informator številka 20 Leto XX. Titovo Velenje, 21. maja 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Odprta vrata Gorenja Pred nami je praznik mladosti, dan mladih. Mladinke in mladinci v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju so se odločili, da ga letos proslavijo malo drugače. V Gorenje so povabili svoje vrstnike, ki si še nabirajo učenost v šolskih klopeh, da bi nekoč morda prav pri nas poprijeli za delo in pokazali, kaj znajo. Tako bo petek, 23. maj 1986, dan odprtih vrat Gorenja za vse, ki jih zanima življenje in delo našega kolektiva. Današnja številka Informatorja je tako namenjena tudi tem našim gostom. Radi bi bi jim na kratko predstavili naša prizadevanja in uspehe, utrip našega vsakdanjika. Da bi nas lažje spoznali, da bi se hitreje spoprijateljili, da bi se nekoč morda vrnili k nam. Naša dobrodošlica pa velja seveda tudi 230. našim sodelavcem iz 38 razstavno—prodajnih centrov Gorenja iz vse Jugoslavije, ki se bodo v petek v Titovem Velenju zbrali na svojem drugem srečanju. Naj tudi njim zaželimo prijetno bivanje med nami. Vsem, mladim in malo manj mladim,pa iskrene čestitke ob dnevu mladosti. BG Razpravljamo, da bomo bomo lahko odločali Pred referendumom za sprejem Samoupravnega sporazuma in Pravilnika o združevanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Tehtne obravnave, lažja odločitev! Skoraj povsod so že zaključene razprave o osnutkih novega Samoupravnega sporazuma in Pravilnika o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Kjer tega še nismo opravili, pohitimo. 'Vendar, ne bodimo zaletavi.' Naj bodo naše obravnave tehtne, da bomo z njimi prispevali k oblikovanju resnično dobrih predlogov novih aktov. Nedvomno bo naša odločitev na referendumu v začetku junija lažja, če bomo že sedaj med obravnavo osnutkov poiskali odgovore na naša vprašanja, pojasnili nejasnosti in odpravili morebitne nepravilnosti. BG IZ VSEBINE: Integralni strateški sistemi Gorenje SOZD (stran 2) Proizvodnja v aprilu (stran 5) Regres za letni oddih (stran 6) V središču dogajanja (stran 6) Integralni strateški____ sistemi Gorenje SOZD :*;iD0M Sil! S**:'*: integrirani i;SSSi informacijski mmmmmmmkm Gospodinjski aparati Poslovna oprema QJ O “3 Notranja oprema OJ o o JD E Elektronika široka potrošnja 0 jg 1 Komunikacijski sistemi D) £ Toplotna tehnika O) o CL ***** SSK:** PROCESNA OPREMA :SSSS Wk—mM :x:x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*xvxvx*x*x- v.v.v.v. /.v.v.v.v.v.v.v v. V. V. v. .V.V.V.V.VAV.V v.v.v.v .v. v.\ v. v.v.v.v ZELENA TEHNIKA &&&$&&&& v.v.v.v .v. v. v. v.v.v.v.* v.v.v.v .v. v.v.v.v.*. v. v XvX*Xv.-.-.-.. . . . ............ .-.vXvX*X*X*XvX ...................a.......... ....... ............ .................................................. ................................................. Q) O 0) Tehnološka oprema a o o Kmetijska tehnika .2 1 2 o> o qZ Sistemi za avtomatizacijo .2 E 2 O) o qZ Živilska tehnika /fAKAH | A sestavljena organizacija V^l IJ združenega dela Pogled naprej Gorenje je nastalo pred triintridesetimi leti. Kolektiv enajstih delavcev je v teh letih zrasel v poslovni sistem svetovnih razsežnosti. Poslovni sistem Gorenja je eden najpomembnejših gospodarskih dejavnikov v Sloveniji in Jugoslaviji, zlasti v elektro kovinski industriji. Združuje 15 tovarn, ki uresničujejo integralne strateške sisteme Dom, Procesna oprema, Integrirani informacijski sistemi in Zeleno tehniko. V okviru Gorenja pa delujejo tudi štiri skupne izvedbe Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Servis, Gorenje Commerce in Gorenje Interna banka. Na tujem ima Gorenje 6 predstavništev oziroma podjetij in sicer v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Danskem, v Italiji in Avstraliji. V Jugoslaviji pa deluje 16 predstavništev, 38 razstavno prodajnih centrov in 84 servisov. 18.439 zaposlenih v tovarnah Gorenja je lani izdelalo za več kot 118 milijard dinarjev izdelkov, na tuje pa je Gorenje prodalo za 112 milijonov dolarjev proizvodov. Izvoz je že skoraj dve desetletji sestavni del in pomembna komponenta razvoja Gorenja. Ni naključje, da proda Gorenje na tuje več kot polovico vse pro- izvodnje gospodinjskih aparatov. V letošnjem letu naj bi vrednost proizvodnje znašala več kot 226 milijard dinarjev ali 95,2 % več kot lani, konvertibilni izvoz pa bi naj bil letos višji za 30,1 % in bi znašal več kot 145 milijonov dolarjev. Proizvodnja: Gorenje Gospodinjski aparati, Titovo Velenje Gorenje Notranja oprema, Titovo Velenje Gorenje Procesna oprema, Titovo