. Kupujte k lJIN[: BONDE!	
iyiqw	Najstarejši
	slovenski dnevnik
	v Ohio
Cnaaiaa	Oglasi v tem listu
	so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
volume
XXVI.—LETO XXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). NOVEMBER 18, 1943
iMJKEttTKGouor
ID V OBLASTI DIOKA lERO
Zavezniška posadka 8000
"'ož zajeta v nepričakovani nacijski zmagi v ^Rejskem morju
jj	se javlja, da so Nem-
vceraj vprizorili silen napad Lero v Egejskem mor-' ^ katerem so rabili zračno pehoto, nakar je zavez-8fin^^ posadka, sestoječa iz 1^0 Angležev in Italijanov ka-Mulirala.
^^^acijska okupacija otoka Le-Pomeni, da so zavezniške •oprave za invazijo Balkana z strani za enkrat potis-na stran.
^čakuje se napad na otok Samos
Lero je poleg otoka Samos h "Najjužnejši otok v verigi ®kaneških otokov, ki so i-služiti kot stopnišče za in-Balkana. Z gotovostjo se [jlj^^l^uje, da bodo Nemci v poskusili iz-
pisatelja Louisa Adamiča na shodu SANSa v Clevelandu

ŠTEVILKA (NUMBER) 270
(Nadaljevanje)
zaveznikom tudi otok
os.
■^ška moč v zraku je bila
■ Ne:
da zavezniške bojne niso bile v stanu efektiv-pomagati posadki na otoku Se je borila z bajqneti 1 ^očniirii granati, predno je
'^Pitulirala.
Italijanska fronta
bi]^^ ^ta-lijanski fronti, kjer so
® zavezniške čete v bližini Va-

