MIMI 1% m ' h ' \ ■ ■ -V. " * ■ ' . ■ mf#^010 °rlando Izolani smo očitno postali nekakšni godrnjači, nikoli zadovoljni, nikoli potešeni. Smo kot tisti brezposelni, ki sprva tožijo, češ ni dela, aj, ni dela. Potem jim najdejo delo, pa spet niso zadovoljni: kaj mi bo delo, ko pa ni zdravja. Naposled se invalidsko upokojijo, pa spet jadikujejo: sam dolgčas, neverjeten dolgčas. Podobno je z izolskim parkiranjem. Dolgo let je vladal kaos, bentili smo čez policaje, čez komunalo, občino. Sedaj se je občina oziroma izvršni svet le odločil narediti parkirnim zdraham konec. Oddali so parkirišča v najem s koncesijo, nam pa spet ni prav. Bodimo pošteni, kaos po malem še vedno vlada, vseeno pa je le opaziti določene premike ne bolje. Toda tega najbrž nočemo videti. Trgovce sedaj skrbi, kje bodo puščali svoja vozila, gostinci se bojijo izpada gostov, kot da je prej pred njihovimi prostori parkiralo sto vozil. Nekateri pa so preprosto razočarani, ker se ne bodo mogli več popoldne zapeljati po Sončnem nabrežju. Trenutna rešitev mogoče res ni najboljša, je pa poizkus urediti stvari, poizkus, Seveda boste takoj ugotovili, da Vas skušamo na ta način prepričati, da postanete naš naročnik, pa še prav imate. Ko smo ob koncu lanskega leta napovedovali, da bi 2000 naročnikov Mandrača pomenilo zagotovitev normalnega izhajanja našega tednika smo bili optimisti. Odziv je bil dober, celo odličen, vendar ne takšen kot smo ga pričakovali. "Zakaj bi se naročal na Mandrač, če ga lahko dobim brezplačno v kiosku" je bil najpogostejši odgovor tistih, ki smo jih vprašali, zakaj niso naši naročniki. Treba je povedati, da smo se za brezplačne izvode odločili zgolj zaradi revščine nekaterih naših soobčanov, ki si pač ne morejo privoščiti takšnega stroška. In na koncu smo se sami pristali na robu preživetja. Ko smo v zadnjih štirinajstih dnevih zmanjšali število brezplačnih izvodov pa ste nas zasuli s priponr bami in pritožbami, da se nam je kar hudo storilo. V pojasnilo skušajte računati z nami: Za tisk vsake številke Mandrača je treba plačati cca. 40.000 Sit, zlaganje in raznos 7.000 Sit, ki mu nismo dali niti časa, da bi z zagotovostjo videli koliko je slab ali dober. Nestrpno smo planili nad novost in jo raztrgali še preden smo jo skupaj poskušali sestaviti. Parkiranje ni samo današnji problem, niti ni samo problem jutrišnjega dne. Problem parkiranja bo ostal še mnogo časa. Čez poštnina cca. 5.000 Sit, najemnina poslovnega prostora z elektriko, telefoni in drugimi stroški cca. 12.000 Sit, vračilo stroškov sodelavcem cca. 20.000 Sit, da o amortizaciji in drugem niti ne govorimo. Vsaka številka Mandrača nas torej stane približno 84.000 tolarjev. In ker živimo v Izoli ter poznamo naš realni doseg smo cene oglaševanja prilagodili tem razmeram. Če bi želeli pokriti stroške izhajanja Mandrača bi morali imeti v vsaki številki oglasov za tri polne strani oziroma eno tretjino časnika. Še enkrat moramo povedati: Mandrač ne prejema nobene subvencije ali podpore, niti od države, niti od občine in niti od stranke ali kakšnega dušebrižnika. Pri življenju ga ohranjamo z objavljenimi oglasi, z odrekanjem honorarjev naših sodelavcev, z drugimi deli, ki jih opravljamo v uredništvu in z zvestobo naročnikov. V vseh tokratnih brezplačnih Mandračih je položnica za NOVE NAROČNIKE. Če želite prejemati Mandrača na dom DO KONCA LETA, potem le vpišite vaše ime in vplačate naročnino na banki ali pošti. Celoletni naročniki nimajo zdaj nobenih obveznosti, tisti ki ste bili naročeni le za pol leta pa boste prejeli še številko ali dve. Polletja je, verjeli ali ne, konec. nekaj let bo treba za promet zapreti celotno staro mesto. Kaj porečemo takrat? Do takrat bo potrebno še marsikaj postoriti, predvsem pa se bo treba odločiti ali si res želimo živeti v urejenem mestu. Poskusiti ni greh, le malo potrpežljivosti je treba. Tomaž Ferluga V tej številki še: - IZOLA KOT SEVASTOPOLJ OBRTNIKI SO JEZNI ODPRTE KORTE LEPA VEST V sili konj še slamo je, znajo povedati modri ljudje. Lepa vest, ki so jo prejeli obrtniki iz ljubljanske in koprske ulice v starem delu mesta, spominja na prej omenjeno slamo. Zaradi nemogočih pogojev poslovanja na gradbišču v omenjenih ulicah je izvršni svet najprej sprejel sklep o 50 odstotnem znižanju najemnine za poslovne prostore, zdaj pa je obrtnikom ponudil oprostitev celotne najemnine od avgusta meseca dalje. Poleg tega so se z. delegacijo trgovcev dogovorili, da za čas od začetka del ne bodo plačali morebitnih zamudnih obresti za najemnino. To pa je v glavnem vse kar občina lahko pomaga trgovcem, ki bodo letošnjo turistično sezono pač preživeli sredi kanalov, cevi, smradu, ropota in nezadovoljstva kupcev. Slama je pa le. MANJ BREZPLAČNIH MANDRAČEV PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo bili daljši od 45 tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo. Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139 25.JUNIJ DAN DRŽAVNOSTI V soboto bomo praznovali dan državnosti, praznik ki naj bi veljal za rojstni dan naše domovine Slovenije. Da ne bi minil čžisto brez slavja vabi župan na sprejem v malo gledališko dvorano. Vabilo seveda ni namenjeno čisto vsem občanom, sicer bo občina bankrotirala, vseeno pa boste dobrodošli. Čestitamo k prazniku. a Df'T'.jj » VČj r Skupščina občine Izola Predsednik Assemblea del comune di Isola Il Presidente VABILO INVITO V počastitev 25. junija - Dneva državnosti Republike Slovenije In occasione del 25 giugno - Giornata dello Stato della Repubblica di Slovenia Vas vabim na sprejem siete invitati al ricevimento v prostorih male dvorane v Kulturnem domu v Izoli nell* aula minore della Cosa di cultura a Isola v petek 24. junija 1994 ob 12. uri. - venerdì, 24 giugno 1994 alle ore 12.00 V Izoli, dne 20. junij 1994 Isola, addì 20 giugno 1994 j* Zvònko Grnheiy ENOTEDENSKI KULTURNI UTRIP V KORTAH Za nami je za prebivalce Kort in bližnjih zaselkov, s kulturnimi dogodki nenavadno bogat teden: Po torkovem nastopu (7.6.94) plesno - akrobatske skupine Flip iz Pirana, smo v četrtek, 9.6.94, prisostvovali glasbenemu večeru, ki sta ga s svojimi učenci pripravili učiteljici Maja Cilenšek in Darinka jug. Sorodnike, prijatelje in sošolce otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo kar v Kortah, nekateri pa v Izoli, je razveselilo ubrano petje otrok iz glasbene delavnice, kot tudi prvi pogumni in uspešni koraki v svet klavirske igre. Veseli smo bili ustvarjalnosti najmlajših in doživete interpretacije nekoliko večjih učencev, vse do nastopa šestošolke, ki se je od nižje glasbene šole poslovila.Srčno upamo, da bodo oddelek pripravnice in razreda obeh učiteljic še v naslednjih šolskih letih še domovali v sicer ne najbolj primernih šolskih prostorih, saj je tako našim otrokom svet glasbe bližji in lažje dosegljiv. Obenem pa se v kraju ohranja bogata glasbena tradicija. Tik pred glasbenim dogodkom so nam popoldne prijetno popestrili malčki iz vrtca in male šole v Kortah, ki so sadove celoletnega dela pod vodstvom vzgojiteljic Orjane Rojac in Ksenije Dujec strnili v prisrčno razstavo izdelkov: sličic na steklu, poslikanih majic, drobnega nakita itd... Najbolj pester pa je bil sobotni dan 11.6.94, ko je šola v Kortah ponovno odprla svoja vrata obiskovalcem. Za učence je bilo prirejenih nekaj ustvarjalnih delavnic, ki smo jih vodili starši, a so žal nekatere zaradi slabega vremena odpadle: cvetličarska delavnica je pripravila razstavo svojih aranžmajev iz suhega cvetja, likovna delavnica je pripravila razstavo risb v različnih tehnikah, v eni od delavnic so otroci pod strokovnim vodstvom oblikovali glino v prisrčne palčke -možičke, v literarni delavnici so ustvarjali na temo Družina, posvečeno mednarodnemu letu družine. Po končanem delu smo si starši ogledali izdelke in krajši kulturni nastop. Naporno delo se je izteklo v prijetno druženje ob pikniku, ko nas je pogostila kuharica, ki si je posebej v ta namen okrepila ekipo. Iz kuhinje je ves čas prijetno dišalo, ne le po mesu, ampak tudi "pu kroštolih" gospe Vilme. Takšnih trenutkov si še želimo. Organizatoricam, učiteljicam ter kuharskim mojstricam in hišniku naj velja vsa naša zahvala. jelka Morato - Vatovec To je bilo osrednje vprašanje na petkovem zboru obrtnikov izolske občine, ki so se zbrali na hitro sklicanem zboru v hotelu Marina. Od 650 jih je bilo tam sicer le pet odstotkov, vendar pa v glavnem vsi iz starega dela mesta, ki imajo zaradi počasnega obnavljanja ulic in parkiranja največ težav. Povedali so, da občutijo do 70 odstotkov zmanjšan promet, ki jim ne zagotavlja preživetja. Kako koga skrbi njihova usoda pove že dejstvo, da od vabljenih predstavnikov občine oziroma Rižanskega vodovoda nihče ni prišel na zbor. Obrtniki so od edinega prisotnega, projektanta ing. Fonde, izvedeli, da se bodo dela še vlekla, saj je opravljenih komaj polovica del, tako da bo staro mesto gradbišče še najmanj do novembra. Prizadeti obrtniki žal nimajo dovolj trdne opore v obrtni zbornici, ki ima povrhu vsega še neprofesionalnega predsednika, kar njeno učinkovitost še zmanjšuje. Prav profesionalizacija tega dela bi bila nujna, saj so ravno izolski podjetniki in obrtniki pomemben vir napajanja občinskega in državnega proračuna. Trdidev, da se v Izoli radi zgledujemo po sosedih drži. Z uvedbo parkirnine smo jih celo prekosili, saj smo danes edini na obali, ki že ob vstopu v mesto zaračunamo parkirnino. Rezultate takšnih zamisli so že v prvem tednu občutili gostinski delavci, ki imajo svoje obratovalnice na Sončnem nabrežju. Z obveznim plačilom ob vstopu si ni moč nadejati drugega kot nezadovoljstvo in slab obisk. Nekaj bo treba obvezno spremeniti, so dejali udeleženci zbora in to čimprej. Z odstranitvijo senčnikov (kot edinega vložka v nabiralni akciji) ob vstopu v Izolo in s plačilom parkirnine šele po enournem postanku v mestu ter s spremenjenim prometnim režimom bi bili vsi zadovoljni. V nasprotnem bo Izola v času turistične sezone in kasneje edino zaprto mesto v Evropi. Smo si to zaslužili? Vlado Ostrouška DOGOVOR BO NAJBOLJŠI Po neuspeli intervenciji na izvršnem svetu so se v ponedeljek zvečer obrtniki zbrali na ponovnem zboru in ocenjevali nastale razmere po odločanju izvršnega sveta. Čeprav je bila jeza precejšnja in je bilo slišati celo vrsto pripomb na račun odnosa oblasti do obrtnikov so se na koncu le dogovorili, da bodo skušali s koncesionarjem (Biser d.o.o.) doseči pameten kompromis. Predvsem zahtevajo zase določeno število dovolilnic in to po enaki ceni kot stanovalci. Poleg tega zahtevajo plačilo parkirnine šele po prvi uri parkiranja in to ob izhodu iz mesta. Hkrati s temi dogovori pa bodo skušali pridobiti občinske poslance za razpravo o škodljivosti te koncesijske pogodbe, ki prinaša celo vrsto težav, tako za uporabnike kot za koncesionarja samega. Mef NOVE ZAPORE SVETILNIKA Izvršni svet SO Izola je sprejel sklep, da se popravijo obstoječe fizične zapore na območju Pri Svetilniku. 