Velenje Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Titovo Velenje Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, Muta Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo jn živilstvo,Slovenj Gradec Gorenje Elrad, Tovarna elektronike, avtomehanike, anten in kablov, Gornja Radgona Gorenje Metalplast, Industrijsko podjetje. Ruše Gorenje Varstroj, Industrija in montaža, Lendava Gorenje Petar Drapšin, Industrija pohištva, Kikinda Gorenje Mural.Tovarna aluminijastih radiatorjev in odlitkov, Mursko Središče Gorenje Tiki, Elektrostrojno podjetje, Ljubljana Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje Gorenje MIV, Kovinska industrija , Vranje Gorenje Bira, Tovarna hladilnih aparatov, Bihač Gorenje Elektromotori, To varna elektromotorjev, Djakovica Skupne izvedbe: Gorenje Commerce, Titovo Velenje Gorenje Servis, Titovo Velenje Gorenje Raziskave in razvoj, Titovo Velenje Gorenje Interna banka, Tito v o Velenje Delovna skupnost Informatika in organizacija, Titovo Velenje Delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD, Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni po sli Gorenje SOZD. Titovo Velenje Prednost Gorenja je v njegovi tradiciji, da je vselej znalo gledati v prihodnost in da mu nikdar ni zmanjkalo poguma in volje, da uspe prav tam, kjer je videti najtežje. Naj večja prednost pa so ljudje, ki vidijo najbolj zanesljivo pot za uresničevanje svoje osebne sreče v ustvarjalnem in produktivnem delu. Izpopolnjevanje in nenehno dopolnjevanje programov, hkrati pa iskanje, snovanje in načrtovanje novih programov, to je v izdelkih izražena vizi ' ja Gorenja. Proizvodnja in razvoj Gorenja sta bila že nekdaj prilagojena vsakdanjim potrebam človeka. Sicer pa je Gorenje v 33 letih življenja z velikimi zamahi ne le širilo in gradilo proizvodne dvorane ter snovalo nove proizvodne načrte, ampak je krepko poseglo tudi v razvoj posameznih krajev in mest, kjer so tovarne Gorenja. gorenjeg®sp©dlhplka Epanriffi Največji jugoslovanski proizvajalec bele__________ tehnike____________________ V Gorenju Gospodinjski aparati izdelajo vsak dan: 2.100 štedilnikov 1.400 pralnih strojev 1.010 zamrzovalnih skrinj 1.050 zamrzovalnih omar 290 vgradnih hladilnikov 3.900 malih gospodinjskih aparatov gorenje rotemp ©prema Poiskati pot do kupca Temeljne organizacije združenega dela Pralno—pomivalna tehnika Titovo Velenje Galvana Titovo Velenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, občina Mozirje Kompresorji Črnomelj, občina Črnomelj Kondenzatorji Rogatec, občina Šmarje pri Jelšah Zamrzovalna in hladilna tehnika Titovo Velenje Štedilniki Titovo Velenje Gostinska enota Titovo Velenje Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje je naj-večji jugoslovanski proizvajalec bele tehnike, uvršča pa se med 30 največ jih proizvajalcev bele tehnike v Evropi. Na dan izdelajo več kot 10 tisoč gospodinjskih aparatov, več kot 60 % pa jih izvozijo širom po svetu. Gorenje Gospodinjski aparati je nastalo leta 1984 s sa-rnoupravno in poslovno preobrazbo Gorenja TGO, Tovarne gospodinjske opreme (iz Gorenja TGO so takrat nastale delovne organizacije Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika široke potrošnje). M Gorenju Gospodinjski aparati dela več kot 5000 delav cev, ki bodo letos proizvedli za več kot 111 milijard dinarjev izdelkov, nad 60 % celotne proizvodnje pa bodo prodali na tuje, večino na tehno- loško najzahtevnejša svetovna tržišča. S svojim delom Gorenje Go spodinjski aparati nadaljuje tradicijo kolektiva enajstih delavcev, ki je 1953. leta postavilo temelje Gorenju. Že 1964. leta, ko se je tovarna preselila v industrijsko cono v Velenje, je 680 delavcev iz delalo 109.969 izdelkov bele tehnike, Gorenje TGO pa se je uvrstilo med največje jugoslovanske proizvajalce bele tehnike Kakovost njegovih izdelkov je že dve leti kasneje omogočila močnejši prodor na tuja tržišča. Po letu 1966 pa se pričenja intenzivno sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji, organiziran nastop na trgu in rast raziskovalnih služb. Večina izdelkov, razvitih po letu 1970,je že rezultat lastne razvojno raziskovalne dejavnosti z izvirnimi tehnološkimi rešitvami in izboljšavami. Sleherni program ponuja možnosti za prodor v svet tudi zato, ker Gorenje proizvaja po svetovnih standardih in si je tudi na najbolj zahtevnih tržiščih utrdilo zaupanje. V Gorenju Gospodinjski aparati so v lanskem letu pripravili tudi predinvesticijsko študijo, ki predstavlja osnovo inovacije programa in tehno loškega