Glas zaveznikov Leto II • St. 432 o ir m a c n A. L S. Cena 4 lire Šestnajst sovjetskih popravkov o Trstu TRST, Le tri ek 14. novembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Pellico 8 • Telefon it. 93854 in »4443 OGLASI: Cena za milimeter v,sine (Širina ena kolona); trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Soc.eta per la PubbUciti in Italia, Trst ul. Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke ' 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. SKORAJŠNJI ODSTOP FRANCOSKE VLADE SOCIALISTI PRIPRAVLJENI V KOALICIJO S KOMUNISTI Pariz, 14. novembra Po uradnih vesteh iz Pariza je francoska vlada včeraj sklenila, da bo takoj po izvolitvi novega zborničnega predsednika odstopila. Vlada je sprejela ta sklep na seji, ki so jo označili kot «sejo za izmenjavo pogledov na politični položaj po volitvah* in kateri je predsedoval ministrski predsednik Bidault. Socialistično glasilo «Popula!re» daje razumeti, da so socialisti pripravljeni sodelovati v levičarski koalicijski vladi s komunisti. No-vinarji pa omenjajo, da bi takšna kombinacija nad desničarskimi strankami še ne imela čiste večine. V torek so imele vse stranke sestanke, da bi zavzele stališče do koalicije, do katere bo nujno moralo priti. Nadaljnji volivni izidi (in siePr iz Martin!quea, Saint Pierrea ter M)quelona) so prinesli 2 nadaljna sedeža komunistični stranki, 1 sedež socialistom, 1 pa neodvisnim. Doslej je znana porazdelitev za fiOG sedežev. Stranke so si jih porazdelile takole: komunisti 177, ljudsko republikansko gibanje 161, zmerni in neodvisne stranke 102, socialisti 97, radikali in koalicijske skupine 63. Po mnenju Molotova je statut nedemokratsKi Nocoj podrobna razprava LONDON, 14. novembra — Na včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov v Ncw Yorku so ves čas posvestili nizu sovjet, ' ih popravkov o Trstu. Dopisnik britanske poročevalske družbe pravi: »Proti sovjetskemu zunanjemu ministru niso imeli ostali ministri nikakih važnih ugovorov, ker je Svet zunanjih mini-sfrov mnenja, da je Molotovu tieba dati možnost, da predloži svoje stališče. Molotov je predložil skupno IG popravkov. Glavna trditev Moiotovljevih popravkov je, da je statut, ki ga je predlo. *da pariška konferenca, nedemokratski. To trditev Molotov stalno ponavlja. Glavni trije popravki so: da morajd»tržaški s itut določiti zunan ji ministri, ne pa Varnostni svet, da je treba polnomočja tržaškega guvernerja znatno zmanjšati in da morajo luje čete v določenem roku umakniti s tržaškega področja. Britansko in ameriško stališče o tretji omenjeni točki je, da mora čas za umik tujih čet določiti Varnostni Svet. Ob koncu so ministri sklenili, da bodo prekinili sejo ter se ponovno sestali nocoj ob 21 uri; razpravljali bodo o Moiotovljevih popravkih. «Ansa» poroča, ŽIVLJENJSKI SPORAZUM m VLADNA KRIZA V BELGIJI Bruselj, 14. novembra Sinoči je po odstopu štirih komunističnih ministrov iz koalicijske vlade nastopila šesta belgijska vladna kriza. Do odHopa je prišlo S ur po ultimatu socialističnemu ministrskemu predsedniku Camillu Hugsmannu, s katerim so komunisti zahtevali upopolno in takojšnje zadoščenje za ialitev komunistične stranke, ko so v torek odklonili kandidaturo predsednika komunistične stranke Juliennu Lahcuta za znsga izmed petih podpredsednikov v Zbornici.» Komunisti so zahtevali, da sklep o zavrnitvi Lahautove kan ' (Mature razveljavijo. Na njegovo 1 mesto so bili izvolili edinega člana demokratske zveze v parlamentu Manhanda. Čeprav je bilo glasovanje tajno, menijo, da je kriva Lahautovega poraza skupina socialističnih glasovalcev. Ministrski predsednik je včeraj Izjavil zastopnikom tiska, da odstop komunističnih miniitrov Je nepomeni padca njegove vlade, odklonil pa je odgovor na vprašanje, če bi se vlada lahko obdržala z vključitvijo ministrov krščanske socialne desnice. da Je odpravnik poslov Združen h držav v Rimu McKey sporočil italijanskemu zunanjemu ministru Nenniju ustmeni odgovor Združenih držav na noto italijanske vlade glede vprašanja Julijske krajine po predlogih maršala Tita Palmiru Togliattiju. Mc-Key je sporočil, da ameriško zunanje ministrsvo meni, da sta Jugoslavija in Italija svobodni v pogledu morebitnih neposrednih pogajanj, če so le v skladu s tem, kar je že določil Svet zunanjih mini strov. Kot Je znano, je ameriški zunanji minister Byrnes Svet zunanjih ministrov obvestil o tem odgovoru. Izjavil Je tudi, da je ameriška vlada obvestila Italijane, da se motilo, če mislijo, da je prišlo do odloga tržaškega vprašanja zaradi teh pogajanj. Združene države nimajo s temi pogajanji1 ničerar skupnega, marveč podpirajo sklep Sveta zu nanjih ministrov z dne 3. julija in so vezane na priporočili pariške kohference o tem vprdšariju. Italijanska in jugoslovanska vlada pa lahko začneta pogajanja, če želita. Vsak sporazum, ki ne bi bil v skladu z omenjenimi priporočili in sklepi, bodo najskrbneje preučili. Sovjetski zunanji minister Molotov je o Isti stvari izjavil: «Sovjetska zveza še nadalje podpira sklepe zunanjih ministrov o tem vprašanju, če pa bodo nastopile nove okoliščine, jim Sovjetska zveza ne bo nasprotovala,): Italijansko obvestilo Svetu zunanjih ministrov, da ima možnost neposrednih pogajanj z Jugoslavijo za dosego rešitve o bodočnosti Trsti ,Jimesoi“ dopisnik na Balkana in v Podonavju Sovjetska bojazen, da te države ne bi postale izhodišče napada na ZSSR LONDON, 14. novembra — Londonski »Times* povzema vrsto člankov, ki jih je napisal posebni dopisnik, ki je obiskal Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko ter piše: «Razen na Madžarskem zavzemajo v vseh teh državah važno mesto v vladi komunisti. Globlje preučevanje odkrije precej paradoksov. V Jugoslaviji, kjer je režim najbolj podoben sovjetskemu vzor-cu je opaziti manjši neposredni sovjetski pritisk kot v drugih državah in v državi ni sovjetskih sil. V Romun ji in Bolgariji, lfjer ao oprijeli istega zunanjega modela koalicijske vlade pod prevladujočim komunističnim nadzorstvom, Pa* je ustroj vlade več ali manj poledica neposrednega sovjetskega vpliva; vsake svobodne in ljudske Volitve so bile nemogoče. Na Madžarskem, kjer je po vsej Verjetnosti večje število sovjetskih s‘l, kot v kateri koli drugi državi, te dopisnik našel »realno koalict-te», v kateri komunisti sodelujejo pod enakimi pogoji z ostalimi madžarskimi strankami. Prvi spložni 'Ua’ ga je dobil dopisnik je, da c v vseh državah, vsekakor pa v .omuniji in Bolgariji, sovjetska v ada pnstaia all vztrajala pri stro. fi PoJobnosd med sovjetsko politiko in politiko narodnih komunističnih strank, ki so ae tako pokazaie v'nepotrebnl nepopuiarnostli ko so Videti preprosto in samo sluge Sovjetske zveze. V vseh teh državah sovjetska vlada v prvi vrsti zain- 'U fesirana — in ne brez razioga prepreči, da 'o: ta ozemlja ute. £‘,;la v bodoče sluziti kot oparisče izhod ščo napada na Sovjetsko ‘vezo. V drugi vrsti pa je upravi-^“o mogoče zahtevati, da Romu-*' in Madžarska, ki sta se udele-"'■i Hitlerjevega napada proti Sovjetski zvezi, prispevata nekaj, ce-Jdi malo, k neizmernim stroškom manjši men odgovorni. s nonl pa dokazujejo, dH no,', k. 3-j jo dal; Sov Po drugi d 3 je poli 'M vi. d boditvi Jugoslavije in Bolgarije, Sovjetski zvezi prav,co zahtevati najmanj naklonjeno trgovinsko obravnavanje. »Socialno reformo, nadaljuje »Ti-mrsov* članek, izvajajo z aktivno podporo sovjetsko vlade; vsak polzr kus za razveljavljenje tega, kar so napravili v preteklih 12 mesecih, bi povzročil, da bi se kmetske množic« takoj strnile okrog sedanjega režima. Vsaka preučitev sedanjih režimov v balkanskih in podonavskih državah bi bila brez upoštevanja mogoč:h alternativ nepopolna in ne ti odgovarjala resnici. V balkanskih državah je malo resnično ljudskih vlad, toda mnogo trpe in s tem v zvezi tudi aktivno podpirajo iz strahu, kaj bi jim utegnilo slediti. Vlade na sovjetskem področju so demokratske v sovjetskem smislu besede in to pomeni, da nameravajo predstavljati poprej zapostavlja-ne sloje in v vsakem primeru so se z uspehom poslužili uničevanja privilegijev, ki so jih už vali ostali sloji na njihove stroške. V nobenem primeru niso demokratske v smislu, ki ga je dal besedi zahod, toda uspehi vsakega ponavljanja nesreč-11{ga poizkusa, ki so ga napravili po P>"vi svetovni vojni za vzpostavitev svobodomiselne liberalne demokracije po vzorcu zahodne v teh dišavah so še preveč vidni in samo manjšina zahodnjaško mislečih razumnikov veruje v izvedbo tega za zelo važno, imajo za zelo po-tremibno. Dopisn:k «London Press Servicea* pripominja, da so v britanskih uradnih krogih z zadovoljstvom sprejeli možnost neposredn h pogajanj med Jugoslavijo in Italijo o tržaškem vprašanju. Pripominjajo, da se je sporazum o Južni Tirolski izkazal kot zadovoljiv za obe stranki. Dopisnik dodaja, da bt britanska vlada brez nadaljnjega odobrila sklenitev sporažuima, ki bi zadovoljil tako jugoslovansko kot italijansko vlado. Britanska vlada je v resnici podprla rešitev italijanskega vprašanja v skladu z francoskim predlogom samo, ker se ji je zdel najpametnejši kompromis, ki ga je bilo mogoče doseči. Toda kompromisna rešitev glede tega vprašanja — zaključuje dopisnik — oči-vidno ne bi mogla zadovoljiti niti Italije niti Jugoslavije. vprašanje beguncev V ponedeljek so v socialnem odboru ZN z veliko večino odklonili avstralski predlog, da bi ustanovili koTitijo za begunce, ki bi bila odvisna od Gospodarskega in socialnega sveta ZN, namesto posebni organ, kot je predlagana mednarodna organizacija z.a begunce. V osnutek ustanovne listine te organizacije 30 vnesli 50 popravkov; vso •rejo so razpravljali le o teh popravkih. Sovjetski delegat Višinski je poleg tega iznesel predlog za ustanovitev komisije ki bi nadzorovala begunska taborišča in poročala Gospodarskemu in socialnemu svetu. Večerna Seja istega odbora v torek se je pričela z razvnetim govorom jugoslovanskega delegata, ki je izjavil, da bi prisotnost vojaških organizacij ob jugoslovanskih mejah utegnila biti razlog za novo svetovno vojno. Jugoslovanski delegat je predložil popravek glede namestitve beguncev, na podlagi katerega bi od sosednjih držav zahtevali, da se o namestitvi z njimi