v tdrek na nekaterih gor-
Ig , točkah prisiljene na ma-Ug,	umik, so bile včeraj
51	izmed zgubljenih po-
Jank dobljene nazaj.
nagla smrt
Itn	je včeraj popoldne
Frančiška Russ, rojena 62 let, stanujoča 3e h- ^ Reno Ave. Pokojnica •"a	iz vasi Zverca, fa-
Afti	odkoder je prišla v
®^'ko pred 42. leti. Bila je 63 društva sv. Lovrenca št. § ^®Kj, in podružnice št. 47 {g,; Z. Tukaj zapušča žalujo-Cere Frances Miklich, Mary Anno in 41bino Singer, Franka in S 2/c Jo-Sgg, brata Jerneja Tomšič in l(j, Anno Novak, v starem pa zapušča brata Jakoba, se bo vršil v soboto ob zjutraj iz pogrebnega Ijjj. ^ Louis L. Ferfolia, 9116 Ave., v cerkev sv. Lov-in nato na Calvary poko-
^e.
Bodi pokojnici lahka
.®^'Ška gruda, preostalim pa Božal je!
seja sansa
W ^ petek, ob 8. uri zve-(1q v Slovenskem narodnem ^ Ha St. Clair Ave., vrši se-S^^^^^topnikov in uradnikov Ij^jj^^ovih podružnic v Cleve-da se uredi predpriprave 1{Q ®^cert, ki ga umetnik Zlat-priredi na 12. de-5^' pod pokroviteljstvom odbora južno-slo-
Vsg
če bo slovenska vojska zasedla te kraje in mesta—to bo glavna stvar—to bo odločilo bodočnost tistih nesrečnih krajev in bodočnost cele domovine.
Kdor tega ne vidi, je slep ali še kaj hujšega . . . Kdor ne vidi, da je ta partizanska vojska glavna nada slovenske in jugoslovanske bodočnosti, in kdor deluje proti nji, kot je delal Snoj in kot zdaj delujejo proti nji naši nasprotniki tukaj v Clevelandu in Chicagi—oni delujejo froti interesom bodoče Slovenije.
Zakaj tako delujejo? Jaz bi rekel, da zato, ker so—ali izdajalci ah pa neumni. Jaz bi rekel, da so večinoma neumni. Ne vedo, kaj delajo. Jezus je rekel na križu: "Oče, odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo." Bodimo mi boljši kristjani kot* so oni in odpustimo jim—saj ne \edo, kaj delajo.
Jaz sem za vero—sem za tiste duhovnike, ki so šli med partizane in ki sedijo v novem slovenskem parlamentu—ali sem pa proti duhovnikom kot je bil dr. Ehrlich ali Korošec. Jaz sem proti vsej predvojni klero-faši-stični organizaciji, ki ni imela nobenega dobrega vpliva na vero, temveč je bila nekak Tammany Hall, politična mašina, real estate kupčija in investicijski trust. Kot Amerikanec sem proti pplitičnemu klerikalizmu —in sem za vero, ki je tako resnična in dobra, da privlačuje ljudi in jih drži brez gmotnih in političnih trikov, pritiskov in mahinacij.
Nekateri ste že čitali mojo knjigo in že veste, da sem tudi za federativno Jugoslavijo—za republikansko Jugoslavijo, v kateri bo s Slovenijo svobodna in deloma avtonomna Hrvatska, in svobodna in deloma avtonomna Srbija in morda tudi Bolgarija in Macedonija.
Za naslonitev Balkana na Rusijo
Jaz sem za to, da se ta federacija nasloni ekonomsko in politično na RusijQ—na slovansko Rusijo, ki bo po vojni brez dvoma največja in najbolj zdrava sila v Evropi.
Jaz sem za Rusijo—in vem, da je večina vas tukaj, ki vam govorim.
Ali najvažnejše je to—vi in jaz—mi vsi—smo v prvi vrsti za Ameriko, kjer se je partizan-stvo pričelo.
Kot pisatelj in kot predsednik Združenega odbora delujem— kolikor morem—v prid Amerike kot bodoče Slovenije in Jugoslavije.
Naš Združeni odbor je v treh mesecih postal sila z demokracijo ne samo v starem kraju, temveč tudi tukaj. Zakladniški department v Washingtonu priznava, da kar se tiče vojnih bondov, je naš odbor bolj učinkovit kot katera druga prise-
dala samo, ako naš Združeni odbor podpre stvar. Kot predsednik sem dobil na stotine pisem cd raznih jugoslovanskih društev, ki so hotela Vedeti, če naš odbor odobrava National War Fund. Imel sem pogovore z uradniki te ustanove, in ne da bi razkladal na dolgo in široko, prosim in poživljam naše ljudi, da darujejo v National - War Fund.
Ni treba posebej označiti, aa dajete za Yugoslav Relief—ker v National War Fund naj gre vaš prispevek, kajti National War Fund bo določil za Jugoslavijo 2 milijona in 300 tisoč dolarjev. Ta denar bo porabljen ■" prid ljudi v Jugoslaviji po vojni in tekom vojne pod nadzorstvom Washington a in Mednarodnega rdečega križa. In jaz vam obljubljam, da bom storil vse, kar je mogoče, da Fotič in slični ljudje ne bodo imeli nobenega vpliva pri tem.
Mnogo se je delalo
IXARDINAL PREDLAGAN ZA NAČELNIKA NEMČIJE
Iz Stockholnia se javlja, da se v proti-nacijskih krogih razmotriva načrt, glasom katerega bi se po padcu Hitlerjevega režima organizirala vlada, kateri bi stal na čelu eden izmed nemških katoliških kardinalov.
Marsikaj ni prav na svetu— tudi v Washingtonu in Londonu, in v Aižiru in Kairu in Italiji—ali v zadnjih tednih je ta nova demokratična sila v Ameriki, ki se je rodila od SANSa v tem poslopju in ki se ji pravi Združeni odbor—ta sila je v zadnjih tednih razvila velik vpliv.
Ne morem iti v vse podrobnosti—vaš in moj vodja, brat Kristan ve vse, kar delam—a lahko povdarirh, kar že veste, da zgodaj v novembru sem poslal daljši kabel generalu Eisenhowerju it protestiral proti sodelovanju 3 italijanskima generalom Roat-ta-om in Ambrosiom. Naglasil sem, da kar se tiče nas, ki smo slovenske iii jugoslovanske krvi, sta ta dva laška generala navadna zločinca, ki sta pomorila na tisoče in tisoče Slovencev, Dalmatincev in Črnogorcev, in ki sta sodelovala z Mihajlovi-čevci in z Belo gardo.
Kot izgleda, je general Eisenhower preiskal to stvar in v sredo preteklega tedna—pred štirimi dnevi—smo čitali v listih, da je Eisenhower zahteval od italijanske vlade, da se Roat-ta odstrani kot general; in da kar se tiče Ambrosia, da se dalje preiskuje.
To še ni vse, kar hočemo—ali je nekaj—je precej—je uspeh prve vrste—in ta uspeh je treba
Zagovorniki tega načrta pravijo, da bi zavezniki ne pristali na monarhijo, ampak potrebna bi bila stabilna vlada, d o k 1 e r bi se ne našlo podlage za restoraci-jo demokracije. V tej zvezi se opozarja, da katoličani danes tvorijo polovico vsega nemškega prebivalstva.
RUSI SO BIH PRI ZITOMIRU VR2EKI mu
Sovjetski umik na enem sektorju fronte je prvi v teku štirih mesecev
Izvirno poročilo o borbi 'BOMBE PADAJO Osvobodilne fronte v Sloveniji OD FRANCIJE
DO GRtDE
Kakor se poroča iz Moskve, so včeraj -Nemci na severni u-krajinski fronti pri žitomiru vrgli v boj armado 150 tisoč mož in s tem prisilili Rdečo armado na tem sektorju k prvemu umiku štirih mesecev, odkar se je ruska ofenziva začela valiti pro- i ti zapadu.
Umik ruskih čet je bil napravljen na sektorju, ki je z o-zirom na dolgost ruske fronte malenkosten.
2,000 Nemcev padlo v dnje-prskem kolenu
Toda v dnjeprskem kolenu je včeraj padlo dva tisoč Nemcev in Rdeča vojska je zasedla več krajev. Istotako so Rusi v okolici Korostena okupirali 60 na-daljnih krajev.
Prodiranje ruskih čet se je nadaljevalo tudi na sektorju Gomel-Rečica, poleg tega pa se javlja o razvoju novega prodiranja v bližini Orše.
Uradni komunikej, ki je bil objavljen v Moskvi z ozirom na umik pri Žitomiru, pravi, da so Nemci na eni točki fronte zbrali močno silo tankov in pehote, nakar so Rusi "pod pritiskom premoči po borbi, v kateri je bilo razdejanih 80 tankov in u-bitih 1,500 Nemcev, izpraznili
se
Američanov. Prosi
. zastopnike in odbornike, da 7 3Utriž---- -	i-I-Y:'
k'ker
^.^trišnjega sestanka udeleži'
Je zelo važen.
'*'0 borbo Amerike za demo-Svobodo sveta z nakupom hn..j-	vojno-varčevalnlh
bondov
Ijeniška organizacija. Isto je mnenje ljudi v New Yorku, ki vodijo kampanjo za National War Fund.
Ti ljudje so pomotoma, nedolžno in nevede šli za nekaj časa v nekak partnership z American Friends of Yugoslavia, ki je bila Foticeva organizacija. Ali ko se qe kampanja pričela, so sprevideli, da večina jugoslovanskih priseljencev tukaj bo
Ubil 38 Japoncev
vsaj deloma pripisati Združenemu odboru, ki je prišel iz i nekaj naseljenih krajev." SANSa.	j__:__
Nekako istočasno sem kot predsednik Združenega odbora poslal tudi kable v Moskvo—državnemu tajniku Hullu, ministru Edenu in komisarju Molo-tovu—in vem, da so tisti kabli imeli svoj vpliv.
Omenim naj tudi, da Ura i a vojne informacije v Washingtonu pošilja moje izjave po radiju v Jugoslavijo in splošno v 1 Evropo. Dalje naj omenim, da
prošlo sredo zvečer sem govoril celi Kanadi o partizanih po o-m rež ju Canada Broadcasting Co.
Rekel sem, da delo je bilo ogromno—zadnje tri mesece se jc delalo noč in dan. Osebno sem napisal cele koše pisem in jih naslovil važnim ljudem v Ameriki in Angliji in Afriki. Poslal sem nešteto telegramov in kab-(Nadaljevanje na 2, strani)
Prvi poniorščak, ki je bil nagrajen z kongresno častno medaljo, jc bil Platoon Sergt. John Basilone. V bitki je osebno ubil 5S' Japoncev.
Ga. Ana Furlan, soproga dr. Borisa Furlana, bivšega profesorja prava na Ljubljanski univerzi, ki se sedaj nahaja v Londonu, je uredništvu ' Enakopravnosti" poslala pomembno poročilo, ki osvetljuje razmere v Sloveniji takoj po predaji Italije sredo prošlega septembra, ki se glasi:
V avgustu tega leta je poslal dr. Boris,Furlan iz Londona v domovino predsedniku Eksekutive O. F. Josipu Vidmarju brzojav s sledečp vsebino:
"Mednarodni položaj nujno zahteva postavitev enotne fronte. Telegrafiraj pogoje in sporoči in-strukcije za nadaljno delo."
Na to brzojavko je dr. Furlan prejel 15. oktobra, 1943, sledeči odgovor:
16. septembra 1943.
"Dr. Boris Furlan, London.
Enotnost slovenskega naroda, vspostavljena s ^pristankom vseh političnih skupin razen izdajalcev in denuncijantov.
Osvobodilna Fronta prevzela po kapitulaciji Italijanov vso oblast, izvedla razorožitev in izvršila tispešno mobilizacijo po vsej Ljubljanski pokrajini in vsem Primorju. Narod enoten in navdušen kljub bombnim napadom.
Pozivam te v imenu naroda k delu za O. F.!
Poročila Kreku v London so izhajala od ljudi, ki so v brutalni borbi za oblast sodelovali z okupatorjem ter na tisoče Slovencev pognali v ječe, mnogo ^ pa celo v smrt. Na osvobojenem Slovenskem ozemlju razbitih, ujetih in razoroženih 5,000 Belogardistov in Mihajlovičevcev. Ujet ves Mihajlovičev kader, 30 oficirjev. Novakov namestnik, k'apetan Ko-privica, izvršil samomor. Mihajlovičev oficir Marjan Sterniša, komandant bataljona centralnega odreda, je poslal prostovoljno izjavo:
"Smatram za svojo narodno in oficirsko dolžnost izraziti, da je bila in da je pot Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije, ter Osvobodilne vojske v celoti pravična, za slovenski narod in za Jugoslavijo edino odrešilna, medtem ko je bila pot, ki smo jo podvzeli mi, nepravilna, slovenskemu narodu in Jugoslaviji škodljiva, koristna pa okupatorju in^torej izdajalska. Tradicija in pa dejstvo, da se nisem od vsega početka z vsem srcem predal Osvobodilni Fronti in njeni veliki stvari osvoboditve in združitve slovenskega naroda, stvari velike svobodne in demokratične Jugoslavije, sta me zavedli, da sem se po logiki dogajanj in razvoja prilik v Sloveniji podal vse globlje na stranpot, čeprav sem osebno vdan svojemu narodu in domovini. Kot mož, kot oficir, kot človek, ki da na svojo čast,, smatram za potrebno izpovedati ta svoja spoznanja neglede na vprašanje, ali me bo slovenska narodna justica pu-■ stila pri življenju ali ne. Končno smatram še za svojo prav posebno dolžnost, da pozovem zlasti mlade zavedne tovariše, naj se brez pridržka priključijo osvobodilni borbi, ki jo vodita Narodna osvobodilna vojska in Osvobodilna Fronta, ter naj tako popravijo s svojimi mladimi silami, kar smo pro^i narodu in domovini, marsikdo in marsikdaj, v zablodah zagrešili.
Izjavo sem podpisal iskreno in brez vsakega pritiska.
(Sledi podpis)."
V razumevanje gornjega: O. F. je bila proglasila amnestijo ob italijanski kapitulaciji za vse, ki bi prenehali s sovražnostmi do nje. Sterniša je bil razorožen v boju po danem terminu. Nekaj bojev še vedno traja danes 16. septembra. Ostanki Belogardistov in Mihajlovičevcev pa so pobegnili v nerjiško službo.
Daj ta odgovor na tvoj poziv v pogled vsem Slovencem v tujini!
Josip Vidmar."
zopet doma
Miss Marion in Sophie Kapel,
hčerke poznane družine Mr. in Mrs. Kapel, ste se vrnile iz obiska pri svojem bratrancu, ki se nahaja v ujetništvu v Camp At-terbury, Ind.
Nacijski aerodromi v Marseju in Atenah pod ognjem zavezniške zračne sile
i Z zavezniškega glavnega sta-; na v Aižiru se javlja, da je bila i zavezniška zračna sila v torek aktivna na tisoč milj dolgi fron-I ti, segajoči od južne Francije j do Grčije. Vprizorjeni so bili ! napadi na nemška zrakoplovi-I šča blizu Maršeja in Aten; obeh j napadov so se vdeležili tudi a-I meriški bombniki.
1 Včeraj je minilo leto dni, odkar je ameriška zračna sila stopila v akcijo v Sredozemlju. V tej dobi se je udarna sila povečala iz par letal na mogočno zračno armado, ki je to pot u-darila nacijske aerodrome pri Marscju.
Tri letala izgubljena
Bombnike so spremljali bojni aeroplani, iz česar se sklepa, da £0 odleteli z novih baz bodisi v južni Italiji ali pa na Korziki.
V obeh napadih so zavezniki izgubili samo tri letala, dočim jc njih sila v južni Franciji zbila na zemljo 13 sovražnih letal, mnogo pa je bilo uničenih na zemlji, predno so ^ mogli dvigniti v ^rak.
Čiščenje pri policiji
Varnostni direktor Frank Ce-lebrezze je pred nekaj dnevi začel preiskavo, da dožene, zakaj i je v mestu še vse polno lokalov, I kjer se hazardira za denar, ile-I zultat preiskave se je včeraj po-1 kazal, ko je policijski načelnik : Matowitz odstavil tri policijske j inšpektorje, ki so obtoženi za-! nemarjanja dolžnosti. Vsi trije, j ki so inšpektorji Burnett, Kea-i r y in Wolcott, so izjavili, da i storijo toliko, kolikor je pač mogoče z ozirom na zmanjšano moštvo, s katerim danes razpolagajo radi vojnih razmer, in da se ne čutijo krive. Tozadevno se bo vršilo čez par dni zaslišanje v Celebrezzovem uradu.