prestrukturiranja pro izvodnje gospodinjskih aparatov. V prihodnjih letih naj bi s tekočega traku te tovarne prišli izdelki, katerih konstrukcijske rešitve bodo še so dobnejše, izdelki pa varčnejši. BG Temeljne organizacije združenega dela Pohištvo Titovo Velenje Gradbeni elementi Gorenje Ob organizacijski preos-novi Gorenja TGO je leta 1984 nastala tudi delovna organizacija Gorenje Notranja oprema, ki zaposluje blizu 600 delavcev. Dejavnost Gorenja Notranja oprema je proizvodnja stavbno—tehnične keramike, kuhinjskega pohištva in drugih končnih izdelkov. Vrednost njihove proizvodnje je lani znašala preko 2 milijardi dinarjev, za letos pa načrtujejo za več kot 4 milijarde dinar- jev proizvodnje, medtem ko naj bi izvoz znašal preko 334 'milijonov dinarjev ali 110,5 % več kot lani. Tovarna dosega torej dobre izvozne rezultate. Keramične ploščice prodaja v glavnem 'na tržišča s konvertibilno valuto, zadnje čase pa tudi zelo zahtevnim kupcem pohištvene industrije. Načrtujejo tudi usposobitev posebne linije za proizvodnjo maloserijskih izdelkov. Pripravljajo pa se tudi na posodobitev proizvodnje keramičnih ploščic, kjer največ pričakujejo od prihrankov pri energiji, večjo kakovost in možnosti za nastope na zunanjih tržiščih, delo na najtežjih delovnih mestih pa bodo avtomatizirali. V Gorenju Notranja oprema naredijo vsak dan: 3.800 kvadratnih metrov keramičnih ploščic 410 kuhinjskih in kopalniških elementov 70 kosov sanitarnega programa DELEŽ PROIZVODNJE IN IZVOZA GORENJEVIH APARATOV V SFRJ V LETU 1985 100 % 100% II i I C 0 1 N 5 3 £ li lil i- X co >5 & 3 fl E C Qj u 'O •|s ----- proizvodnja v SFRJ ------izvoz gorenjesfleMmonota široke potrošnje ____ Vse večji izvoz gorenjetprneestma ©ptrsma Prilagajanje tržišču Gorenje Elektronika Široka potrošnja, ki je nastala 1984 iz tozda Elektronika Gorenja TGO, je enovita delovna organizacija, v kateri dela 193 delavcev. Proizvodni program te delovne organizacije sestavljajo barvni televizijski sprejemniki, teletekst, glasbeni stolpi, zvočne omarice in šasije. Televizijski sprejemnik, ki je še do nedavnega predstavljal sredstvo za reprodukcijo slike in tona, je s pojavom in vse večjim uveljavljanjem medijev za distribucijo podatkov kot sta teletekst in videotekst dobil povsem novo vlogo. Strokovnjaki Gorenja pa so na osnovi lastnega znanja razvili šasijo televizijskega sprejemnika, ki je enakovredna šasijam renomiranih proizvajalcev televizijskih sprejemnikov v svetu. V lanskem letu je vrednost proizvodnje te delovne organizacije 2 milijardi 533 milijonov dinarjev, za letos pa načrtujejo za več kot 6 milijard dinarjev proizvodnje, 1 od tega pa naj bi za 205 milijonov dinarjev izvozili, kar je več kot 200 % višji izvoz kot je bil lanski. Temeljne organizacije združenega dela Tehnološka oprema Titovo Velenje Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Titovo Ve lenje Poslovna oprema Ptuj Tudi Gorenje Procesna oprema je nastalo po samoupravni preobrazbi Gorenja TGO in je lani zaposlovalo več kot 1000 delavcev. Izhajajoč iz srednjeročnih usmeritev in predvidevanj dol goročne usmeritve sestavljene organizacije združenega dela Gorenje prevzema Gorenje Procesna oprema dve osnovni programski usmeritvi in sicer proizvodnjo tehnološke in poslovne opreme, ki sta tudi v razvojnih načrtih Slovenije posebej poudarjeni. Spisek proizvodnih programov bo časovno seveda doživel korekcije, pri čemer bodo posebej upoštevali potrebe tržišča in želje kupcev. S prilagajanjem potrebam in možnostim tržišča pa bo Go renju Procesna oprema dolgoročno zagotovljeno ustrez no mesto tako v sozdu kot v širšem prostoru. Lani so v tej delovni organizaciji Gorenja dosegli za skoraj 6 milijard dinarjev proizvodnje in jo za 89 milijonov tudi izvozili. Letos pa načrtujejo več kot štirikratno povečanje izvoza, vrednost proizvodnje pa naj bi znašala preko 11 milijard dinarjev. BG V Gorenju Elektronika Široka potrošnja izdelajo vsak dan: 125 barvnih televizijskih sprejemnikov DELEŽ PROIZVODNJE ZA DOMAČI TRG IN IZVOZ DT 58 % DT 28 % DT 53 % DT 71 % IZVOZ 86 % IZVOZ 73 % Pralni stroji Hladilniki Zamrzovalne Zamrzovalne Električni Vgradni Keramične Skupno MGA omare skrinje štedilniki kuhalni ploščice aparati DT = domači trg Proizvodnja v aprilu gorenjeg®sp®dtojjslko spamtio gorenjerotooip ©piremu organizaciji naredili za 182.538 pogojnih enot raz V proizvodnih temeljnih organizacijah so operativni mesečni načrt presegli za 2 odstotka, pri čemer so za 4 odstotke manj kot so načrtovali izdelali za izvoz. Vrednost proizvodnje je bila v prvih štirih mesecih skupaj 30.391.003 tisoč dinarjev, od tega za izvoz 10.468.612 tisoč dinarjev. V tozdu Štedilniki so prejšnji mesec izdelali 50 161 različnih štedilnikov in operativni mesečni načrt presegli za 3 odstotke. Letos so tako izdelali že 196.138 štedilnikov, vrednost teh pa je ^•873.162 tisoč dinarjev Konec meseca je bilo v tej temeljni organizaciji zaposlenih ' -099 delavcev. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so skupaj izde 'ali 53.955 zamrzovalno—hladilnih aparatov in v celoti izpolnili mesečni operativni načrt. Zamrzovalnih omar so izdelali 23.424, zamrzovalnih skrinj 23.519 in 7.012 hladilnikov Vrednost aprilske proizvodnje je 3.560.298 tisoč dinarjev, letos pa so do konca aprila izdelali že 208.329 aparatov v vrednosti 12.868 734 tisoč dinarjev. Konec meseca ie bilo v tem tozdu zaposlenih '519 delavcev. Pralnih strojev so v tozdu Pralno—pomivalna tehnika Prejšnji mesec izdelali 34.381 m za 4 odstotke presegli opc rativni mesečni načrt. Skupaj so v prvih štirih mesecih letos izdelali že 134.667 pralnih strojev, vrednih 8.433.224 tisoč dinarjev. Prejšnji mesec je bilo v tozdu Pralno—pomivalna tehnika zaposlenih 891 delavcev. Malih gospodinjskih aparatov so prejšnji mesec Izdelali 90.708, kar je 3 odstotke več kot so načrtovali, vrednost teh izdelkov pa je 353.340 tisoč dinarjev. Letos so v tozdu Mali gospodinjski aparati iz delali že 339.908 malih go spodinjskih aparatov, ki so vredni 1.215.883 tisoč dinarjev. V tem tozdu je bilo prejšnji mesec zaposlenih 370 delavcev . Skupaj so v Gorenju Gospodinjski aparati prejšnji mesec izdelali 138.497 velikih in 90.708 malih gospodinjskih aparatov, katerih vrednost je skupaj 8.426.391 tisoč dinarjev, vrednost 66.489 velikih in 39.452 malih gospodinjskih aparatov, ki so jih namenili za izvoz, pa je 2.829.074 tisoč. Skupaj so letos izvozili že 265.612 velikih in 141.476 malih aparatov, vred nih 10.468.612 tisoč dinar-lev. V vseh temeljnih organizacijah Gorenja Gospodinjski aparati so prejšnji mesec imeli skupaj 885.744 delovnih ur, od tega so opravili 728.756 efektivnih ur, kar je 82,3 od stotke skupnega časovnega fonda. V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema smo v aprilu delovni načrt izpolnili z 99 %. Vrednost proizvodnje v tem mesecu znaša 326 milijonov 507 tisoč dinarjev in je za 7 % nad planirano. Delavci temeljne organizacije Pohištvo so izdelali 7.347 kuhinjskih elementov, 2.910 kosov kopalniškega pohištva, 577 straniščnih desk, 897 delov in sklopov kuhinjskih elementov ter 100 kosov dodatne estetske opreme. Skupaj so naredili samo 82 % načrtovanih količin za ta mesec. Nižji obseg proizvodnje-je predvsem posledica uvaja nja proizvodnje nove generacije kuhinj. V temeljni organizaciji Gradbeni elementi so operativni plan v pogojnih enotah presegli za 9 %. načrtovano vrednost proizvodnje pa za 7 %. Delavci v obratu Keramika so izdelali 95.335 m2 keramičnih ploščic, od tega 16.480 m2 za izvoz. V obratu Dolopol so naredili 1.922 kosov sanitarne oprertie, kat je za 1 % nad planom. V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo v naši delovni Za izvoz so prejšnji mesec v Gorenju Elektronika Široka potrošnja izdelali 1 odstotek več barvnih televizijskih sprejemnikov kot so si zastavili z mesečnim operavitnim načrtom V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so prejšnji me sec izdelali 2.707 barvnih televizijskih sprejemnikov ali 94 odstotkov načrtovanega, izvozili pa so jih 182 ali za odstotek več kot so načrto vali. Poleg tega so izdelali tudi 94 radijskih sprejemnikov, ki so jih v letošnjih prvih štirih mesecih izdelali 337 Barvnih televizijskih sprejemnikov so do konca aprila izdelali že 9.196, v izvoz pa so jih name nili 2.586. Njihova vrednost je 205.973 tisoč dinarjev, vrednost za domači trg izde- ličnih izdelkov. To je za 3 % manj kot v enakem obdobju lani in 33 % letnega plana, Proizvodnja je nekoliko nižja predvsem zaradi priprav na tehnično izvedbo modernizacije proizvodnje keramičnih ploščic in uvajanja proizvod nje nove generacije kuhinj. Razveseljivo je, da so rezultati na področju kakovosti v temeljni organizaciji Gradbeni elementi boljši kot lani in celo nad planiranimi. V obratu Embalažnica je med drugim tudi nova nadstrešnica pripo mogla k izboljšanju kakovosti, ki je prav tako presegla planske cilje. V obratu Pohišt--vo pa je kakovost slaba. Medtem ko je kakovost vhodnih materialov glede na standardizirane in ostale zahteve nezadovoljiva, je kakovost proiz vodnih procesov