posvetujejo in jim dovolijo da iznesejo prigovore. Jugoslovanski delegat je dejal da N nastal tak položaj, da biva v di lavah, ki meje na Jugoslavijo, ali pa celo prav na meji veliko število oseb, ki se izdajajo za begunce. Takšna taborišča tako imenovanih beguncev — kot je dejal jugoslovanski delegat so'središča sovrulnega delovanja proti jugoslovanski vladi. Se važnejše pa je, da je v taboriščih, ki so pod nadzorstvom vojaških oblasti, zametek terorističnih dejanj na jugoslovanskem ozemlju. V teli taboriščih so vojaške organizacije, katerih edini namen se zanetiti v Jugoslaviji vojno, povzročiti mednarodni spopad in se tega spopada udeležiti z oboroženim pohodom,- v Jugoslavijo. V teh taboriščih so redne vojaške Sole, v katerih pripravljajo kadre za vdo<- v Jugoslavijo, ki je toliko trpela v pretekli vojni. Jugoslovanski delegat pa je na kdneu popravek umaknil, čeprav pa si je pridržal pravico, da kesneje predloži drugega. Ko ga je sReu-lerjevn dopisnik po seji povabil, naj pojasni svojo iijaoo glede vojaške organizacije, ki naj bi ogrožala Jugoslavijo je izjavil: «Taborišča, katera sem omenil so v Avstriji in Ita liji. Zlasti pa j era namignil na taborišči v M ar Ut Pongau in Spittal. ki sta obe v Avstriji. Gospodarski in socialni svet ZN je zavrnil popravek Egipta" glede namestitve beguncev, ki je skušal določiti, da bi namestitve beguncev «v nobenem primeru ne mogli vsiliti suvereni državi ali pa v m-sprotju s svobodno izraženimi želja-mi in težnjami večine domačega prebivalstva na ozemljih pod zaupno upravo ali drugih ozemljih, ki si ne viadajb sama», V približna dveurni razpravi se je vsak govornik izmikal omembi palestinskega vprašanja, dokler ni ob koncu jugoslovanski delegat izraz i misii u-deleženeev; «Vsi misijo na pale:tin-”'0 vprai-ar.JO). : jiji; i ji;: ji ;i;: Indonezijski ministrski predsednik dr. Sutan Sjahrir London, 14. novembra Na konferenca med Nizozemci in Indonezije; so dcsegli »obširen sporazum o točkah življenjska važnosti, ki se tičejo bodočnosti Nizozemske Vzhodne Indije. NADALJEVANJE PREISKAVE O ATENTATU V RIMU Rim, 14. novembra Italijanska policija nadaljuje s preiskavam; o atentatu na britansko veleposlaništvo v Rimu. «AN-SA» poroča, da so včeraj izvedli tri aretacije katere pa drž; v največji tajnosti. Poročajo, da je policija že dalj časa na novi sledi, o kateri menijo, da je povezana z odkritjem vž gala za trituol v ulic; Bczzecca v bližini veleposlaništva. To dejstvo so imeli za ponrirnbno od prvega trenotka; o zadevni preiskavi Sz niso ničesar sporoč'li. ZASEDANJE KITAJSKE NARODNE ZBORNICE London, 14. novembra Iz Nangkinga uradno poročajo, da se bo danes pričelo zasedanje kitajske narodne zbornice. S tem sc ovrZene govorice o ponovni od-goditvi zasedanja. Kakor poroča, radijska postaja v Cungkingu, je tudi «demokratska ligan skupno z drugimi slcupinami tretje stranke, ki je doslej podpirala kitajske komuniste in m hotela sodelovati z zbornico, sklenila, da se bo udeležila tega zasedanja. V ponedeljek bi moral stopiti v veljavo ukaz generaliaima Cang-kajšeka, da prenehajo s sovražnostmi, toda zadnja poročila pravijo, da se boji nadaljujejo. Vesti kitajskega tiska pravijo, da so vladne četa pridobila v ofenzivi proti komunistom na severu severnega dela polotoka Santung še na-dalnja ozemlja, komunisti pa na. padajo na južnem d?Iu polotoka. Komunistični poročsvalac je ponovno označil ukaz za prenehanje sovražnost; kot zvijačo, da b; se vladna sile pripravile za nove napade. Iz Šanghaja poročajo, da so mož. nosLi za mtr odvisne od dejstva, če bo generalisim pripravljen preloži, ti zassdanje ustavodajne zbornice, k! so ga napovedali za torek. Poročajo, da je -posebni odposlanec Združenih držav zastavil ves vpliv, da bi zasedanj; preložili. Komunisti zahtevajo, da bi zasedanje preložili, dokler ne bodo dobile vse strank: enakega zastopstva. Medtem so uradno objavili, da so zasedanje ž; preložili, in sicer za dva ali tri dni. Doslej so ga preložili že petkrat. Zunanja politika USA je politika vsega naroda Byrnes proti krivemu tolmačenju zadnjih volitev NEW YORK, 14. novembra— Na banketu, ki ga je priredila Zveza tujega tiska v New Yorku na rast voditeljem delegacij ZN, članom Varnostnega sveta in Sveta zunanjih ministrov, je poleg Bgrnesa govoril, kot smo kratko poročali, tudi Molotov, Bevin, voditelj francoske delegacije na skupščini ZN Parodi, voditelj kitajske delegacije dr. WeUington Koo in perdsednik glavne skupščina ZN Paul Henry Spaak. Ameriški zunanji minister Eyrncs je pojasnil, da aktivno sodelovanje Združenih dr’.av v Združenih narodih in pri mednarodnih vprašanjih ne predstav. Ija le politike ene politične stranke, marveč tpolitiko vsega ameriškega naroda». «Ameriški nared — je dejal Bi/r-nes — je odločen sodelovati pri nalogi, da bi svet osvobodili bojazni. Ameriški narod si želi miru. Zaveda se, da mora biti v svetu, ki sloni na medsebojni odvisnosti, mir za vre, ali pa ga ne bo za nikogar.m Bj/rnes je nato govoril o Združenih narodih in o mirovni konferenci, ko so narodi sveta po javnih razpravljanjih izvedeli, «kakšne so razlike mnenju. Dejal je. da ti forumi niso le dokaz politične zmožnosti državnikov, marveč, tudi tisk i in javnega mnenja. Pozval je tisk in radio, naj prispevata k svobod nemu, hitremu in zavestnemu rr.z-Sirjanju ter tolmačenju vesti, ki sc tičejo napredka Združenih naroaov. Opomnil je na vpliv, ki ga ima trik na ustvarjanje mednarodnega jav-nega mnenja. Dejal je, da je lisk že leta izražal željo, da bi se diplomatska pogajanja vodila javno Čiščenje min v Kriškem prelivu Operacija ni naperjena proti Albaniji ali kaki drugi državi LONDON. 14. novembra % - Vuaraj ao v Londonu objavili, da so se deloma končale operacije britanske mornarice za očiščevanje min v Krfskem prelivu ob albanski in gr rad obali. Tekom včerajšnjega dne so pričeli s drugim očiščevanjem. Britanska admiraliteta sporoča, da so čistilci min včeraj odstranili v prelivu 22 zasidranih min, izmed katerih sj dve dvignili na povirje in ju bodo zdaj preučili. Ostale mine so potopili s streli iz pušk, možno pa je, da je nekatera odnesel tok proti obali. Krfski preliv so prvič očistili letih 1944 in 1945; trenotno niirajo namena, da bi razširili področje, ki so ga očistili tedaj. .Britanska vlada je predhodno obvestila albansko vlado, da bo začela 12. novembra s čiščenjem. Britanska odločitev ni bila enostransko dejanje, marveč so bile pri sklepu zainteresirane štiri velesile in vse sredozemske države. Sklep sta najprej sperejeli osrednja komisija za čiščenje min v Londonu ter komisija za čiščenje min za sredozemsko področje. Sklep, ki sta gn obe komlTijl sprejeli 1, novembra, je osnovan na mednarodnem pravu in običajih. S pravnega stališča Albanija nima dosti ugovorov, ker imajo tako trgovske kakor tudi vojne ladje pravico prostega prehoda skozi preliv in ker omejuje teritorialne vode v prelivu črta, ki je potegnjena skozi sredino preliva. Z drugimi besedami: določila o mejah za teritorialne vode ob odprtih obalah — kot določa mednarodno pravo in običaji — se ne nanašajo na ozke prelive in take Ciine, ki so ožje od 9 km. Pri čiščenju min so britanske ladje zaplule v področje, ki ga Albanci zdaj označujejo kot »teritorialne vod-e», kar pa po mednarodnem pravu in običajih ni mogoče označevati' z tem pojmom. Vsekakor čiščenje min ni naperjeno proti Albaniji ali kaki drugi državi, marveč pomeni splošno korist za vse sosednje države in splošno varnost plovbe. Glavni tajnik ZN Trygve Lie je prejel oster albanski proiest proti britanskemu čiščenju min v Krfskem prelivu. Polkovnik Hodža prav; z brzojavki, ki jo je poslal Lieju, da je Britanija zagrešila nasilno ;n enostransko dejanj:, ki krši suverenost ter svete pravice' albanskega naroda. Zahteva, naj ZN v Interesu miru zagotovijo umik britanskih č.slccv min iz albanskih pristanišč tor iz albanskih teritorialnih voda. Odlok za čiščenje Kriškega preliva so izdali, ko je zgubilo življ:nje 43 mornarjev dveh britanskih rušilcev, ki sta 22. oktobra zadela na mine. Kakor izhaja iz besedila albanske note, ki jj bila objavljena v Beogradu, se polkovnik Hodža pritožuje tudi nad vedenjm ameriško miš je v Albaniji. Ta mis.ja, ki odhaja iz države, js zahtevala, da bi jo vkrcali v pristani?L: Drač na ameriško vojno ladje. Polkovnik Hodža protestira proti tej zahtevi in predlaga ameriški misiji, naj zapusti državo na knki trgovski lsdji cii pa z letalom. DOKONČNI IZIDI VOLITEV V ITALIJI Rim, 14. novembra Tiskovni urad ministrskega predsedstva sporoča naslednje dokončne izide nedeljskih volitev v Italiji: FIRENCE: komunisti 64.090, demo-krlst. 45.166, socialisti 41.911, Uo-mo qualunque 26.025, liberalci 6.603, republikanci 4.283, akcioni-sti 2.555. RIM: ljudski blok 100.038, Uomo qualunque 106.780, demokrist. 104.627, republikanci 40.436, monarhisti 36.237, liberalci 25.904, stranka turizma 8.811, neodvisni socialni blok 3.637. TURIN: komunisti 104.844, socialisti 85.363, demokrist. 58.638, liberalci 33.804. Uomo qualurque 26.423. republikanci 3.06}, akciooi-sti 2.932, italijansko komunistično gibanje 327. PALERMO: Uomo qualunque 15 sedežev, monarhisti 12, demokrist, 9, liberalci 7, komunisti 7, socialisti 6, palermska neodvisna zv«za 2, demokratska zveza obnov: 2. MOLFETTA (Bari): socialknmuni-sti 18 sedežev, Uomo qualunque 16, demokrist. 