POROKA
V soboto, 20. novembra, se bocta ob 9. uri zjutraj poroBila v cerkvi sv. Vida, Miss Ann Vadnal in Mr. Frank'Vičič. Nevesta je hčerka Mrs. Antonia Vadnal, 1022 East 70 St., ženin je pa sin Mrs. Jennie Vičič, 1250 E. 173 St. Sorodnild in prijatelji so vabljeni, da se ude-1 ležijo poroke. Mlademu paru čestitamo in želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
O NEDELJSKEM SHODU
V poročilu o nedeljskem sho-I du SANSa se ni omenilo slede-I če aktivne člane, ki so sedeli na ■ odru; Mrs. Josephine Zakraj-I šek, podpredsednica podružnice 1 št. 39 in članica širšega odbora i SANS, Mr. Matt Lučič, blagajnik podružnice št. 39 SANS, in Mr. Frank Česen, tretji podpredsednik podružnice št. 39 SANS.	*
VELIKODUŠNI DAR
Zavedna Mr. in Mrs. Ciril Kimstel, ki vodita gostilno na 6616 St. Clair Ave., sta v našem uradu darovala $25.00 v prid SANSu, ker se nista mogla udeležiti nedeljskega shoda.
HČERKA UMRLA
V Huron Rd. bolnišnici je u-mrla Donna Race. 13 mesecev stara hčerka Mr. in Mrs. Race, 458 E. 158 St. Dekliško i m e matere je bilo Evangehne Smith. Pogreb se vrši v soboto popoldne. Podrobnosti bomo poročali jutri.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOS®
18. novembra, 19^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by VBDi AMERICAN JTGOSLAV PRINTING AND PUBUSHINO CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 53lt-13 laiued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town;
(Po raznaialcu v Cleveland In po poitl Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)--------------*6.50
For Half Year — (Za pol leta)---------------------------3.50
for 8 Month« — (Za S memece)_______________2.00
By in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po poitl V Clevelandu, Kanadi In. Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)--------------$7 50
Por H*" Year — (Za pol leta)-------------4 00
Por I Month« — (Za 3 mesece)-------------2,25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske drtave>:
POk' One Year — (Za celo leto)____________*8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ----------------------------------------_____---4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
NEWYORSKA PISMA
Piše Frank Kerže
,nekaj časom so bile oranže ta- ^ šenega ob denar. Nikdar ne vla-ko drage, da je bilo groza. E- gaj v prazne lote, ker boš goto-
HRANITE DANES
Louis Adamič in njegova plamteča obramba jugoslovanskega ljudstva
VI.
Kakor smo v našem listu že omenili, je bil Louis Adamič, oziroma njegova knjiga "My Native Land," te dni tarča strupenih napadov od strani urednika "Cleveland News" N. R. Howarda in pomožnega urednika "Plain Dealerja" Spencerja Irwina, o čemur hočemo pozneje obširneje komentirati, Danes prinašamo z ozirom na ta incident odgovor, ki ga je podal omenjenima časnikarjema Adamič v predavanju, ki ga je imel pro|li pon-deljek pred Women's City klubom. V tem svojem predavanju je Adamič izjavil kot slsdi:	♦
"že več kot leto dni se nekaterim ljudem v inozemstvu in tukaj—tudi tukaj v Clevelandu—zdi skrajno važno, da povečajo splošno zmedo glede položaja v Jugoslaviji, ki je predmet mojega današnjega govora, in o katerem sem preppčan, da je velike pomembnosti—neposredne svetovne' pomembnosti.
"Zdi se mi celo, da so bili ti netilci konfuzije še prav posebno delavni tukaj v^ Clevel^andu—zakaj baš tukaj, nisem čisto gotov-i-razea ako je vzrok ta-, ker je najvažnejša politična osebnost tega mesta slučajno slovenskega oziroma jugoslovanskega porekla—župan Frank
Ni nobenega dvoma, da se danes dela dobro. In še več: zasluži se dobro. Imamo torej e-no izmed tistih debelih egiptovskih krav, ki nam daje vsega dovolj, mesa in mleka.
Kdo služi? Kdor dela. Delavcev iščejo povsod in vsak je dober. Se ne gleda dosti na leta niti na zmožnost: kar dobe, vse pride prav.
Slednji služi in skoro vsak i-m a denar. To je dobro, če le malo pomislimo, kako je bilo v našem svetu med leti 1930 vse do časa, ko se je začela sedanja svetovna vojna. Imeti denar pomenja dobro v vsaki egiptovski sanjski bukvici. Biti brez denarja pa slabo. In iskati prijatelja, da ti posodi, kadar nimaš, je najslabše in največkrat izpodleti.
Služiti denar danes, ko tako-rekoč love delavce po ulicah, ni nobena umetnost. To zmore slednji če ne na en način, pa na drugi. Toda: obrniti denar tako, da ti bo res pomagal in zalegel, to je druga pesem.
Stvar je ta: kriza ni na svetu zato, ker so ljudje pozabili na svoj poklic. Vse tisto znajo, kakor v dobrih časih, ampak ni pogojev, da bi delali.
Zato je važno bratje, da danes mislite na to, kako boste o-brnili svoj zaslužek tako, da boste res imeli nekaj od njega. Zakaj z delom in zaslužkom je tako na svetu, kakor z vremenom: za dežjem je solnce, za solncem je zopet dež. Ni treba misliti, da ^odo koga lovili za delo, kadar bo vojna končana. Baš nasprotno: precej milijonov jih bo, ki bodo zastonj hodili od vrat do vrat in iskali košček kruha.
Ni treba, da imamo krizo, kakor smo jo imeli. Lahko pri-
I £to ljudi. Danes rabimo samo še I dela šestdesetih ljudi, da na-1 pravijo vsega dovolj za sto Iju-
človeštva nezaposlenega.
Preveč bi bilo, prijatelj, da razmišljava o tem in izkušava
Lausche, ki ga smatram za svojega osebnega prijatelja, |
in katerega reakcijonarne sile na svetu skušajo ali upajo !
dobiti na svojo stran. Zdi se mi, to se pravi, okolščine j
kažejo, da je bilo ime župana Lauscheta privlečeno v to j de slaba v čisto normalnih ča-kontroverzo glede Jugoslavije od strani tistih, ki me sku-! sih. Mi vsi vemo, kako stroji in
šajo prikazati kot komunista in neodgovornega propagan-1 ™anstvo nadomestuje človeka.
,	I Komaj dvajset let je od tega, ko
^	I je bilo tako, da je na svetu mo-
"Osebno me to ne vznemirja—ne vznemirja me niti! ^alo delati stodvajset ljudi za najmanj; ampak važno je to ne glede na mojo osebo.
"Važno, je za ljudstvo Clevelanda, da se vpraša, na kak način je prišlo do tega, da sta dva časopisa v tem I di. To pa pomenja, da nam o-mestu nastopila v prilog reakcijonarnim interesom tako- i	tretjino vsega
zvanega jugoslovanskega poslanika v Washingtonu—ki je bratranec Hitlerjevega srbskega kvizlinga v Belgradu —kateiega je poslal sem leta 1936 prvi jugoslovanski I k^lzLdT Je to v^a ministrski piedsednik, ki je bil v službi osišča, skupno s ! nje, s katerim se peča ves svet, princom Pavlom, ki je leta 1941 skušal.prodati Jugosla-:
vije Hitlerju in Mussoliniju. V mislih imam predvsem dva ,
pisca pri teh časopisih, Mr. Howarda pri Cleveland I News in Mr. Spencerja Iiwina pri Plain Dealerju, in še I prav posebno slednjega—in to ne le radi njegovega vče-1 rajšnjega članka, v katerem je s tako besnostjo udaril po j meni, da se je njegov argument, popolnoma izgubil.
"Mr. Spencer Irwin že več meaecev lomi kopje za |
Mihajloviča, poslanika Fotiča in jugoslovanskega kralja '
Petra, ki vleče nad pol milijona dolarjev na leto iz jugo- j slovanske zakladnice v izgnanstvu. Mr. Irwin že več me- |
secev lomi kopje za jugoslovansko reakcijo, ki je po- j vezana s svetovno reakcijo, v kateri je vključena tudi |
ameriška reakcija, ki se sedaj z veliko naglico priprav- j Ija na boj proti sklepom moskovske konference, kajti ta i reakcija tukaj in v inozemstvu, tako v laji^kih kot cer- '
kvenih krogih, je najprej proti-ruska in šele potem proti !
nacijska; je obenem naperjena proti Združenim naro-1 dom kot stalnemu in trajnemu mednarodnemu oiga-
ne da bi bili našli do danes kak zadovoljiv odgovor. Zato osta-niva pri vprašanju, ki je važno danes zate in zame; kako bi o-brnil svoj zaslužek tako, da bi ne bil pred hišnim pragom takoj, ko zapro tovarne. Ti se zavedaš, da zna služiti denar danes skoro vsak, koliko jih pa je, ki znajo tudi gospodariti § svojim zaslužkom?
Ničesar novega ali revoluci-jonarnega ne priporočam. V resnici je moj nasvet tako star, kakor človeška družba. In tako enostaven, da ga razume vsako dete. Hrani, brate, hrani, zdaj dokler služiš, zdaj, ko je čas Vsak dolar in vsak kvoder, katerega rešiš danes, ti bo enkrat prišel prav. To je vse, kar pravim.
Hrani pred vsem s tem. da kupiš kolikor mogoče malo. Če greš danes na trg, vidiš vse cene take, da je človeka strah. In blago tako, da ni vredno nič. Vlada se sicer trudi, da bi obdržala cene nizke, pa ni posebno uspešna. V časih, kakor so danes, se zmeraj zgodi tako, da zmanjka tega ali onega, pa i-maš draginjo. Zakaj kdor ima, ti ne bo dal brez višje cene, pa naj zakon govori tako ali tako. In vsak zakon ima luknje: nekako ee že napravi tako, da ti ne pridejo blizu.
Hrani na vsem, prijatelj, koder moreš. Kroti svoje oči, svoj želodec, svoje srce. Pride čas, ko bo vsega več na svetu, kakor je danes in po cenah, ki bodo res take, da boš zadovoljen
Pred vsem pa hrani na pijači Vse, kar je prav. Ampak kar moraš danes plačevati čez bare je res nekaj, da se upira vsakemu pametnemu človeku, kateri ni popolnoma pod komando tistega generala, ki je vselej prvi, kadar jo človek privezne na stol.
Saluni so polni, tako polni, da se človek čudi: odkod in kam? Ljudje se trgajo za—kaj? Hrana ni tisto, pijača tudi ne. Potrebno ni ne za zdravje ne za bolezen. In zraven tega—kakšna cena.
Ali se ti ne smili spraviti kvo-dra v en sam požirek? Ali ni škoda biti ob dolar pri bari, ko nimaš prav nič od tega? In če se privadiš teh jasli, boš polagoma ob vse, kar boš zaslužil.
Ne kupuj dragih živil. Pred
nako malo prej slive in črešnje, hruške in drugo. Pa je lepo gnjilo pri prodajalcih, mesto da bi bilo ljudem za zdravo hra-nuo po zmerni ceni.
Vsaka reč je vredna gotovega denarja. Ce je malo več, človek že potrpi. Da bi pa plačal vsako ceno samo zato, ker tako zahteva "general" Ta—zad-
vo izgubil. In nikdar ne hodi kupovat daleč iz mesta. V vsakem mestu je vsega dovolj, pa izberi, kakor veš in znaš.
In ne pozabi hraniti. Vsak dolar, vsak desetak, vsak stotak, ki ga prihraniš danes, bo vreden desetkrat več, ko se vrne— če že ne kriza sama, pa vsaj tista njena dekla, ki odmajuje
nji, je pa že malo preveč. Vsak vsakemu človeku z glavo: ni pa
človek mora biti nekako svoj gospodar, to se pravi: razum in zdrava sodba mora prevladovati. In človek, ki ne zna reči: do tukaj in ne dalje, ni dosti prida.	,
Na svetu vse mine, pa bo konec tudi te vojne. In trg bo zopet založen z zdravim in dobrim blagom po takih cenah, kakorš-nih smo bili navajeni. Za vsak prihranjen dolar boš dobil trikrat toliko in trikrat tako dobro. In čutil se boš tako zadovoljnega in ponosnega, da nikdar tako. Zakaj da prihraniš, pokaže to, da gospodariš sebi.
Hrani na obleki, na pohištvu, na zabavah in na vsem, koder moreš. Ne misli, da te bo konec radi tega. Baš nasprotno: veliko boljši človek boš.
Svet napreduje samo s tistimi, ki hranijo. Kdor nima drugega posla na tem svetu, kakor da znaša za svoj želodec in za generala "Ta zadnjega", ni drugega, kakor odveč stroj, ki dela nekomu napotje. Ce se tak človek prej spravi iz tega sveta, boljše je za vse.
Človek lahko pozabi na dogodke iz preteklosti, ne sme pa pozabiti na tisto, kar so ti pustili. Iz vsake stvari se človek uči in vsi skupaj smo precej na jasnem, kaj pomenja kriza^/I-meli smo jo precej delj ko<^|^t let, milijone bitij je zdrobili, milijone sanj uničila—če sva ti in jaz nekako odnesla zdrave kože, hodiva hvaležna za to iii sklenita: nikdar več. To se pravi nikdar več naju ne vjame kriza nepripravljene.
Pripraviti se pomenja: hraniti. Druge poti ni. Hrani s tem, da kupuješ ali vojne zadolžnice, nosi na banko nekaj kot hranilne vloge in če že kaj kupiš, kupi take stvari, ki ohranijo svojo vrednost. Pametna investicija v zemlji in hiši je zmeraj dobra, če veš, kje se kupi in koliko se plača.
Ne kupuj pa kakih delnic ali podobnega. Ne vlagaj v nobe na podjetja, pa naj obetajo še tako dobro. Vlada i m a sicer stroge zakone danes v tem ozi-ru, vendar se pa še vedno rodi kaj novega, kar spravi neizku-
ni. Namreč dela.
Ne samo to. Kako se je godilo našim ljudem v krizi, ve samo tisti, ki je to izkusil. Ve na sebi in na drugih, m rečem vam, da je bilo nekaj tako strašnega, da človek ne misli rad na to. Kadar ni, neha vse, kar je v človeku lepega, plemenitega, vzvišenega. In na tistem mestu se pojavi čisto navaden živalski instinkt: telo zahteva. Mora imeti, pa naj vzamem, odkoder hočem. Naj plača za to, kdor hoče. Ni drugega vprašanja, kakor enostavni: ti ali jaz. Za oba ni.
In pomeni to: če se danes od-rečeš ti ali oni stvari, ne boš nič slabši zato. Največkrat še boljši. Kako lepa je svoboda, ampak prijatelj, ti je ne moreš imeti, če nimaš sredstev. Zakaj ona te ne iiosi in ne plačuje zate. Ona ta samo spremlja, za vse drugo pa moraš skrbeti sam. '
Za en dober sklep ni še pre-kasno: če nisi do danes hranil, začni recimo z jutrišnjem dnem.
Malo težko pojde od kraja, ampak če ti hočeš, pojde vendarle. Vse je odvisno od tebe in tvoj^
se pokaži, kdo gospodari •žtabo!
Bodočnost je na obzorju! Mi se je ne bojimo. Če bo malo rd®" ča, naj bo. Kri je rdeča—vino je rdeče—rože so rdeče—li% kadar so zdrava in mlada, so rdeča—solnce je rdeče, ko vsta-ne na vzhodu.
Živela demokratična, zanska Slovenija!
Živela federativna, repubh" kanska Jugoslavija!
Živeli Združeni narodi!
Živela Rusija!
Živela Amerika—domovini moderne ljudske revolucije! ® vela Amerika—rojstna partizanstva! ^
Na obisku pri vojnih ujetnikih
Junaki afriške kampanje ščitijo pridelek ameriških lešnikov
Dizmu.
ISuUd a
CR UJSER

