivostjo. Vedno nam mora biti pred očmi, da trenutek nepazljivosti lahko povzroči nesrečo, katere posledice bomo lahko občutili vse življenje.
-cl-
NAŠI OBRAZI
Srečat sem ga ravno med vrati njegovega kraljestva, ko je hitel z neko dobavnico v komercialo. Nasmejan kot vedno, je rad privolil v kratek razgovor.
Leta 1927 so vpisali ime 2argi Anton v 'knjigo zaposlenih v Induplati. Začel je delati na stari mungi. Od tu je Sel k ekspeditu. Takrat pa so kupili novo mungo, pa je šel pomagat pri montaži. Zelo ga je zanimal nov stroj za munganje, zato je tudi prvi
znal delati na novi mungi, kljub temu, da ni bil več tam zaposlen. Kar je bilo novih artiklov in pri vseh poizkusih je moral delati on. Pri nekem poizkusu se je pa ponesrečil. Munga mu je vzela roko.
Po nesreči, ko se je vrnil v tovarno, je opravljal razna dela v tkalnici do leta 1941, ko je nastopil službo skladiščnika, kjer je še danes. Na vprašanje, kako se počuti pri odgovornosti za tako veliko mate-terialno vrednost, je smeje odvrnil: »Vsemu se človek privadi.« Pobaral sem ga, kako je zadovoljen^ na tem delovnem mestu in če ima kakšne posebne želje, pa mi je dejal: »Sem zelo zadovoljen, samo ,financ minister’ je bolj slab, željo imam pa eno in to, da bi nam preuredili skladišče, ker v zimskem času se na št. 3 in 4 ne da zdržati.«
Že so prihajali novi delavci z naročilnicami, pa je moral spet hiteti od št. do št. in izdajati material, zato sem se poslovil in želel, da bi se mu ta želja res izpolnila.
ŠPORT IN ŠAH
KDAJ IN KJE V »TEDNU MLADOSTI«
V Jaršah smo ta teden v lanskem letu prvič praznovali, zato ga letos lahko imenujemo drugi Teden mladosti'. Čas hitro beži in leto je naokrog. Zopet je tu mesec maj, ki je za vso naravo zmaga življenja. V letu 1958 se je prvič praznoval rojstni dan predsednika republike Tita, kot praznik mladosti. V počastitev maršalovega rojstnega dneva in obenem v poudarek življenjske sile naše mladine smo tekmovali lansko leto v raznih športnih disciplinah in obenem sklenili, da bomo tako delali tudi v bodoče. Želimo, da bi se udeležili naših tekmovanj poleg mladine tudi vsi tisti, ki se počutijo še mlade. Tekmovanja, ki se bodo vršila v tednu mladosti, naj bi pomenila spo-
mladansko manifestacijo telesne vzgoje in nam pokazala življenjsko silo naše mladine.
Upravni odbor društva Partizan v Jaršah je na svoji seji odobril sklep in predlog načelstva društva o predvideni organizaciji tekmovanj v tednu mladosti.
Zmagovalci posameznih panog so lanskega leta prejeli prehodne pokale, letos se bodo moči na novo pomerile in marsikak pokal bo prehodno zamenjal svojega varuha, če ne morda kar vsi.
V lanskem letu so si priborili:
1.	Pokal ZK INDUPLATI za »najboljšega strelca« tov. L a m b e r š e k Viktor.
2.	Pokal DITTS Jarše za »najboljšega šahista« tov. Limbek Ivan.
3.	Pokal PARTIZAN Jarše za »najboljše moštvo v odbojki« kombinirano moštvo iz predilnice in delavnic.
4.	Pokal LMS Induplati za »najboljšega lahko-atleta« tov. Česnik Jože.
5.	Pokal KONOPLANA za »najboljšega igralca namiznega tenisa« tov. Borštnar Dušan.
6.	Pokal MENZE za »najboljše moštvo v balinanju« postava Bulič, Kokalj, Farič.
7.	Pokal SINDIKALNE PODRUŽNICE za »najboljšega smučarja« je bil oddan marca 1957 tov. Primožiču.
Po predlogu načelstva Partizana je bil za letos osvojen naslednji spored za Teden mladosti:
Ponedeljek 19. maja ob D5. uri: streljanje.