5, republikanci 1. GRČIJA PROSI ZA NOVO POSOJILO London, 14. novembra Iz londonskega verodostojnega vira so danes potrdili vest, da Je grška vlada zaprosila britansko vlado za podejltev nadaljnjega posojila v zvezi s stabilizacijo gospodarstva in obnovo. Izvedeli so, da prošnjo zdaj preučujejo. BOLGARIJA-DRŽAVA BREZ POLITIČNE DEMOKRACIJE London, 14. novembra Med razpravljanjem o vprašanju Bolgarije je britanski podtajnik zunanjega ministrstva Maybew v torek v spodnji zbornici izjavil: «Dojstvo je, da bolgarska vlada ne poskuša investi politične demokracije. Bolgarska vlada ne poskusa preprečiti zatiranja, ki se' Jogaja po državi in je celo sama odgovorna za številna takšna dejanja. Politika britanske vlade nima narr.ena podpirati reakcionarnih elementov, kapitalistov, fašistov in ant sovjetov v Bolgariji. Nasprotno želimo, da ostane Bolgarija v dobr ih odno-šajih z vsemi sosedi, vstevsi Sovjete. Želimo, da bi Bolgarija napredovala na poti konstruktivnih m demokratskih reform*. AMERIČANI NAJ POVEČAJO NALOŽBE V TUJINI London, 14. novembra Predsednik ameriške trgovinske zbornice je pozval Američane, naj povečajo svoje naložbe v tujini na desetkratni sedanji obseg. Na ta način bo Amerika najbolj pomagala potrebnim državam, da dvignejo življenjsko raven — je izjavil predsednik zbornice, ter da ne bi bilo tajnosti pri sklepanju mirovnih pogodb. Zdaj, ko so ti važni smotri doseženi, je prepričan, da se bodo številni novinarji spomnili dnj, ko so sc za to bojevali. Skupno z državniki se zavedajo, da so sadovi zmage siadko-kisli. Byrncs je neto omenil, da ne more pozabiti nekaterih živahnih ? riti k odkrite diplomacije, kakršno vodijo zdaj. Kljub toru pa je ponosen na prispevek, ki ga je dal v korist te diplomacije. Dejstvo, da bi bili prvi poskusi uvedbe demokracije na viednarodnem področju lahko tu in tem robati, ne vzbuja nikakega začudenja. Javni forumi ZN in mirovne konference javnosti niso pristopni zato da bi ji bilo dovoljeno pricoslvo-vati predstavi, marveč zato, da bi bili naredi sveta obveščeni o razlikah v mnenjih. Ce narodi sveta ne bi vedeli, kaj skušajo napraviti njihovi državniki, ne bi mogli vplivati na delovanje svojih predstavnikov. Naredi sveta žele mir, toda vedno ne morejo biti poučeni o n ispro-tujočih si zahtevah in narodnih težnjah, ki so v preteklosti voddc do vojne. Združeni narodi nudijo dr-; unikom javni prostor, na katerem lahko■ govore ne le svojemu, marveč narodom vseh držav. Ce bodo državniki spoznali, da de-magoški pozivi k strastem in predsodkom., ki razdvajajo narode, obra-čajc javno mnenje proti nilm, bodo takoj prenehali s sličnimi porivi Po drugi strani pa državniki ne bi bili ravnodušni, če bi spoznali, da so njihovi pozivi k pravičnosti, strpnosti in zaupanju, ki narode spajajo, uspešni. uMi pomagamo le pri začetkih delovanja Združenih narodov, je Ce-ji! Bgrnes. Bodoče delocanie, bodoče delo organizacije pa je odtisno od odmeva narodov sveta, ne te od odmeva vlad. Na odmev narodov sveta pa ne bo vplivalo le to, kar govore na zasedanjih, mar-. več mnogo bolj način, kako sta to, kar govore tolmačila tisk in •'cdic vsega sveta. V tem je vaša odgovornost. Ne morete se je izogniti bolj, kot bi se svoji mogel odtegniti jaz. Vodilo svetovnemu miru mora biti svobodni: in aktivni tisk, ki pa mora biti istočasno tudi odgovoren. Byrnes je nato omenil, da na delo Združenih narodov ne vpliva le to, kar govore na zasedanjih, marveč tudi to, kar1 se dogaja izven njih. De jul je, da je slišal razne domneve glede na učinek, ki bi ga nedavne ameriške volitve lahko imele na delo ZN. Ce upoštevamo to, kar se je zgodilo po zadnji vojni, je naravno. da dvigajo to vprašanje zastopniki drugih vlad. «Toda jaz, ki vam govorim, kot oseba ki je poznala Ameriko po prejšnji vojni in ki pozna tudi sedanjo Ameriko, vam pravim, da se aktivno sodelovanje Združenih držav pri Združenih narodih tokrat ne bo oslabilo, kot se ne bo oslabil sklep Združenih držav, da sodelujejo pri ohranitvi miru ha vsem svetu.m Bgrnes je dejal, da bi zastopniki drugih držav ter zastopniki tiska drugih držav napravili veliko nepako, če bi poročali, da kaže izid nedavnih volitev željo ameriškega naroda po spremembi zunanje politike Združenih držav. Ameriški narod je glasoval za spremembo v nadzorstvu Kongresa, Ameriški narod m glasoval za spremembo zunanje pol.tike. Naša politika ni zv-mnn politika demokratske ali republikanske stranke, marveč politika, Amerike. NOVA SOVJETSKA NOTA O DARDANELAH London, 14. novembra Britansko zunanje ministrstvo preučuje novo sovjetsko noto o Dardanelah, ki je prišla kot odgovorna britansko noto, toda vsebine doslej še niso objavili. Prepis sovjetske nota so poslali aunanjemu ministru Bevinu v New York in menijo, da bodo Bevin, Byrnes in Molotov sami razpravljali o zadevi. Achcson odgoiorja Vrnitev podonavskega brodovja, UNRRA m jugosl. odškodnina za sestreljena letala WASHINGTON, 14. novembra — Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Acheson je imel tiskovno konferenco, na kateri se je med drugim dotaknil vprašanja vrnitve podonavskega rečnega brodovja ter mednarodnega nadzorstva na Donavi, vprašanja ustanove UNRRA ter pomoči potrebnim državam, trgovinskega sporazuma med britanskim in ameriškim področjem v Nemčiji, vprašanja odškodnine za nad Jugoslavijo sestreljenimi letali ter odpoklica ameriške misije iz Albanije. V pogledu prvega vprašanja je Ttr, ileuspele kritike dela britanskih socialistov Napad na zunanjo politiko LONDON, 14. novembra. — Ena in štirideset socialističnih članov parlamenta, katerim je nasprotovalo več kot 130 parlamentarcev njihove lastne stranke, je sinoči napadlo britansko socialistično vlado zaradi njene zunanje politike. Pred tem jih je v teku dneva resno grajal ministrski predsednik Altleo in vladni minister Herbert Morrison, ker so predložili popravek h kraljevemu govoru — redni postopek za predložitev kritik k Vladnim načrtom med zasedanjem parlamenta. Popravek je kritiziral zunanjo politiko vlad:', kesno zvečer pa se je 41 članov sestalo ter soglasno sklenilo, da obdrže popravek o kritiki in imena v zapisniku. Popravek je neposreden napad na vlado in kraljev govor. «Reuter» pravi, če b; bil popravek z glasovanjem v spodnji zbornici sprejet, bi ga imeli kot predlog za cenzuro in bi pomenil takojšnji odsiop vlado. Popravek izraža nujno upanje da bo britanska vlada »revidirala* smer mednarodne politike tako, da bo dala najvsčjo vzpodbudo in sodelovanje vsem narodom in skupinam, ki poskušajo zagotoviti polno uveljavljenje socialističnih načel in nadzorstvo nad svetovnimi zalogami. Tako bi mogl; doseči socialistično demokratsko alternativo glede na spor — ki bi bil sicer neizogiben — med ameriškim kapitalizmom in sovjetskim komunizmom, spor, v katerem bi bila vsa upanji v svetovno vlado uničena. «Reuter» poroča, da so na zasedanju stranke sprejeli predlog, ki obžaluje to dejanj! in odločno graja tiste, k; so to storili. Kot sporoča «Reutcr», je videti, da je za ta predlog glasovalo približno 130 članov, medlem ko s; jih je -10 upiralo, ostali pa so se glasovanja vzdržali. Kesneje se je sestalo tudi 15 laburističnih članov, ki so podpisali popravek proti obveznemu naboru v mirnem času in ki so jih zavrnili voditelj; stranke,. Sklenili so, da ne bodo sprejeli nasvita, naj umaknejo popravek ter di bodo pustili vprašanje na dnevnem redu. dejal, da vrnitev brodovja še ne pomeni, da so se Združene države odpovedale prizadevanjem za uvedbo mednarodnega nadzorstva na Donavi. Zadevo preučuje Svet zunanjih ministrov v zvezi z mirovnimi pogodbami. Združeno države so zelo naklonjene določilom o svobodni plovbi po Donavi, ki jih je z dve^e-tjmsko večino priporočila pariška konferenca, enako pa tudi konferenci, ki bi jo za ureditev mednarodnega režima na Dcnavi sklicali v šestih mesecih po zaključitvi pogodb, dejal pa je, da meni, da bodo to orprasanje obdelali zunanji" ministri v New Yorku. V pogledu brodovja, ki ga bodo zdaj vrnili, je Acheson dejal, da niso nikoli dvomili v pravice lastnikov tega brodovja. Združene države so v upanju, da bi utegnilo priti do začasnega sporazuma, ki bi dovoljeval uporabo brodovja na najboljši način svetovale, naj bi se lastniki ter dve zainteresirani zasedbeni s li — Sovjetska zveza in Združene države — sestali, da bi določili režim za svobodno plovbo po vsej Donavi. Ker so ZSSR in nekatere obrežne države vojaški izpopolnjevalni šoli, nato ca podpoveljnika pešad:)ske Sole, kar je, ostat do začetka leta ioss. Leta 1038 so ga imenovati za vodjo oddelka za vojaške načrte pri uradu glavnega stana vojske. Istega leta je bil Imenovan tudi za p od-Sefa glavnega stana, nOlcaj mesecev pozneje pa za Sefa. V izvedbi poverjenih mu nalog je Marshall vidno pokazal, da se zna sporazumeti s politiki, ki urejujejo Življenje naroda m »f je tako pridobil zaupanje kongresa. Kot Šef glavnega stana je poskrbel za reorganizacijo vojske, t prvi vrsti /tu letalstvu, kitnemu je vedno pr" pisoval veliko važnost, ni hotel, do ! . • bi se ponovila izkušnja iz leta 1917, ko so se mu ali ameriški vojaki bojevati z nezadostno vojaško pripravo. Uspelo mu je nsfonovitt novo vojsko; dobro opremljeno, ki so jt poveljevali molje, ki jih je Izbral osebno. S posebnim občutkom odgovornosti Je kot šef glavnega stana vojske poskrbel za to, da ni četam primanjkovalo prav n česar. Vedno je zagovarjal vojaka, ker je pač sam, predobro vedel Iz svojih izkušenj, kaj mu je treba. V teku Svojega dolgega in uspešnega sluz bova H ja u vseh delih sveta, je uvidel. da je treba z reorganizacijo vojske na popolnoma demokratični podlagi doseči to, da ameriški vojak ne bo dajal svojega Življenja na oltar domovine za prenizko ceno. Visok, Sinjih 4n jasnih oči ter kostanjevih, nekoliko osivelih las je Marshall velik delavec s čudovitim spominom.. V uradu je že ob pol osnih zjutraj in ima navado reči, da nikomur po tretji uri popoldne ne pade nič pam'tnena, na misel, (fot ljubite*! spot ti e. po <(!»-, o bolh » t'n>som in ječo, rad pa igra •udi bridge. - grenka in zoprna. Potem ko mu j« uspelo priti s področja republikanske vlade na varno, je objavil v N neteenth Century članek, v katerem je izrazi svoje mnenje: »Trd'm, da vmešavanje svetovnega mnenja in določenih dr-iav v življenje drugih narodov predstavlja razdiralen člnitelj ln vir vseh strasti do vojevanja, kajti javno mnenje še.ni podrejeno vodilni tehniki, ki bi mogla računati z razlikami v zadržanju in mnenjih poe-dtn:h narodov. Anglež in Američan pač moreta izraziti svoje mnenje O tem, kar se v Španiji dogaja, ali kar bi se moglo zgoditi. Toda taksna pravica je lahko le Žalitev, če poleg nje ne postavimo zahteve, da je treba biti točno poučen o resničnosti ln dejstvih španske državljanske vojne ln njenih vzrokov.