#:%»

Govor pisatelja Louisa Adamiča na shodu SANSa v Clevelandu
Piše Frances Wolf
(Nadaljevanje)
Čim smo se vrnili doino^ i Mr. Česnik rekel, da bodo " darovali en velik inštrument-
Tudi drugi rojaki v polisu so se izrazili, da prispevali inštrumente, ter svetovali, da bi se tukaj P" . gali za to, da se jih nekaj P® Ije. Ivan je tudi izrazil ^ ' da se potrudimo in ustrez želji oficirja. Kot sem mu najbolj priljubljeni ni "pleh" inštrumenti dobr
instr"
ali ba-
(Nadaljevanje s 1. strani;
lov. Ako se prav spominjam, potrošili smo zadnje tri mesece skoro $500 samo za brzojavke, kable in telefon.
V Washingtonu in New. Yor ku sem ponovno govoril po tri, štiri, pet in šest ur brez prenehanja. To je bilo delo, pri katerem mi ni mogel nihče pomagati.
Delalo se je 16 do 18 ur na dan.
Koncem oktobra mi je bilo mogoče poslati en tisoč osemsto izvodov moje nove knjige vsem važnejšim ljudem sirom Amerike, posebno v Washington. Prejel sem že na stotine pisem od teh važnih ljudi. Pride čas, ko bom objavil ta pisma.
Leto 1944 bo odločilno
Trkamo se na prsa, kot sem rekel—doseglo se je precej. Resnica o partizanih je zmagala nad lažjo o Mihajloviču. Doseglo se je mnogo drugih stvari— nekatere bodo sčasoma prišle na dan.
A veliko dela je še pred nami. Nič ni še sigurno. Leto bo odločilno.
Jaz sem pripravljen delati naprej—vsaj nekaj časa, če mi Bog da zdravje in moč—ali treba bo podpore.
Hvala za lepe besede v vaših resolucijah, s katerimi ste podprli SANS in Kristana, in Združeni odbor in mene. Ali treba bo
šli pa bi bili tudi drugi menti, kot gosli, kitare ^ njo, itd. Kmalu je prišla'
slovo. Vsak toliko so zaklk^ našo sobo, samo še 15 mate, potem še 10 minut, nut, itd.
Ne morem popisati kako do mi je postalo ob slovesu^^ tega mojega bratranca. Ko imela samo še sedem .g sem se spomnila, da dosti slik v svoji ročni tor _ katere sem mu hitro Imela sem sliko naše hiše,
m
jezera. Vse te slike je P°^
moj sin Frankie, ki se za^ za slikanje. Gotovo sem tudi veliko slik iz armade, jih nam s i n veliko pošlje mov. Ivan jih je z veseli® nimanjem gledal, ter bi bil P rad pridržal sliko našega toda sem mu rekla, da
krat ne, ker ni dovoljeno P' ti slik, toda obljubila setn da čim bo prišel domov, da bom sliko poslala.
ob-
obi'
Zadovoljen je bil z moj® ljubo. Zopet se sliši skovalci, vaš obisk je končan danes.	^
■Seveda smo hitro vsi ^ se poslavljali. Pozdravili sn: z Žnidaršičem, Francetom makom, in še z enim .ju-
vojakom, katerega je
ne
spoiiii'
st»
se z duhovnikom kaj ^ govorila, pa sem ga
do^
hovnik, toda se njegovega im^na. _ ,
Radovedna sem bila
Odgovoril mi je, da mu J® žal, toda se nista mogla pogovarjati, ker govori ščino zelo slabo.
Tako smo začeli pocasi vratom. Z Ivanom s v a vedno držala za roke, naenkrat pokliče poroČm Cormick. Ko sc mu odz® me vpraša kedaj bom zop® šla na obisk k fantu. pomislila in sem ocfgovoi"' ' mogoče za Božič. Zolo se J čudil, ko com tako pa mo v])raša če ne boru
n Mi-rtMS-icr i»
Žetev ameriških lešnikov zahteva večji dsl časa teh bivših nemških vojakov, ki SQ se nekoč nazivali "nadčloveki." Bili so to člani Afrika Korps, prvih nemških čet, ki so padle. Farme) ji v Dublin, Ga., hvalijo delo teh vojnih ujetnikov, ter jim dajejo priznanje, da so rešili letošnji pridelek lešnikov. Na desni sliki jn "nadčlovek" tako zavihtel s svojimi vilami, da je prelomil držaj. Na ^redi slike se vidi ujetnike, ko prenehajo z delom za prigi-izek, na desni strani se pa vidi ujetnike, ki se na toplem soln-eu južnih kiajev, zdravijo in vračajo k normalnemu življenju. Eden izmed njihjlrži v rokah majhnega zajčka, ki so ga ujeli na polju.
tudi drugačne podpore. Malo jo-pjaia. Pojasnila sem mU ^ ^ je že prišlo; treba jc bo več. gWisce, dasemoddalje^^j^
Rad bi še dalje govoril in še clevelandu, itd. Prosil me 3®'gg marsikaj povedal-aii ne mo-j^i prišla še preje, ^e je rem. To je moj tretji daljši go- večkrat, ker da vid^m, _ vor danes in držati moram še ; f^ntu težko, ker je daleč od
*■	I jih domačih in poleg
V zaključek naj rečem to-le: I tudi ne dobi nobenega K Naša dolžnost je, da pomaga-1 mo demokraciji tukaj in v sta-' R^ali .smo na dvorišču- o rem kraju. Demokracija tu jei^esija" se je Že razšla, (H' jO odvisna od tega, kar se bo zgo- p^ ^ednu stali na dilo tam—in narobe. Tako m(w,	^d nas je bilo u.1
i ramo gledati na ta problem./ ' (Narialjevanje na 3. s"'«""
^novembra, 1943
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
"OPATOV PRAPORŠČAK"
SPISAL FR. REMEC
(Nadaljevanje)
Matevžf je vprašal L	mi prepustiš svojo
2' če bi ti bilo dolgčas ^ruši, lahko drugo vzameš. J® tudi dovoljeno.
to pa že celo ni dovo-ia noben način ni to do-^^0, se je zopet oglasil ka-skočil s svojega sedeža. ^ %ož sme imeti samo eno
Vidite, gospod kaplan, Vi pisma prav nič ne po-'' J® z veličastveno sigur-° dfijal Matija. Prav nič
Spoznate!
j^Plan je hotel ugovarjati, ali ni pustil do besede, potrpite malo, je dejal, takoj dokažem, da je ^ Le poslušajte. Ko je } Abrahamova žena stara '®iela nič otrok, se je začel na njo jeziti, da je Sara pa je imela
^am tako
j- je bilo ime Hagar.
,%la
^bgar
Je Abrahamu, naj vza-^ za ženo. Abraham je tako storil in je imel °''^6nem. Ko je Hagar blagoslovljeni stan, se tj Sara ž njo prepirati, ' Al'^ J® Hagar morala iz hi-' ^ftgel Gospodov je šel po pripeljal nazaj. Tako pismu. Če je smel ^ Abraham imeti dve ženi JG še angel Gospodov nazaj pripeljal, sme vzeti še eno ženo. zopet ni mogel ugo-