Torek 20. maja ob 15. uri: turnir v odbojki'.
Sreda 21. maja ob 15. uri: nadaljevanje turnirja v odbojki in ob 17. uri šahovski brzoturnir.
Četrtek 22. maja ob 15. uri: turnir v namiznem tenisu.
Petek 23. maja ob 15. uri: atletski peteroboj v naslednjih disciplinah — tek na 100 m, 800 m, daljina, krogla in kopje (za članice: tek na 60 m in 400 m, daljina in krogla).
Sobota 24. maja ob 15. uri: tekmovanje v balinanju, ob 16. uri »prikaz telovadne vadbene ure« posameznih oddelkov.
Nedelja 25. maja ob 10. uri: tekma v odbojki med moštvom Količevo in Partizan Jarše; ob 11-1 uri: razdelitev pokalov in diplom zmagovalcem; ob 15. uri »Veseli spored« v naši dvorani, kjer sodelujejo: moški pevski zbor Partizana Jarše, folklorna skupina Jarše, veseli Vandroveki, bratje Pirnat in Baletna šola iz Mengša.
S tem bo v prijetnem razpoloženju Teden mladosti zaključen. Predvideni program je zelo obširen in želimo načelstvu našega Partizana, da ga uspešno izvede, predvsem pa si želimo udeležbe naše mladine, da v plemenitem boju pokaže svojo izurjenost, silo in vnemo za telesno vzgojo.
Poleg pokalov za najboljše člane bodo letos razdeljene tudi diplome najboljšim mladincem.
Ob zaključni prireditvi je društvo Partizan predvidelo tudi nagradno žrebanje, zato vabimo vse naše sodelavce in bralce Konoplana, da se v čim večjem številu udeležijo Tedna mladosti.
KDAJ? — OD 19. MAJA DO 25. MAJA VSAK DAN KJE? NA IGRIŠČIH PARTIZANA JARŠE
NAŠE ODBOJKARSKO MOŠTVO BO LETOS TEKMOVALO V LIGI
V našem koncu — od Domžal do Kamnika —■ vlada med mladino veliko zanimanje za odbojko. Do tega prepričanja smo lahko prišli lansko leto, ko je naše odbojkarsko moštvo igralo z raznimi sosednimi moštvi društev TVD »Partizan« ali sindikalnih podružnic. Večina teh moštev je že lansko leto izrazila željo, da bi letos pogosteje tekmovali med seboj m ta tekmovanja bolj sistematično organizirali. Na zadnjem rednem letnem občnem zboru Odbojkarske zveze Slovenije je naš delegat iznesel predlog za
osnovanje posebne lige samo za moštva iz tega področja. OZS je ta predlog sprejela in nam ponudila vso podporo, medtem ko je organizacijo tekmovanja Popolnoma prepustila TVD »Partizan« Jarše.
Na naš razpis za novo ligo, ki nosi ime — Kamniška skupina — so se prijavila naslednja moštva: TVD »Partizan« Radomlje, TVD »Partizan« Mengeš, TVD »Partizan« Domžale, DPD »Svoboda« Duplica, Usnjarski tehnikum Domžale, Papirnica Količevo, TVD »Partizan« Črnuče in TVD »Partizan« Jarše. Skupno torej 8 moštev, kar je za začetek kar lepo število.
Na skupni seji delegatov vseh sodelujočih moštev smo določili pravila za tekmovanje in izžrebali tekmovalni koledar. Naše moštvo bo igralo naslednje tekme:
I.	kolo: 25. aprila s TVD »Partizan« Mengeš v Mengšu.
II.	kolo: 27. aprila z Usnjarskim tehnikumom v
J aršaih.
III.	kolo:	9. maja s TVD »Partizan« Domžale v
Domžalah.
