U.Hnffri V ipP^Hf w 't^MHi'M« ipnH IM* ui.iiti. »Sknrtnstt Narod* nH« p* ptttli ■ lrafe Ufflfe AvttaoOpite; ■ NeaC^o: «f> Wo «tart Mprej. . K g;- e*> tato mprej . . , . k S5-&tl*. ; I : : ;SL «• Amtrtto bi v» dmfe dtiele: Dl nctec . . ... 5*50 edoMo napraf . . . . K 70-— VpnSanjcm glede bnoatov te ot| priloži a odgovor doptedet aU mraka, ^rvrmUt^^poda^prttll^levo). »»mllt^iBll^iiLi, ttMM*.?*. ImuiM m mbmfr po |iunlt|WiM putom li dar 1 mm vltok fer Mm Bk* prattor po 30 vtaaifev, pri vetkritni priobfitvf poputt taltao tmmk pratfcv)50 vta. Hi Mat plMitii nnOe tati ptftttre icurjt te m ■tmu tffcafc* •tiratL „Rirtlu Ttakma« toltfoa it •#. •Sknrmkl Narod* vtlja v l|aH|mi dotlavijcs bi dom ali če te bodi ponj: edo lete naprej . . . . K 58*— I četrt leta aaprej • • . . K 15.— pol leta......29-— | na mesec . . . . . K 5'— Posamezna itevilka velia 30 vlnarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi te nevračajo. Vrrtattt**! Kjuflora allta ftt. S (v I. aadstr. lcvo), ttitlo« iL »4. Vseušilišfe. Pred dnevi se je raznesla vest, da je naučni inini3ter Davidović v telefon-skem razgovoru z deželno vlado izja-vil, da njemu ni nie znano o lem. da bi bil znesek 1,400.000 K že določen odnosno v proračunu votiran za slovensko v=.euči]i$če. Xa to ve^t. ki je picer resnična. so se navezale razne kombinacije in kritike središnje vlade rer bo-jazen rodi profesorskih moči- V prepri-eanju, da zgorajšnja sirer resnična vest nikakor ni izcrpna in islotako v- pre-pričanju, da se sploh ne more misliti na to. rla bi n:.m centralna vlada iz ozirov na fincrcč-na sredstva ali iz kate-Tcgakoli rnzlo.ea hotela rlelati tezave pri tem rajra.7Yip.i2sm knlmrnem in m-di gospodarskim vpra^nju. nismo hoteli priobčiti te vesti, oe tuđi bi bila važna- Informirali smo se pa na pristoj-nem mesfu in izvedeli: Poverjenik za prosveto g- dr- Verstovšek se ie res vr-nil iz Beograda z zatrđilom, da je vse-ur-ilisče zagotovljono. politični faktorji so nacrtu res naklonjeni in finaneni minister dr- Ninčić je res obljubil. da postavi postavko 1.400-000 K za vseuči-lišee r proračun. Na tem se ni nič iz-premenilo. Kokor znano iz naših poro-čil, imamo opravka z dvema proraču-noma: Prvi že votirani je bi! samo proračun za raesec april- Za ta- meseeni proračun seveđa postavka za vseucili-sče ni moojia priti. Takoj po Veliki no-Si priđe v eni prvih sef Narodnega predstavništva na debato proračun za Ieto 1910/20 (proračunsko teto se torej prione s 1- mrjem) in v ta redni letni proračun je finanoni minister dr- \in-^i^ poBtavil tildi obljubljeno postavko za slovensko Tseučilišče, in sieer zgo-rajšnjo svoto za to proračunsko leto-Storil je to sporazumno z minislrskim svetom- O celera proračunu se bo seveđa glasovalo- Teoretično je torej še vedno mogoče, da se ta postavka crta. praktično pa ta bojazen ni utemeljena, ke-r je za njo ne samo vsa vlada brez Izjeme. roarveč tuđi "Demokratski klub, s tem torej većina Narodnega predstavništva- "Računa se seveda tuđi odlocno z glasovi Jugoslovankega kluba in v.=aj v te| točki 2 glasovi sorialnih demokra-tov. ravnotako pa ni nobeneira razlosra w, domnevo. da bi morda klub radikal-cev hotel tej naši zahtevi na«protorAti. O zavlačevanju vseučiliškega vpra-§anj|a torej ne more biti govora- Naučni minister DavidoviĆ o financialni strani zadeve ni bil informiran, ko je svojo izjavo dal. Mislimo, da je vsaka objava njegove izjave in vseh kombinacij ne-umestna, ker po nepotrebnem dela vladi krivico in nerazpoloženje ter bega vsoudiliško komisijo, prizadete profe-eorjo in đijaštvo. rJazume se, đa z vse-TiSilišcem ne borno čakali in da se pricne ž njim, kakor je v nacrtu- Le če bi Narodno predstavništvo to zahtevo odklonilo, bi za enkrat ne bilo z vse-učiliščem nlč, tođa v Avstriji ne živimo več, bvojo u^odo imamo sami v rokah in vseućiliška točka proračuna bo spre-ieta- Mislimo, da je to pojasnilo dovolj- ' Zadnjo nedelio se je v Želimliah do- ! u'odiio politično lolovajstvo. Tako trdi I v đveh elanlah »Siovenec«. V crveni ;:ravi, da se ne ve, kdo je to sioril, v Jrngem pa, da med krščansko-socialnim ljudstvom vre in da množice nišo več vrline prenašati terorizma političnih to- lovaiev. Kdor včeraišnji »Slovenčev« članek orečita. temu je takoi jasno, da to n e-k a m m e r i. Ne pridigamo zaman. koliko raznih problemov je navalilo na nas. Zavcda-mo se. da je treba s c d a j in baš seri a i sodclovanja vsch dobro mi-sleOih mož v narodu. Sodclovanja s t r a n k. To sodelovanje mora biti o d kri t o. Socialno demokratična stranka je daiies na stališću. ki je pravi un'kum. Iz centralne vlade je izstopila in sla v stvarno opozicijo, v deželni vladi sedi še nemoteno naprej, pri organizaciji štrajka sodeluic odnosno sa organizira. Ostali dve stranki sta se začeii pritože-vati dru era proti drusi radi doffodkov na shodih. SLS je JDS pismeno predložila ne-kaj pritožb. Obratno se bodo pritožbe predložile z naše strani. Dotlej in potem še ostane vprašanje, ali naj v tem času i;rcneha koalicija in ali naj sedaj iznova prične strankarska borba? Čemu? Kdo sili v to borbo? Nestrpnost? Korist? Narodova, strankina, orcbr.a, če^ava? — Sredi raznih mezdnih srlbanj smo. Rančni uradniki. stavci, zasebni uradni-ki, državni uradniki. železnioarji, trsov-ski nastavi]enci. V Parizu kroiiio na^e meje in prićakovati je, du nam tuđi prc-cej odkrojijo. V Nemski Avstriji gre vse narazen. Ogrska je boljševiška. A 1 i naj nas zapuste živci? Ati se naj spustimo v razne strankarske borbe in s tem prevrnemo ono mir-nost, ki nas je dosTej odlikovala, naj se strmoglavimo v vrtinec, ki nas ne potegne bogve kam? Jugoslovanski demokrati mirno ča-kamo vsakesfa razgovora o onih očit-kih, ki jih je naperila SLS proti nam in ravnotako mirno čakamo v«.ake prc-iskave o onih slučajih. ki jih hoćemo v komnenzaciio predložiti ml. Zavedano se, da je treba vsetaksne s 1 u č a j e preiskati sine ira et studio in brez onega razburjenia, iz katerega so se »slučaji« porodili. Na pod!agi doslej nam došlih informncij lahko že danes izjavljamo, da nima JDS z do?rodkom v 2e1imliah n^bene zveze. Preiskava, ki smo jo uvedli, bo pokapala slučaj v pravi luči. Nadpisi, k?kor vkri ie tekla« so. recimo, neumestni. Ne kvitiramo včerajšnjega »Slo-venčevega« napada na Ribnikarja. Ne \TLS, ampak uredništvu »Slovenca« pq-vemo. da je ta napad perfiden čin ti-stega, ki ga je napisal. Takrat, ko je naš list poročal o deviškem govoru poslan-ca Vesenjaka, je poročal dejstvo. Vče-rajsnii napad podtikuie. Poroča »name-ne« in »želje«. Poroča tuđi neresnico. Kdaj pa je »Slovenski Narod« napadel Jugoslovanski klub? Ribnikar inspira-tor napadov? Seveda mora beograjski poročevalec izkopati tuđi nassrotje dr. Tavčar-Ribnikar. Nasprotje. ki si ga /eli — kdo? Tako piše glavno glasilo SLS v isti sapi, ko obsoja politično to-lovajstvo. V istem trenutku, ko si obe stranki hočeta in camera caritatis pove-dati svoje medseboine pomisiekc in pri-tožbe v svrho, cia ostane koalicija in da ostanejo na delu ljudje, ki Žele delati iu koristiti! »Ohranimo mirno kri in trezen pre-vdarek. Nam geslo »hura* ni klic na poboj. »Hur?« je na^. ko gremo v boj za pravice ljudstva. Naš je »hura«, ko branirro li'.idr-tv:) nred izkoriščcvalci in tlačitclji. Naš je »hura« v boju za soci-i'i'no in politično osvoboditev ljudstva«. Sedaj kličemomi »hura« i n n^o-z i v* I j a m o , da gredo z nami na trezno deio vsi, ki jim je za narod več kakor za stranko. *H ura!