m
SHE'S ONE YEAR OLD!
t
varjati Matiji, ki se je zmago-nosno oziral po navzočih poslih in se napihoval kakor kak pav.
Rovanu se je zdelo teh pogovorov dovolj in poklical je Matijo. Ta se je sicer težkega srca ločil od tolste Maruše, a slušal je vendar in je odšel z rujnega vina in potem s hripavim glasom zapel pesem, ki se je v tistih časih prepevala po vseh samostanih :■
Aurum de Aiabia Thus et myrrham de Saba lulit in ecclesia Virtus asinaria.
(Zlato iz Arabije, kadilo in miro iz Sabe tlačijo v cerk\^ne bisage oslovski krepostniki.)
Ko sta Rovan in Matija odjezdila proti Zatičini in je Rovan ošteval svojega spremljevalca, da so bile burke, ki jih je uganjal s pijanim kaplanom, zelo neprimerne, je dejal Matija: — Kaj za to, če je neprimerno, kar sem povedal, ko je pa resnično. Sicer pa sem pri tej priliki izvedel nekaj jako važnega. V petek bo v Novem me- j stu tajen sestanek velikašev, ka- j ko bi odstranili opata Petra in | na njegovo mesto zopet postavili Albertusa.
XXIX.
Rovan je s pomočjo Hugona Albe, ki je sedaj zopet bival v; zatiškem samostanu, kmalu iz-' sledil, da pripravlja odstavljeni opat v samostanu revolucijo. Zbral je okrog sebe vse ljudi, ki j jih je mogel ujeti v svoje zanke j iti delal vztrajno, da bi izpodrinil opata Petra in se sam vse-del na njegovo mesto. Rovan je slutil, da mora biti s tem v zvezi tudi tajni sestanek v Novem mestu, na katerega so bili povabljeni različni velikaši in tudi deželni glavar. Uvidevajoč, da sam ■ ne pride na ta sestanek, je o i njem obvestil grofa Ortenbur-škega, ki je tudi obljubil, da se ga udeleži.
j Na shodu je bivši opat Al-bertus uprizoril veliko spletko. Zatrjeval je zbranim velikašem, j da je bil šiloma odstavljen, ne 1 da bi se bila vršila kaka obrav-I nava. Ta obravnava je bila na j Eunaju. Poročevalec je bil opati Angelus iz Reina, sodniki pa so j bili opat Albertu od Sv. Križa, opat Konrad iz Lilienfelda, opat j Friderik iz Cvetlja, opat Joannes iz Vetrinja in opat Erhart i.'i Neuperga. Rovan je bil zaslišan kct priča in na podlagi njegovega pričevanja ter pismene i _ izjave raznih zatiških menihov
•Ion NOVldll'-'^ cerkvena sodnija izrekla, da
jjc. Albertus pl. Lindek kriv cele oči vrste hudodelstev. Vizitator An-