* Goto-vc je manj znano, da je Ortega y Gasset označil »nevednost* očeta atomske bombe za absolutno glede preteklosti, sedanjosti in bodočnosti Španije, S tem je m’slii izrecno Al" berta Einsteina. e Izjava Maranona Ravno tako pripada k pravim očetom republike po vsem svetu znani zdravnik in raziskovalec dr. Gregorio Maraiion. Tudi on je odšel iz domovine; toliko da je ob pričetku državljanske vojne ušel i* Madrida na varno. Izjavil js: »Ne bom se več vrnil v Madrid, četudi bi mi bilo mogoče In bi bile odstranjene vse nevarnosti. Ne gre ** vprašanje politike, temveS aa pre' prosto vprašanj« dostojnosti. Se nikdar nisem silšal večje norost-1 ** te, da ljudje »rdeče* imenu-^° pravno-legttlmne, nacionalist® upornike. Zamenjava poJrn°v kaj spreten način. Kak o mnrpJo imenovati legitimne tiste. K z ?t°-gaml gazijo vse zakon« ln P1^V|C« in umore brez sodbe "eKega Calva Sotela, zelo nadarj®ftSga moža,. vodjo opozicije zato. *er v n3*m videli nevarnost *» iVy® načrte? Kako morejo im««oV8tl uP°™ik« tiste, ki so z vellkitt zanosom domovinske ljubezni darova’i sv®mb° njegove knji*«1®®- Poročevalec se še spominja, ksk‘ gna besnost ln kakšno ogorčenje do Fran«* Je n*staio v rdečem Madridu ob priliki odločilnega odvzema »lužbe pesniku in filozofu Mguelu d« Unatnunu: kako so ga oropal' vseh pravic kot dosmrtnega rektorja vsaučlllšča v Salamancl, mu * slrštjo odrekli vse njegove dohodke 'n kako so bili zadovoljni, ko Je š® ls'ega leta 1936 umrl! Narodov b«* do velegangsterja in tolovajskega vodje Garcie Afadella (kt j« pad«1 v roke narodne vlade na begu * Južno Ameriko ln bil po seviljske*11 kazonskem zakonu obsojen na Gar" lote VID - ki ga Je obravnaval ede« Izmed prvih ln najboljših agentov urada D;reocl6n General de Seguri-ded, ni bil skoraj nič manjši kot bes do mož«, ki je uničil omenjen*-ga pftsnika-fllozofa, Ul bi ga p® pravici mogli imenovati najbolj španskega Spanca. VTISI IZ PRESTOLNICE TU BEOGRADU Od starega Singidunuma do velikega mesta, kjer se zahod srečuje z vzhodom Britansko, novinarka Anne Dacie Jt med potovanjem po Bvropi med drugim ohlskala tudi jugoslovansko prestolnico Beograd ter o njej napisala naslednji Živahno in *ani-mivo pisani sestavek. Beograd ima nekaj izredno privlačnega na aebi. Ce ga gledamo iz zraka, vidimo, da leal v veliki ravnini, ki se razteza proti Madžarski, ob bregovih dveh velikih rek ter v bližini majhnega griča. Vs« tn s« zelo razlikuje od pogleda na verige visokih gora ln na mogočne gozdov«, ki smo jih videli med poletom iz Dalmacije. Beograd ni lepo mesto. Primanjkuje mu starodavnih poslopij, nima veličastnih trgov io širokih ulic in nobene posebne arhitektonske lepote. Niti ni dobro grajeno po načrtu, toda ima zgodovino in prebivalstvo, ki se vedno navdušuje za spomine iz preteklosti. Beograd Je prestolnica, kjer se Vzhod spaja z Zahodom in ki je videla stoletja bojev ln žrtev. Prvotno Ime Beograda je bil« Singtdunum; to je bila naselbina, ki so jo ustanovili Rimljani na «Vla milltarls* — rimski veliki cesti ln zvezi med rimsko provinco Panonijo ln Carigradom, Kot neko« tudi danes vodi ta cesta po dolini reke Morave skozi mesto Nil, katerega so Rimljani imenovali Naus-alus. Pripovedujejo, da je po tej poti potoval sv. Pavel na potovanju v Macedonljo. Do leta 296. po Kristusu je to bila glavna prometna žila, ki Je delila rimski im perij v dva dela — vzhodni In zahodni. ime Beograd se je pojavilo pozneje, ko Je mesto Slrtgidumim postalo last bizantinskih vladarjev. Tako »o ga poimenovali Slovani. Beograd ao obvladovali od šestega stoletja naprej Srbi, ln aicer vse do njihovega tragičnega poraza v bitki na Kosovem polju leta 1389, ko ao morali priznati turško nadoblast nad vso Srbijo. Ta poraz Je bil dejanski, n« pa duševni. Branik pred Turk• Začeli so jim pomagati Madžari, ki so se zaradi bližajočih se Turkov čutili ogrožene. Beograd so imeli za ključ do Madžarske ln Izhodiščno točko za turški vdor. v madžarsko ravnino. Madžarski knezi so se oglašali pri Srbih. Sklenili ao zgraditi trdnjavo, ki naj bi ■odrsevala vdore turških tolp. Trdnjavo naj bi vzdrževali Madžari. Trdnjavo na Kalamegdanu, ki še danes stoji na višini, ki obvladuje prostor, kjer a« stekata veliki reki, so zgradili v 16. stoletju. Turki so nekollkokrat brezuspešno pcskušaii zavzeti trdnjavo z naskokom, Nato j« za nekaj časa nastopil mir. Leta 1521 Je Turkom uspelo zavzeti trdnjavo. Beograd je s tem postal skoraj za 400 let Izhodiščna točka za turške napade na Madžar- Je bil ta načrt in kako je postalo Sarajevo poprišče mednarčdnega spopada, pri katerem je Beograd še enkrat prišel v suženjstvo, ko so ga zasedli in držali Avstrijci v času cd 1915 do 1918. Nato so ga osvobodili ter je postal glavno moto nevduetanovijene Jugoslavije. * Med prvo in drugo svetovno vojno je Beograd postal bogato, veselo in bujno a* razv'jaječe mesto. Na rodovitnih ravnlnrh na drugi obali rek in na bogatih poljedelsk h področjih Vojvodine In S-ema je bila hrana obilna in poceni. Vrtovi ln Parki so hili polni cvetlic, hm je zaduhtel prvi šp&n- P .gnali moat v zrak, je odstranil neki srbski učitelj, ki se Je pri tem čudežno rešil. Dne 20. oktebra 1944 so Sovjeti zasedli mesto. Na Terazi-jnh stoji preprost spomenik sovjetskemu vojaku, ki je padel v boju sredi ulice. se bližal beograjski strani. Ki, matografl so začeli s predstavam ; peleg toga je tam bilo toplo. Ljudje so hodili po novih državnih trgovinah v gneč1, se prerivali, če so hoteli najti britvico, ali kupiti, toda samo de so imeli nakaznico, Najtivahnejši beograjski Terapija — v orodju hotel Moskva. Leto dni je Beograd trpel mraz, j kuhinjski lonec ali skodelico. Nova lakoto In pomanjkanje vseh vrst. Toda v jeseni leta 1945, ko je začelo odpadati prvo listje, so med cigankami, ki so pometale ulice, privezali tovorni avtomobil ustanove «UNRRA». Ljudje so zahajali na Kalemeg-ttan in opazovali, kako je noč za nečjo rastel novi zemunski most in tv.-.. Pogled na stari kraljevski dvoreo, M SSKČSSI stoji v stredini mesta. pievozna sredstva so omogočila dovoz živil ln nekaj več goriva, take da je mesto začelo spet živeti. Napočil je januar 1948 In prvi vlak je počasi peljal preko izgotovljenega moetp * spalnim vozom za pri-v.legirane potnike v Zagreb. Imel je v redu kurjavo in posteljnino. Pozimi poskakujejo po ulicah lani, v katere so vprežen: konji, katerim so obesili kraguljcke okrog vratu. Sani okrase s pestrimi modrimi, zelenimi In rdeč mi plrot-skimi preprogami, ki jih pogrnejo preko sedežev. V času pravoslavnih božičnih prapn knv, ki so meseca januarja, srečavate po ulicah ljudi, ki nosijo v naročju mlade prašičke in pazijo, da jim ne uidejo pod kolesa krasnih limuz n, ki vozijo na Dedinj« in v Topčlder. Kajti razkošne limuzine so se spet pojavile na beograjskih cestah. Prav tako so se po stranskih ulicah .n na pobočjih v bližini reke pojavili o-troci s sankami. Današnji Beograd je hrupno mesto. Polno je ljudi, ki hite, krče, pojejo ln plešejo. Promet je tako živahen, da so vsakomur prepovedali hoditi po ulicah. Ulice smejo prečkati samo na označenih mestih. Moči j« najti državno opero in balet, gledališče ln kinematografe, vakljo In bosanske pesmi v kavarnah. Ob praznikih in ob najna-vadnejših prilikah je videti skupine plesalcev, ki ob spremljavi starih pesmi plešejo kolo. Trgovina v obnovi Ostanki; rtlšsvin v glavnih ulicah so se spremenili v čiste travnike in cvetlične grede, četudi so vprašanje novih zgradb komaj načoli. Luk-suzno blago je še drago in nihče ne more biti uverjen, da bo dobi predpisano količino mesa ali sladkorja, toda Beograd je v primeri s stanjem pred erirri letom čudežno mesto. V boljših restavracijah je dobiti kaviar in rake, sveža jagode, breskve in ometano. Obleke nikakor niso poceni, toda vsak dan je videti Beograd nekoliko lepši, na trgih Je nekaj rib ln -zelenjave ter nekaj vec doma Izdelanih tkanin, ki Jih predajajo kmetje, ki so oblečeni v številne suknjče 4n ovratne rute, kot so Jih že stoletja nosili v Vojvodini, To ni lepo mesto, temveč mesto | boja, odločitve in žrtev. Pojdite zvečer po ulici kralja Milana proti I Terezijam ln Kalemegdanu. V petih minutah boste lahko videli starodavne vozove s koftjsko vprego, najmodernejše limuzine, jeepe. kolesa in osle,, raztrganj uniforme I veeh krojev, lične mlade oficirje zl novimi zlatimi našivkl, živahna mlada dčkieta, ' ki se ozirajo v izložbe, stare može, ki pazljivo flita-jo časopise, tako da mora čistilec čevlj:v pozvoniti, da zamenjajo no- | go, majhne dečke s kolrsnlmi drsalkami, vrste ljudi, ki čakajo na I čokolado ali na k nomatograf, visoke gorjance, ki ponosno korakajo z meči za pasom, miličnike z brzostrelkami ln majhne deklice, k' prenašajo igrače. Novi prometni stražniki se prizanesljivo smehljajo. Kajti Beograd je čudežno mesto, ki »e spreminja od leta do leta. Obe rt ki sta različnih barv. Sava je srebrna ln se v njej od aža nebo. Donava pa je rumena ln umazan«, dokler ne doseže svojih brzic. Obe pa tečeta in se prelivata kot mno-i cv v Beogradu, kjer se srečuje | vzhod z zahodom. ski bezeg, je bila Sava polna čolnov na vesla ln jadrnic. Ob njsj so se gnetli kopalci, kii so iskali senco pod košatimi vrbami In tih prostorček za piknike in za sončenj«. Nasproti trdnjave Kalemegdana na drugi obali Donave so kopališča in pestrobarvni sončniki kavarn na prostem še povečevali naravno veselost ob cenenem vinu, sladoledu in pecivu. Prenapolnjeni izletniški parniki so rezali donavske valove na poti k Železnim vratom, ozki soteski med strmimi stenami med Srbijo in Romunijo, kjer so brzice, katere znajo premagati samo preizkušeni in neustrašeni mornarji. Z motorjem je moči hitro prispeti na vrh majhnega hriba, ki se imenuje Avala. Pozimi so veseli in srečni Beograjčani tja hodili na drsanje. Cez noc so zrasli novi kinomatografi, gledališča, poštni uradi, kavarne ip plesišča, predvsem v prekrasnih predmestjih na Dedjnju ln v Topčldefu. Lahko je bilo kar koli kupiti ln prodati, saj je bil Beograd ena izmed najcenejših prestolnic v Evropi. Vedno pa je bilo čutiti v zraku duh po zarotah in glasove o raznih prerokovanjih. Leta 1933 so zgradili novi parlament Leta 1934 je kralj Aleksander izgubil življenje, kot je to bilo napovedano v prerokovanju, da bo umrl, če bo novo poslopje kdaj koli dogotovljeno. VRNITEV Dr. IVAN TAVČAR (1S51-1123) $e je rodil v Poljanah nad Škofjo loko. Študiral le pravo, bi! odvetnik v Ljubljani, ljubljanski župan in več let detelni In dr lavni poslanec. V njegovih delih so telo vidne romantične poteze. Med njegova prva dela spadajo novele: »Dona Klara*, »Povest v kleti*, «Antonio Gledjevif*, »Bolna ljubezen* itd. fn povesti šivan Slavelj* ter «Otok tw struga*. V Tavčarjevih mladostnih delih se je romantika v slovenskem 9lovstvu najbolj razbohotila. Ta dela so polna nenavadnih usod, čustveno prekipevajočih značajev, vserušeče ljubezenske strasti, skrivnostnih prizorišč. Temu prlneren je bujni tok pripovedovanja. VendLr realistična usmerjenost ča'a ni ostala brez posledic v potne ji,h Tavčarjevih Spi ih, ki najrajši trpajo snov i* narodne zgodovine. Posebno doba luteranstva je mikala svobodomisleca Tavčarja. Njegove zgodovinske povesti so: »Vita vitae mene*, »Orafki pisar#, «V Zali*, šivan Solnce» itd. Proti Mahniču in katoliški stranki je napisal satirično utopijo »Štiri tisoč#; v obsežnem spisu sleza kongresa* pr Tavtcr niza odmeve tedanjih idejnih bojev: Mnogo bol) umirjene, skoraj brez odbleskov mtšelnih trenj so slike iz loškega pogorja, nazadnje zdrulene v venec *Med gorami*. Najboljše Tavčarjeve pisateljske zmotnosti pa so rodile njegovi poslednji deli »Cvetje v jeseni» in «Vt»o8ko kroniko.