« Dr. Ivan Tavčar: Bollievlzem ofl zjoroj. V ponedeljek, dne 7. aprila, priobčil je »Naprej« naredbo celokupne deželnc vlade za Slovenijo o ustanovitvi držav-nega stanovanjskega urada za ljubljanski stanovanjski okoliš. Sty*ar je tako priobćena, da bi človek mislil. da je ćela zadeva že definitivna in da leži sedaj, ko ie ta nestvor bil priobčen v »Na-preju«. pred nami zakon, katerega mora vsakdo spoštovati. Poizvedeli pa smo, da vlada o ti naredbi Še ni razpravljala^j in da je zadeva še in suspenso. Zatorej je še čas. da povemo naši deželni vladi v obrri.T. da niti iz dalje ne pripoznava-mo njene pristojnosti, da bi smela, ko \ endar še ne živimo v republiki sovje-tov. pasti po Ljubljani s tako naredbo. in katera skoraj v vsakem odstavku kaže. da se je hotelo neka? u stvari ti, kar bi delalo konkurenco naredbam. s kate rimi tepe Ljenin ruska mesta! ^ Da bi smela naSa vlada na lastno rest v obliki n^redeb spreminiati zakone, ne da bi se pri tem količkaj bri-jrala za parlament, ki je edin koinpeten-ten, take izjemne zakone sklepati, te moči in te oblasti ji nikdar ne bomo da-?ali. Istotako ne borno dopusčali, da bi povtT'eniŠTvo za socialno skrb izvrše-valo nad Ljubljano najhujso diktaturo. \r. to Še na tak način, da bi proti ti go-sp.odu ki danes sedi v tem poverjeni-štvu, tišti, ki je iz svoje hiše vržen v blato na cesto, ne imel nit! naimanjše pritožbe dasi ie rcjen Slovence in dasi to z dušo in telesom udan kraljevini Sr-Yov. Hrvatov in SJovencev. Neprestano kriče po parlamentu, pa vidimo pover-jeništvo za socialno skrb, kako dviga zakone, ki povsod drugod veliaio. kako od.stavlja sodnifee. in kako jni jemlje iz rok judikaturo, do katere imaio stranke vsled vloženih pritožb ncomei*no pravico! In vse za hrbtom parlamenta! Da bo imela nameravana naredba vse slabe lastnosti. dodali so ji tuđi to. da naj velia za nazaj. kar se pravi pravico na glavo postavljati. Z vsem tem se tepta pravica, s tem se posega v de-lokroK parlamenta, in doklcr se bomo brnniti mo.crli, branili se bomo proti ta-kim izjemnim rnredbam, ki bijejo člo-vekoliubju v obraz in ki so izjemno krute narave, tako da bi jih smel parlament sklepati sele po dozorelem pre-rmišljevanju. Naredba je tuđi negacija zasebne lasti, ker to, kar se hc^e nalo- LISTEK. Čebellca. (Nagrobnica danes pokopani Melitti Tomanovi) Pomlad je zakraljevala nad našo domovino, prva pomlad stoletia zasuž-njeni, a danes svobodni domovinu Lo-ke, travniki in vrtovi se zagrinjajo v cvetje in vonjave. gozdovi in gaji se razživljajo s petjem tic, Ijubečih in gnez-da pletočih, z neba pa se vsipljejo snopi čudotvornih solnčnih žarkov. In čebe-lica je zletela za žarki v vsemirja ter se potopila v njih. Kakor zlatolasa Pravljica Je živela med nami jedva dvajset let, mila, tiha, 5iadka„ kakor živa Poezija, neina, rao-drooka, vedno melankolsko vesela Me-luzina. Če s! jo zagledaj, si osnpnil ta se radostno prestraSil: »Odkođ med svetom TI vila krotka, plaha, molčeča? Kako uli živiš sredi tega sirove«* ft*» Ijenskega boja, Ti, tako rahla, sibka, eterska. kaor stkana iz samih čustcv in iz gole Lepote? Izgrešila si pot na svojem poletu, Cebelica; zaletela si se pač iz carstva vešč, vil in rusalk na ta hladni, trdi, osorni svet. Ah, vrni se, vrni v svojo domovino, sicer Te zamorimo!« A kakor Trnjulčica je bedna sirotica našla svojega Ijubecega viteza in se ni vrnila. Žena in mati je hotela biti. Joda kakor Pampeliško jo je razdejal in razpihnil vetar sveta in izginila je v nič, odkoder se je pojavila. Cebelica, zlatolaska modrooka! Tvoje drobceno, krhlo tdesce poiaga-jo danes v Moravčah v hladni grob. Blesteča, dišeca in vriskajoča pomlad se zgrinja nad prelepo moravsko dolino, ki sprejema vaše s Teboj eno naj-zornejših žen. Danes že! Lani, meseca maja še, si bila na nepozabno krasnih praških jubilejnih slavnostih Narodnega divadla med najlep§hni najlepSa. Ponizno in z rahlim nasmehljajem si zasto-pala med Slovankami idealno lepoto slovenskega ženstva in živo, gorko poezijo oaie domovine, StrmeCc so se TI klanjali gospodje in žene: poetje, umet-niki in resni učenički so Te obletavali in najrazvajenejše Čehinje so radostno presenećene vzklikale ob pogledu na Te. Dnevi 16.—19. maja so bili en sam triumi Tvoje miline. Do Dunaja Te je koprneče spremljala češka zanosnost. A Ti. ki si združevala v sebi vse vrline bistroumne, ponosne slovenske kraso-tice, si ostala resnobno ljubezniva, tiha in ponizna, prava Jugoslovanka. Ni še leto dni od triumfa, ki je po Tebi veljal vseimi slovenskemu ženstvu in vsej slovenski domovini, a danes Te že ni več med nami. Za očetom, idealnim pevcem in vzor-učiteljem, za mamico, mučenico svetnico. si urno odle-tela, Cebelica, sedaj Se Ti. A še dolgo bo živel v Pragi, v Ljubljani, v Moravčah in povsod, kjer so Te kflaj videli, presladki spomm na Tvojo prodaševljeno milino, ki je v današnji brutalni dobi tako strašno redka,.. Rusalka Cebelica tam v vsemirju! Rosi blagoslov na svojo svobodno. a tuge in skrbi polno domovino, ki si jo ta-ko vroče ljubila do svojega poslednjega r intflia! . -mt. t jžiti hišnim posestnikom v Ljubljani, de-;la!o bi čast kakemu Beli Khunu ali pa jcakemu drugemu judu v Budimpešti! Tuđi slišimo, da je pri nas najsve-tejše, kar imamo, naša svoboda. Kaka svoboda pa je to, če srne poverjenik za socialno skrb, ne da bi vprašal za to parlament, ali pa vsaj centralno vlado, človeka, ki ima to slabo Iastnost. da je s!uča*no hišni posestnik v Ljubljani ob-soditi na 20.000 K globe ali pa z zamorom 6 mesecev in sicer vselej. če »skuša na katerikoli način ovirati ali preorečiti iz vršite v določb te naredbe? Sedaj pa dajte to frazo členom držav-nega stanovariiskega nrada. katere od pričetka do konca vse imenuje poverje-ništvo za socialno skrb in kateri potem sodijo po svojem preudarku ter te ob-sodijo tako, da ti naprej vzamejo pre-moženje, rotem te pa vržejo še v ječo, ne da bi ti bila podeliena pomoć naipo-nižnejše pritožbe! Ce bos v razburieno-sti samo grajal izdano nečloveško naredbo pod zgoraj omenienimi kakršni-rnikoli načini, boš že v pasti in po Ljubljani se bo začela persekucija, ki bo podobna nekdanji španski inkviziciji in v ječi boš tičal, da ne boš vedel. kedai si tja prišel! Vsem gospodom pri vladi bi torej priporočali. da naj takih krivičnosti ne počenjajo, in da naj si pred vsem ne do-mišljajo kakih kompetenc, k i i i h n i -m a j o in jih tuđi imetinemorejo. ker drugače bomo morđa še doživeli. da bodo z naredbami celokupne vlade vpeljali še ćelo smrtno kazen za one, ki bi na katerikoli način ne bili všeč gospodom pri socijalnem skrbstvu. ki so danes od prvega do zadnjega najčistej-ši sociabii demokrati in v katerih ne moreš opaziti objektivnih sodnikov. ki naj bi imeli prvo in edinobesedoprisod-fcah, ki nam, ki ne moremo biti njihovi politični somišljeniki..iemljeiopremoženie in osebno svobodo. Na milost in nemilost takim sodnikom noČemo biti izro-čeni ter odločno zahtevamo. da povsod. kjer hoče se danja vlada z dovolienjem centralne v!?.de urt^Tiovitj kako korporacijo z judicielno oblastjo, v to korporacijo pokliče v enakem številn zastop-nike vseh treh političnih strank. Upamo, da bo vlada vse to premi-slila in da si bo predvsem pred oči postavila, da se tak stanovanjski preki sod v Ljubljani ne more drugače vpeljati, nego v obliki veliavnega zakona. In tak zakon zahtevamo predvssm, če brez izjemnega stanja že enkrat živeti ne morete! — ________ Lah in Reka. Italijani zahtevaio Reko iz četvero \zrokov: strateškega, ekonomskega, zgodovinskega in kulturnega. Glede vojaško - obrambnega vidika spomnimo na Wilsona. ki je s svojimi načeli obrczpotrebil slične razloge. Vr-hutega pa snujejo Zvezo narodov — najboljšo zasčito slehrne meje. Vprašaj-mo se nadalje, ali bo Italija zasedla ka-tero luko tuđi na franeoski obali, da si zavaruje svoje zapadno obrežje. Čemu naj bi bili ravno Jugoslovani take časti vredni, da se jih »makaronci« tako pla-Šijo? Kdo bo pa tvoril branik našemu primorju? Ako hočemo posne-mati svojega grabežljivega soseda, nr.j kraljestvo SHS okupira ter utrdi tiste slovanske vaši na vzhodnem laskom bregu, blizu pete proslulega škornja, da bomo Še mi premogli svoje oporišče na nasprotni obali. Zastran gospodar-skega stališČa ie opomniti, da se re-Ški Lahi boje tekmovanja z južnim} Slo-vani. Ali to vem'ar ni razlog, da bi nam odjedli skoro edino pristanišče. Avstri-ja je drago plačala svojo zavist, ker ni privoščila Srbiji izhoda v Jadran. Seveda. potanljati nam nezabranjene ladje, zapreti sleharni pristan: imenitna moč, ki temelji zgolj na protivnikovi šibkosti! Sebi nobene koristi, nam ogromno škodo bi spočeli radi na