mm
m&sm.

This is a Coast Guard SPAR. She's now one year old. She 'took a step into history when she entered the service of the U. S. Coast Guard a year ago. For in this, the oldest continuous fighting force of the United States, no woman was ever permitted to serve before November 23, 1942.
Hers was a new and difficult job when she began. It was natural for a male fighting service to hesitate in apportioning to a woman, responsibilities which had always been considered masculine.
With sincere effort and a realistic approach to administrative detail and technical duties, the Coast Guard
SPAR soon won the confidence of the "regulars". She not only replaced men who were needed aboard combat vessels, but she brouglit f her job a deftness and innate abih.y in handling details, that enabled her to improve on the work of the men.
Today the SPAR is performing a vital and irreplaceable service for the U. S. Coast Guard. The top-notch job she is doing wherever she has gone on duty has created a demand for her services that cannot be easily met. New SPARS . . more SPARS . . hundreds more . . are urgently needed.
In this, her first anniversary week, we are proud to ■ honor the Coast Guard SPAR.
Zagovornika v preizkušnji armadne in civilne moči
ag spomin
obletnici kar je umr-ljubljena nepozab-^ Hčerka — edinka



imm:


1 'i



nummsittxix
Tako smo se zopet odpeljali- ^Naslov poročnika pa: A. A. proti mestu Indianapolisu. Vre-1 McCormick, 2nd Lt. Infantry, me se je bilo medtem spremeni-1 Public Relations Officer Head-lo in solnce je začelo sijati. j Srečno smo dospeli nazaji med prijatelje v Indianapolisu, j kjer smo jim povedali kaj vse ^
smo doživeli pri ujetnikih in ka-
quarters, 1537th Service Unit, Camp Atterbury, Ind.
Mrs. Frances Wolf.
v BLAG SPOMIN
ko nas je poročnik McCormick prosil za godbene inštrumente. Mr. William Bajt je obljubil biti nam na uslugo, ter je rekel, da lahko pošljemo inštrumente na njegov dom, ter da jih bo o-sebno odpeljal z vojaškim true- | kom na mesto in izvršil delo, da' boste vsi zadovoljni. Obljubil je, \ da bo najvišjim častnikom v j kempi sporočil koliko in kaj, smo Slovenci darovali. Tudi dru- ■ gi ljudje tam v mestu, so svetovali, da pošljemo potom Mr. Bajta?
Sedaj se pa hočem prav lepo zahvaliti vsem prijaznim rojakom z a njih gostoljubnost in dobroto, katero ste mi izkazali za časa mojega obiska med vami. Posebno se lepo , zahvalim Mr. Česniku, ki je šel z nami za vodnika v kempo, bratom Ur-bančič in njih ženam. Lepa hvala tudi Miss Alberti Urbančič, ker nas je peljala na postajo, ko smo se vrnili proti domu. — Najlepša hvala, Mr. in Mrs. Gr-bec, pri katerima sem bila na stanovanju, za vso prijazno postrežbo, kot tu^i vsem, ki ste mi bili na uslugo.
Naslov vojakov-ujetnikov je: Prisoner, Camp Atterbury, Indiana, Internment Camp, Box 20, A. P. O., New York, N. Y.
ob prvi obletnici kar je umrla naša ljubljena nepozabna soproga in mama


Delbert E. Metzger, na levi strani, vrhovni federalni sodnik v teritoriju Havaje, je izdal sodne ukaze, katere je general Robert C. Richardson ml., vojaški governer na Havajskem, ter vodja havajskega departmenta ameriške armade, zavrnil. Kontroverza se je razvila tako daleč, da je bil sodnijski ukaz na pravdni preiskušnji.
Majhen Tarzan
NA OBISKU PRI VOJNIH UJETNIKIH
(Nadaljevanje z 2. strani)
0'?^ j® svoje blage
novembra 1942. [s^us je predlagal, naj se Al-j bertus obsodi na zapor ali opat ■OH 'jena hčerka! odšla;Erhard sc Je.po vplivu vojvode
T T "T, z xjsjr t:
Utihni , zagrozilo, da se mu ustavi pri-1 A/jcgow presenečeni starši, so 6 Us in uesmi. kate-, nnznmn^i nT'oviziia. če ne bo mi-! rodnifci in prijatelji ugibajo če
bo Frankie, ko bo dorasel, kandidat za vloge Tarzana.
Frankie P. Rust ml. je komaj JfO dni star, pa se že zna upreti.
■ h
m pesmi I'ada prepevala, %a vedno. Kako ' Tvoj veseli smeh lice. Odšla si ni povratka. Sc-V h poleg svoje Ijub-