* Tavčar je bil velik pripovedniki talent e nenavadno močno domišljijo in čustveno razgibanostjo. Njegov »log je kipeč, zmoien tudi nelnlh barv in učinkovite jveprostotti. Politično delo mu ni dalo časa, da bi te darove oplemenitil. Vendar pa je s svojimi deli tako med obCinetvom kot med sovrstniki - pisatelji vzbudil veliko zanimanje. Bralcem se je tako močno priljubil, de so skoraj vsa njegova dela ena izmed najpriljvbljenejšth pr.poveanih del. Ko je Tavčar zavel nalagati svoji romantični naravi realistične naloge, so zrasle 1* obeh slogov njegove najverj« umetnine. DRAMATIČNA IZPOVED OČIVIDCA KONEC HEYDRICHA krvnika Češkoslovaške Stara beograjska trdnjava Kalemčgdan. sko in Avstrijo. Toda ves ta čas niso Srbi nikoli izgubili upanja, da bodo ponovno osvobodili mesto. Prilika za to se jim je ponudila v sredini devetnajstega stoletja, ko j« otomansko cesarstvo slabelo ln začelo razpadati, medtem ko je rusko carstvo naPredovalo in se razširjalo. Na temelju znanega ruskega gesla «pravoslavje proti fnoha-niedanstvu# Je srbski knez Mlhajlo Obrenovlč z diplomatskimi pogajanji ln ne s prelivanjem krvi osvobodil Beograd, Odstranili so vsako sled za turškim gospodstvipm, porušili stara poslopja, mošeje pa »o se umaknile okroglim kupolam pravoslavnih eet-kva. Samo Kalemegdan je ostal za opomin na atoletn« boje in r.iaj uma ,kup;na turških hiš v bližini ŽciBznisk« postaje, ki je bila najlepša st*Vba v Beogradu. Beograd Je postal novo mesto, zgrajeno iz več nuna solidnih podeželskih poslopij in doigodunlh javnih po-sloplj, katero Je razburjalo samo romantično zarotniško vrenje v Podzemlju. V bližini glavne ulice Terezije je stala starodavna gostilna ^Albanija*, kjer so pozneje »gradili edini beograjski nB)>0. ličnik. Tukaj se Je mladi morilec avstrijskega nadvojvode Ferdinanda Oavrilo Princip sestajal s svojt. *hi prijatelji in koval načrte za umor nadvojvode, s katerim . naj bi odbil velike tipalke, ki »o skušale ponovno obvladati Srbe In Slojne v okviru naraščajočega ln go-»podovalnega avstro-ogrskega itn. Tariaiizma. Znano <«, k■ i.o us. š.n Nato je prišel 6. april 1941. Brez opozorila so Nemci bombardirali Beograd. Veliki roji letal so se nenadoma pojavili v zraku in v desetih minutah sta obe obali rek postali kupi ruševin. Ponos mesta — poslopje glavnega kolodvora — Je bilo uničeno. Premikalni kolodvor je bil poln razbitih in skrivljenih tračnic. Se danes je tam čutiti duh po ognju, predvsem ob Sovi med Kslemegdanom in novim začasnim mostom. Vse to izvira iz prvih dni bombardiranj, ki so bila samo predigra v dolgo romanje Zidov in Srbov preko Save k zemunskemu velesejmu, kjer sp nekdanji razstavni paviljoni postali zapori za t'ste, katerih edino upanje J« bila smrt. Nato je prišlo zavezniško bombardiranje leta 1944 ln mesto Je začelo dob vati videz stare žene, ki je Izgubila svoje zobe, pa je kljub temu ostal« zvesta svojemu značeju. Nernd se um kajo Nemci so postal; nervozni, ko so se Sovjeti bližali prelca madlarske ravnine. Začeli so pospravljati in ko je boj izbruhnil v Vojvodini In 30 približal obalam rek, so pognali v zrak vse mostove. Umikali so ae po železnicah ter so na koncu zadnjega vlaka pritrdili velik kavelj, da bi za seboj porušili VBe proge. Od treh mostov je eden vendar ostal. Tega so sicer Srbi pred nemško zasedbo razstrelil, toda pozneje so Nemci na tim ijjratu zgradili most nn aplavih. Mine, ki so j h N.fi.č: položili, da bi po odhodu Dne 27. maja 19J* sta ob dveh popoldne v bližini Prage dva rodoljuba, ki sta ostala nepoznana, napravila atentat na Rtinharda Heijdrloha, ki so ga imenovali tkrvnlk Češkoslovaške». Pri tem je bil veljak Gestapa smrtno zadet. Pisca članka je prisostvoval ts-md prizoru in je do zdaj edina liva ptiča, ki ji lahko nudi’a natančne podatke o poteku tega junaškega dejanja. Jasno je, da nacisti tega niso vedeli. Po golem naključju nisem bil oddaljen več kot JO metrov od prizorišča drame, vendar ms kljub temu niso odkrili. Ce bi me v rdeli, ni nikakega dvoma, da bi me ustrelili, ne samo kot tujca sovražne narodnosti — Američana — ampak tudi zaradi tega, ker bi nemška policija nujno sklepala, da sem prisostvoval atentatu in ker tega nisem sporočil nemSkim oblastem, s čimer sem prekrSil člen zakona, ki so ga skoraj takoj nato izdali tn s katerim so proglasili prek i sod. , Sele zdaj mA je omogočeno, da, prvič v celoti opiSem ves dogodek. Tmma, ki jih navajam, so seveda lsm.il/jena, razen listih, ki niso več med Živimi. Usodni maj Bilo je 27. maja 19J/2 ob desetih dopoldne, le štiri leta sem stanoval v Pragi blizu Vaclava ve ga trga; potem ko so Nemci zasedli CtSkoslovaSko, sem se prelivljai s poučevanjem angleščine. Tistega jutra je proti deseti uri zazvonil telefon. Bil je eden izmed mojih učencev — zdravnik Alojzij Novak — ki ms )» prosil, Ce bi mogel priti k njemu ob lS. uri, da bi imela uro angleščine. Novak je 11-t’«i v krasnem delu predmestja, ki je bilo od središča mesta oddaljeno približno tri četrt ure. Obljubil sem mu, da bom priSel, četudi bom nekoliko zamudil sestanek s prijateljem Janom Svobodo, s katerim sim vedno skupaj kosila. Proti poldnevu sem odšel iz hiše na Sokolski ulici, ne da bi si mogel predstavljati, da bom v kratkem doživel najrazburljivejši dogodek svojega življenja. Stopil sem v tramvaj. Mirno sem sedel in opazoval, kako so mi izpred oči beZale podobe palač na trgu sv. Vaclava, ‘obzidje starega mesta ln mostovi nad počasnim rečnim tokom. Nekaj minut po drugi uri sem končal lekcijo ln odšel iz dr. No-vakoVe vile. Pogledal se'm naokrog, če prihaja kak tramvaj. S pogledom sem mogel objeti vso ulico prav do ostrega ovinka, kjer jo je prekrižal drtvOrgd, ki vodi iz Prage proti okoliškim gričem. Medtem ko sem tako čakal, sem opazil dva mota, ki sta se naslanjala na približno 2 metra, visoko ograjo, ki je obkroiala neko tovarno. Oba sta bila oblečena v nepremočljive dežne plašče; eden izmed njiju je držal v roki usnjeno aktovko. V Pragi se ljudje zanimajo samo za svoje zidove ter sh neradi vmešavajo v posle drugih, Kljub temu sem se kar naprej izpraševal, kaj delata in kaj čakata na tistem mestu; tramvaja oseba: moz z usnjeno aktovko. Vi-prav gotovo ni, saj jo bila postajal del sem ga, kako je odvrgel ak-od tlsttga mesta precej oddaljena. | tovko, stekel proti ograji in legi- V bili!ni se je mirno sprehajal strašnih, ki pa je kmalu Izginil za vogalom. Atentatorja V fem hipu sem zaslišal bobneč« ropot nekega avtomobila, ki je moral voziti s precejšnjo hitrostjo. Nekaj trenotkov kesneje se je reo izza ovinka prikazala velika odprta črna limtizina. Na hladilniku js plapolala SS-zastava. Ko je avto zavozil v ovinek, je hitrost tako zmanjšal, da bi ga človek skoraj mogel dohajati ter sem pri tem opazil, da so bi’e v avtomobilu štiri osebe, dve prt volanu, dve pa na zadnjem sedežu. Avto je nekoliko pošpešll vožnjo in privozit Ze zelo blizu mene. V tem trenotku sta oba moža, ki sta se naslanjala na ograjo, hkratu sunkovito planila na cesto. Bde n izmed njiju je sko-č l na stopnico avtomobila ter ga ustavil, drugi — tisti, ki je imel usnjeno aktovko — pa je od zadaj skočil na vozilo, bliskovito vtaknil roko v aktovko in jo takoj spet potegnil ven. Zaslišal sem eksplozijo. Videti je bilo, kot da je avto vrglo v zrak; drobci in iveri so kar deževale. Mislil sem, da sanjam, ali da prisostvujem kakemu filmskemu prizoru. Mot, iti )> stal na stopnici• je potegnil revolver in i* • neposredne bližine streljal na oba mola, ki sta sedela pri volanu. Ko mu je zmanjkalo nabojev, je odvrgel orošje, mrzlično segel v lep, potegnit te njega drug revolver in oddal še nekaj strelov, Nato se je odtrgal, skočil nm tla in se spustil v beg. V tem pa se je s sprednjega sedeža bliskovito pognal mol v uniformi in skočil na cesto. Potegnil je pištolo in streljal za ubežnikom, Zasledovanec ln zasledovalec sta tekla proti meni. Medtem pa se je iz oblaka smodnika, ki je obdajal ves avtomobil, pojavila tretja nll. Skoraj tako) za tem se Je pojavil isti moz s kolesom. Pognal se je v sed-Z in * veliko hitrostjo odpeljal po klancu. Vse to se je zgodilo v razdobju nekaj sekund. Medlem pa »» je prvi zasledovanec, ki je dospel do križišča, obrnil ln oddal nekaj strelov proti zasledovalcu. Ta je prav tako odgovoril s streli. Nato sta oba izginila ea vogalom. Slišal sem le nekaj re-vošvfrskih strelov, za tem pa je vse potihnilo. Pogledal sem proti avtomobilu, ki je stal sredi ceste. Bilo ni opaziti nikakega znaka Z vljenja. Ob volanu je sklonjeno čepel tiski moz, z glavo naslonjen na volan, medlem ko mu je roka mrtvo visela preko okna. Nekaj minut kesneje so pritekli nekateri pešci, ki »o jih privabile eksplozije. V Istem času je pripeljal tudi tramvaj ter se nekoliko za razbitim avtomobilom ustavil. 