1. Za realizacijo sklepa se zadolži |P Komunala Izola 2. Uporabnikom površin se razdeli ključ z opozorilom, da bo IS v primeru nespoštovanja prometnega rešima zahteval izdelavo betonske zapore. 3. V tem primeru si bodo najemniki gostinskih lokalov organizirali dostavo z vozički, stanovalci pa parkirali na javnih površinah, ki so temu namenjene. NOV URNIK PARKIRANJA Izvršni svet SO IZOLA je obravnaval vlogo podjetja Biser d.o.o. glede spremembe urnika parkirnin na parkirišču za pošto. IS je sprejel sklep, da se koncesionarju dovoli sprememba urnika in sicer: od ponedeljka do petka od 7. - 20. ure v soboto od 7. -16. ure nedelje bodo proste. IS si pridržuje pravico da s sklepom spremeni urnik pobiranja parkirnine glede na spremenjene okoliščine. Sklep je objavljen v dodatku Uradnih objav št. 12. z dne 22.6.1994. ŠIFRA PROMET Z TiEPKEMIČITinAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovic Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA VLADA ha OBVESTILO STANOVALCEM PREIMENOVANIH ULIC V KS IZOLA l.-Staro mestno jedro Na podlagi Odloka o preimenovanju ulic in trgov v mestu Izola objavljenem v UO občine Izola št. 9/94 (Mandrač, 14.4.1994) so se preimenovale sledeče ulice: Kidričevo nabrežje v Sončno nabrežje Ulica B. Kraigherja v Ulica svetega Petra ter trgi Trg 29. novembra v Trg republike Trg 22.julija v Manziolijev trg Trg pri bolnici v Trg svetega Mavra Prebivalce omenjenih trgov in ulic obveščamo, da so hišne številke ostale nespremenjene. Dodatno so se določile nove hišne številke za sledeče naslove: Sončnov nabrežje Hišna Št. 2. - Soča, prodaja pohištva, 12.-Mehano, prodajalna igrač (bivši Degro), 20.-Parangal, gostinski lokal, 22.-slaščičarna Ekrem, 24.-Sidro, gostinski lokal, 26.-Borierà, bar, 28,-Trgoavto in Marina, trgovina Trg republike Hišna št. 2.-Upa Koper, papirnica in knjigarna Manziolijev trg Hišna št. 4.-Manziolijeva palača (v obnavljanju) Spremembe so sporočene vsem službam širšega družbenega pomena kot so Sekretariat za notranje zadeve občine Izola, PTT podjetje Koper, Elektroprimorska o.e.Koper, Rižanski vodovod Koper, Komunala Izola, Sekretariat za obrambo občine Izola, RTV Ljubljana ter posamezniki katerim so bili določeni novi naslovi. Za vse ostale stranke je sprememba uradno prikazana s tem obvestilom. Preimenovane ulice, trge in posamezne hiše bo z novimi tablami označila za to pristojna občinska služba (Komunala Izola). Spremembe so uradno veljavne od 14. aprila t.l. Za C U Koper direktor Ivan Seljak PUP MOROVA Občinska vlada je na torkovem zasedanju sprejela osnutek odloka o Prostorsko ureditvenih pogojih za stanovanjsko območje "Ob Morovi". Gre za območje med Prešernovo cesto, Leninovo, Dantejevo in Morovo ulico. Kot smo že omenili gre za stanovanjsko območje, zato se lahko dopolnjuje le z oskrbno storitvenimi in uslužnostnimi funkcijami. S PUPom se bodo ob izpolnjevanju pogojev dovoljevali naslednji posegi: dopolnilna gradnja, nadomestna gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcija obstoječih objektov, rušenje dotrajanih objkcktov in odstranitev neustreznih stavbnih cielov, spreminjanje namembnosti, gradnja pomožnih objektov, urejanje javnih površin, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah. PUP ob Morovi je stalno na vpogled na Zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola. PARKIRNI KRIZ Verjetno ni nihče pričžakoval kar silne reakcije nekaterih ob uvedbi novega parkirnega režima v mestu. Vse kaže, da se ogorčenje še nekaj časa ne bo poleglo, zato smo za mnenje zaprosili direktorja podejtja Biser, ki skrbi za tri mestna parkirišča na katerih je po novem treba palčati parkirnino. "Večinoma so ljudje zadovoljni", ocenjuje Edvard Dečman. "Nekateri prav radi plačajo 50 SIT za parkirno mesto, saj tako laže uredijo obveznosti, ki jih imajo v Izoli. So pa tudi taki, ki samo godrnjajo in bi se radi s svojim vozilom pripeljali prav v prvo nadstropje. Za tiste, ki 50 to- larjev prav nočejo plačati, pa lahko povem, da je parkirišče ob vhodu v mesto, nasproti stadiona skoraj povsem prazno. Sončno nabrežje pa ni zaprto za promet, kot pravijo nekateri, saj so moji fantje pri Lipi (pobiralci parkirnine) dovolj prožni in v določenih primerih spustijo vozilo tudi brez plačila. Dosežen pa je tudi dogovor z obrtniki in trgovci. Naše podjetje poskuša biti čimbolj prilagodljivo." Tudi občinska vlada je trdno odločena vztrajati. Po mnenju Občinarjev se je končno le vzpostavil nek red. Vlada ni pripravljena popustiti prav nobenim pritiskom. O zapori Sončnega nabrežja pa se vlada in komisija za tehnično urejanje prometa strinjata, da je to edina tehnično izvedljiva možnost, saj bi drugače morali parkirnino pobirati na vogalu pri Tobaku, kjer obračanje ni mogoče, neznosen parkirni pritisk pa bi se nadaljeval na Sončnem nabrežju, kjer bi avtomo-biisti zasedli vse pločnike. Na nov režim se bo pač potrebno privaditi, opozarjajo člani izvršnega sveta. POSLOVNI PROSTORI Izvršni svet uresničuje spremenjeno politiko oddajanja poslovnih prostorov z objavo javnih dražb za prodajo zasedenih in nezasedenih poslovnih prostorov v občini Izola. Zavod za planiranje in urbanizem je izvršnemu