ljubo peščici reskih poitalijančencev, dočim smo mi tako skromni, da pred konferenco nismo niti zahtevali vsai petkrat tako številnih be-neških Slovencev, ki so se že otroško veselili Jugoslavije! Gospod je z velike-ga škornja, vaše ekonomsko stališče je -— majališče: Reka je naša življenska potreba. Zgodovinsko pravo? Zmeda bo, če se opirate na to, da je beneška republika gospodovala nekoč nad Reko. Berite letopise ter uvidite, kako ie bila tam illustiissima signorina osovražena, kako so Benečani iz ma-ščevanja zažgali Rečanom njih mesto. Na historicni podlagi morete vzet: A---gležem — Brttanijo, sai so junačevali Rimljani tam gori (prim. Tacitova dela!) Na isti zgodovinski osno\i lahko podarite Tevtonom svoj polotok!... Najbolj pa je Lahom pri srcu njih visoka prosveta. Ali se ponašate s pred-niki Latinci? To delajo danes vse romanske veje: zasluga to ni, biti sin! Raje širite izobrazbo, da pads enkrat število vaših brezabecednikov na 10% kakor jih imajo goriški Slovenci. Ti so se že silno bližali ceškemu odstotku analfabetov. Vi jim zapirate sole, ker vam je sitno biti prekašanim po »narodu pastirjev«, češ, sčasoma bomo vsi ena-ko — negramotni. Bog nas varuj vaše kulture, ki se je iskazala po naših deze-lah v ubojih. ropih, posilstvih in drugaČ-nih nasilstvih. Kje je vaša srčna kultura, ki je doma pri slovenskem kmetu. »Ah! 1* ame slave«, si vzkliknil upravičeno. Rostandov Chantecler. Kadar mislim o vaši omiki, mi prihaja v irlavo, kako vaši izobraženci lomijo švabščino n. pr. Italien at viele Afen stadte. Ćelo najboljemu med vami. d* Annunziu, so opo-mšnli 191n. nnriški listi, da govori: Ze suis le seul Francais a Versailles. Slo-vanski možgani so vse drugače dovzet-ni. Ker so vaši razlomi na slabotnih no-gah, namigavate na možnost boljševi-^kega prevrata, ko zahtevate: Zadcr, Rejco. denaria. zivil, ladij. Nemške ladje vam diše iz Scapa - FIow-a. jugoslovanski brod pa naj potone na dno moria! D. Naši delavci v tujini. O delovanju naših emigrantov v tujini prihajajo le sporadično poročila, iz katerih je težko spoznati obseg naše propagande v tuiini in intenzivnega dela posameznikov. ki so posvetili svoje moči službi domovine. Zlasti iz Amerike nimamo doslej skoro nobenih vesti. Je to tndi ko§ček naše zsodovine in sicer morda ena najlepših strani iste! Že takoi ob izbnihu svetovu.: vojne so pri-hajaii glasovi iz Amerike, da vstopajo naši izseljenci trumoma v prostovoljne oddelke, organiziranega dela pa menda vsaj v začetku med njimi ni bilo. Jugoslovanski odbor v tujini je spoznal važnost propagande v Ameriki, vsled če-sar je pravočasno poskrbel zanjo. Kako se je ćela propaganda razvila. nam še do danes ni znano, vendar so-diti po razbuneniu, ki vlada v Italiji radi neuspehov histne propagande v Ameriki, je moralo doseči delovanje naših emigrantov ponolen uspeh. Največje zasluge ima pri tem za nas Slovence »Slovenska Narodna Zveza v Severni Ameriki«. Med drugim i, kateri so z vso poŽr-tvovalnostjo delovali v Ameriki. je bil eden .najboli^ih dr. Drago Marušič iz Opatjega sela pri Gorici. Pred no je prišel v Ameriko, je tuđi doživel svojo odi-sejo. Vjet avgusta 1914 od Rusov je od-šel junija 1915. s svojim drugom Tomo Sorlijem, notarjem iz Podgrada v Istri, (rojen v Tolminu), v Srbijo, od tam z umikajočo se srbsko armado v Rim. kjer je bii vslužben pri srbskem posla-ništvn. odkoder je bil poslan začetkom leta 1917. od Jusoslovanskega odbora v Ameriko. Sprva je bil ataširan pri po-slaništvu v Washingtonu, na prošnjo Slovenske Narodne Zveze pa je odšel koncem septembra 1918. v Cleveland, kjer je deloval pri organizaciji do svojega odhoda. Koncem februarja letoš-Ejega leta je zapustil Ameriko, iz katere je prinesel v dokaz priznanja slovenskemu prvoboritelju dr. Korošcu dragocen dar ameriških Slovencev. Sedaj deluje pri jugoslovanski delegaciji v Parizu skupaj s svojim drugom notarjem To-mo Sorlijem. __________________ Poiiftl2ne vesti. Shodi JDS. Jugoslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo dne 13. aprila sledeče javne shode: ▼ 2t-rovnici na Gorenjskem ob pol 4. popol-dne v gostilni Križišnik, y OlSevkn pri Cerkljah (ustanovni občni zbor), v Kr-ški vasl ob 3. popoludne, v Trzhiu ob pol 4. polu dne v gostilni pri Sili,, ▼ Domžalah ob 11. dop. v gostilni pri Skoku. GOSPODOM PRI »NAPREJU«. Poročali ste tendencijozno o javnem železničarskem shodu »Zveze jugoslo-vanskih železničarjev« v Mestnem domu dne 7. aprila* in seveda zopet metali blato na slovenske žeiezniške urad-nike. Predbacivate laži itd. Ne bom se spuščal v debato in zagovore, vsak slovenski železničar, ki je bil na iavaem shodu »Zveze jugoslovanskih ždezni- Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" šmt 10. april« 1919. 85, Stev. darjev« In na VaSem. si Je tako vstvari! sliko, kedo glasuje in zapeliuje slovenske železničarje. Povdarjam samo na-slednje: Lahko je nahujskati ljudi s fra-zami. lahko blatiti slov. železniškc urad-nike in vse slovenske Železničarje, ki ne trobijo vsocijalno-dernokratskistran- Šarski rog. Gospodje dr. Korim. inž. tebi, Zorga, Makuc. Pardan, lahko je govorit!, povdariati zgodovinski treno-tek proletarijata, a — težko je prevzeti odgovornost — to naj nosi masa. Lahko je, g, sodrug Vencajz od stanovanj-skega sosveta, na iavnem shodu »Zve-zarjev« med poročilom tovariša o pošte-nem in napomeni delu za dobrobit in ifmotno povzdigo vsch slovenskih že-lezničarjev ori vratih vpiti. dela-i med-"klice. robantiti. — a tcžko je iia javnem sliodu Iastnib sodrusrov nastopiti in reci: »Sodrugi — tukat sem, naš korak te premišljen; jaz hočem biti voditelj in nositi odgovornosti.« Zagovori in izgovori na Vašem javnem sli odu so bili res — možati. Najprej nahujskati ljudi, stav-kovni odbor razpošlje poziv in ukaz na vse skupine, v noči od 8. na 9. vstopite v stavko — sodnigi v Jesenicah in Ce-Iju sklenejo stavko — a Vi iščete odgo-vornega »urednika« na iavnem shodu — železničariev. kjer je navzoča dobra tretiina — neželezničarjev med zboro-valci. odklanjate odgovornost za od Vas po dobrem premisleku sklcnicni korak. In potem priđe stari Deus cx maehina. brzojavi, pisma. — po starem receptu. Prosto Varrt, delaite po tej poti naprej — a zapomnite si eno; najveću slovenski trpin — sic venski žele/ničar — ni zaslužil s svojim težkim in napornim deU>in (ia na centralni odbor zpioletar-ske« stranke na tako nednpusten in ne-Človcški način pred ćelo iugoslovansko javnostjo in pred našlmi sovražniki osmeši in razžali, mu pade v bok v tež-kem delu za zboljšanje svojega £ospo-darskega položaja. Ne izgovariajte se. Vaši ljudje so hujskali tedne in tedne, grozili — vpili nad vsemi onimi tova-ri§i železničarji. ki nišo hoteli sprejeti Vašega strankarstva. Zasmeliovali ste in še sedaj zasmehuiete trud in naror teh tovarišev, — zakai — mo&oče hoćete tuđi tukaj iskati odgovornoga urednika med maso? Rodite uverjeni. da so slovenski železničarii prestali še hujše čaše in tuđi te Vaše žalitve jih ne moreio spraviti iz zacrtane poti. Proč s strankarskimi štreberji in za-slepljevalci železničirskih vrst! Ivan Keržič. revident ružne žeieznice in preć^ednik .Tngoslovanskih želczničarjcv. TšJSe se tretji denuncijant. Velecenjeni p:o?pe Hank-i dr- Oz-valdovi- — Milostna! V Vašem pismu z dne 22- marca t- k objavijenem na tem mesin. ste *e izvolili spomniti tuđi mene. svojega starega znanca pred 7 teti- Vo svojih moceh ustrežem vsako-rmrr; priti mu ie le treba ođkrito in z dobrim namenom- Zatekalo ?e jih je k meni na stotine, videl in izkii?il p^m tudi eloveško gorje — moj Bog — rez-merao. a ni r«akemu dano. da bi ga pazgrinjal pred svetom- Bog na« je v zadnjih letih hudo iz-kufial: ako smo izkufcnjo dobro prestali, vselila pe jte v na£o rhi£o blaga plemenitost: kogar pa je Bog še premalo preizkusil. ta trka na svojo r>rc=tano neerečo toliko časa. da za^Hši iz nje cvenk bodočih obresti- In gorje, pre-mnogo ]ih je, ki še nišo dovolj proizkn-Seni! Jelite. milostna, to ste tndi Vi %e opazili- In ta pojav je kriv. da midva obnpavava na plemenitosti ?lovpgtva-Zato tadi verjamorD. s kako neprijetni-mi oheutki ste sli ipknt denuncilantov-Huđo pa ste se motili, domnevajoe. ija bi Vam mojsrel iaz pomaerati pri iska-nja* Bože mili! Saj niti ne poznam ti-stih sozemljanov, ki so od leta 1911 3Namen. ki ga z&sleduješ baS s tem nastopom. je znan: dosesrel bi ara bil tudi ravnim potom !