IV.	kolo: 16. maja s TVD »Partizan« Črnuče v
Črnučah.
V.	kolo: 23. maja s Papirnico Količevo v Jaršah.
VI.	kolo: 30. maja s TVD »Partizan« Radomlje v Radomljah.
VII.	kolo:	6. junija s DPD »Svoboda« Duplica v
Jaršah.
Tekme bodo ob 17. uri, kar bomo vedno objavili v tovarni po zvočniku.
Ljubitelje odbojke vabimo, da si tekme ogledajo!
VESELA KRONIKA
g Prebarvajte napis nad vhodom v naše podjetje, em tarnala tiste dni pred 1. majem, ker je menda Prav, da v tednu čistoče tudi na velike, predvsem pa mne malenkosti mislimo.
v , Vreme letos res ni najprimernejše za letni čas Sa. a;terem smo, toda nekateri so te »kolobocije« veseli, p •* Jih originalni sneg nemalokrat razveseli. Seveda
t VreiJe na smučarje drugače vpliva, saj so nedavno H J bili mnenja, da bi cc>	rrrr^vn
S?lupat, kamor
»Mal
se šli raje v Kranjsko goro do cilja peljejo z avtomobilom, na
kjer
'Pa morajo predaleč peš.
takih mislih sem sedela za mizo v menzi,
se i 80 >>za hec« kvartali. Dan je bil pust in neopazno Pa k nare‘dil mrak, pa je 'menil upravnik menze »zdaj večKar-5°mov Pojdite, saj več kakor liter ga ne boste hoim Spi.li'<<' Sem si mislila svoje in glasno rekla, ko Vas ° *'meii v Jaršah antialkoholno društvo, bomo ^ Predsednika predlagali.
Padel °“e.n^h telefonskih pogovorov več privatno, je ur) J1* dan nalog, ki je veljal izredno dolgo (nekaj tako °t m Se za'deva ohladila in ni bilo treba več je jjv, i °®° jsmati te stvari, kar je razumljivo, ker vidiku61 n*h° iz pisarn nujen privatni razgovor v
celoto 10	vse- Nekatere želijo danes po žicah
stran orlSvoi™i soprogi govoriti, ki delajo nedaleč saj sli«-- nJih. Sem rekla, tem pa je že treba ustreči, iv, ls’ da se s »Tu gospa...« predstavljajo.
nu upj° Snovanj sko zadrugo imamo, katero v ime-PlačanieVe 'Podjetja prosim, da prevzame zadevo s stanovam1 ze,mLišča, kjer že 5 let stojijo tovarniške he morp1 S+6 zgradbe, v likvidacijo. Uprava nikakor tega urediti, saj talko 'izjavljajo prizadeti
»nekdanji lastniki« kritičnega zemljišča. Morda še davke plačujejo za to zemljo, zato malo več dinamike.
Našim sodelavcem, 'ki' so zaposleni v mizarski delavnici in pa vsem tistim, ki imajo tam kaj opraviti sporočamo, da smo prejeli od seizmografsikega inštituta sporočilo, da se naš planet sicer stalno vrti in samo včasih trese ter, da so vse vesti o stalnem potresu, ki izhaja menda iz strahu pred atomsko 'katastrofo neutemeljene oziroma premalo raziskane. Inštitut predlaga zatorej, da poiščemo vzrok tresenja drugje in specialna komisija je ugotovila, da povzroča to bobnenje brusilni stroj v sosednji ključavničarski delavnici. Komisija predlaga zatorej kot pametno rešitev, da se nabavi nov stroj, ki bo manj ropotal ali pa, da se tega prestavi drugam.
Precejšnjemu številu naših sodelavcev priporočam nabavo sodobnega koledarja ali pa zdravniški pregled. Tretja varianta, da bi tovariš Peternel vozil ob določenih dnevih mesne izdelke nazaj, res ne smatram za pametno in naj zatorej ob drugih svečanostih ljudje nikar ne vpijejo, da je malce zmanjkalo, ker so ljudje vseh muh polni in kdo bi jih znal po vrsti našteti.