katero si iz
t,''
16. leti!
iTkiino
snivaj
k\u
^^^ujoči oče
^nton novlan
^hio,
poznana provizija, če ne bo mi-1 oval in se pokoril odločbi cer-Icvenega sodišča.
Ko je Albertus izvedel za to razsodbo, je divjal in vse nje-', Sicer je grof Ortenburški z govo sovraštvo se je osredoto-1 Rovanom nemudoma pohitel v čilo na Rovana. Ali vdal se ni I Ljubljano k vojvodi Ernestu in v svojo usodo. Skrivaj je zapu-' dosegeC da se izdani ukaz ni stil samostan in nihče ni vedel, i takoj izvršil, nego sta bila opat kam da je šel, niti vojvodinja j Peter in Albertus pl. Lindek Viridg, kateri je sicer zaupal j povabljena na obravnavo pred vse tajnosti. V šentlamberškem | vojvoda Ernesta, a Albertus je gradu je valed tega nastala ve-1 svojega brata poslal na Dunaj, lika razburjenost, ki pa se je da podkupi dvornike, in je na 1 spremenila v radost, ko je došlo j ta način isposloval, da je voj-' pismo, da je bil Albertus na Du- l^oda Viljen ukazal, postaviti Al-inaju in je s pomočjo deželnega ^^rtusa, če treba s silo, na me-glavarja dosegel pri vojvodi Vi- ^to zatiškega opata.
I Ijemu ukaz, da se mora opat ^	(Dalje vrihodnjič)
Peter odstaviti-in na njegovo j----------------
mesto posaditi zopet Albertus OGLAŠAJTE V-
Ti. Lindek	1 "ENAKOPRAVNOSTI"
kov ko trave i« listja. Eden izmed njih, ki je stal v prednji vrsti, je z roko pomahnih proti nam, pa reče, "Jaz segi Klin-kov". Tudi jaz mu odgovorim z desno roko, ker za levo me je še Ivan držal. Rekla sem mu, da nam ni dovoljeno tako pozdravit, toda sem naredila, kot da bi si popravljala klobuk. Odgovoril je, da ve to.
Vprašala sem ga potem, če so fantje, ki stoje poleg njega naši, .pa je pojasnil, da jih je le par naših. Povedala sem mu, da sem prinesla veliko potico, katero jim bo razdelil Ivan. Pa je rekel, da ve, da se je bodo skupno veselili, ker so bratje.
Nato sva se še enkrat pozdravila z Ivanom, obljubila sem mu, da ga bomo še obiskali. Vseh pet nas je šlo z poročnikom McCormickom do avtomobila Mr. Bajta, nakar so poklicali tudi Mr, Česna, ki je nas čakal. Ko smo se poslovili od poročnika, sem mu rekla, da naj gre k Ivanu Ceju, ki mu bo dal kos slovenskega keka.
MARY STREKAL
Zatisnila je svoje blage oči dne 18. nov. 1942.
Eno leto je poteklo,
odkar si zapustila nas.
Žalost je v naših srcih,
ran izbrisal ni še čas.
V hladni zemlji zdaj počivaš tam, kjer vlada večni mir.
Hiša pa je tako prazna,
ker Tebe, ljubljena, ni nikjer.
Enkrat bomo se zdi;užili in si stisnili roke,
srčno ljubljena mama in soproga,
to bo srečno svidenje!
žalujoči
SOPROG IN OTROCI
Euclid, Ohio, dne 18. novembra, 1943.
ADNJA
RAZPRODAJA
Zadnji dnevi ogromne razprodaje Ogfinove Department zaloge, 15333 Waterloo Rd. so zdaj v teku. Vi še vedno lahko izberete iz velike zaloge PREDVOJNEGA blaga po skrajno nizkih cenah. Velika zaloga obuvala za moške, ženske in otroke, sliperji (usnjeni podplati), robarji, galoše, spalne suknje, blanketi.
Različne oprave za žene in otroke. Ravno tako lepa izbira moških prazničnih srajc, klobukov in druge oprave, vse po ceni, ki je nižja kot tovarniška cena.
VSE MORA BITI PRODANO PRAV DO GOLIH STEN!
PRIDITE SEDAJ IN KUPITE TER SI PRIHRANITE DENAR!
PREJ OGRiNOVA DEPT. TRGOVINA
CLEVKLAND ORCHESTRA Rudolph Dingwall, dirigent
SEVERANCE četrtek, 18. nov., 8:30
DVQRANA sobota, 20. nov., 8:30
ORKESTRALNI PROGRAM v Scvcraiicc dvorAni	CE. 7300
15333 Waterloo Rd., poleg Delavskega Doma

4
C Ll VE L AN D T R AN SI T S^ST EM
anca m,
ENAKOPRAVNOST
18. novembra, 1943
DOLG
Povest CIRIL DREKONJA
(Nadaljevanje)
Nanica je molčala. Ustnice je držala stisnjene. Oči so bile kalne. Gledala je pred hišo, v solzah je videla	sivo me-
glo. V prsih je bilo, tolklo vedno huje.
"Pokora za greh! — Tak da je Feliks?"
Vstopil je France. » y
"Kaj se pogovarjata?"
"O Rozi govoriva."
"In o Feliksu nič? Prav jim je, Dragarjevim! Nekoliko sramote jih bo ponižalo. Ne bodo ■ več oblastni, kakor so bili."
"In Roza se ti nič ne smili?" ga je pokarala mati.
"Že! Ali zakaj se je družila s Feliksom? Lahko je vedela, da je ne vzame nikdar."
"Ti ne razumeš vsega. Dekle je reva. Preslepil jo je. Taki znajo govoriti in se sladkati."
•'Že mogoč§, mati!" je potrdil Ff^nce.
Nanica je trepetala ob oknu. Ob poslednjih besedah ji je postalo tako hudo, da je morala oditi.
"Po drva grem za hišo," je rekla s pridušenim glasom in odšla skozi vrata. Zavila je o-krog vogla na- spodnjo stran. Tam se je ustavila ob skladovnici in obstala. Sveži zrak jo je objel. Izprememba prostora je vplivala ugodno nanjo. Umiri-
la se je ?a trenutek. Hotela jej stopiti nekoliko dalje na vrt, a i se je skesala. Vrgla je predpas-1 nik čez roko in pričela nalagati drva v naročje. Takrat je za-čula stopinje. Ozrla se je navzdol. Spodaj, med sosednimi hišami, ob katerih je držala pot proti Zabregu, je ugledala po-starno ženo, ki je hitela mimo zidov in nesla na rokah nekaj povitega in pokritega z belim prtom.
Nanico je ztz%eblo. Noge so klecnile; toliko da se ni zgru-STia. Vrnila se je v hišo in je vrgla komaj par polen k peči, 1 nato je odhitela zopet v svojo sobo.
Mati jo je morala klicati. Ko je prišla po stopnicah in je stopila v kuhinjo, jo je pogledala s skrbnim očesom:
"Kaj ti je Nanica?"
"Nič mi ni."
Duša je jokala. ^
XXI.

Delfin je hitel z delom. Splavil je vsa drva, ki jih je nakupil v grapi. Za grabljami so se kopičila polena in jezila vodo. Truma delavcev je delala. V potoku so stali možje, mokri čez kolena in so gonili drva naprej. Z dolgimi porivači so lovili polena, jih vlačili k bregu.
Največ dela je bilo pri grab-Ijah. Morali so vodi odpirati tek, da se les ni vdal in zlomil. Prazniti so morali roje, po katerih je voda zanašala drva na pribrežni prostor. Iz roj so jih metali na suho. — Prostora je zmanjkalo. Delavci so morali graditi skladovnice. Rjavkasti kupci so rastli in rastli.
Prišli so vozniki. Nakladali so drva na vozove in jih odvažali na postajo. Biči so peli, kolesa so se vdirala globoko v blatna tla. Na prostoru, kjer so pristala drva, je bil svet razo-ran vse vprek.
Andrea je bil zadovoljen. Vozniki in delavci so se ustav-Ijah pri njem, pili so in jedli.
Delfin in Jerrfc sta begala od postaje do vasi. Priganjala sta k delu, ukazovala, svetovala. — Ni minilo štirinajst dni, ko je o-stal na prostoru le še manj kup drvi.
Zagričar je prišel iz doline. Vrgel je meh na klop in odšel q hitrim korakom iz hiše.
"Kam greš"? ga je vprašala žena.
"Takoj se vrnem."
Hitel je po klancu naravnost h Košanu. Hišni so ga pogleda-li.
"Delfin je propadel. Ni ga več. Ušel je."
Molk. '
"Kaj me gledate? Propadel je. Vsa dolina ga kolne."
Košan se je sesedel na klop:
"Joj meni! Jo j nam!"
Košanka je zajokala na glas.
Nanica je gledala prestrašeno.
Iz hleva je prihitel France. Pogledal je očeta in mater. Ve-
Odvažanje razbitih železniških vozov
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co. s pritličje
Ziinska oprava za dečke!
/S
B