<: H konca morava z zavzetostjo konstatovati. da se zdi. kakor da bi z 22. maroem avtomaiično stopalo na po-ritejfe vpraianje o — tretjem ovaduhu- • • Rad se spominjajoc brhke Ziljanke v tistih davnih in vendar bližnjih letih. se milostnl iskreno priporofa Dr- Jos- Tominšek-Maribor, dne 26- marca 1919-GospcMiu dr. Josipu TominSku, 'rarnatelju slovenske gimnazije v Mariboru- Gospod ravnatelj! Z Vašim odgovorom ni sem zađo-Vtrfjna- Ta odgovor prinaša namreč — meni, oziroma moji blagodušnosti laskave poklone, a obenem golide narav-nost blaznega so\-ra5tva mojemu možu, fci sta vendar bila prijatelja in ki Vam pi nikoli — »ato Vam jamčim — tudi izdaje ne etoril trohico, čujte: niti tro-hico žalega- Njemut ki Vae je, sama ni-?em vedela asakaj, svoje dni malone iboževal! Da bi mi ne mogli ustrect to *s ^rarl kot glavna priča v ftalostni ta-levi mojega moža racvezati jezikov in feko pokazati pravo sled za ovaduhom, p. ml je povzročil toliko gorja — to pa Samo s > tretji me dMnineiJaatMt kl je za las podoben otroku Zadrege« n« operirajte! In dalje — podloM • >Se premalo prei^kušenih ljudeh< pa o ->cvenku bodočih obre*ti< je podloctt in tudi moja >blagodu£no«t<: tm katero i >trkare^, ne v* zanio drugoga Imena* j Pa tudi za >bai zdaj< «• ne lovite — i ampak čujte: 1- Vaša gospa oproga je rekla proti neki dami: >Da O«vald (1' 1916) | ni dobil mesta na vojaski realkl, za to j je poskrbel moj mož i. j 2- Vi, go.-pod ravnatelj, pa ste j rekli onemu gospodu, ki je dobil tisto J mojemu možu namen]-?ao mesto: >Prav- j zaprav sern jaz Vam indirektno pripo- \ mogel do tega mesta.< Tišti gospod Vas je začuđeno vprasal: >Tako?< Tn Vi ste dod;".li: ^Priti hi bil moral na vo- i ia.iko rclko nekdo drugi, katerega pa i nisem pri^oroial-< j >Be»ni po^teujaki* so pe zgražali : nb teh besedah, ki so ee takrat raznesle po Mariboru in 5e drJje- Ker pa ima moj mož samo eno glavo in je se ta v \istih ča^ih visela na niti, zato ^em ta-krat morala moleati in govorim >zdaj<. • a no >zahrbtno<, ampak — >ravnim potem-< ■ S tem izroiam to, mislim da Lrr»!o ( zadevo — preiskovalcn. f Hanica dr- O^vaidov a, hudo >pre- j izkušana-^ ^oproga in mati- ! SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. | LDU. Beograd, 8. aprila. Predsednik ■ dr. Pavlović r,tvori danasnjo scio ob 4'20 . popoldnc. Zapisnik radnje seje se sprejme . brez spremembe. Med vlogami se nahaja | nekai interpclaci.i in naredba o znčasnih j določbali za rešitev agrarne reforme. Na- i redba je taka, kakor io ie izdelal poprej- ? 5n]' minister Korač. samo da je izpuščcno j ono vpra§anje, kl doloća ustano\itcv dr- I iavne^a urada za reformo, ker ie ta urad i P .u nepotreben vsled ustanovitve poseb-r?K:i ministrstva za agraroo reformo, i-'redsednik predlaga, naj se izvoli odbor 14 poslancev ki bo irrM nalog, pretresovati vsa vprašanja. tičoća se agrarne reforme. Na željo poslancev se volitve odgode, ker se moralo stranke spora:'mn£ji ° kandida-tih. — Zbornica preide nato na dnevni red. Odbor za presojo umestnosti vloženih pred-iogov poroča ^ predlo^u poslanca Antcma Križana in tovariše\' (soc.). naj se re-stringira proglašena svobodna trgovina vsai v toliko, da đobijo gled»» živeža pa-si\-ni kraji. mesta in industrijski centri, pravico, da potom aprovizacijskih organl-zacfi in pod vladrto konirulo dobivaio one kontingente živeža. ki so potrebni đo bo-doče žet\re. Dosedanje aprovizacijske ojga-nizacije naj ostaneio ,,v veljavi ravno tako tudi racijoniranje živil. samo naj se racije zvisain za 50 do 100 odstotkov. Umestnost-ni odbor predlaga, da se prizna predloeu poslanca Kristana nujnost Ministrski pred-sedrnk predlaea, nai se predlog izroči Dri-stoinemu ministrstvu za prehrano, da more še administrativnim potom zadovoljiti mno srim staviienim zahtevan. kar se na ta način ne bo moglo doseći ter nai se še Ie pozneje predloži parlamentu. Poslanec Pe-tejan izjavila, da je Dredlagatelfem (rlav-no, da se soloh nef^j doseže, na kak način, je postranska stvar. — Zbornica preide na drugo točko dnevnega reda: interpelacije. Poslanec Šegvič in tovariši interpelirajo ministrskega predsednika* kaj namerava vlada ukreniti. da §e povrnejo umetninc in i dragocenosti ki so jih svoj čas odnesi i naši i sovražniki s teritorija SHS. ilalijanska komisija, ki se je muđila na Dunaju v isti na-men za Italijo, je odnesla z Dimaja vse umetnine* ki so bile odnesene iz Italije, pa tudi mnoge, ki so naša lastnina. Ministrski predsednik odgovarja, da dosedaj ni moeel še mnogo napraviti v tem oziru, ker se na- | hajamo v silno težkem politicncm inAoZ^u. i Glavno besedo ima na Dunaju še \cd:vj italijansko, v Budimpešti pa franeosko po-veljeništvo. Zato Je n^š položaj na Dunaju mnogo slabši kakor pa v Budimpešti. Italija je mogla cdnesti z dunajskih muzejev tudi tuje stvari, mi ne moremo ćU£i£i niti I s^-ojih. V Budimpešti zadevajo na^e rev'i*- \ dikacije na neurejene politične razvmr?. { Dosedaj smo dobili nazaj samo ma! de! J srbskih arhlvov in nekaj dragocenosti. Ml- | nistrski predsednik pozivlja vse, katerim ? je znano, kje se nahajajo kaki naši predmeti, naj to nemudoma naznaniio. Minister za prosveto Ljuba Davidović nudi kratek pregled dosedanjfh korakov, ki Jih Je sto-rila vlada na tem polju. Obljublja, da bo storila vlada vse, da se nam vrnejo tudi | oni predmeti, ki so jih odnesli Italijani iž j avstrijskega ozemlja. Po&lanec Šegvić iz- i javlja, da je zadovoljen z odgovorom obeh ministrov. — Poslanec Radoslav Agatano-vić (nac.) in tovariši interpflira ministrske-ga predsednika. kaj namerava vlad« storitl, da se ugotovijo in kaznujejo krivci boćarskih hudodelstev v okupirani Srbiji. V ute-meljevanju interpelacije povdarja, da v njej ne navaja podrobno vsega. kar so morali Srbi pretrpeti, ampak samo nekatere pri-mere, ki so karakteristični z>i zločinsko de-Iovanje okupacijskih oblasti. Govornik \z-javlja nadalje: Veliko je trpljenje, ki fio ga morali prenašati Jiaši ljudje po bivli Av-stro - Ogrski, ali kar so morali pretrpjeti tu Srbi« presega vse mere. Mednarodna ko-misijaf ki je preiskala po Bolgarih okupirano ozemlje, je uzotovlla strahovita zločinstva, ki so iih zagrciili Bolgart, katerlh poprei zavezniki nišo mogli verjeti. Boljcari so bili najkrvoločneiši od v»eh okupator-Jev. Vojaške In civilne oblasti so st «dm-ževale v skupnem uničevanju srbskasa imena. Ta namen se najbolje razvidi i* Izjave, ki jo je podal ministrski predsednik Rade-slavov v sobraniu leta 1916., čeS da bo Srbija morda že ie obstojala toda brez Sr-bov. Našli so se službeni akti, v katerlh Ie vrhovno poveljnlštvo naravnost naročalo, da se imalo neka ter« srbska sela trtreWtJ. Govornik opozarja na grobnico ▼ nttkem gradu, kier so dobili osvobodltelH 500 okostii bolgarsklh žrtev. nadalle na stoOfr-stva v Leskovcu Ia Južni MacadooilL Me4-zaveznisTca komisija v topttlkem okroif« St ugotovila, da. je bilo samo V tem ofcrotf« amorienlh do 20.000 ljudi, po veđai ttar-cev. žen m otrok. V selu žitno brdo to vtkII bol«arsW vojaki kmeta TodoroviCa ▼ kotel z vrelo vodo, ga kuhali in vw Cag zbadaU z bajoneti. V SurđuliČu so prisflin fene !n dekteta, đs pleše!6 kolo na ffTOOO- i 0h» w ***** 90 WaM aiflMOt o4 Beto-l t*w <*.im* im m*m mrt* K**fr* * raasah so uniCevmli Bolgari srbske Modi v taborišOh in internatu. Znaae so strahote avstro - oenkih taboriič, ali bolgaiaha ao bile še hug; poeetao ata m odliavaH ia* boriša v Počireljev« In Svilenu, td ata MH znani pod Imenom: taborttfie smrC Pora-čevaiec madzaveznlike homisije podala tužne sttka o sadinea Ia pokvarlene ia pervertaa klike. V jilamu Clovećaaatva j s, da sa ti zločini ia ta iverinstva kasnu-ieio. Sokriv pa je vee bolgarski narod ker se ves Gaa ni našel nttl an Boi ga