Teden čistoče predlagam večkrat v letu, ker bodo tako tudi v ključavničarski delavnici prišli pomočniki na svoj račun in se z veseljem spominjali tistih dni, ko so oni čistili delavnice.
Izgubiti občutek za to ali ono reč ni kar tako. Poznam ljudi, ki so popolnoma pozabili, koliko ga smejo spiti, da bodo pri ljudskem štetju še v številu treznih. Doslej pa v statistikah še nisem zasledila take, ki električni razdeiilec s poštnim nabiralnikom zamenjujejo, ker lahko ta vrsta ljudi -povzroči poleg splošnega smeha še škodo, da o nesreči popolnoma molčim.
Šoferji pa, ki zaradi burnega dne izgubijo občutek za- presojo časa, so pa nujno potrebni pomiritve in ni odveč, če fantiča povabim na razgovor, da se živci pomirijo, sem rekla tisti dan, ko je eden od prizadetih šel »po pomoti« na službeno pot že zvečer namesto drugi dan vse zato, ker je popoldne nekaj ur spal in s tem izgubil vezo s časom.
V	pripravljalnici sem pa drvela za kolono novinarjev in fotografov, ki so hiteli snemati našo sodelavko, ki se je med prvimi prijavila, da pojde na satelit. Sem si mislila, je res hudo, če ljudje v teh burnih časih ne vedo kam bi radi.
V	bloku sem se pa čudila iznajdljivosti tamkajšnjih stanovalk, ki so pogruntale tudi zamisel o shranjevanju moških. A. je namreč skrila svojega fanta v omaro in ker je omaro imela v svoji sobi, je bil tudi njen fant vedno pri roki. Ja, kaj takega pa še me in strmela še v -drugo dejanje, ko sta oba- za vedno zapuščala svoj lepi kvartir.
Pa še drugič kaj!
Vaša Špel c a
Sindikalni izvršni odbor je na svoji redni seji v četrtek dne 17. aprila sprejel sklep, da se v letu 1958 regresira dnevni pension samo zaposlenim članom našega kolektiva. Regres znaša 100 din na dan tako, da plača koristnik pension v naši koči na Mali planini ali v taborišču na morju 2.50 din na dan.
Vsi ostali plačajo -polno ceno pensiona, katera znaša 350 din.
Kdor želi izkoristiti pravico do regresa, mora bivati v enem izmed navedenih krajev najmanj 4 dni in največ 10 dni v letu.
Uredništvo našega glasila bo ob priliki 1. majskega praznika in za 29. november razdelilo 3 nagrade v enaki višini 500 din med prodajalce našega lista. Dobitniki bodo vsakokrat izžrebani.
Tokrat je bil žreb naklonjen Požar Zini iz rno-tovilnice, B c 1 c i ja n Idi iz tkalnice in Ulčar Štefki iz oplemenilnice. Imenovane naj dvignejo nagrade v blagajni našega glasila (pri tov. Mrdženovič Cilki).