Topli s čepicami Mackinaws
8
.79
Modre, zelene in rjave plaid barve mackinaws s toplimi čepicami za dodatno protekcijo! Dobro izdelani za trpežno nošo! Mere 6 do 14.
Deške Corduroy dolge hlače
Dobro ukrojene corduroy dolge hlače v Ar popularni modri barvi. Mere 6 do 20.	•»*
Deški Zelan* Snow Suits
10
.95
Topli in prijetni—kot tudi *varni proti vodi in madežev! Podloga iz finega Bolivia blaga . . . hlače polne mere z ovratnikom in naramnicami! Pletene zapestnice! Samo modre barve, mere 4 do 12.
Klobuki iz enakega blaga ... 79c
Deški Corduroy Knickers s podlogo
Močni corduroy knickers s podlogo za trpežno nošo! Samo modre barve, mere 8 do 16.
The May Co. pritličje
3 29 par
Žal! Ne sprejmemo naročil po pošti ali telefonu!
Dekliške krasne "Fruit-of-the-Loom" praznične obleke
1.39
Lepi prints v prijetnih stilih za praznično nošo. Vse blago je prvovrstno in se pere . . . stili, ki zelo lepo pristojajo . . . novi okraski. Več novih barv in kombinacij. Mere 7 do 14 za deklice.
The May Co. pritličje
BBBH
si se dal opehariti? Si bil mo-drejši od nas?" Kmet in delavec sta se prepirala.
Košan je vstal in odšel počasi iz gostilne. Napotil se je k vodi, na prostor, kjer so stala drva. Začrnela tla so bila prazna, le nekaj polen je še ležalo tam. Stopal je po izhojeni zemlji. Šel je do kupa. Sklonil se je in se dotaknil s prsti lesu. Dolgo je gledal vanj. Nato se je o-brnil k potoku.
(Dalje prihodnjič)
Velikanska dvigala so potegnila razbite Congressional Limited železniške vozove, ki so bila kup razvalin vsled nesreče, ki se je pripetila v severnozapadnem delu Philadelphije, v "kateri je bilo, 78 oseb ubitih in 123 ranjenih. Enajst ur po tej nesreči pa je bil dve milji vzhodno od Canastota, N. Y., razdejan vlak 20th Century Limited, pri čemur so bile tri osebe ubite in sedem ranjene. Prva železniška nesreča je bila povzročena vsled pregor-jene ose, druga pa vsled eksplozije parnega kotla.
DOUBLE WAR PRODUCTION HONORS
The Indiana Harbor plant of the Inland Steel company received the Maritime "M" award in a recent ceremony. It previously had received a white star to add to its "E" flag. Fred M. Gillies, general superm-tendent of the plant, and employe Bonnie Jean Stevens (left) watch Mariorie Green sew the white star on the "E" flag.
del je, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. Ozrl se je v Za-gričarja. Ta je ponovil samo e-no besedo:
"Delfin."
France je razumel vse. Pograbil je pod klopjo pražnje čevlje, se preobul, vzel klobuk in letel v dolino. Ko je odhajal skozi vrata, ni rekel besede v slovo. 1
Pozno večer se je vrnil domov.
"Vse je izgubljeno. Ni ga več. Upnikov vse polno. Dolina dviga pesti in kolne. Vozniki odvažajo zadnja drva, da se ž njimi vsaj nekoliko odplačajo. Izgubljeno."
Košan je stokal, Košanka je jokala. France je bil truden in šibak. Jesti ni mogel nič.
Drugi dan sta odšla z doma oče in France.
Koš^n je živel v zavesti, da ni tako hudo, kot so povedale novice. Tolažil se je. Hotel še je prepričati sam. Slišati je hotel ljudi v dolini in pogledati, ali so drva res že odpeljana. Nikdar še ni hodil tako težko v dolino. Čeprav je varal samega sebe, je glodal v njem dvom. Skriven glas mu je govoril resnico.
Prišel je v vas in se ogledoval naokoli, kakor bi hotel kje ujeti Delfina. Srečaval je ljudi, nekateri so šli jezni in mrki mimo njega. Zdelo se mu je, da leži na vasi težka mora.
Zavil je k Andrcu. Iz gostilne je slišal šum. Vstopil je. Andrea ga je pozdravil s tihim glasom. Na obrazu in v besedi je kazal izraz, kakršnega je rabil, ko je sprejemal pogrebce.
Pri mizah so sedeli ljudje. Nekateri 30 se dvignili, ko so zagledali moža, drugi so ga pozdravili sede, tretji so molčali.
"Pij, Košan! Delfinovo plačilo točimo."
"Zahvalim. Ne morem." • "Kaj ti pomaga! Napij se in pozabi! Drugega ti" ne preostaja."
"Je-li resnica vse, kar bo povedali?"
"Še vprašaš?"
Med pivci so bili delavci, voz-
niki in nekateri kmetje, ki so delili s Košanom usodo. Par mož je bilo vinjenih.
Na cesti je zaropotal voz. Bič je žvižgal. Konji so bili s kopiti ob tla in napenjali mišice. Voz se je gugal počasi po vasi navzgor.
"Košan, tvoja drva peljejo!"
Pogledal je skozi okno. Videl je lepa zatemnela polena. Upiral je oči vanje. Poslavljal se je od lesa, kije zrasel na njegovi zemlji.
Jad mu je polnil dušo. Noge so se mu tresle. Počasi je stopil k zidu in je sedel na klop. Odtod je gledal topo po ljudeh.
Prišel je Andrea. Videl je Ko-šana na klopi.
"Kaj ti je? Si bolan?"
Mož ga je samo pogledal.
"Čakaj, prinesem ti kapljo pijače!" Nalil je kozarček in mu ga ponudil.
"Ne morem."
"Popij, da se pokrepčaš, da te mine slabost!"
"Ne morem! Tu notri me boli." Pokazal je na prsa in na grlo. "Ne pustilo bi doli."
Andrea je držal kozarček pred Košanom. Mož ga je gledal z izgubljenim pogledom. <
Sedel je dalje. Poslušal je hrum. Besede so udarjale prazno na njegovo uho.
"Kmetje nevedni, prodali ste mu drva, da je prevaral še nas!" Delavec je tolkel s pestjo ob mizo.
"Na nas vališ krivdo! Zakaj
Sendyour^ a Christinas GiftsT
Becaut* of limited equipment and ttie heovy burden placed on oil transportation, help Roll-way Exprou to keep the vital transportation line# of the notion flowing tmoothfy over the Chrfst-mat period by Sh/pping before December lOfh.
Za delavce
OSKRBNICE
Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden
DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prosj^ct Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN
Delni čas: 1588 Wayne Rd., Rocky River Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN
Če ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu, se ne priglasite
EMPLOYMENT OFFICE
ODPRT 8 z j. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah
Izkazilo državljanstva se zahteva
THE OHIO BELL TELEPHON E CO.
700 Prospect Ave. Soba 901
Za delavce
ŽENSKE
za
PEČENJE PECIVA <. Drugi šift. Plača od ure
Cleveland Cap Screw C"
2921 E. 79 St.
KUHINJSKA POMOČ DEKLETA ALI žENt za prodajo jedil v vojni To je važno delo Dobra plača ob zač^ Dnevni ali nočni šii^ Zglasite se v Cafeter'^
CLEVELAND . PNEUMATIC TOOL ^
3781 E. 77 St. Broadway in Mai'b e
Mali oglasi
V Euclidu
Hiša naprodaj, 865 E. 212 St. blizu Društvenega doma. Dobro oskrbljena; za dve družini, 4 sobe spodaj, 3 sobe zgoraj. Za nadaljne podrobnosti se obrni te na
M. F. INTIHAR
21491 Naumann Ave. IV. 0678
čE POTREBUJETE novo streho aH pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in' domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service 1106 St.- Clair Ave.
CH. 8376—«37'>
Ob večerih: ME. 4767
lice se stanovanje
Družina z 2 otrokoma želi dobiti stanovanje s 4 sobami. Kdor ima za oddati naj pusti naslov v uradu tega lista, HE. 5311.
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
SKLEPNIH MIŠICAH
PITAJTE
PAIN-EXPELLE
- J Od 1867 god ... ^Zanesljiv liniment familjenl
1
Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA 6702 St. Clair Ave.
Buy yourSharein "Ow'
smmmcHm
/iW'
16 do 50. — pri izdel«^' Mornariških
m
Clothcraft oble^ Ročno in strojno šivali Izkušeni ali pa vas izur' Dnevni šift Mnogo drugih del na , Plača od ure in od Državljanstva se ne ^8 | Priložnosti za delo P" ^
Joseph & Feiss CO'
2149 W. 53 St.
OGLAŠAJTE v
"enakopravnosti'
MOŠKE IN
se potrebuje
splošna tovar dela
6 dni v tednu 48 ur dela na tedc®
Plača za
Moški 771/2C na
■ ženske 62%c na uf"
Morate imeti izkazi o
Ijanstva.	^
Nobene starostne	0
ste fizično sposobni žaga imamo za vas.
Zglasite se na ^
EMPLOYMENT OFl*
1256 W. 74 St.
National Carb«" Co., Inc.
T A P C O
potrebuje
moške in ženf
Ne oziraje se na izkušnje, mi vas lahko zelo važno vojno d®
Visoka plača od ure J Zglasite se dnevno, 5.30 pop. Ob so&otah Ijah do poldne.	^
Thomps^
Aircraft Products
23555 Euclid

narje, dokler se	iii®,
ga dela. Visoka .
ga dela. visoKa	p®
avtomatičnim ^vis^^ _ d®' tednih na produk^v ^#0-
DOSTI DELA WILLARD STOR^
battery CO-
,z
asf