r, kl bi se bit dvfgnll v zaščito mtiitti mučeoaga naroda. Na koncu svojeg« govora aavaja in-terpclant listino največitti krvnikov, bol-carskih častnikov in itradnttov, kt to naj-hujše gospodarili po srbskl lemljl. — Ministrski predsednik odjjovarja na Interpelacijo, da je vlada v prvi vrsti storila vse potrebno, da &e ta zločinstva ugotovijo na tak načio, da se ne da več dvomiti. Veliko ?lcčinov so naredile nemSke. avstrijske In madžarske oblasti ali ta kar so delali Bol-Kari, presega vse drugo. So to taki zločini, da nam zavezniki nišo hoteli verjeti. ko smo o njih pripovedovali. in je res skoro neverietno. da morejo Iiudic kaj taketra storiti. Zato se vlada trudi, da na neizpod-bojen način ugotovi vse, kar se je storilo. Ministrski predsednik omenja. da so člani inedzavei;niške komisije ostrmeli nad rezultatom svojih preiskav. Pričakuje, da bodo veliki zave^niki določili pravično ka-zen za te največje zločine v zgodovini in da bodo obenem iiposlovali tudi naknadno odškodnino za preostale žrtve. Ko je mednarodna komisija, končala svoje delo v bol-garskem okupaciji^kcm ozemlju, je odSla v kraje. ki so btlf okupirani po Avsrriji In NemČiji.Po teh krajih ie dosedrj potoval žc naS veliki prijatelj profesor vseučiliSča v Lansannu so«pod Peis, ki \e uROtovil $e velik del zlocinstev avstro - ocrskih in nemskih oblasti. V imenu vlade se mu ministrski predsednik iskreno zahvaljuje za njegovo delo. — Posl. Aeatanović izjavlja, da se zadovoliuje t odgovorom ministr-s^icea predsednika. ker %c ie uveril, da ima vlada isto naziranjc v tej zadevi, kakor narodna skupščina. — Predsednik zaključi seio ob 7.40 ter sklicuje prihodn!o sejo ob 0. mi dopoldne. (Sala posebna naročitu ii Bcozr&da in Zazreba.) DRŽANJE SOCT.TAM9TOV. Zagreb. 9 aprila- Socijalistično glasilo -Sloboda< poroča o lzstopu ?o-cijalistifnih pO3lancer iz vladne reci-ne in utemeliuje njihov korak med drugim tako-le: Naši ljudje bo morali iz-stopiti iz vlade radi reakerjoname politike, v katero je zažla vlada v «ađ-niem ča^ii, Sođelovanje v vladi za so-ci^aligte ne more hiti samo ob sebi na-men. ampak samo sredstvo, ki }e vrpđ-no samo toliko, kolikor praktičnih U3pehov producira- Mi smo sođelovali v vladi, ker in đokler a^e nain ie zđelo, da s tem đelavstvu največ koristimo-VpoStevali smo vrh utega še zunanje-politični položaj, ki nam je nalagal dolfnost, da se borimo skupno z drugi-mi našimi strankami za na^o osvobodi-tev in ujedinjenje- Ta naloga je eedaj rešena in zato smo dobili mi zopet proste roke na vse strani- KONFERENCA CASNIKAKJBV V SARAJEVU- Sarajevo, 9- aprila* Pred par dne-vi se je Trsila, tu konferenca časnikar-jev» Na zborovanju so sklenili ustanoviti čAsnikarsko zvezo po vzoru zapadnoevropskih »indikator* Sarajevski časnikarji borio stopili v najkrajiem času v stik tudi 2 oefalimi jugoslovan-^kimi centri, da se doseže enoten na-ttop vseh časnikarjev v ćeli kraljevini SHS. PASIĆ NA POVRATKU? Beograd, 9- aprila- Nekateri lipti bo prinesli vesti, da ?e nahaja bivši miniptrvki pređsednik Pašić že na po-vretku v domovino in da mu bodo v kratkem sledili tudi drugi Ćlani naše mirovne delegacije« Eakor izve na5 poročevalec, so vse te ve«ti brez vsake podlage- STARČEVICANCI IN RADIĆ- Zagreb, 9. aprila- Starčevičanci prihajajo polagoma do spoznanja, da so jo s svojo la&čito Radića in njegovih tovarišev vendarle pošteno polomili« Posebno jim da misliti zadnja brzojavka, ki jo je poslal Radić proti ujedinjenju naše kraljevine in proti državne-mu ustroju samemu aa mirovno konfe-renco- Današnji >Hrvat<: priobouje to brzojavko in izvaja potem: Ta brzojavka, naslovljena na nade najizrazitejše narodne sovražnike je žal dokaz podlosti, đo katere se more ponižati Ie člo-vek, ki je poln mržnje do svojega brata- Mi ne moremo vedeti, ali je ta brzojavka resnična, ali pa je falsifikat, katerega so Italijani poslali v «v©t, da potem agitirajo v svoje svrhe. Naj no potrebno je »odaj, da •« doseže razjas-nitev te zadeve in se potem izroci Radića zasluženi kazni ali pa se popravi njemu »torjena krivica-______________ Kraljevina Srbov, Nrvatov in Slotence*- Na MfL Ljubllanski dopisni arad porota dne 9. 1 m. lx nradnesa vir«: Ki>ro-Sko: 8-tm.ob UJO dopoldne ta ob Šestih popćldoa so Nemcf ttrijJaH s strojfiicami In topovi v sm«rt proti Utadm; dat 9. t m. oD 1 JO stota] pm na salo straio pri Mrenovfcaa, kunor «q vt*U «u4l M ***** ******** ^ .-.. 9 RmsIsv« w*§*i MiMbov. IDU. Zt-grsb, 9. aprila. Ktkor poročalo IU« lx P»-rUa, se otvori Jngoslovanslca ra»tmva v Parim Jutri 10 1 m. Otvori! ia bo frtneo-skl minister za prosvHo. V isti palači te nahtjm todl Izložba spanskfli in UatUaitsMi Ta«pi> v mmmUL MitroviSka »Srbfla« pile: »Zagreb, lepi naš Zagreb, druga pre-stolica naie lepc kraljevine, se nahaja v agoniji. Zaka)? Kaksan Je vzrok, da naša dr^go kulturno sredil&e ne samo ne soda-lu)a pri izgradbi naše noye države, pri zdravlienju ran, ki jih ja nam zadaJ nai krvai neprijatelj, marveč se Je v njem ćelo osradotoCUo vse ono, kar [• naj^rjeno proti napredku naše države. Zagreb, glavno mašto hrvatskega naroda, v trenotku, ko so mu prtaasli bratić z Avale svobodo. mu razbili spont in sa očuvali vseh onih gro* zot katerim so izpostavljeni premaganl narodi centralne Evrope, ne najde pametnej-^ega posla, kakor 4a postane leclo vseh onih razdiraio^ih življev, katerih skrajni cilj je naša propast. O da bi mogli vstari iz grobov Strossmayer. Star£e\ič in drugi izmed istinskih veiikanov hrvatskih, kako bi zadrhteli ob prvem pogledu na ono, kar se sc-daj doga ja v Zavcrcbu. Ne bi mojjH verieti, da. ie to Zagreb, on. ponos in dika. hrvatska. Uresničil se je sen velikejja Star-čevića: ujedinili so se Hrvati, ustvarjena je Velika Hrvatska, kakrSnie si ni moda predstavljati niti naj>ineleiša njegova domi^-Ijija. In v tem trenotku, v tem svetem hiou — Zagreba ni tu! V Veliki Hrvatski ni Zagreba, on neče te Velike Hrvatske!.. .< »Međjli&ursfca Novine« v Čakovcu ?o orešle v la^t *Prosvctnes?a društva za Medjimurjec in bodo odslei izhajale na s. stranch z oglasi. Jib ni bilo. LDU. R c k a, 9. aprila. Za nedeljo ob 2. popoldne je bil napovedan na Reki prihod italijanske deputacije iz Trsta, ki naj bi bil prinese! Reki bratski pozdrav in zastavo odrešenega Trsta, obenem pa tudi album s 50.000 pod piši. Reski Italijani so &« pripravljali, da na slovesen način sprejmejo deputacijo. Iz neznanih vzrokov pa je ta izostala. Deportirajo. LDU. Bakar, 9. aprila Interniranja !n deportiranja v Istri so do-sesla ^voi vis2k. Ttalilani ndvažajo «^cdai prebivalstvo kar v velikih skupinah v Italijo. LDU. Bakar, 9. aprila. Krškesu škofa dr. Mahnića so odvedle itulijanike oblasti v Italija. O odgonu se poročajo nas< /one podrobnosti: 4. t. m. ob 6. zjutraj je prišel k skofu i talijanski častnik z brzojavko admirala Cagnija, ki ie dovoljcvala škofu. da se srne po svoj želji preseliti v Senj. Cast-nik je nato spremil Skofa na itaiijansko torpedovko. ki naj bi ga prepeljala v Senj. Na ?ikofovo izrecno zahtevo so mu dovolfli spremstvo dveh duhovnfkov. Ko ?e pri-plula torpedovka na odprtD morje. je sto-pil pred Škofa poveljnik ladje in mu izja-vil. da je isti trenutek prejel brezžično brzojavko iz Reke, da Z a enotno učiteljsko organizacijo«. Kazinotje še vedno npajo in se na- đejajo! Neko tukapnje društvo bi bilo rabilo voč zastav. Opozorilo se ga je, da ima izrođno veliko raznih zastav >Kasinovereinc. ki bo gotovo te zastave sedaj kaj rad spravil ▼ đenar- Društvo se je nato obrnilo na upravitelja kazine s vpraFanjem. da-li bi morda bile one zastave na prodaj- Upravitelj je oflvrnil. da se mora o stvari preje informirati pri predsedniku >Kasinove-reinac dr- G a 11 e t n 5n da more sele potom dati točen odgovor- Tn kakšen je bil ta odgovor? Da zastave — avstrij-ske in nemske •— nišo na prodaj, ker se lahko položaj spremeni že dane* alt jutri, cei, da Jugoslavija itak ne bo obstojala dolgo-« — Gospodje kazinot-je torej še vedno upajo, da bodo pri nas znova splavi li na površje- Svobodomi-selni, kakor ano. jim radi puščamo to