svetu že dostavil razpis prvih držab, cene poslovnih prostorov (v glavnem že zasedenih) pa se gibljejo od 900. tisoč do 39 milijonov tolarjev. IZOLA KOT SEVASTOPOLJ? NAŠA ANKETA REAKCIIE ALI SMO OBČANI Z NOVIM PROMETNIM REŽIMOM V IZOLI NA BOLJŠEM? Kakor veliko število Izolanov, sem tudi jaz radovedno čakala na trenutek, ko nam ho oznanjeno kako, na kakšen način bo urejeno parkiranje v starem delu mesta. V času, ko to pišem, je minil teden dni od trenutka, ko so mi oh vstopu v mesto pobrali prvih 50 tolarjev, jaz in še mnogi drugi pa še vedno ne vemo, kaj nam za ta denar ponujajo. Vse kaže, da parkiranje v starem mestnem jedru ne ho s tem nič lažje. Na Velikem trgu se še vedno parkira vsevprek. Ulice, konkretno Gregorčičeva, je skoraj neprevozna in /Ješčem, ki se zaradi razrite Koprske in Ljubljanske ulice, ter razbeljenega Sončnega nabrežja odločajo za to, nekoč prijetno ulico, za pot do lastnih domov, se zelo slabo piše. Na vsakem koraku jim za hrbtom trobijo razjarjeni vozniki. Otroci, ki hodijo po tej ulici v šolo, so praktično nenehno v navarnosti, da jih povozijo ali vsaj zamudijo pouk, ob neprestanem umikanju osebnim avtomobilom. Da o motoristih niti ne govorimo. Za te je splošno znano, da so nekoliko mlajši in nimajo nikakršnega namena zmanjšati žepnino zaradi plačevanja "cestnine", kajti sedaj plačujemo prav to. Raje se zapeljejo po Gregorčičevi do plaže in tudi nazaj. Pa naj jim bo, mladi so še. Pa še nekaj: kaj pa tisti, ki parkirajo po ulicah v centru mesta? Ali morajo tudi oni kupili dovolilnico? In če jo morajo, ali je avto s to dovolilnico tudi zavarovan? In če je, kilo za to skrbi in kakšne škode krije? Mislim, da je postavitev dveh sončnikov in treh fantov sredi križišča nekoliko premalo. Menim, da je najmanj kar lahko pričakujemo za teh 50 ali več tolarjev, da nam povedo, komu gredo in za kaj. Prosim, da na ta vprašanja nekdo konkretno odgovori. Marlene Vasič O parkiranju v mestu sta v ponedeljek in torek razpravljala občinska vlada in predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo je izrazilo vrsto pripomb na račun sedanje ureditve, pripombe pa so letele tudi na delo vlade in sploh je dišalo po malem državnem udaru. Dan kasneje (torek) je izvršni svet gladko zavrnil razpravo o zapletih pri parkiranju, ki jo je želel sprožiti član IS, Branko Simonovič z vprašanjem ali ima kdo pravico zaračunavati najemnino za javni prostor. Vlada očitno ne odstopa od projekta koncesije za parkirišča, ki je zdaj v veljavi. KONČNO PROMETNA UREDITEV, ALI KAKO NAJ PRIDEM DO BARKE Po dolgem času razpravljanja, izdelave visokostrokovnih in zahtevnih študij o problemu, ki ga niso še prav rešili niti v New Yorku, Tokiju, Hongkongu, Parizu, ... kaj šele v Izoli, smo dobili prvo konkretno rešitev velikega problema današnjega časa, ki se kaže v dilemi: kako vskladiti našo željo po ekološkem, etnološko ohranjenem, mirnem, romantičnem, ribiškem mestecu, ki je samo za nas in željo po ko-moditeti, hitrosti, potrošništvu, gospodarski uspešnosti in turizmu - to je denarju, ki iz tega izhaja. Ena rešitev je bila sprejeta in prav je tako. Seveda gre pač danes vse skozi denar. Sedaj najprej plačamo zato kar smo že zgradili in financirali. No, to novo pa naj bi financiralo bodoče ureditve? Dobro, prvi dnevi preizkušenj s pobiranjem cestnine, uličnine in mandračnine so mimo. Kot vsak ukrep, ki posega v naše navade in razvade je pač restriktiven, a v vsaki skupnosti pride do tega. No glavno je, da ukrepamo in poskušamo napraviti neke popravke napak takoj zdaj, ko so se pokazale in ne na koncu sezone, tako da bomo napravili sistem čimbolj Parkiranje v bodoče Parkiranje ali bolje rečeno parkirnina, je tema, ki je trenutno najbolj popularna v Izoli. Nekateri se nad uvedbo parkirnine hudujejo, drugi veselijo. Slednji so sicer v manjšini, saj jim nasprotniki parkirnine, kjer se le da, z argumenti dokazujejo, da se stvari le niso tako razvile, kot bi se po prepričanju zagovornikov, morale. Sicer dober namen naše oblasti, da razbremeni in razreši prometni kaos, ki se je vsakodnevno ponavljal v starem delu mesta, je začel kazati svoje slabosti. V začetku je namreč že kazalo, da so v svojih hotenjih uspeli, a se je kmalu pokazalo, da so pridobljene navade, železna srajca. Že po nekaj dnevih je videti takorekoč isto sliko, kot je bila poprej. Staro mesto je znova zatrpano z avtomobili, iskanje parkirnega prostora pa je znova postal izolanski šport. Pojavili so se še novi problemi. Trgovci in ostali, ki imajo trgovine ali kakšno drugo dejavnost, ki jo imajo v starem delu mesta, so recimo oškodovani tudi zato, ker njihove stranke kupljenega blaga ne morejo odpeljati z avtom, če niso prej plačali parkirnine. Nemalokrat gre za težka bremena, jezijo se tudi nad previsoko ceno za mesečno dovolilnico, ki naj bi jih stala 7000 tolarjev. Vsekakor bo zadevo treba še sproti dograjevati in popravljati. Nezadovoljstvo in ogorčenje večine je namreč potrebno nekako utišati. Sicer pa naj kaj več povedo o tem tisti, ki se jih vsa zadeva tako ali drugače dotika. eflkasen in čimmanj boleč. Če bom hotel z družino in kompanijo z barko na nedeljski izlet in tudi, ko bom samo hodil na barko, bom moral nekomu plačati najmanj 50 tolarjev. Če bom šel v trgovino po kaj malo večjega, bo vse stalo kolikor bo, plus najmanj 50 tolarjev. Trgovci že imajo probleme, saj vsak