8kočtl sem vanj. Maloštevilni potniki so radovedno stegovali vratove, da bi videli, kaj se je Zgodilo, toda. Videti je bilo, da nikogar vsi stvar ni zanimala toliko, da bi isstopil. V nacističnem režimu js prevelika radovednost Ze marsikoga drago stala. Usoda protektorja Tramvaj je škripajoče odpeljal. Zadnjič sem vrgel pogled na prizorišče tragedije ter ujel zadnjo sliko: češki stražnik, ki sem ga videl že pred dejanjem, je prišel tia kraj atentata in obupno piskal na kovinsko piščalko in takoj za tem ustavil neki tovorni avtomobil. Medtem ko se je tramvaj oddalje-val, sem še videl stražnika in vozača tovornega avtomobila, kako sla iz razbitega avtomobila dvigala dve okrvavljeni telesi. Srce mi je divje bilo. Prisostvoval sem napadu na nacističnega pnmka, Ce sem pomislil, da sem V PRISTANIŠČU Ob severni obali Massachunettr.a (Združene države) leži pristanišče Gloucester Harbor, v katerem je zasidrano veliko število ribiških čo’nov in ladij. vrhu tega še tujec, sem moral ugotoviti, da res nisem v zavidljivem položaju. Ko sem nekoliko kesneje sedel za mizo v Svobodovi hiš!, jt v sobo ntnadoma planila služkinja. Bila je videti vsa zbegana, 8 pridušenim glasom je vzkliknila: »Heidrioh, • Heidrichl Mrtev je! Vbili so ga.’* «Vem. Vše sem videl.* sem mirno odvrnil in Jim povedal vso zgodbo. Tsror ;n talci Ko sem se 'istega popoldneva ob pol šesti uri vračal domov, se je U zvočnikov, ki so vis:li po cestsh, nenadoma zaslišala vojaška koračnica. ki jo je prekinil napovedovalčev glas: ePozor, pozori* Tramvaj se je ustavil, ves promet je obstal ln mnoiloa je pr sluhnl-la Napovedovalčev glas je postal hlad"n m strog: nDants popodne so neznanci napravili atentat na protektoija češkoslovaško Ober-grnpp‘nfiihrtrja 88-oddelkov Hti-tiricha. Od tega trenotka vrija prcki sed in policijska ura. Vse javke lokale je tr:ba takoj za-]>rcl i. Po ulicah bodo krotile oborožene obhodniot. Na poziv naj si Vsakdo ušla vi, Kršitelje bodo na mesti ustrelili. Tistim, ki bi niogli dati koke podatke, ki bi dovedli do aretacije storilcev, obljubljamo nagrado 75.000 kron.* Nato spet vor smo se tgrosllI nad vaiom terorja. Končno je tramvaj odpeljal. Tragedija se je brez prestanka nadaljevala 8 dni. Dne J. junija je nepovedovalec namesto izraza tnapadalcl* uporabil izraz »morilci#. To je bil znak, da Mcidrlcha ni več med llvlmi, zaključuje očividec Korald Kirkpatrlok v ameriški reviji »Life#. Tekma s hitrostjo in časom Imetnik bivšega svetovnega hitrostnega avtomobilskega rekorda in sedanji rekorder v vožnji z motornim čolnom, ki je dcBtgŽl hiti ost 236 kilometrov na uro, major I M8lcoln Campbell se pripravlja, da 1 fct> potolkel svoj rekord. Vozil bo r.n jezeru Coniston z motern m col. i nom Blue Bird (Modra ptic«)., ki ; bo na reakc.jski pogon. Pri tej tek-I ml pa ne bo tekmoval samo a sa-nvm stboj, ampak tudi s časom, ki mu grozi s tem, da bo v kratkem popolnoma oslepel. Pred nedavnim se je moral podvreči nevarni operaciji na desnem očesu, ki je le deloma uspela; zdaj pa je zbolel še na drugem očesu, ki mu ga bodo tudi morali operirati. Zaradi tega je požrtvovalni športnik zalo pohitel s pripravami za veto Jo z motornim i čolrem, ker l-.cit na vsa’; način p« tolči svoj stari rekord še prej, I preden bo popolnoma oslepel. Jelovo brdo! Ravno pod gožem tiči ta vssica. Tu sem preživel otroška leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Zato me vse Sili nazaj v rojstni svet in tj« me bo S lilo, dokler me bodo no-sle nege. Mehki spom ni so me objemali, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Stari naj Blegoš je začel kazati svoj obraz, a tik njega je čepel okrcgll Koprvnlk; Izza njega se tako rzdi privlečejo črni oblaki. Hotel sem sesti pri poti v Sumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, ce me morda Se pozna. A pri potu sta te sedela dva. Čepela sta v resju, podobna kupu nesreče, kakor dva omlače-n« snopa. Moz je pokazal z roko na Blegoš. »Lep Je*, je obrn 1 k meni avoj izmučeni obraz, »ln če je bil človek iestnajit let notri, se ga ' komaj nagleda#. Zagledal se Je v goro. Začelo ae ml Je »vltatl, kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je razoral lice in izpadli so mu tudi lasje. Nekdaj je govorilo naše gorovje le o tem, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi njivice, ki je bila last beračeva, pa js hotel bogatin po njej vlačiti les i* svojega gozda. Končno je zmagal v pravici kočar. Bogatin je besnel. Temno sem ae spomnil, kako se je govorilo, da sta s« v nekem robovju na Blegošu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar smrtno ponesrečil. Zopet je ječal: »'Pomisli’ šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Koprivnika, ne Mladega ne Starega vrha-# Iztegnil je koščeno roko: «V'.i, tam Za robom je bi lot Na otki šteti me je srečal, sekiro JS vzdignil ln k meni Je rinil. Ker pa js bilo dsžtvalo. as mu js spodrsnilo. Truplo ln takim sta padla po akalovju in, kakor je Bog v nsbeaih, jaz ae ga z roko pisem dotaknil! Njegov brat Jč pričal. Skrit za grmom je hotel videti, kako sem Kalarja pograbil ln ga potisnil čez rob. Kr vico mi Je atoril in ieatnsjet let mi je ukradel!# Dotlej Rlmnova žena Luoa ni bila spregovorila. Imrla Je Jokajoč, stepen glae. »Tol ko sem ve-kala>, je zastokala ln njene oči so b le v resnici podobne studencu, kadar izgubi v poletju vodo, »toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, nobeden me n, vzel na delo. Dobro leto potem Je umrla Rpelioa — od stradanj«! Toliko sem vekala.# Pri nas ljudje ne jekajo, pri nas vse »veka#, tako otrok v zibeli kakor žalujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca vekala, ko so ji moia vzeli ln ko je umrlo otroče. Pa tudi brez vak&nja bi bil človek tsj ženski verjel, da je veliko trpela pod božjim soncem. V teku tega trpljenja as j« j« oprijela bolezen, da je s suhim obrazom migala neprestano aem in tja, prav kakor bi hotela sproti zanikati, kar je govorila. Vi« to jo je delalo smešno, ali ravno ta smešnost je nehote poviševala vtis žalosti, v toliki meri priaejene materi Luci. »Tako je umrla tud! Rpriica. p k še tružice ml niso hoteli napraviti v vasi! Morilci ih ubijalci nismo Imeli nobene pravice! — Zjutraj js umrla ln povem vam,da od atradanja! Na avatu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desak, da bi jo bila (pravila, kakor sc človeku spodobi. Zvečer, ko se Je luna, prikazala za Goro, sem jo nalo* * ★ * Ble- žila v košek, ■ katerim smo vozili travo, če amo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje avelo. Nalo-ž.la in odpeljala aem Jo ponoči. Nekaj Jablanov.h vejic aem po loiila k njej, da je šla v cvetju od doma. Povedati ne morem, kako ml je bilo tisto noc. Tak po greb ln nedolžen otrok, ko niko mur nič hudega atoril nt! O Jezu«! O Jezus!# Nekaj časa Je vzdihovala, n-to je še doetavlla. »Ali brez pogrebcev moja gpelica ni ostala. Ko jo pripeljem pod Malenškim vrhom do prvega ov.nka v gozdu, pogledam na tratlno pred seboj, pa ti jo pnmaha tam dol kosmat in rjav zajček. Kak streljaj od mene Je ekocil na pot. Prav nič a« ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi peta J« sedel, prav čudno ja mahal z ušes, ln at mel z nozico kuštravo glavo. Oči si br.š«, aem si mialila. Na vse to js Izginil v bukovje, a povem tl, še trikrat je i val prekrižala pot; vselej je obsedela in si br.sala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker m bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala t sto noc!» Se mnogo ml J« potem potožila Luca, »Zdaj imam moža*, je d«>dala tiho, »doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pše-na, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje.# Obmolknila je in me kimaje gledala Vsaka črta na upalem obrazu Je trepetala, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi Jima kaj posodil. Res smo nato pri Poaevčniku na Malenškem vrhu nakupili moke in drug h stvari. Pri odhodu je trgovec o-m»nil, da J« vsa vas v ognju in d*, bi morda ne kazalo danes domov. Pa smo vendar odrinili. Pribl.žali amo se "hrvlm hišam. Slišali amo vpitje in op«zli, da ao ljudje vihteli kole in vile. Razlegal ae je krik: »Z v ne pride v vas! Ce J« oni pod zemljo, naj gre ta za njim!# V prvi vrsti je divjal Kalar, v rokah je imel zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, še celo otročaji so tiščali količe v slabotnih rokah. - Ta dva sta obstala in od groze skoraj okamenela, »Moll, Luoa!# je zaječal Simen. Krčevito je ti-tčal vrečico z živežem k aebl, snel črni slamnik z glave, z desnico pa sačel delat; velike križe čez potno čelo. Oglas la se je mol.tcv > Kristusovem trpljenju; stepeni glas kimajoče Luc« je presegel /pitje množice. Razoglav sem korakal za onima, ko sta v žilnih stiskah iskala pomoči pri Njem, ki je nekdaj trpfel za solzni naš »vet. Ze smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegošem j« zatonilo eonce in s«noa je legala po kra-|ini. Kakor jok je bilo slišati Lu-ce skrhani glas: »Ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, kt je za nas križan bil.# Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani ln krvavo preb čani Odrešenik s svojim križem pred nami. In ta dva ata nosila križ z Njim! Ljudstvo je obmolknilo. 7.