v rahlem iz boljšanju. To pomeni, da se delavci trudijo tudi iz slabšega materiala narediti bolje. Zlasti kritična pa je kakovost na tržišču, ne nazadnje zaradi visokih zahtev tujega trga, ka terega delež v skupni prodaji pohištva se v tem obdobju precej povečuje. Teodor Matjaž lanih televizorjev pa je za prve štiri mesece letos 1.455.707 tisoč dinarjev. Ko nec prejšnjega meseca je bilo v tej delovni organizaciji zaposlenih 191 delavcev, katerih skupni časovni fond ur je bil 35.762, efektivnih ur pa so opravili 31.838. DR DR V Gorenju Gospodinjski aparati so v tozdu Zamrzovalna in bladilna tehnika 8 julija 1985 izdelali petmilijonti hladilnik gprenjeeteMrarata široka potrošnja Regres za letni oddih Čas, ko se leto počasi prevesi proti obdobju dopustov, je tudi čas, ko v Gorenju izplačamo regres. Letos bo to celo malo bolj zgodaj kot je bilo lani. Izplačilo regresa (na tekoči račun ali hranilno knjižico) bo že konec tedna. Konec aprila oziroma v za četku maja so delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti obravnavali in sprejeli dvoje sprememb v zvezi z regresom. Po novem je tako osnova za oblikovanje mase sredstev za regres (na delavca) polovica poprečnega mesečnega oseb nega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Prej je bila ta osnova nižja, le 45 odstotkov poprečnega osebnega dohod ka za prvih devet mesecev. Nekoliko smo spremenili tudi kriterij delitve sredstev za regres Delavčev osebni dohodek v preteklem letu se po novem primerja s poprečnim osebnim dohodkom delavca v gospodarstvu SRS za preteklo leto. Prej smo ga primerjali s poprečjem za devet mesecev. To pomeni, da bo po novem več delavcev v kategorijah z večjim številom točk. Tako je lani 200 točk (na osnovi osebnega dohodka) dobilo 41 odstotkov delavcev, letos je takšnih delavcev 54 odstotkov. OSNOVE ZA DELITEV SREDSTEV ZA REGRES Osnove za delitev sredstev za regres so oblikovane na podlagi pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sicer: — delavčev osebni dohodek — število in starost otrok — status samohranilstva Prva osnova je delavčev poprečni mesečni osebni dohodek v letu 1985 v primerjav: s poprečnim osebnim dohodkom na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v lanskem letu. Kriteriji so naslednji: — poprečni osebni dohodek na delavca do 45.654 din 200 točk — poprečni osebni dohodek delavca od 45.655 do 67.139 din 160 točk — poprečni osebni dohodek delavca nad 67.140 din 120 točk Druga osnova je število in starost otrok. Kriteriji so naslednji: — otrok star do 7 let 40 točk — otrok star nad 7 let SOtočk Seveda se točke za otroke seštevajo. Regres pa dobijo delavci izplačan za tiste otroke, ki jih preživljajo. Če je otrok star več kot 15 let, dobijo delavci regres le, če so v kadrovski sektor pravočasno prinesli ustrezno potrdilo o šolanju. Za otroke mater samohranilk in očetov samohranilcev je število točk večje za 10. To rej: —otrok star do 7 let 50 točk —otrok star nad 7 let 60točk VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN REGRESA Točke same še ne povedo veliko. Pomembna je še vred no st točke za izračun višine regresa za letni dopust. Vred no st te točke je izračunana na osnovi mase sredstev za regres in mase točk. Tako je bil samoupravnim organom podan v potrditev predlog, da znaša vrednost točke za izračun regresa 128,60 din. VIŠINA REGRESA Ker so pogoji pri različnih de lavcih različni, bo tudi višina regresa dokaj različna. Najnižji regres bo znašal 15.432 din. Prejel ga bo delavec, ki je imel visoke osebne dohodke in je brez otrok. Najvišji re greš pa bo okrog 40.000 din. Prejel ga bo delavec z nizkimi osebnimi dohodki in tremi otroki. Poprečna višina regresa za vse delavce Gorenja bo tako znašala nekaj nad 26.000 din. Za ilustracijo si poglejmo še tri primere: 1. Delavec je imel poprečni OD v 1985 letu 43.700 din (200 točk) in ima dva otroka — eden je star 6 let (40 točk) drugi 10 let (50 točk) Skupno število točk je torej 290, vrednost točke pa 128,60 din. Delavec bi torej dobil 37.294 din regresa. 2. Delavka, samohranilka je imela poprečni osebni dohodek v 1985. letu 51.250 din (160 točk) in ima enega otroka. starega 9 let (60 točk). Skupno število točk je 220 točk in delavka bi prejela 28.292 din regresa. 