dobro premisli, preden gre "malo pogledati, če imajo ..." No, ker na barko vsa klapa zmeraj pripelje veliko "materijala", od otrok, tašč, torb, živali in ostale opreme naprej, bo za tri avtomobile potrebno plačati dvakrat po 150 tolarjev, če ne bodo cel dan v Izoli, kar bi bilo 1.500 tolarjev. Da skrajšam, predlagam že preizkušeno v Piranu: vsaj podnevi prvo uro zastonj in pri ladjedelnici cel dan zastonj, če nima kdo pametnejše rešitve. V želji po še boljšem, Lucio Gobbo P.s. V imenu minimalnega ponosa in estetike naj se takoj najde rešitev pobiranja denarja, saj dva ombrelona in dva plastična stola sredi križišča, kjer nastaja grozen kažin, nam sigurno niso v ponos. Fantje pa naj se vsaj oblečejo v ribiče. hi MiiLomwrA Lucano - Drogerija S tem pobiranjem parkirnine je nastala samo zmeda. Tisti, ki imajo denar, da si lahko vsakodnevno privoščijo parkiranje po Izoli, bodo pač parkirali, ostali se bodo tako ali drugače znašli. Sam parkiram avto pri cerkvi in tako kot jaz bo lo počel še marsikdo, vendar se s tem zadeva za občinske može in njihova hotenja po izboljšavi in rešitvi mestnega prometa ne more zaključiti. Ljudje bodo prisiljeni tako kot jaz iskati parkine prostore ravno na takšnih, in podobnih mestih, kar bo prav gotovo privedlo do zamaškov in novega prometnega kaosa drugje. Kot prodajalcu pa mi zadeva ni čisto nič všeč. Ravno danes je prišla starejša ženska, ki je kupila 25 litrsko kanto barve. Že samo, da je kanto dvignila je bil pravcati podvigt na žalost pa jo je bilo treba še odnesti. Če bi ; imel avto blizu, bi ji lahko pomagal in ji barvo odpeljal domov. Tako pa se je nesrečna ženska, vsem mukam navkljub, j odločila, da bo barvo sama odnesla domov. Ubožca je vsakih nekaj metrov omagala in bila prisiljena počivali. Ne, ni mi všeč. Ne kot trgovcu, ne kot človeku, j Nikakor... Aleš - pobiralec parkirnine Nekateri ljudje se malo razburjajo. Izolani niti ne toliko. Najbolj tisti iz Kopra. Pravijo, da jim to delamo zanalašč. Sicer, pa se bo še videlo, saj je šele začetek. (Kaj več se j ni dalo vleči iz njega, ker je imel polne j roke dela, pa tudi govoriti za javnost ni nič kaj prijetno) op. avt. Lipovec Miran - Lucija Neumnost! S tem niso rešili ničesar. Obremenjenost je enaka. Ne vidim nikakršnih sprememb, razen, da je za enako stanje kot je bilo prej, sedaj treba plačati. Marjan Kralj - Izolan Tisti, ki so se odločili, da bodo speljali takšen projekt, brez tega, da bi poprej ali vsaj istočasno, uredili promet in njegove pomanjklivosti, so naivni ali pa nevedni, možno pa je tudi kaj tretjega... S tem, da so se odločili pobirati parkirnino, niso dosegli prav ničesar, kar je tudi videti. Vse skupaj se bo končalo na tem, da bodo nekateri zaslužili. Izola pa s tem, dejansko ne pridobi ničesar. Pravzaprav so dosegli samo to, da nastajajo sedaj zamaški in druge neprijetnosti v prometu drugje, a še zmeraj v Izoli. Očitno so nekateri nagnjeni k temu, da zelo preproste in enostavne rešitve zapletajo. Enostavnejša in ljudem bolj prijetna rešitev bi bila že v tem, da bi uredili obrobje mesta v garaže in parkirišča, po Izoli pa bi neprestano vozili majhni avtobusi ali druga temu namenjena vozila. Lahko bi si na primer omislili majhen vlakec, kateri bi krožil po Izoli in sproti pobiral tiste, ki nameravajo v drugi del mesta. Sčasoma bi ljudje dojeli, da se jim vožnja skozi mesto sploh ne splača, saj bi se lahko stroški vsega tega krili tudi iz parkirnine iz parkirišč, ki bi bila na obrobju mesta. Toda, kot vse kaže, bo za Izolane še naprej vel veter zmede. Prometne in še kakšne... Branku Andrejašič - podpredsednik IS Skrajni čas je že, da se uredi promet in s tem razbremeni staro mestno jedro. Mislim, da je z sedanjo ureditvijo parkiranja, del tega problema rešen. Verjamem, da imajo gostinski delavci zaradi tega, kakšnega gosta manj, saj jih je bilo nemalo, ki so hoteli z avtom priti skoraj do gos- tilne. Končevalo se je tako, da so tej gostje parkirali kar na pločnikih in drugih neprimernih krajih. Rezultat takega početja, pa je bil že skoraj totalen prometni nered. Glede očitkov, da naj bi imeli občinski delavci določene ugodnosti in olajšano nabavo dovolilnic za parkiranje, samo to. Nihče od njih, nima teh ugodnosti in nikakršnih olajšav. Takšne govorice odločno zavračam in jih sprejemam zgolj kot neutemeljeno razpihovanje. Vsekakor je povsem normalno, da ima vsa zadeva določene nasprotnike, a vseh ne moreš zadovoljiti. Kot že rečeno vem, da je zaradi tega nastopilo obilo težav. Zato smo se dogovorili, da bodo pobiralci parkirnine ob takšnih primerih dovolj elastični, da bi se stvari reševale brez večjih zapletov. Dogovorili smo se tudi, da bodo imeli trgovci in ostali obrtniki, eno uro na dan za dostavo. Ugovori, da morajo ljudje plačevati že samo zato, da se peljejo skozi mesto, če ne najdejo parkirnega prostora, ne držijo. Kajti, če parkirnega prostora ne najdejo, jim na izhodu pobiralci denar vrnejo. Sicer pa, je za Izolo in njeno rešitev, vsaj kar se prometa v starem delu mesta tiče, nekaj treba storiti. Mnenja sem, da nam bo tudi na takšen način, to uspelo. Nenavsezadnje bo denar od najemnine, Izoli tudi koristil, saj je namenjen ravno za ureditev njenih javnih površin. Prašelj Igor - Izolan To, kar počnejo ni normalno. Če ne drugega, sem za to, kar sedaj občina daje v najem privatnikom, delal tudi jaz. Sedaj pa