* j« nekaj količev odletelo v stran. Matere ao pograbile po otrocih in tudi možje so izginjali. Zadnji je cdatopil še Kalar, vile je treščil na tlak pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Ona dva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči in še iz dalj« ae je čul jokajoči glaa Luče: imijahtva. v od&esiniji V neki britanski ladjedelnici v Liverpoolu so izdelali prvo ladja na plinske turbine. Ladja je brez v Industrijske namene. Medvojni I dosedanjih kotlov, ki so zavzemali izvajatelj načrta Manhattan gene-1 veliko prostora. Dosegla bo lahko ral Leslie R. Croves je izjavil, dalvtčjo hitrost in sprejela več pot-bo opravljala atomske raziskave I nikov. glavna električna družba; imela bol * * * V zakupu načrt in zgradbo. , I y pomorskem zalivu Devenport »Laboratorij Knoll za atomsko Iso uradno izročili norveški vojni rilo* — je dejal general Croves — I mornarici britanski 2000 tonski rabo četrti izmed laboratorijev, ki so I s/ec «Cromwellr>. Norvežani so J;h zgradili v smislu načrta Man-1 ;„dj0 prekrstili na ime 'Bergen*. hattan za atomske raziskave. POLICIJSKI PREGLED * * * Častniki krminalne policije v Kairu so odkrili skrivališče orožja; našli so 700 pušk in samokresov ter pot milijona nabojev za orožje malhncga kalibra. Ves material so ZIDOVSKIH POTNIKOV London, 14. novembra Danes bodo izvedli največjo po-1 tihotapoi nameravali prenesti v Pa-licijsko operacijo povojne dobe. | testino. Specializirani agenti bodo v liver- poolskem pristanišču preiskali tovor 15.000 tonskega prekooceanskega parnika «Ascania», na krovu katerega potuje 1300 Zidov, ki * * * Francozi so izdelali Tvoje prvo letalo na reakcijski pogon, ni )t pred kratkim, izvedlo poskusne polete ter bo verjetno skušalo potolči prihajajo iz Srednjega Vzhoda. I svetovni hitrostni rekord, ki ga bra-Njihovo prtljago bedo natančno | ni Velika Britanija. Menijo, da bo pieiskalL Ko sporoča to novico, dodaja list «Daily Graphic*, da je med Židi mnogo študentov, to je ljudi, med katerimi so palestinski teroristi nabrali mnogo pristašev. letalo doseglo brzino 1000 km na uro. Sedanji rekord ima britansko letalo 'Closter Meteor», in sicer 985 km na uro. • • * Vulkan Peterskov na polotoku Kamčatka ). Kakor trdijo redki očividci, je to visoko- rasla, in nad vse gibčna žival. Lepa je baje tako, kakor da je pravkar ušla iz raja. Ze to je velik uspeh, če jo človek same zazre. Pogoditi pa pomeni izredno lovsko slavo. Lov je abesinsko živalstvo marsikje občutno razredčil, saj je smel vsakdo pa mili volji streljati. Sele po prvi svetovni vojni se je vlada zganila in abesinska dežela je dobila nekak lovski zakon. Seveda je nadzorstvo v tako obsežni, slabo prehodni in redko obljudeni državi 'problem, ki ga ne smemo presojali po evropsko. Komur je do lova, ta mora prositi državno oblasti za do--voljenje. Včcsi je treba dolgo čakati. Zlasti ljudem, ki so varčni, ni svetovati, da gredo v Abesinijo. lovit zveri. Ko pa držiš končno dovoljenje v rokah, vidiš iz njega, da ti je dovoljeno ustreliti enega leva, enega nosoroga, pet antilop in dva vater-boka (posebna vrsta gorskih anti lop). Ce ti nakloni lovska sreča v C (ji plen, sv nikar ne hvali, dokler se mudiš v deželi, sicer naletiš na sitnosti. Kajpak te molk vselej ne reši. Iz obilice lovskega plena, ki ga vlačiš s seboj, ti oblast lahko doleaže, da si preveč ustrelil. Nu, obupati zaradi tega ne kaže. Tam blizu sončnega ravnika je mogoče take reči na lep način poravnati — plačaš globo, primakneš še nekaj prostovoljno, pa mir besedi. vočasno ne izvedla svoje naloge kajti druge republike redno in v zadostnih količinah dobavljajo Slovenji potrebno blago. Potem ko bodo izpolnjen; dolžnosti do vojske in drugih republik bodo Naproze nabavljale krompir za potrošnike v večjih krajih Slovenije. V nekem drugem članku pod naslovom cOdpravimo napake pri odkupu krompirja* piše «Ljudska pravica* to-le: Letošnji pridelek krompirja v Sloveniji cenijo na okrog 340.000 ton. Od te količine je za prehrano prebivalstva Slovrnlje po. trebnih 116.000 ton (po 100 kg za osebo na leto), za seme 120.000 ton ;n za pitanje svinj 90.000 ton. Okrog 10.000 ton krompirja so do zdaj prodali brez nadzorstva, iz ostanka pa bo brez težav možno odkupiti količino, ki je potrebna za ostale republike in vojsko. Odkupna cena je določena na 3 din za kg, razen tega pa dobi kmet za 100 kg oddanega krompirja nakazilo za 2 kg soli, 10 kg otrobov in pol kg sladkorja po maksimalnih cenah. Dosedanji odkup krompirja kaže zadovoljiv uspeh, vso pozornost pa je treba posvetiti nadaljevanju, da bo odkup do določenega roka uspešno zaključen. Pri odkupu so se marsikje pojavile napake. Nekateri okraji so precenjevali ali pa podcenjevali možnosti in navedli napačne številke. Okraj Celje-okolica se je obvezal na oddajo 250 vagonov krompirja, zdaj pa pravi, da bo zbral največ 50-80 vagonov. V teh kraj h so ga trboveljski rudarji pokupili precejšnje količine na svojo roko, vendar to ni moglo v tolikšni meri zmešati računov, tem. več naveden; kraj ni realno gledal pri določanju količin?. Okraj Novo mesto se je obvezal za oddajo 8 vagonov, kar j? prav gotovo premalo. Na splošno je pri majhnem kmetu najti VrS razumevanja za odkup, ker so pač večji posestniki precej zaglužili s sadjem in vinom, s krompirjem pa hečejo špekulirati. V Ljubljani je bilo prvo večje .medmestno šahovsko srečanje med mladinskima reprezentancama obth mest, Ljubljana, ki so Jo zastopali Dr. Vidmar, Pirc, inž. Vidmar mlaj ši. Puc, Prelnfalk, Gabrovšek; Gcrmek in Mlinar, je zmagala z 12 in pol točkami proti 3 in, pol. Ljubljanski mladinci pa so dvoboj izgubili s 7: 9 točkam. Seja občinskega sveta Včeraj popoldne je bila seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o poročilu Inž. Fortija o obnovitvenih delih v šolah, nadalje 0 poimenovanju mestnih ulic ter o sedanjih ukrepih glede omejitev u-porabe električnega toka. Svet je odobril nakazilo 100.000 1 r za popravilo zavoda «Guido Brunner* v Rojanu. Za popravilo sol so v teku dela za 104 mil jone, odobrili pa so načrte za nadaljnjih 5 milijonov lir. PREHRANA Razdeljevanje suhega graha. Danes bodo začeli razdeljevati v Trstu in v občinah v tržaški pokrajini potrošnikom od 19 do 65 let po 250 gr suhega graha. Cena grahu po kval teti 33 in 39 lir za kg; konec razdeljevanja 30. t. m. Goveje meso za bolnke. Danes in Jutri si lahko bolniki, ki imajo bolniške dodatne nakaznice za meso, nabavijo po 500 gr govejega mesa. Cena 200 in 250 lir za )-~. ODOBRENE CENE Komisija za cene javlja, da j« ZVU odobrila naslednje cene: riž na živilsko nakaznico: 65 lir za kg; sladkana kava pri točilni mizi v kavarni ali baru: 20 lir v obratih II. kategorije; 18 lir v obratih III in IV. kategorije. IZPITI ZA IMENOVANJA V TRGOVINSKI MORNARICI Pomorska direkcija sporoča, da se bodo 10. decembra začeli izpit: za dosego imenovanj v trgovinski mornarici. Rok za predložitev zadevnih prošenj, ki morajo biti napisane na kolekovanem papirju (8 lir) in opremljene z vsemi predpisanimi dokumenti, poteče 4. decembra t. 1. VČERAJ V ULICI GHEGA IZSILJEVALEC USTRELIL POLICISTA Zločinec plačal svoje dejanje s smrtjo Včeraj popoldne so bili mimoidoči v ulici Ghega priče razburljivemu dogodku: približno okoli 15.15 ure je prišlo do streljanja med nekim zločincem in policijo; pri tem je izgubil življenje najmlajši agent »letečega oddelka* dvajsetletni Angelo D’Aquale, smrtno ranjem pa je bil tudi zločinec, ki ga je iskala policija. Policija je iz telefonskega poziva izvedela, da izsiljujejo neko osebo, kat:ra bi morala, če bi hotela ostati živa, izročiti pol milijona lir v roke osebe, ki bo čakala v ulici Ghega. Policijska agenta Angelo D’Aquale in Giusto Manganaro, ki sta imela nalogo aretirati izsiljeval, ca, sta po dolgem zasledovanju čakala v ulici Ghega. Mož, ki so ga iskali — Peter Mianic, rojen v Istri, po poklicu trgovec — je bil oblečen v svetli površnik; v roki je imel rumen kovčeg, v katerega bi oči vidno spravil dobljeni denar. Ustavil se je na pločniku. V hipu, ko sta agenta Mianiča hotela aretirati, je ta potegnil iz žepa samokres kalibra 7,65 tsr pričel kot nor streljati proti agentoma. Agent D’Aquale, ki ni mogel pravočasno izvleči svojega samokresa, je bil zadet v glavo in so mu Izstopili možgani. Agent Manga, naro je z naglico odgovoril na streljanje in smrtno zadel Mianiča. Oba ranjenca so pripeljali z nekim zavezniškim avtomobilom v glavno bolnišnico, kjer je zločinec izdihnil ob 17.10 uri; ob 18. uri pa je izdihnil tudi agent D’Aquale, ki je do zadnjega trenotka izvrševal svojo naporno službo. Pri incidentu je bil slučajno ranjen od strela 36 letni Antonio Brecciarolli, stanujoč v ulici Sco-glio 159, in sicer v drsno nogo. Pr- vo pomoč so mu nudili na postaj! Rdečsga križa. Zločinec Mlanič je po mišljenju vodje »letečega oddelka* pripadal glasoviti tolpi »Leone*. NOVI PREDSEDNIK SEKCIJE PRIZIVNEGA SODI8CA «Zaradi izrednih zaslug* so dr. FausLina De Franca imenovali za predsednika sekcije prizivnega sodišča v Trstu. Postal je svetnik prizivnega sodišča. Imenovanje ima retroaktivno veljavo od 1. oktobra dalje. Otvorili so redno letalsko zvezo med Prago in Oslom preko Koven-hagna. Letalo odhaja iz Prage vsako sredo zjutraj. m n m Pri nedavno končanem odkopavanju v Ras El Ainu severno od letališča Lydda ob glavni železniški progi Lydda-Haifa v Palestini so odkrili obsežne temelje grških zgradb, ki izhajajo iz 2. in 3. stoletja pred Kristusoml Prj$nte za oprostitev OD OMEJITEV UPORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Trst, 14. novembra Obveščevalni urad za Julijsko krajino sporoča, da je treba prošnje za oprostitev od izpolnjevanja odredb o omejitvah uporabe električnega toka iz razlogov Javnega zdravja ali varnosti predložiti pismeno častniku za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave v občini, k' Je najbližja bivališču prosilca. Častniki za civilne zadeve imajo svoje urade v sledečih občinah: Tržič, Gradež, Ronke, Devin, Nabrežina, Milje, Sežana. » V tržaški občini je treba prošnje vložiti pismeno pri častniku za civilne zadeve na ZVU, odsek za oskrbo z električno energijo, ki ima svoj sedež v tržaški občinski hiši. Razstava in poskusnja vin na semnju Sv. Andreja Oh priliki semnja Sv. Andreja, ki bo v Gorici v ljudskem vrtu 1. in 2, decembra, bo pripravljena tudi vinska razstava in z njo zvezana poskusnja vin. Tisti, ki bi hoteli na razstavi sodelovati, morajo predložit; prošnje neposredno ali pa preko odsekov okrožnega Kmetijskega nadzorništva na posebnem obrazcu, ki ga vsak dobi na zahtevo brezplačno, najkesneje dol5. novemtra. Vzorce vin bo treba predložiti okrožnemu kmetijskemu nadzomlštvu v Gorici, ulica D’Ao. sta 55, in sicer najkesneje do 12. ure 29. novembra. Pridelovalci, Ul bi želeli razstavi- | >,u 1 ' ;"1! > ti svoja vina v posebnih razstavnih progtoiih, bodo morali skleniti pogodbo S posebnim odborom. Nositi bodo morali stroške za oKras, medtem ko bo prostor brezplačen. Prošnje z navedbo velikosti razstavnih prostorov je treba predložiti posebnemu odboru najkesneje do 15. t. m. Drugim ražstavljal-cem bodo prepuščeni primerni o-premljeni prostori brezplačno. Na iazstavi lahko sodelujejo posamezni ali združen; pridelovalci vin z goriškega področja. Najmanjša količina vsakega za azstavo namenjenega vzorca znali tri buteljke ali pletenke. Za bela yina je treta uporabiti renske, za črna pa buteljke bordoške oblike. Razstavljene vzorce bo ocenila posebna komisija; proti njenim Adločltvam ne bo priziva. Zmagovalci bodo dobili spominske diplome. Vsa podrobna pojasnila dobe prizadeti na okrožnem Kmetijskem nadzornistvu v Gorici. Začetek tečajev Pokrajinski Delovni urad v Gorici javlja, da so se 13. novembra 1946 ob 17.30 uri v šoli «G. Favettl* v ulici Rema začeli tečaji angleškega jezika. MANJŠI POŽAR Včeraj proti 18. uri se je v poslopju št. 36 na korzu Roosevelt, kjer ima svoj sedež CLN, razvil manjši požar. Gasilci, k; so takoj prišli na pomoč, so preprečili vsako nevarnost. Obvestilo policije Poveljstva goričke civilne policije sporoča, da so trupla in predmeti, ki so jih našli v ponedeljek v jami na Sveti gori, od danes do sobote na ogled v mrtvaški kapeli na centralnem pokopališču, in sicer za ugo-tovtev istovetnosti. Mrtvasn ca je Odprta vsak dan o:l 10. do 12. in od 14. do 17. ure. NATEČAJI ZA IZPITE V POKRAJINSKI UPRAVI Finančno ravnateljstvo v Gorici sporoča: «Z ministrskim dekretom z dne 30. septembra so zvišali štev.lo raz. položi ji vih mest v nat; Čaju za izpite za prostovoljne uradnike v skupini B in pripravnike v skupini C pri pokrajinsk; uprav; za neposredne davke, in sicer prve s sto na tristo in druge s 85 do 190. «Cas za predložitev zadevnih prošenj je določen do 18. novembra t. 1. Pismeni izpiti so določeni za 9. 