xaKaeino-vereina« dr- G a 11 e n takSnim prepri-?anjem in s takinimi željami v tren in v besedi še veđno jesti krah kraljevine SHS! Tignani Nemci is — Bosne. Iz Bosne je vlada izgnala radi motenja jav-nega mira in reda kot nadležne tujee Franca. Dietza. doma iz Speierja v Nemčiji, Adolfa Grossa, ker st« javno govorila, da je bila boljka stara država, da bo nova propadla in da bo zopet zavladal Karei. Brunona Horwitasa iz Šlezije in Simona Buchwalda. ker sta ŠČnvala proti sedanji vladi in izrazala evoje mišljenje. dt» bodo Habebuižani zopet zagospodarili v deželi. — TakS-nih tičev je rudi pri nas dosti in dobro bi bilo, ako bi si i naša vlada vzela za vagled energičen nastop bosanske uprave proti nadležnim rujcem, ki v zadnjem Času docela javno rujejo proti naši državi- NemSkega zdravidkai imajo Se vedno v Sevnlci na Savi. V božjem imenu naj bi sa imeli, ako bi bil mož miren in bi se za-vedal, da živi na slovenski zemlji in ie i slovenski kruh, a da ga trpe med sabo, ko ve vsa Sevnica, da pri vsald priliki zabavlja na Slovence, }ih imenule »Wlndlschc« in psuje naše ljudi z »Windlsche Bagage-, to je sramota. Ali slovenski trg Sevnica j res ne more dobiti nobenega slovenskeju ! zdravnika? Saj imamo dosti sposobnih slovenskih zdravnlkov, ki bi se v trgu, ka-kršen ie Sevntca. prav radi naselili, ako bi Jih občtna vsaj nekoliko hotela podpfratl. Toda kakor se zdi, le občlna tako zaljubljena v svojega Nemca. da se od njega ne more ločltf. V Avstrljo se izseif hranilnlčn! ravnatelj v Ptuju Kaspcr. Izgubil je vsako upanie. da bi Pttij spadal pod »Deutsch-Oesterreich«, zato proda svojo h!5o in gre k svojim nemškim bratce.m. Nai W njego-vemu zgledu sledili še ostali ptujsld nem-Sorji. ki tako težko prenašajo — jueoslo vanski jarem. Seveda je ločitev težka: v Pttijti je vsega dosti, nemčursM gospodje Žive kakor mali bogovi v raju, ▼ Avstriji pa je pomanjkanje in glad. Zato Selodec pri te| gospodi Še vedno zmaguje nad nem-škim Drepričanjem. Ker Je psoval Slovenca z »windische Bajtage^, je sodtSče v Maribora obsodilo Ludovika Wetzlinsjerja, sluga na Ženskem učiteljišču v Mariboru, na pet dnl zapon. Upamo, da bo moža ta kaien izpametovala. Poglavje o ovaduhlh. Mnogo je žal med nami propallc, kl so pod avstrijskint režimom smatrali ovadušivo za najuspeS-nej§e sredstvo, da splezajo kvisku in si pribore udoben kotičelć Med temi je bil tudi mož, M je do prevrata ftnel na svojih vizi tkah tiskano »Johann Widmar, k. k. Oerichts - Oberofrtzfal, Beamter der IX. Rangsklasse«. Ta Widmar ie spravil Cev-1 Jar ja Frana Vardjana v Cmomliu v več-mesečno Ječo ter se s tem dejanjem Jaypo bahal. če§, »ta človek se Ima meni zahvali«, da Je dobil te mesece«. SvcdoM lahko to dokažejo. In kje Je sedaj tt Widmar? Izglnil je. Pa menda nJ identlCen r Ivanom Vidmarjem, M sedaj službuje v Ložu In se dela velikega Jugoslovana in narodnjaka? čas! se paS spremlnjajo tn Johannl se leve* V Ivane* ker npajo s tem Izbrisati sledove svojega prejšnjega deloranja. Ponk na, meKftaald ioli ▼ Celju* Is celjskoga okraja nam pliejo: Na meScsAski Soli ▼ Celju ni dva dnl na teđen pouka, ker bajft manjka aMteljer. Znano pa nam je, da nekaieri učitelji, kl Imajo lzpit sa melSanske Jole, ee vedno tičijo na ljudskih Solah* Cenra se jih ne pokliče v službovam> na m»-ftčanske Sole? ,%"S 8o. štev. .SLOVENSKI RAKGD*, *ne 10. aprila 1919. stran 3. Priiell so v Slovencem Gradcu desetnika Trobiža. o katerem snio poročali, da je vloinil v blagajno stacijskega povelhti-štva v Celju in ukrade! 9000 K ▼ gotovini ter ftranflno knjižico v fznosn 45.000 kroti. Od ukradenega denarja }e že zapravfl 3000 Vron. Hotel ie utcCi preko meje. Javna varnost in na5e redarstvo, V Dfticm mestu se je ugnezdila Eločin-s.k& sodrga. ki že mesece ngroža javno varnost- Ne preteče teden. da bi ne prišlo na periferijau našega mesia do kakopa zločina, ni oma afi roparskega napada- Clovek si ob verornih iirah jedva upa na ulico- Vzpričo takšnlh rp-zmer bi inenili. da ie vsa varnostna oblast na nogah in napenja vse sile, đa izsledi lopove in osvobodi mesto od »paške sodrge- Pa nič ne čujemo o tem- Nihče «e ne gane in goepodje lopovi se nemoteno sprehajajo po Ljubljani- Oči vidno ima nača varnostna oblast drugega nnjnejšega posla preko srlave! Tn roparski napad je đandanes zc tako vsakođnevna. vsakdanja stvar, da ni malo več ne vznemirja >icer zelo občufnih živcev naših skrbnih čuvar-jfev zakona! Xo, pa druge stvari .«o tuđi mnopo važnejše. ki drugare ngrožr.jo obstoj države, kakor takele malenkosti kot izpraznonje žepov, mal ubojček itd- Pa kako ee nai izplednjf* zločince, kako se nai nadzorujejo razna zatoči-*ča zlođejcev. ko ni v to potre^nega "asa. saj mora bistro oko postave neprestano bdeti, da nobeden greSnik ob $. in 11- tvec- hudodel.«ko ne prekorači niti za minuto prerlpfpanega Tedar-etvenega časa- Takšno bndodelptvo spravlja državo v nevarnosf. rop. nboj, iatvina — in kakor «© že imenujejo te moderne vsakđ&njosti — po eamo potrebna zla, ki. kot so kaže. ne sparlajo več v delokrog modernizirane naSe var-noscne službe. Žepni tatovi na poslu- Vfteraj do-poldne je bilo na Vodnikovem trga okrsdenih več žensk, ki ?^o tamkaj na-kupovale živila- Neki gospe je bila iz >epa ukradena večja vsota denarja-Pasi je bila takoj obveščena policija. venđar se tatov ni moglo iz.-i^diH Svo* f« dni v Tvjnbljanf žepnih' tatvin nipmo poznali, znnne so nam bile ?amo kot dimajska spe^i ali teta, no, sedaj snio se fudi v tem oziru —- >moderniriralic. da imamo tuđi v Tj.rnMjfi-ni žeparje in zp-parice- Pri bosanskih železnieah so prosta tri mesta vlakovnih preglednikov- Za to službo pridejo v poStev vpokojeni ^ lakovni pregledniki ali za to službo zmožni vpokojeni nadsprevođniki jugo-^lovanske narodnosti, ki so se za službo sposobni- Prijave sprejema do vetev-»i 10- t- m- obratno nadzorništvo jnžne železnice v 'Ljubljani (belgijska vojai-nica. objekt IV.) Korupcija na hrvatskih železnieah ;e brezprimerna. to ve vea naša javnost, najbolji pa tišti, ki so prisiljeni potovati no Hrvatskem- Drastično opisuje to korupcijo neki trgovce iz Našić v ^Jugu.« pižoč: ^Na državnem kolodvoru v Zagrebu sem botel predati tri kovčege kot" ortljago- Uslužbenec me je zavmil- Po--^.dil «em mu 50 kron- >Ako mi date za sak kovSeg 50 kron, sknpaj 150. potem bo stvar gla? drugaSe ne. tako se je gla-sfl odgovor- Drugi dan sem v Zagrebu nakupil blago in je sklenil s posebnim vpponora pof?lati iz Zagreba- Na kolodvoru so mi rekli, da ni na raznolago noT^ne*ra vagona- Odšel sem k magaci-nerju, mu dal 150 kron in vagon je bil tekoj na razpolago- Tako fem se odpe-Jjal iz Zagreba ? svojim vagonom, na-tovorjenim z blagom« bre« vseh težkoč-Toda že v Diljem ?elu so mi odpeli vagon in sele. ko pem dal ondotnemu uradniku 50 kron, smo se odpeljhili na-prej. V Banovi »Tarugi je bila nova neprilika- Rekli so mi, da je lokomotiva preslaba* rla bo treba moj vagon pustiti na postaji- Treba je bilo vlako-vodji dati 100 kron. da je bila lokomotiva dovolj moćna za prevoz mojega vagona. Isto se mi je prigodilo v Batri-nji. kjer sem moral plaf-eti 1^V) kron. in ^- Čaglinu, kjer je predstojnik zabteval 50 K « • »c Lepa slika razmer. kaj ne? Pa najj se kdo pravi, da bi ne bilo tu notreba železne metle in pasjega bića! V Novem mestu ie umrla gđč. Dora Spročeva, učiteljska kandtdatinja, Hčerka okrajneja tajnika %. Antona Sproca. V. v m. p.! Zveza juKosIovanskih žeteznJčarjev. podružnica Kranjska šora. Ustanovni občni zbor podružnice se vrši 13. aprila popoldne na postaji. Seja osredntegn odbora ZJ2. se vrSi v petek ob pol 8. zvečer v Narodnem domu v prvem nadstropju. Izbrani spored, .kf se ?e včeraj prvič oredvajal v Kino Idealu ter ostane 5e do petica 11. aprila, je žel sploftio prfzna-njc. V najveseleJSe razooloženje !e priora-vtla občinstvo situacijslse komike polna tro-delna Saloigra »Lenka F r 6 h li c h, d. d. <'- o. z.c t ijubko Rito Clermont v naslovni vlojri. Jako zanimiva ie ti^dj Icriminatna rframa v petih deTTr- iZmeđena po ta«, Mer srlavna Junakinja, sfmpatfčna Szec«y B!oudeK brez pomoči kakega detektiva, po-poJnoma na lastno roko re§i svojega ne-do!fne^a o?eta sramotne Je5e ter razfcrin-ka nravejra z!o?fTca. Omembe vredne ?