PERSONALNE IZPREMEMBE
Vstopi:
1.	Podgoršek Vladimir, materialno knjigovodstvo, z dnem 27. III. 1958,
2.	Plahutnik Anton, delavec v mungi, z dnem 27. III. 1958,
3.	Plej Anton, delavec	v	prejem., z dnem 27.	III.	1958,
4.	Horvat Nežka, mokra	prediva-, z dnem 28.	III.	1958,
5.	Sodnik Dragica, predica, z dnem 28. III. 1958,
6.	Ha tič Kuža, mokra	predica, z dnem 28.	III.	1958,
7.	Mav Agata, tkalka,	z	dnem 31. III. 1958,
8.	Mav Katarina, tkalka, z dnem 31. III. 1958,
9.	Avbelj Pepca, predica, z dnem 31. III. 1958,
10.	Čuš Karolina, tkalka, z dnem 31. III. 1958,
11.	Tič Angela, predica, z dnem 3Hi. I. 1958,
12.	Brodnik Marija, predica, z dnem 31. III. 1958,
13.	Pehan Terezija, predica, z dnem 31. III. 1958,
14.	Klemenc Angela, predica-, z dnem 1. IV. 1958,
15.	Per Marija, mokra predica, z dnem 1. IV. 1958,
116. Rožič Francka, -predica, z dnem 1. IV. 1958,
17.	Vrhovnik Ljudmila, tkalka, z dnem 1. IV. 1958,
18.	Podgoršek Marija, tkalka, z dnem 1. IV. 1958,
19.	Janežič Ivanka, -tkalka, z dnem 1. IV. 1958,
20.	Zupančič Milan, elektr. vaj. z dnem 1. III. 1958,
21.	Hriberšek Jožica, predica, z dnem 15. IV. 1958,
22.	Kreže Frančiška, predica, z dnem 116. IV. 1958,
23.	Sedeljšak Cilka, predica, z dnem 17. IV. 1958,
24.	Andrejka Roman, čist. strojev v tkalnici z dnem 22. IV. 1958,
25.	Vidmar Peter, predilec, z dnem 19. IV. 1958.
Neurejen dohod h kinu 1NDUPLATI
Izstopi:
1.	Gorta Ana, delavka v mokri predilnici, izstopila pred potekom poizkusne dobe, v podjetju je bila zaposlena 15 dni,
2.	Pipan Julka, nameščenka v materialnem knjigovodstvu. Izstopila na lastno željo, sporazumno z upravo podjetja z dnem 22. III. 1958. V podjetju je bila zaposlena 5 let,
3.	Hribar Marjan, delavec v predpredilnici, izstopil na lastno željo pred potekom poizkusne dobe. V podjetju je bil zaposlen 20 dni,
4.	Hribar Janez, delavec v prejemarni. Izstopil na lastno željo sporazumno z upravo podjetja z dnem 31. III. 1958. V podjetju je bil zaposlen 4 leta,
5.	Smo n Stane, referent za delovne odnose. Izstopil na lastno željo, sporazumno z upravo. V podjetju je bil zaposlen 2 leti in pol,
6.	Černivec Francka, obračun bruto plač. Izstopila na lastno željo. V podjetju je bila zaposlena 7 mes.,
7.	Dolinšek Matevž, predilec. Izstopil na lastno željo, sporazumno z upravo podjetja. V podjetju je bil zaposlen 3 leta in pol,
8.	Zdravič Ivan, zaposlen kot dvoriščni delavec. Izstopil je zaradi odhoda v zapor. V podjetju je bil zaposlen 5 mesecev,
9.	Grčar Peter, predilec. Izstopil pred potekom poizkusne dobe na lastno željo. V podjetju je bil zaposlen 25 dni.
PRATIKA
Veliki traven je -lahko moker, pa tudi mlačen, saj zdaj ima že vsaka noč svojo moč, tako, da se ni bati, da bi bil kdo lačen, k-dor je le pri delu dosti vroč,
če se pa še sonce ne kuja in s pravo močjo posije in se le včasih za kak dan malo kislo drži, bo zmanjkalo sodov, -ker toliko sladkega vinca nalije, pa tudi travnova rosa polovnjake cvička rodi.
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI JARŠE
14.—15. maja »Padli angel«, amer. kriminalni film,
17.—18. maja »Destri«, amer. vestern fi-l-m v barvah, 211.—22. maja »Beg iz Guayane«, amer. pu-stolov. film, 24.—25. maja »Železničar«, ital. film,
28.—29. maja »Kam in kod?«, češki zabavni film,
31. maja do 1. junija »Poišči Vando Kos!«, jug. film,
4.— 5. junija »12 zadetkov«, madžarski zabavni film,
7.— 8. junija »Pariz, mesto zaljubljenih«, angl. zabavni film v barvah,
11.—12. junija »Skrivnost Indijanke«, amer. vestern, 14.—15. junija »Dobri vojak Švejk«, češki zabavni film v barvah.
Predstave so v sredo ob 20. uri, četrtek ob 18.30, v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri.
Uprava kina