moram, če hočem parkirati, znova plačevati. Vsekakor je to ponovna delitev (ena izmed mnogih) na tiste, ki imajo in tiste, ki nimajo. Ne morejo si namreč vsi Izolani privoščiti izdatka za vsakodnevno parkirnino. Tako sedaj eni lahko, kar drugi ne morejo. Pozabljajo pa, da je takšnih, ki imajo, vse manj in manj. Tisti, ki nimajo, so tako prisiljeno izrinjeni, da si lahko tej, ki imajo, ustvarjajo nova elitna področja. Tega prerivanja imam že čez glavo in najbrž, nisem edini, ki čuti tako. Vsak dan nas je več. Za povedati bi bilo o tem zgrešenem projektu, pa tudi vseh ostalih, ki se dogajajo, veliko. A preveč je govorjenja. Čas bi že bil, da ljudje tudi kaj naredimo zase, kajti, če nam bodo delali drugi, bo vse tako, kot se počne sedaj. Vsekakor ni razloga za veselje. tekst in foto: Ivan Vrtnik Blaško Dan odprtih vrat KORTE sobota, 11.junij 1994 1. UVODNI GOVOR: načrtovanje dela. 2. DELO V DELAVNICAH: - oblikovanje z glino - risanje na tekstilu (majice) - risanje - ekstempore - izdelava ikeban (školjke9 - izdelava mlake - kolesarski poligon - literarna skupina 3. PRIPRAVA RAZSTAVE Ogled razstave, razglasitev rezultatov poligona 4. KULTURNI PROGRAM 5. ZAKLjUČEK - SKUPNI PIKNIK SU' ndJbcr ^ MjwXv^L, čJLbsvs/./ NbÀMfr KzJkowzhu žtrfNMV^, . JtOApfjJ j -bXt ■OCJD ■CJČTiJ/rcJČNrr «»•TjdiJ?', -Jco Jujwc... A40-' jf-f' ZfvrOzjy-' t S^ryrro^ ^ dKAtio' ^ ^Jr~ ^/rcAjJ^ Z?yvtv.c-4\sbt Dt>sXc ČAzJl4)JbCvTrV X\,v-WJsi\/;f' ( jMyckro^r' /sl/vvv ^ olodM?- Mw 'rurTvcrtcnrj t ‘JL/ /Yv\>- y ctalV -Al -tnL'HvW ' ._ X AzDDfUAV-. ^ ^ pZL Ajc^rr}^y ..HV/rrvcyDzy> et ^ ^ /bJU Z?J vvy\JM'VOf- /'Uow MScčtf' AaM^xs o 3 Marko Cetin ZIN : BERLIN PF Ko smo v Izoli gostili udeležence Združenih iger narodov so izolski mladci gostovali v drugih krajih, ki sodelujejo v tej mednarodni akciji. Štirideset osnovnošolcev je odpotovalo v Berlin, natančneje Kopenick v nekdanjem vzhodnem delu tega mesta, s seboj so odnesli Bepija, cel kup prospektov in veliko dobre volje, ki so jo posebej trosili Night Spirits, ki so v novi zasedbi navdušili mlade in stare gostitelje. Ob povratku pa so zapisali: BERLIN Mosto, kjer vzhodno Trabante prehitevajo zahodni Porsheji, mesto, kjer nemški najstniki z navdušenjem sprejem)» j o XIX primorski najstniški rock, mesto, kjer se brez p.redsoskov sklepa iskrena prijateljstva, mesto, kjer si je štirideset Izolanov popravilo izkrivljeno podobo o Nemcih, mesto, kjer je pivo cenejše od "kave", mesto, kjer smo imeli težave s hrano, J’ mesto, kjer na istem prizorišču koncertira Big band 280. ameriš= kega polka, takoj zn njim pq ruski vojaški Big band z rdečo zvezd*, srpom in kladivom nakupi ter Lili Marien na notnem ortovju, mesto, v katerem so našli svoj dom Vietnamci, Rusi, Irci, Indijci, Turki, Srbi, alkoholiki, džunkiji in kurbc. Mesto, kjer se ne (se) izgubiš. I— Karmelo Kleva MOJA M V prejšnji številki smo na kratko predstavili avtorja tega podlistka, danes pa začenjamo objavljati njegove zapiske. Pisal jih je človek z lo slabim vidom, prepisala pa jih je Nada Morato, ki ni posegala v sam tekst, saj je najbolj pristen tak, kot ga je avtor zapisal. Prijetno branje vam želimo, g. Nadi pa hvala za pomoč, (uredništvo) Zbral sem spomine na svoj rojstni kraj Malijo, v katerem sem živel sedemdeset let. Na začetku naj povem, da slabo vidim in težko uberem ravno smer pisanja. Moja pisava se bo včasih križala zato, ker ne vidim, kar zapišem. Moje hrepenenje po izpovedi o malem človeku in malem kraju je večje kot so moje sposobnosti, a bom vseeno pisal... Malija je vas v Izolski občini. V obdobju do koder sega moj spomin (1925-1930) je vas imela 45 hiš, povečini neometanih. Družin je bilo več kot hiš, zato so se številne družine z mnogimi otroci tiščale v eni sobi in lahko si predstavljate, kakšen nered je tam vladal. Otroci so spali na senikih in to povečini do svoje poroke. Kar nekaj je bilo takih, ki si zaradi pomanjkanja prostora niso mogli ustvariti družine. Večina otrok'je bila bosa in tako so otroci hodili tudi v šolo. Čevlji in lepa obleka so bili redkost. V mrazu so se ljudje obuli v cunjaste copate, ki so jih izdelovali doma. Primanjkovalo je tudi hrane. Redke družine so imele redne, sicer skromne obroke. Redke so bile tiste, ki so vzdržale celo leto brez pomanjkanja. Glavni vir preživetja je bila krava v hlevu oziroma dohodki od prodanega mleka. Le štiri ali pet družin je imelo po ave kravi in te so bile za naše razmere že premožne. Pri nas so zemljišča skromna, ker ni ravnega sveta. V strminah je že gozd, na prehodu proti vrhu terase, na grebenih pa naselja. Le najbogatejše družine so imele od svoje zemlje kaj zaslužka. Vremenske razmere so bile nekoč drugačne. Pomladi so bile tople in tako so češnje na južnih legah dozorele že ob koncu aprila. Prav tako je sončnih legah do začetka maja dozorel grah in prvi krompir. Pridnejši so začeli gojiti jagode. Take kmete smo smatrali za napredne. Svoj donosni posel so kar ljubosumno skrivali pred drugimi. Kmetje so svoje pridelke spravili na oslovske vozičke in jih odpeljali v Lucijo. Tričetrt kmetov vozičkov ni imelo, zato so svojemu štirinožcu naložili tovor kar na hrbet. Pokvarljive izdelke so žene odnesle na trg v plenerju na glavi, večje pa v cajnah na hrbtu. Cajne - košare - so izdelovali sami. Na prve pridelke so nestrpno čakali, saj je bil to prvi zaslužek po mršavih zimskih mesecih. Pozneje