3. Delavec je imel v letu 1985 poprečni osebni dohodek 70.320 din (120 točk) in nima otrok. Število točk je tako 120 in delavec bi prejel 15.432 din regresa. Tako. Sredstva za regres za letni dopust bomo konec tedna razdelili vsem, ki bodo 1. junija dopolnili 6 mesecev dela v Gorenju. Jasno je, da bo za dopust treba primakniti še precej, a odločitev kam in kako na dopust bo vendarle lažja. Zdaj pa je tudi še predvsem čas, ko dopust načrtujemo. saj se naš kolektivni dopust začne šele čez dva meseca Jože Meh V središču. dogajanja Aprila in v začetku maja so bile konstitutivne seje vseh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje. Delegati Gorenja so se sestali pred vsako skupščino na seji konference delegacij in se dogovorili, da sprejemajo sistem dela, ki je bil pred tem dogovorjen v družbenopolitičnih organizacijah in na kolegiju poslovodnih delavcev sozda Gorenje v Titovem Vele nju. Popolno podporo je na vseh konferencah dobil dogovor o sodelovanju poslovodnih in strokovnih delavcev pri delu delegacij in oblikovanju stro kovnih podlag za odločanje delegacij v skupščinah SIS. S tem dogovorom je urejena poslovodna in strokovna organiziranost ter vsebina poslovodnih delavcev pri nudenju strokovne pomoči delegatom in delegacijam. Nosilci posameznih interesnih področij v prvem krogu sej skupščin SIS niso bili vključeni v aktivnosti, saj so imele vse seje večinoma konstitutivni značaj, zato delegati niso potrebovali strokovno oblikovanih zasnov za pripravo delegatskih stališč Prve seje konferenc v sozdu Gorenje v Titovem Velenju so bile razen dveh zelo dobro obiskane, podoben pa je odziv naših delegatov tudi na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Udeležba naših delegatov je bila ve liko boljša kot v zadnjem obdobju prejšnjega mandata. Mogoče še ne bi veljalo delati prehitrih zaključkov, vendar menim, da je treba vso pohvalo izreči predsednikom delegacij, ki so uspeli že na začetku narediti tisto, kar se od njih pričakuje. Ob tem bi veljalo omeniti, da je bil na pobudo občinske konference SZDL v vseh okoljih in vseh delegacijah obravnavan ter tudi sprejet sklep, da so vse seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti praviloma ob 12, uri. Verjetno je tudi ta sprememba vplivala na udeležbo na skupščinah. Ta sprememba pa zahteva polno mero odgovornosti vseh delegatov. Delegate sedaj čakajo prve redne seje skupščin posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, na teh pa bo treba že z veliko občutka za dogovarjanje razpravljati in odločati o pomembnih vprašanjih Delegacije morajo zato v svojih okoljih pridobiti stališča svojih sodelavcev, kajti le tako bomo lahko v skupščinah enakopravno odločali. V četrtek, 29. maja, so sklicane seje vseh treh zborov občinske skupščine. V vseh zborih bodo delegati obravnavali in sprejemali predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-1990. Ob tem pomembnem dokumentu pa bodo delegati razpravljali tudi o osnutku plana občine Velenje do leta 2000. Na dnevnih redih vseh treh zborov bo še več pomembnih vprašanj, ki jih bodo naši delegati poskušali razrešiti, vsi pa smo jim pri tem dolžni nuditi čim več j o pomoč. Janko Kapfer Delavska ustvarjalnost gorenjeseras Več pozornosti potrošniku Če hočemo biti uspešni, $e moramo še bolj prilagoditi potrošniku in njegovim zahtevam. Naloga oi samo naša, temveč vseh delovnih organizacij, ki morajo pravočasno zagotoviti vse rezervne dele. Pred praznovanjem praznika dela v torek, 29. aprila 1986 ie bila osemnajsta seja delavskega sveta Gorenje Servis. Delegati iz vse Jugoslavije so se zbrali v učilnici bele tehnike. Obravnavali in sprejeli so Program dela delavskega sveta Gorenje Servis, v katerem so opredelili tudi, da se mora na vsaki redni seji obravnavati Poročilo o poslovanju in rezultatih dela. Delavski svet je sprejel program dela tudi zato, da bi oh ranili nepretrganost delova nia Mandat delavskega sveta 'n drugih organov preneha v mesecu juniju. Zato je bil tudi sprejet sklep, da se 2 junija opravijo volitve v novi delavski svet, disciplinsko komisijo in komisijo za varstvo pravic. Hkrati se izvede referendum za sprejem nekaterih spre memb in dopolnitev samou pravnih splošnih aktov, med drugim Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Novi akt uveljavlja osnove in merila, katera pri dodelitvi stanovanj v pravi meri vrednotijo socialne razmere delavcev. V zadnjem času delovne organizacije vse težje kupujejo stanovanja, novi pra vilnik o reševanju stanovanjskih potreb pa bi omogoči! kakovostnejše kreditiranje gradnje in nabave stanovanj. Za sočasno izvedbo referen duma in volitev v organe up ravljanja Gorenja Servis so se odločili zato, da bi delovni proces tudi v prihodnje potekal kar se da nemoteno. (-------------------------------------------------------- V