>o ?e lepe toalete in fak^uriozno oore?T7TJene čobane v ttm fHrrsn. Predstave +r?JaJo no ci v e uri, rb A.. 6. in 8. ivečer. Nf za mla-gfno. — Kino Iđenh____________________ Položnice priložili smo danes za Jti*o-^!ovan«ke debele vsem cenj. naročnifcom, 'v'atc-'rn pc'e'c- v T*rr**I:cm narojnina na na? list Prosimo, da se iih posložilo oravočas-no. List se bode zakasnpic^\ ujtavtt dm -1 Cm IS2£ i& i I *p5Ji '""'"• "" » 2. pop. 736*6 17-t j ar. \gr. pol. obt . a rr. 729 5 11*5 tL jgx. det. obL 101 7. z\. 732 2 9-1 brezvttr. oblačno. Padavina v 24 urah 00 mm — Srednja včera)Sna temDeratora 12 $>, nar« malna 8*9. Vremenski napoved u jutri:— Leple, severno vetrovnomme. Kultura. »UfrabUena Evellia.« — »Bajad.« Do- slej je bila navada, da se je vsele), kadar so prišli na vrsto »Bajaci«. z njimi vred uprizorila ^Cavalleria rusticana*. Včerai pa so polec njih dali pantomlno >Ugrabljeno Eveiino«, kateri Je »besedilo« napisal dr. Fr. Langer, godbo pa ztožil Jaromij Wein-berger. Tej pantoinini se pozna hlepenje po originalnosti in po senzaciji; avtorja sta na vsak način hotela spraviti na oder nekaj hipermoderaega. Snov je ta. da si dva starca na določen dan zaporedoma trideset let dasta predstavljati samo zase žaloigro, kako ie eden izmed njlju ugrabil plesalko Evelino, kako se }e potem njegov prijatelj ragledal v to lahkoživo dekletce, kako pa ie Evelina pustila vnecnar oba skupaj in se vdaJa bebastemu lak a ju, kako sta se prijatelja naiprej dvoboj evala, s — svečnikoma, potem s pištolama In kako je naposled morala Evelina z življenjem plaćati -»nezvestobo«, ker jo je ustrclil eden izmed obeh zaljubljenih tekmecev... Trideset let torei gledat* ta dva prijatelja umor na odru. vselej ob njega obletnid. ko bi se vendar vsaka normalna du$a hotela iznebiti spomina na tak zločin . .. Clovek bi skoro dejal. da je to perverznost obeh iz-žetih starčev; v llterarnem c*z\ra pa je vse-kakor pretiranost, o katert se niti ne more reci. da jo oSfvIJa strastnost umctniSke inspiracije. — Plesalko Evelino Je Igrala jjdčna. Klimentova z \reliko koreogral-sko in ekvilibrisfjčno spretnostjo: stara prijatelja 5ta bila gospoda Povhc in Peče k. Takaja je predstavljal ^ospod Dc-bovec: na odru so nastopaU kot igralci rjt. V1 č e k, S f m o n Č f č In Drenovec. Dvoboj s famoznima svečnikoma je bil originalno markiran, ne da bi s« bila primerl-la rtafmanj^a nezgoda niti d u elan tom a, niti «ve5niVoma. ^koda za ^odbo. kt «e časfh vzpne do vpoStevnih vrednot, pa mofa flu^triratf tako bom^fano IzumetnlCene prizore! — »Bajaci« so dožlvell elegantno uprizoritev. v kateri no se odlikovali vsf solisti, tako gospodična Thalerjeva. M je pela Neddo z Iepim glasom, dasi bi bilo rtjenemu izražanjn ponekod želeti več soc-nostf, gospod Drvo ta. M Je b!1 izborno disponiran gospod Levar, ki Je dramatično uveljavlja! svoj rvonki bariton In pole?: đrugesra podal pro?o^ v fzrazlti le-poti, naposled gospod Kovač, ki je z dobrim okusom obvladoval svojo lirsko partijo. Zbor je bil ve?č svoji nalojri, orke-ster barveno nasičen. — »Ugrabljeno Cve-Hno« je dirigira! gospod Ravnik, »Baja-ce< itospod Rukavina, refijo pa ie ime! pri obeh delih gospod Marek. Gospoda Rukavina in Marek sta prejelt dvoje dra-gocenih daril. Na odru v »Bajacih« se ie Soptril v velikih črkah napis »Graiide te-atro«; če se je že tla pritrdll ItalHansid napi^, na! bi se bil vsal v pravilni obliki »Teatro grande«, ne pa v nekako po Ijnb- { ljansko adjustirani italiianščini, kakrSno Je i tndi kazala na »plakatu« oblika »Har- i Iekino« namesto »Arlecchlno«. Taki po- i Kreš!d so dot>nstnl pri zabavlllvo komičnih ! stvareh, v resni operi — četu«!! postavlja ! na oder ftalffansko »Smfro« — pa bf Jlh ne smelo bfti. —n— Ćeikl atenfalt sa naš« pravice. V za- ložbi društva »Iugoslavija< v Pragi (sekcije za narodno obrano) ie izSla te dni knjiga »Jugoslavija cf katerjj 1c spisa! znani profesor češke univerze dr. Kadlec. V knjiari je podrobno obđelana zjfodovina Ju- goslovanov od prvih početkov dalje In ves razvoj naSega boja za državno samostojnost. Knjiga obsega 245 stran! ter stane 12 K, naroča se jo pri »Društvu Jugoslavija c v Prasd, Kralj. Vinohrajlv. Jtmjfman-nova tr. Kniisro toplo priporočarno. cojpoiIdrIvii SJadkor za eebelarj«- Iz Oeškoslo-vaske je na potu 38 vagonov sladkorja. ki je namenien za slovenske rebelarje« Pri nabavi je posredoval na& poslcuiik v Pragi Ivan Hribar- Mesrna rastaTifaliiica ljubljanska rta-znanja p. n. občlnstvu, da se vrši dne 17. aprila 1910 redna mesečna dražba v mese-cu avjjustu 1918 rastavljenih dra^ocenosti in efektov, blaga, perli a, strojev, koles Itd. od 3. do 6. ure popoldne v uracbiih prosto-rih PreČna ulica 5t. 2. Posebno se opozar-ia, da na dan dražbe ni mofcoča re-šitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč Ie naikasneie zadnji nradni dan za stranke pred dražbo. Potrebna naredba. Ka! pa nri? LDU. Sarajevo, 9. aprila. Vladna komisija za mesto Sarajevo je izdalo naredbo, v kateri se bankam prepoveduje, brei IzreC-nega vladneRa dovoljenia izplaČevatl dr-Žavljanom neprijateljskih đržav vioge aTf svote na tekočl račun. ZAGREB5KA BORZA. LDU. Zagreb, 9. aprila. Zaključni kurči današnje borze: Dcnar Blago Banka za trgovino, obrt tn dustrijo . . ,..... 475 485 Banka In hraniloica za Primorje, Sušak, novt-dcln. . 505 515 Hrvatska eskomptna banka .1445 1455 Eskomptna in menjalna banka, Brod ..... 385 392 Eskomptna in menjaJna banka Zagreb...... — 400 Jadranska banka .... 860 880 Hrvatska kreditna banka nove đelnlce . . . §80 996 Narodna banka, Zagreb . 420 430 PoIJedehka banka nove del. 94 106 Prva hrvatska Štedionica — 9025 !?!jeČica pučka banka nove delnice ..... 20* 219 Zemaljska banka . ^, tt 730 730 Nainoveiša poročila. (Naša posebna bmjđvnaDprćčUaJ NEZADOVOLJNOG* Lmm, 8- aprila- V Auftiji in Franeiji raste B«Ba4orolJno«t % L1oyd G«or<0oi radi njecovega obnašanja ▼ ▼prašanju Odanskaga* >Ttmot< In >Montlngpost< zahtevaia, đa na] Lloyd George tako} odstopi. Oba lista tuđi •krbi, đa bi Lloyd O^orge v ]Qgoslo-Tanskom vpraSanju preveč ne podpiral Italije* Rasven tega ao Francozi rai-draženi radi SmutBo\-e misije in radi slabornega nastopanja napram boljie-vikom, ki ao aedaj ćelo z oroijem r roki zaeedli Ođeso- — Iz franeoskega čaeopi5i|a: Galtier v >Tempsu« piše za italijansko Reko* IiAHI# — TR-2ASD CIVILNI KOMISAR- Ltieern. 8- aprila- Sonnino j© pred-včftrnjšnj^m zvefer dospel iz Parira v Rim- — Comrnondatore Lnaldi bo te dni imenovan za civilnega komisarja- DNEVNE. Lucern, 9- aprila- Odesa se n ah a ja v rokah sovjeta od 6- aprila naprej. — Dane* zjutraj je doapel v Pariz general Smuls, ki se je takoj podal na odbor četvorko, da poročo. Atentator na Cle-menceaua Cottin je pomilo.Ščen na 10 let jo^e- FRANCOSKE SKRBI-Geneve, 9. aprila- Na čast Jauresu do priredili pariški radikalni sorialisti veliko ljudsko zborovanihe pod milim nebom, ki jo sm At rajo v v«eh krogih ssa nekako parado čet. 5?ato se pari&ki listi zelo bavijjo s to prireditvi^o- Kakor se vkliub r^nznri nAknadno izre. ta manifestacija ni bila ravno tako mirna, kakor se je uradno poroMlo. ker je bilo 41 polihistor ranjenih in zaplenjena Čraa rastava, ki so jo na manifestacijo prine?li anarhisti* PRED KONCEM PREDKONFERENC. — PRED ZAMETKOM DETAJLNIH KONFERENC — POSVETOVANJA- Geneve. 