je sledil stročji fižol in zadnje češnje. Te so posebno dobro prodali. Za 1 kilogram so dobili toliko, kolikor je v gostilni stal liter dobrega vina. Te češnje so rasle na slabših severnih legah. Kmetje so za svojo rabo gojili pšenico, koruzo in fižol. Kot sem prej omenil so naši kmetje pridelke odpeljali na trg v lucijo. Tam ni bilo skladišč. Vsak zase so ponujali svoje blago in ga prodali tistemu, ki je več plačal. Posel je v poletnem času cvetel vsako popoldne. Preko noči so blago z barkami odpeljali v Trst, kjer so pridelki spet zamenjali lastnika. Del tega blaga so prodali na tržaških tržnicah, drugo je šlo za izvoz v Avstrijo. Zlasti so bile cenjene naše češnje, jeseni in pozimi naše grozdje in oljka. Delo v vinogradih in nasadih je bilo izključno ročno, tako tudi obiranje in prenašanje. Vmes so obiralci radi peli. Zlasti je odmevalo na južni strani pod vasjo italijansko petje, saj so strnjene nasade imeli tu Italijani iz Lucije. Tudi na drugih straneh proti morju so bila posestva last meščanov, povečini Italijanov. rnmm, mmm. \ (nadaljevanje sledi) iisiifL iim RK IZOLA SE DELI m KOPER PIRAN pojnroROZ ŠKOFIJE NOGOMET ALI PRIHAJA SPONZOR? Iz nogometnega prvoligaša prihajajo v zadnjih dneh zanimivi glasovi o neka- i terih potezah uprave, ki naj bi le A prispevale k reševanju težkega finančnega položaja v klubu. Med drugim je slišati, da potekajo obetavni pogovori z bodočim sponzorjem kluba, katerega ime je še neznano. Bolj znano je, da velikih odhodov iz kluba ne bo, nekaj zato, ker ni kam iti, nekaj zato, ker je nova uprava vendarle poskrbela, da igralci redno prejemajo najosnovnejša izplačila. Še več. Govori se celo o vrnitvi Rudonje, Nikčevič pa bo sicer igral v Izoli, vendar mali nogomet (za moštvo Benda) na Mikijevem in Vladovem memorjalu. Na tem tradicionalnem turnirju bodo med igralci tudi nekatera zelo znana imena, med temi velja posebej omeniti brata Lučič iz ajdovskega Primorja, ki sta velika mojstra te igre. TEAKWONDO Na 2. državnem prvenstvu, ki se je dogajalo v izolski športni dvorani v začetku tega meseca v organizaciji FIL-KO SPORT KLUBA za rekreacijo in borilne veščine iz Izole so domači tekmovalci dosegli nekaj lepih rezultatov. Med pionirji je Luka Gomezelj zasedel tretje, Marko Bursač pa četrto mesto. Pri mladincih je bil Kristjan Tomšič drugi in četrti, Tadej Cotič pa tretji v svoji kategoriji. Pri članih je bil Dalibor Malič drugi, Lucjan jurman pa je celo zmagal v svoji kategoriji. Predsedstvo zveze je po tekmovanju sklenilo, da se bo državna reprezentanca pred odhodom na svetovno prvenstvo v Maleziji pripravljal v Izoli. JADRANJE Izola bo v soboto in nedeljo spet prizorišče jadralnega tekmovanja. Tokrat bodo na svetilniku tekmovali jadralci na deski in sicer za pokal HB-ja, pridružili pa se jim bodo tudi jadralci v razredu Evropa. Slednji pa se prav zdaj odpravljajo na skupne reprezentančne priprave na Gardsko jezero, v začetku julija pa jih že čaka nastop na svetovnem prvenstvu v francoskem La Rochell-u. Branko Brčin in Vesna Dekleva (Olimpie) bosta naskakovala točke za svetovni pokal (uvrstitev med prvih dvajset na svetu). NAMIZNI TENIS Pred poletjem se ne zaključi samo nogometna sezona, temveč gredo na zaslužen (ali pa malo manj) oddih tudi ostali športniki. S treningi in tekmovanji so zaključili tudi igralci namiznega tenisa. Za tiste, ki morda ne vedo, v Izoli namiznoteniškega kluba ravno nimamo, imamo pa namiznoteniško sekcijoArrigoni pri TVD Partizan. V prostorih ob telovadnici v Arrigoniju redno trenira 20 pionirjev in pionirk ter pod strokovnim vodstvom trenerja oziroma trenerke Sabine Dražič dosegajo tudi že prve uspehe. Tina Nemarnik in jana Ludvik sodita med 20 najboljših pionirk v državi, kar obeta, da se bo namizni tenis v Izoli povzpel na raven, na kateri je nekoč že bil. Pionirji bodo sezono zaključili z internim turnirjem. Najboljših pet med letom bo nagrajenih, na koncu pa bo seveda piknik za vse. Vsako leto v Arrigoniju priredijo tudi brezplačne začetniške tečaje, ki se jih udeleži približno 40 drugošolcev. Pri namizno teniški sekciji Arrigoni pa obstaja tudi članska vrsta, ki se je letos kljub precejšnjim težavam kar dobro držala, saj se je v tretji državni ligi uvrstila na šesto mesto. Namizno teniška sekcija Arrigoni bo v soboto, 2.julija organizirala Odprto občinsko prvenstvo Izole v Namiznem tenisu. Prvenstvo bo potekalo v telovadnici Arrigoni s pričetkom ob 9 uri. Prijavite se lahko na dan tekmovanja, najkasneje pol ure pred pričetkom. Vabljeni ste vsi, ki vam ping pong žogica ni ravno osmo čudo. EUROFEST V dneh od 29.6. do 3.7. bo na slovenski obali potekal 2. evropski rokometni festival na katerem tokrat nastopa 46 ekip iz Sdržav (Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Češke in Slovenije). V Izoli bodo tekmovanja potekala v športni dvorani. Seveda ste vabljeni k ogledu. RK IZOLA NI VEC I’o dolgih letih uspešnega nastopanja v vseh kategorijah enotnega rokometnega kluha Izola ni več. To pa seveda še ne pomeni, da je s tem tudi konec rokometa. Prav v kratkem se bodo na ustanovnih občih zborih zbrali člani dveh bodočih klubov: Rokometnega kluba Delmar (moški) in RK Izola (ženske selekcije). Na zadnji skupni seji so ugotovili, da klub nima zunanjih ^ dolžnikov, dolgujejo pa trenerjem in * dnevnice igralcem ter igralkam. Skupni tričlanski odbor bo do