Gorenje Servis so v prvem tromesečju dosegli naslednje rezultate poslovanja: Celotni prihodek 2.042.248 za 3 % več od načrtovanega Porabljena sredstva 1 188.293 za 21 % več od načrtovanih Dohodek 853.955 za 14 % manj od načrtovanega Čisti dohodek 736.846 za 12 % manj od načrtovanega Novi servisni prostori Gorenje Servis je 24. aprila v Novem Sadu odprlo nove prostore v Gogoljevi ulici. Ob tej priložnosti je vodja servisne enote Milan Priječič novinarjem novosadskega Dnevnika med drugim Povedal: ,.Stari prostori, kjer smo bili doslej, so bili premajhni. Tako tudi naših uslug nismo mogli opravljati kot bi želeli. Večji prostori in možnost, da vsako vrsto izdelkov popravljamo v Posebni delavnici, omogočajo hitrejše in kakovostne storitve. Tudi skladišče imamo sedaj večje.zato bomo imeli na zalogi dovolj rezervnih delov." ^ Začetki organizirane množične inventivne dejavnosti segajo v leto 1972, čeprav takrat o pravi množičnosti še ne moremo govoriti, po letu 1975 pa je število predlogov neprestano rastlo. Leta 1981 je število predlogov prvič prekoračilo 100 prijav, saj so jih takrat v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje prejeli 164, ali z drugimi besedami, inventivne predloge je prijavilo takrat 2,4 % zapo slenih v Gorenju v Titovem Velenju, sprejeli in uporabili v proizvodnji pa so jih nato 57. Največ prijav so prejeli leta 1982 in 1983, ko je potekala posebej za to pripravljena akcija Predlagaj nekaj koristnega. Leta 1982 so delavci prijavili 312 koristnih predlogov in tehničnih izbolj sav ali 4,4 % glede na število takrat zaposlenih. Sprejetih in uvedenih v proizvodnjo je bilo nato 162 predlogov. Naj- več predlogov doslej so prejeli 1983, kar 555 ali 5,6 % glc de na število zaposlenih. Os vojenih in sprejetih je bilo nato 468 koristnih predlo gov in tehničnih izboljšav Nekoliko manj so jih v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju prejeli pred dvemi leti, ko so prenehali z akcijo Predlagaj nekaj koristnega, lani pa so ponov no prejeli 271 predlogov, iz med katerih so jih nato sprejeli 228 (Pri podatkih ni upoštevana inventivna dejavnost v Gorenju Notranja oprema). Lani so v vseh štirih proizvodnih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju posebej za to področje zaposleili tudi delavce, ki naj bi skrbeli za spodbujanje in nadaljnje spremljanje inventivne dejavnosti. Štipendiranje bodočih strokovnjakov ________ V šolskem letu 1985/86 so v delovnih organizacijah in delovnih skupno stih Gorenja v Titovem Velenju podelili 612 štipendij v srednjem usmerjenem izobraževanju ter na višjih in visokih šolah. Nekateri so medtem šolanje že zaključil?, tako da sedaj prejema štipendije še 606 štipendistov, največ v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Procesna oprema.__________ V delovnih organizacijah Gorenja sozd v Titovem Velenju si prizadevajo stalno izboljševati tako kakovost kot tudi asortiman svojih izdelkov. Da pa bi to dosegli, potrebujejo sposobne strokovnjake. Vsako leto zato v delovnih organizacijah in skupnostih precej denarja namenijo tako za štipendiranje no vih, mladih kadrov, kot tudi za nadaljnje šolanje in izpopolnjevanje svojih delavcev. Samo maja letos je tako Izobraževalni center, ki vsa v ta namen združena sredstva zbira na posebnem žiro računu, nakazal 10.762.208 dinarjev za štipendije. Največ štipendistov, 266, imajo v Gorenju Gospodinjski aparati in v Gorenju Procesna oprema, kjer štipendirajo 198 dijakov in študentov Največ štipendij je podeljenih za IV. in V. stopnjo izobraževanja, skoraj 68 odstotkov, ostalih 32 odstotkov pa je šti pendistov na višjih in visokih šolah, od tega samo na visokih šolah 23,2 odstotka. Ob delu se letos v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju izobražuje 420 delavcev. Tudi teh imajo največ v Gorenju Gospodinjski aparati, 175, in Gorenju Procesna oprema, 90, ter Gorenju Commerce, kjer se jih ob delu izobražuje 70. Kar 13 delavcev se je odločilo za podiplomski študij, 29 jih je vpisanih na visokih šolah, 150 na višjih ter 189 na srednjih šolah. DR C|OrOnj0 sestavljena organizacija Pred nami je Goreniada V četrtek, 22. maja 1986 bo redna seja predsedstva koordinacijskega sveta ZjSMS Gorenje SOZD! Člani predsedstva koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije v Gorenju SOZD bodo na svo- ji jutrišnji seji pogovarjali o organizaciji in izvedbi trinajstega srečanja mladih delav cev Gorenja, ki naj bi bilo ju nija v delovni organizaciji Gorenje Glin. Obravnavali