16, in 11. decembra za skupino B in 13. ter 14. istega meseca za skupino C. Objavili so tudi dva natečaja za izpite za poizkusne pripravnike skupine C V pokrajinskih uradih zakladnega ministrstva in dva natečaja za izpite za prostovoljne uradnike skupine B med osebjrm osrednje zakladniške blagajna in posebne blagajne za državne papirje in čeke. «Natečaja se morejo udeležiti bojevrjiki-povratniki in partizani. Pojasnila dajs finančno ravnateljstvo.* NAJDBA «OKLEPNISKE PESTI» Medtem ko so čistili neki kanal * pri skladišču lokomotiv železniške postaje Čampo Marzio, so nekateri delavci tvrdke Giullani našli glavo »oklopnižke pesti*, katero so takoj nato odstranili čistile; min in jo prenesli v njihov stan v ulico I Giacinto Galllna. Policija poroča, da so ob železniški progi na blagovnem skladišču na »Čampo Marzio* naši; 14 cevk želatine in 5 trinitrola, Razstrelivo so odstranili; policija vodi preiskavo. S A H JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO D" 7.AVNO PRVENSTVO V torek so se v Zagrebu začele tekme za jugoslovansko šahovsko državno prvenstvo. Tekmovalci so z žrebanjem dobili naslednje številke: 1. Kostlč, 2. dr. Vidmar, 3. Markovič, 4 Milič, 5. S. Vukovič, 6. Bi-dev. 7. Subarlč. 8. Pindij. 9. Tomovič. 10. Kalabar, 11. Gligorič. 12. Trifunovič. 13. Rakar, 14. Puc, 15. Pirc. 16. Tot. 17. Tekavčič, 18. Božič, 19. Simonovič. Namesto inž. Vidmarja ml, je igral dr. Kalabar. I. kolo so igrali popoldne; do pre-k'nitve ob 21. uri so končali samo tri partije: dr. Vidmar je remiziral z mladim Simonovičem iz Beograda, ki se je zelo dobro branil. Tudi Rakar In FIndič sta- remizirala, Subarič pa je, premagal Puca,, ki }e v časovni stiski napravil napako. Vse ostale 'partije so bile prekinjene. Bidev stoji nekoliko bolie proti Pircu. Partija Tomcvič-Trifu-novič bo najbrže remis. Kalabar bo najbrže izgubil proti Gligoricu. Mi-1 č bo najbrže dobil proti Tekavčiču. — Kostič je bil prost. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA KLUBA V GORICI Vse člane Šahovskega kluba v Gorici obveščamo, da bo občni zbor v petek 15. novembra t. 1. ob 20. vri v kavarni Bratuž. Vabimo tudi vsa še nevčlanjene ljubitelje šaha. Odbor RADIO TRST 1 203.2 m ~ H40 lic SLOVENSKI SPORED Četrtek, 14, novembra 18.45 ženska ura; 19.15 slušna igra: »Burka o jezičnem dohtarju*; 20 napoved časa, vesti; 23,15 zadnje vesti. Petek, 15. novembra 8 vesti, koledar; 8.20 operetna glasba; 11.30 iz življenja v Veliki BHtanijl; II.45 operna glasba; 12.15 svetovne prestolnice: Ajaccio; 12.30 vaški kv.ntet; 12.45 napoved časa, ITALIJANSKI SPORED četrtek, 14. n/«vembra 20.35 radijski orkester; 21.50 kome' dija v treh dejanjih; 22.20 ork®®^ Nieelli; 23 zadnje ital. vesti; zadnje slov. vesti; 23.15 zadaj® 6 ov-^esti; 24 zaključek. LOUIS WILTON 58. Kilometrski kamen št. 27 Uboga Hingleyeva, tako trdo preizkušena, ae skoraj ni več premaknila s svojega mesta v kuhinji in vedno se je v nekaktm strahu držala WiUiama. Ker pa je bil videti nesrečnež zelo utrujen, mu je dobra gospodinja dovolila, da je sedel, poleg nje. Tako sedeča ju j; presenetil Alf, ko je po končani jedi stopil v kuhinjo, da se pozanima za gostilničar, kino zdravje. - Oh, hvala za vaše zanimanje - in 3(ara vdova je VBtaia s stola - zelo ste vljudni, gospod Duncan. Povem vam, da sem se te dni zelo slabo počutila. Tudi s poslopjem je bolj slaba. Mojster je dejal, da bo popravilo veljalo najmanj devet šter-lir.gov; tudi škoda na pohištvu je precejšnja... K temu je treba dodati še razbito steklo in podboj v sobi gospoda Gwynneja. — Glejte — j? na dal j. vala in iskala z roko VVilliamove rame, da bi se nanjo naslonila: — pri obratu, kakršen je moj, je moški nepogrešljiv, preprost, pošten in dobre volje, Tudi če ne ve dostj o celi stvari, ni važno; se bo že naučil... Glavno je, da imamo pri hiši človeka, ki nas ščiti... Gospa Hingleyeva je veliko dala na Williamovo mod. Zdaj pa se ji je pričel glas spet tr:st; In vljudni mladenič, prijazen kot je bil vedno, ji je takoj priskočil na pomoč. — Imate popolnoma prav, draga gpspa Hingleyeva — je dobrodušno odvrnil, — tudi jaz sem vam hotel isto svetovati. Upam, da me boste obvestili, ko bo stvar zrela... Ce pa bi bil na vašem mestu, bi si poleg vsega preskrbel se dobrega psa čuvaja, ki takoj popade, če se po noči kdo s tatinskimi nameni približa hotelu. Dobra vdova se je tako prisrčno zahvalila za te Duncanove prijazne b-sodp, da je bledega Wllllama kar streslo od razburjenja. Moglo je biti pol treh, ko ae je vrnil višji , nadzornik Perkins. Po nasmešku na njegovem obrazu Je bilo mogoče sklepati, da se stvari Izboljšujejo. Jedel je z velikim tekom in pri tem precej govoril. — Vedeti morate torej — je pripovedoval Duncanu — da sem Alders-court od st 1... Deklino sem napol mrtvo našel pri šup; in nekaj korakov od nje njen kovčeg, poln krasnega svilenega perila. Prepričan sem, da se je MolIy srečala s šepa. stim bradačem, ker sem jo našci v enakem stanju kot Hunterja... Vi pa izginite, če nočete, da vas drugače požmem... Te vljudne besede so bile namenjene Williamu, ki mu je uspelo, da ae je osvobodil mesta hišnega čuvaja in je prišel v jedilnico, da se malo razgleda. — Obesiti se dam, če ni ta tip v zvezi s črnim kilometrskim kamnom — je zamrmral Perkins 'n Je bil zelo presenečen, ko mu je Duncan to potrdil. — Se razume, da je v zvezi in ne nhalo, zagotavljam vas... Ce pa hočete zagrabiti, šepastega bradača, morate posvetiti vso pozornost gospodu Gwynnejtt. — Mislil sem tudi na to, jasno — Je izjavil višji nadzornik. — Se več vam lahko povem: de ne bi bil Fielder tak strahopetnež in če se mu včeraj ne bi zgodilo tisto pri črnem kilometrskem kamnu... — Včerajšnja dogodivščina mu je nagnala v kosti malo straha — j® dejal Pe-rkins — In še zdaj šklepeče z zobmi. — To sl lahko predstavljam — je potrdil Duncan. — Sej n; bila ni-kaka šala in po drugi stranii gospod Fielder tudi ni ravno junak. V teku noči je kotlina, kjer je bila »gozdarska koča*, popolnoma spremenila 9voj izgled; ne samo zato, ker je bil tam ogromen kup ruševin, ampak tudi zar-adi dejstva, ker je bila na mestu, kjer so stale tri ogromne skale, vel'ka jama. Alf Duncan se je splazil do kraja, kjer je bila eksplozija; po kratkem razgledovanju je opazil kos zvite tračnice;*.ki je molela izpod skale. Obrnil se je k Perkinsu in mu dejal: — To mora biti del naprave, s katero je bilo moči premakniti skalo. Jasno Je, da se je vhod v skrivališče za temi skalami zelo lahko odpiral in zap ral In iz tega Je razvidno tu;M pojasnilo, kako se je mogel možak tako hitro skrit! potem, ko »e je osvobodil Hunterja. Ce bi imel več časa, bi ga sigurno zavlekel notri, kakor je verjetno to storil z narednikom In Barre-som, preden ju je idvlekel na kraj, kjer smo ju našli. Velika kotanja, preko katere je zdaj moči videti v kamnolom, je morala imeti tudi na drugi strani slično zapiralno napravo, ki je služila enostavnemu premiku skal. Perkins sa je radovedno motal naokoli, Duncan pa ga je prekinil. — Pustite, pustite —- je dejal — nima nikakega smisla brskati tu notri, ker ne boste našli nič potrebnega. Saj sem vam že dejal, da je mož svojo napravo uničil. Ko se Je zavedel, da smo mu že ;tako za petami, mu «gozdarska koča* in kamnoletn nista več služila. Verjetne je mislil, da se bo znebil tudi vas In vaših ljudi in res, če bl 8€ zakasr.lii samo za nekaj minu , b; se mu lepi načrt popolncma poji ečil. Zdaj pa lahko v vsej velikosti iz. merite učinek eksploz je... Zelo verjetno je hiša PreJ služila kot skladišče za razstrelivo, ki pa jo je Marvvel moral nato preurediti za svoj laboratorij. Pozneje je oni drugi to skrivališče odkril 'ln videti je, da se mu je zdelo primerno za Izvedbo njegovih zločinskih nakan. Zares, v nekaj Glavni urednik: - . PRIMOŽ B. B8D"1K Izdaja A. I. s' minutah Je mogel bitl ”a dru»i strani pobočja in istotako izginiti v dobro maskirane«1 sltnvališču. po vsej verjetnosti J® u 'mel tudi napravo za vžis: na dal-iavo -n vse zadevne dele t®r P-Ipuusccke. V ostalem pa scin prepričan, da se šepavi bradač na v9° stvar razume nekoliko bolj, kot na samo ravnanje z napravo. _ panes zjutraj — je vpadel v besedo Perkins — sem dobil poro-čila o tistih. ki so izgubili življenje pri avtomobilskjh nesrečah pri črnem kilometrskem kamnu. In res. zvedel sem, da sta dva izmed njih na dan nesreče likvidirala denarne zneske. Vsi, ne samo ta dva — je popravil Duncan s popolno sigurno-njo, — z izjemo zadnjega. Saj so se godile nesreče ravno zaradi denarja; na drugi svet so spravili samo tiste, ki so pvigli a polnimi žepi šterltngov in ki so te hoteli zamenjati za dolarje. Ce v Ar.glijl ne bi bilo take strasti po zamenjavi z dolarji, črni kilometrski kamen n* b; postal tako žalostno slaven... I« fe se to ne bi zgodilo, tudi mene n® bl bilo sem In vam ne bi vseg® preobrnil, dragi gospo4 Perkins. (Nadaljevanje prihodnjič)