končanih postopkov spremljal organiziranje obeh klubov in skušal zagotoviti sredstva za njuno redno nastopanje. Objavljamo krajše poročilo o delu ženskih selekcij, ki ga je na zadnji seji podal vodja Boris Cuk. Po tekmovalni plati je letošnja tekmovalna sezona ženskih ekip ena njus-pešnejših v zadnjih letih. Pa začnimo pri najmlajših. Rokometne začetnice je vodil trener Sule Rizvič. Zaradi prostorske stiske so dekleta trenirala enkrat tedensko preko celega leta. Ker za njih ni primernih tekmovanj smo med prvimi in drugimi počitnicami v klubu organizirali Teden rokometa, kjer so lahko v igri pokazale kaj znajo. Sodelovale so tudi na Demšarjevem memorialu kjer so igrale mini rokomet. Skupina mlajših deklic, ki jo je vodila Davidela Tičič je trenirala dvakrat tedensko v šolski telovadnici. One prav tako še nimajo primernega tekmovanje in so sodelovale na prej omenjenih akcijah. Na Demšarjevem memorialu pa so osvojile prvo mesto v mini rokometu. Druga skupina mlajših deklic, ki jo vodi prof. Duška Čuk je trenirala dva do trikrat tedensko izmenoma v šolski telovadnici in v športni dvorani. Ekipa je nastopala v državnem prvenstvu za mlajše deklice v zahodni skupini. V rednem delu tekmovanja so bile drupe in se tako uvrstile v polfinale kjer so bile prve in se tako uvrstile v finale državnega prvenstva. V zelo izenačenih finalnih tekmah so igrale dobro in tako osvojile odlično drugo mesto v državi. Poleg državnega prvenstva so nastopale še v zimski primorski ligi za mlajše deklice, ki je potekala po turnirskem sistemu v zimskih mesecih ko je prvenstvo mirovalo. Deklice še naprej trenirajo in bodo zaključile sezono konec junija na veljkem turnirju v Italiji v Cinqoliju. Stareješe deklice , ki jih vodi Boris Čuk so trenirale dva do trikrat tedensko v športni dvorani v Izoli. Ekipa je nastopala na državnem prvenstvu za starejše deklice zahod in v rednem tekmovanju zasedla drugo mesto in se tako uvrstila v pofinalne boje. Na turnirju, ki je bil predvčerajšnjim v Izoli so klonile proti Belinki Olimpiji in se niso uspele uvrstiti v finale. Sarejše deklice so_prav tako igrale v zimski primorski ligi. Ista ekipa je nastopala v tekmovanju SSD. Po področnem prvenstvu, četrtfinalu in polfinalu so se uvrstile v finale državnega prvenstva ŠŠD. Finale je bilo v Ptuju, kjer so med štirimi finalisti osvojile odlično drugo mesto v državi. Za ekipo kadetkinj letnik 77 je v glavnem nastopala ekipa starejših deklic ter Patricja Zalovič in Anja Stubelj iz prve ekipe. Kot smo v programu predvidevali smo bili iz nadaljnega tekmovanje izločeni na polfinalnem turnirju v Ljubljani. Mladinsko ekipo Izole tvorijo v glavnem igralke, ki igrajo za prvo ekipo in jih trenira trener prof. Uroš Zavrtanik. Ekipa si je z odlično igro na polfinalnem turnirju,v Izoli proti ekipi Krima Elekte izborila mesto na finalnem turnirju v Žalcu. Žal sta se na tem turnirju poškodovali Radojkovičeva in Šmitranova in smo tako brez njiju nastopili v finalu. V izenačenih tekmah smo osvojjli odlično bronasto medaljo. Patricija Zalovič pa je bila proglašena za najboljšo vratarko turnirja. Prva ekipa Izole je nastopala v 2.državni ligi zahod. Ekipa je trenirala štirikrat tedensko pod vodstvom trenerja prof. Uroša Zavrtanika. Ekipa je v popolnosti dosegla zastavljen cilj. Z šestimi točkami naskoka je osvojila 1. mesto jn se tako uvrstila v 1.državno ligo. Nedvomno se je proti koncu sezone občutila odsotnost Radojkovičeve (poškodovana) in Gveričeve (obveznosti v šoli). V celoti lahko ocenimo tekmovalno sezono kot uspešno kot je bilo uspešno tudi gostovanje v Nemčiji, kjer smo prejšnji vikend v konkurenci sedmih nemških ekip osvojili 1.mesto in se ob zaključku sezone tudi prijetno zabavali. Tu ne bom posebno ocenjeval doprinos posameznih igralk, ker je bilo to storjeno na nedavni proglasitvi najboljših v ČC klubu. Pred nami je še turnir v San Vitu v Italiji kjer smo lani bili prvi in letošnja sezona bo zakjučena. V našem klubu delujejo tudi veteranke, ki so letos znova za 8 marec organizirale mednarodni turnir veterank, ki je popolnoma uspel. Upamo, da bomo v nasledjem letu lahko nudili tudi veterankam več prostora za vadbo. ŠE NEKAJ ROKOINFORMACIJ Ženska ekipa Izole, ki bo nastopala v 1. državni ligi očitno ne bo doživela večjih kadrovskih pretresov. Denarja za nakupe igralk ni, k sreči pa tudi odhodov verjetno ne bo. Nekdanja izolska igralka, Škofova, je podaljšala pogodbo z RK Piran za katerega je uspešno nastopala že v lanski sezoni. Ribe niso prijemale V so^otg bo(j drž _ 6. 94, je slabemu vremenu navkljub mo| , v ribolovu s i vreme Tarnanju resn|£n ujela prev pravil Naj"^ zagrel brOT|!Wstilo, ko je btfb treba najti in izgovarjanju, kar ni hotelo biti konca. Da slabo se je videlo že po tem, da je našega prj ozibavanje na v, ribe preden ^e je J Zvone, ki so e bil Miro Mia jp rib držale), » največja h ‘i; hotel Marii . M. [a Mjalikofiča ii prijalo jsnl A A A A , - W 9c* Vi VA v v|v PRODAJALNA ZDRAVILNIH ZfitISC a. A WP^ js n V v/ A HkarfiptjStìl C§? t|? % <|i? v •••J VV Vvi# VV -W| w \/V WW vv vw vV *aV C ©C tor|OH$kO nfil H a A a a a WéétóM S1 S dih rih rSh rih <■&» /A w.# »? •#, s*2 W&- (mese, kosmič», moka, &makc...) > 0» cj|> c§) (kasice, ìjjkójp, ča{f...) ^ ^ ^ ^ ^ f&piito WtLO^AA 9# 9iP w (mlcfeo, wiif ^osSčfck.) V ^ a ^dietetični j*® ?/ 'A; w 9 M ’ r#~ a «a-. «aravn» preparati z$m%