pa bodo tudi predloge za priznanja ..Najboljši mladi dela v ec samoupravljalec" ter začeli z evidentiranjem kandidatov za predsednika in sekretarja koordinacijskega sveta ZSMS v Gorenju SOZD BG Kako na delo? V delovne organizacije in delovne skupnosti Gorenja v Titovem Velenju se vsak dan vozi na delo skoraj polovica zaposlenih, točneje 46 %. Večina delavcev se na delo vozi organizirano, z avtobu si Izletnika in Integrala, s ka terima ima Gorenje sklenjeni pogodbi. Tako se z avtobusi vsak dan vozi na delo 80 % vozačev ali več kot 3 600. kar 1.160 teh delavcev pa se na delo pripelje iz Titovega Velenja, iz Šaleka in Gorice. Tistim delavcem, ki pa se zaradi specifičnosti svojega dela ne morejo posluževati organiziranih avtobusnih pre vozov, to so predvsem delavci Gorenja Servis in Gorenja Commerce po drugih krajih Jugoslavije, pa delovna organizacija povrne stroške za prevoz na delo in z dela. DR gorenje ©©mmeme Srečanje delavcev maloprodaje_______ Od 23. do 25. maja bo pri nas v Titovem Velenju drugo srečanje delavcev maloprodaje, na katerem bo sodelovalo 230 delavcev iz 38 razstavno-pro-dajnih centrov Gorenja. Prvo srečanje delavcev malo prodaje je bilo lani v Sarajevu, letos pa se bodo delavci maloprodaje iz vse Jugoslavije zbrali v petek, 23 maja 1986,v Titovem Velenju.Ogledali si bodo proizvodnjo delovnih organizacij Gorenja pri nas, se pogovorili o delu samoupravnih organov m družbenopolitičnih organizacij ter se podrobneje seznanili z delovanjem sestavljene oi -ganizacije. Prihodnji dan pa se Tudi letos bodo delavci Gorenja, Ki delajo na tež jih delih, preživeli preven tivno rekreativni oddih v zdravilišču Lipik, Ta oblika letovanja je v Gorenju že ustaljena, letos pa bodo štiri skupine po 50 udele žencev oddih preživele že drugič v zdravilišču Lipik v sosednji Hrvaški, medtem ko so v prejšnjih letih organizirali tak oddih ob morju. Pri izbiri kandidatov za tak bo vseh 230 delavcev iz 38 razstavno—prodajnih centrov Gorenja po vsej Jugoslaviji na Rogli pomerili v športnih veščinah, kjer bodo s podelit vijo priznanj in nagrad ter družabnim večerom tudi sklenili svoje srečanje. Velja še dodati, da so sredstva potrebna za izvedbo tega srečanja zbrali delavci sami in sicer tako, da so prispevali dvodnevni zaslužek. BG kriterijev. Osnovni kriteriji so pogoji dela, dolžina izpo stavljenosti tem pogojem, starost delavca, skupna delov na doba, delovna doba v Go renju, delovna uspešnost in odnos do dela, zdravstveno stanje delavca. Skrb za kadre Dopoldne v šoli, popoldne na delo v Gorenje. Ta ko nekako je sestavljen delovni dan Saše Tekavca iz Titovega Velenja. V Celju obiskuje tretji letnik srednje naravoslovne šole, ob četrtkih ali petkih popoldne, pa tudi ob drugem prostem času, pa pride v Gorenje. V posebni sobi za računalniško opremo delovne skupnosti Informatika in organi zacija je Sašo dobil delo Sašo Tekavec je štipendist Gorenja Procesna oprema. Ko je bil v decembru na delovni praksi, kot rečejo delovnemu privajanju v usmerjenem izobraževanju, v Gorenju, se je spoznal z Gorenjevim raču nalnikom Dialog. Sam pa je že imel kar veliko znanja, saj je ob začetku drugega letnika doma dobjl računalnik ZX Spectrum. Štirinajst delovnih dni v Gorenju je bilo dovolj, da je spoznal čare računalništva. Še bolj ga je zasvojilo potem, ko je v zimskih počitnicah delal ponovno v Gorenju in začel je programirati. „Videl sem, da v Gorenju res skrbijo za svoje kadre, zato sem tudi sprejel povabilo Pe tra Rebernika, da lahko pridem v Gorenje kadarkoli bom imel prosti čas. In tako sem začel hoditi kar precej redno-na delo.Spoznal sem računalniške jezike, računalnike v HJ INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 organiziran preventivno rekrc- izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno promet-ativni oddih upoštevajo več nega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. Preventivno______ rekreativni oddih Sašo Tekavec ob Dialogu v Gorenju Gorenju. Tudi majske praznike sem preživel ob Dialogu..." Tako je pripovedoval Sašo ves zatopljen v delo, ki ga tre nutno končuje. To je aplika cija DIPOS. Na računalnik bodo prenesli vse poslovanje s kupci. HJ Ljubitelji gora___________________ Tokrat planinska sekcija Gorenja organizira dvodnevni izlet na Pohorje, namenjen pa je delavcem Gorenja in njihovim družinam. Za izlet se lahko prijavite Rezki Vocovnik v blagajni vzajemne pomoči, telefon 142 (II.ACT), ki vam lahko posreduje tudi ostale informa cije Milan K retič Sodelujte — dopisujte! tel. 133 (2. ATC)