9- aprila« Wilson je brzojavno pozval svojo lad^o Georce Wa-»hington, naj prid© iz Amerike v Brest-To činjenico smatrajo za najboH gotovi dokaz, da stojimo neposredno pred koncem mirovnih predkonferene« — Vzdržuje ee pa mnenje. da *se bo dolo-5il mir samo v velikih obrisih In da se prepusti določitev po?am«znih detail-nih mejnih vprasanii pozneiiim podrobnim pogajaniem in komisijam ali pa tuđi eventueinenra sporazumu onih so-seđov, ki imajo na taksnih podrobnih mejnih vpraianjih poseben inr^re^. — Odbor četvorice se vceraj ni ve5 bavil z jadranslcim vprašanjem, marve£ se je povrnil na vprašanjo Saare. o katerem se je pred dnevi uradno javljalo, da je že rešeno- Razven tega se je odbor četvorice posvetoval o odgovornosti ViljeTna- An^leSi in Francorf so pred-laerali. naj se mož postavi pred sodi-ISe, Američani in Japond so proti re-mn. (Jadransko vpraŠanje je torej zo-pet odloženo- To je sicer negativen uspeh, a je vendar uspeh, ker 5© videti, da se cei© odbor četvorice ne more od-ločiti, da bi Lahom kar priznal vse, knr zahtevajo na našo ^kodo- Najbrže se ne motimo. če pripisujemo ta uspeh v prsti vplivu Wilpona, ki ?e venđar 1« drži svojih načel vsaj đeloma, in pa enorgičnemu đelu npšp delegacije*) tfASOPISNI GLASOVI. Lo«ern, 9- aprila. Profesor Milltad (je pred kratkim pisal v reskem vpraSanju proti nam) objavlja r >Gazette de Lausanne« elanek. v katerem pravi, da tako dolgo ne bo miru, đokler ne bo osigurana moja na Renu* V trenutku, ko se nahaja boljševizem t agoniji, ga podpirajo p tem. da so popustljivi na-spfoti Nemčiji- Obžaluje pomanjkljivo podporo Foljakom in Komunom- Poljska ne more živeti brez Gdanakega-Milliud končuje s pesimističnim pret?o-jevanjom bodočnosti. ker je videti. da imajo merodajni ljudje premalo pre-udamosti* >Ba«ler Nationalzeitung« pravi, da postopa Antanta z madžarski mi bolji se viki tako lepo. kakor po-prej nlkdar s Karolviem- Ljudske mase razume jo to iD radikalni vodje izrab-ljajo to razpoložcnje, kakor da me ▼ Parizu boje takih aran5ii*anih pokretov. MEMENTO- Genere, 9- aprila. O veliki demonstraciji na čast Jauresu, ki so jo sinđi-kalisti priredili v centru mest% se iz-▼ejo ee te podrobnosti: Navzočih je bilo 3O000 oseb. povorko sta vodila Van-dervelđe in Branting s franeockimi ?&• članci stranke- Pred povorko ata ro«i-la dva avtomobila i uredniki listov >Homanite< in >Populaire<- V povorki so nosili tuđi rdece zastava V Jaure-Bovi hiši je posebna deputacija pod vodstvom Sembata izročila vdovi palmo. Udeležen Je bil tuđi Anatol Franoe-Iz množice so a« čuti klici kakor >Uvio Ljeninc* >živio Trockij«. Manifestacija ee smatra sa memento pari6ki konfe* reiici* ; GĐAN5KO. < e#nere, 9- aprila- V torkovi 6tevll-kl >Mar!no< : a Mrva Padarewekl po- Poljski, in odkknja nevtraliziranje* >Joumal< pravi, da bo Poljska tuđi res dobila to mesto- Naša posebna ttUtonicna por&čOa iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. UREDITEV VALUTE. Beograd. 9. aprila. Kakor poroča »Pravda«, obstoii nacrt da se naša valuta uredi avgusta in sicer tako. da se zamenjata dve kroni za dinar. To pa ne bi bil stari dinar srbske banke, ampak novi državni dinar. Razven tega se ba-vijo finančniki z nacrtom, da bi se po češkem vzore u zamenjai nek odstotek predloženih hankovcev kot državno po-soiilo za državno obltgaciio, ki bi jo lombardirala vsak Čas vsaka banka v naši kraljevini. PO TRUMB1ĆEVEM EKSPOZEJU. Zagreb, 9. aprila. »Jutrankmu listu« poročajo iz Pariza, da ie delegat dr. l'rumbić pozval k sebi jugoslovanske Časuikarje ter ?im povedal, da so naš"i argumenti j:!edc spornih točk z Lahi zelo vplivaii v odboru četvorice na an-Klcške in franceske delegate, ki bndo te argumente v veliki rreri uvaževali. RADIKALIZIRAN.^ SOCIALNE DE-MOKRACIJE. Zagreb, 10. aprila. Dane?^ zvečer te vrsi zborovanje vodstva tukaisnje r.ocialno demokratične stranke, na katerem se bo definitivno sklepalo, ali poj-de stranka kot taka na shod v Brod ali ne. Levo krilo začne ta teden izdajati svoje posebno glasilo »Slobodna Rijeć«. NAPADI. Sarajevo, 9. aprila. Sarajevska »Jugoslavija« tuđi po nepotrebnem vedno ostreje napada one bosanske hrvatske politike, ki so člani Demokratskec:a kluba. (»Jugoslavija^ je v kolu s »Slovencem« in »Narodno Politiko«.) BOSANCI V BRODU. Zagreb, 10. aprila. Bosanska politična sccialno demokratična orffanizaciia je sklonila, da se uđeleži Konference v Brodu in da posije tja 40 odposlancev. OSEMl RNI DELAVN1K. Sarajevo, 9. aprila. »Uradni list« priobčuie naredbo, s katero se v Bosni uvaja povsod osemurni maksimalni de-lavnik. GLEDALIŠČE V SPLITU. Split, 9. aprila. Tu se je včeraj osnovalo društvo, ki si je stavilo za na-logo. da osmne v Splitu stalno narodno glecialiSčc. SOKOL. Cakovac. 9. aprila. V Zri nisk em Čakovcu se je včerai osnova! prvi Jugoslo-vanski Sokol. GOSPODARSKA POGAJANJA S SO-SEDI. Beosrad, 10. aprila. Med delegati Ceho-SlovaSke, Nemške Avstrije in Jugoslavije je včerai sklenjen medseboini kompenzacijski in trgovski začasni do-urovor ^ki ara bo seveđa vlada oredlo-žila Narodnemu Predstavništvu v skle-panje.) REAKCIJA. Zagreb, 10. aprila. »Jutranii list« rjoroca. da se trudi organizaciia hrvat-slcih ve!epose*tnikov. da M doMfa v svoje roke več mest velikih županov, ki bodo vkratkem imenovani. Na ta naCin bi radi hrvatski latifundisti \-plivali na izvedbo atrrarne reforme in Jo napravili iluzorno. CTJ5DALISKA VPRASANJA V ZA-GREBU- Zagreb. 10. aprila- Pod predseđ-stTom b«na dr- Palečka 8e je včeraj vr-311a anketa o reorganizaciji z^grebške opore- Pklenilo se je. đa se loči opera od drame vsaka pod posebnim ravnate. l|em. Operno ravnateljstvo je bilo ponuđeno kapelniku Tallichn. ki je v tjjnbljiani dobro znan, in ki 3^ sedaj ravnatelj češke filharmonije v Pragi- AMERIČKI DAR DR. KOROSCU- Beograd. 9- aprila- Darove Sloven-cer x* Ameriki je prine?el v Pariz naš rojak iz Opatjega Sela na Goriškem đr- Drago Maružić, ii Pariza v Zagreb Giunijo in iz Zagreba v Beograd ab-solvirani pravnik Arnoftt Golob, ki je darove danes dr- Korošcn ^loveeno ib-roifil. Poročila ljabliansketđ đoptsnega orada. NA MEJI. Ljubljanski dopisni urađ poroča * dne 10- aprila ob 9- zjutraj iz urađnega vira: Dne 9 t- n* ob 1, popoldne ao Kemci streljali % artiljerijo, z metalci min, s stroj ni čami in paSkaini na most pri Galiciji. Nafte topništvo In strojnioe so odgovarjale- Nato je bil mir- Ob 10-dopoldne je nem&ki zrakoplov metal Ie-take- NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Beograd, 10. aprila. Prthodnja se]a Narodncga predstavništva bo jutri v petek. Na dnevnem redu bo samo zadnje čitanje zakona o najemičinah in volitev a^ramepra odbora. V agrarni odbor bodo postali svoje zastopnike posamezni klub* in ne sekcije Karodnesa predstavništva. Stevik> članov agrarnega kluba se rviJa od 14 na 21. Postanci Iz Hrvatske in Slovenije se ođoeDeio jutri 2ve-Čer x brzovlakom iz Beograda domov. -L. PreložiteT kniSnin komiei}-Krultto komisije bodo uradovaU Sele ure popol&M^ ker se> botie dalo »tran-kam na raspolago, đa dobe labko mo-sto kraha nioko za kruh* Na izkaraiee sa moko se bo dobila tuđi naprej moka za pecivo. Predno se ne objavi, kako se bode to izvršilo, naj nihče ne ođda svojih krušnih kart pekom 4- Peki in prođajalci kmlia se va-' bijo, da se zglase zanesljlvo v č#trt«kf dne 10- t- m- ob 10- uri »jutraj v veliki dvorani mestnega magistrata radi \o-sadevnega dogovora- Manjkati ne srne prav nobecega, ker je zadeva dla nujna in ni da hl se « vaakhn pe-' kom ali prodajalcem radi preposneg# prihoda posebej obravnavalo. 4- Meso na rdefe izkamiee B %o delila mestna aprovizacija v peiek, dn« 11- t- m- in v jioboto, dne 12- t- m, ▼ cer-kvi sv- Jožefft- DoloSen je ta-le red^ popoldne od 1- do po! 2. štev- 1 do 300, od pol 5. do 2- štev- 201 do 400, od 5- do pol 3- Stev- 401 do 600, od pol 3- do 3** štev- 601 do 800, od 3. do pol 4- stev-801 do 1000. od pol 4- do 4- štev. 1001 do 1200, od 4- do pol 5- štev. 1201 do 1400, od pol 5- do 5- štev. 1401 do 1600, od 5- do pol 6. štev- 1601 do 180& V soboto. dne 12- t- m- dopoldne od 8. do, pol 0- štev. 1801 do 2000, od pol 9- dć 9- -?ter- 2001 do 2200. od 9. do pol 10-ste a-, 2201 do 2400, od pol 10- do 10- sV 2401 do konca- 4- Kišio aelje za V. okraj- Stranki* V- okraja prejmejo kielo Mije v petek, dna 11, t- ra- na krompirjeve Đakaznioe pri Jakopiču na Mirju- Določa ae ta-lo red: popoldne od 2- do 3- stev. 1 do 460. od 3- do 4- gtev- 451 do 900. od 4 do S-štev- 901 do konca. Stranka dobi ta vsako osebo 2 kg kislega iel]a> kar stane 1 krono- -r- Kislo zelje sa VI. okrftj* Stran« ke VI. okraja prejmejo kielo zelje v soboto, dne 12- t- rn- na krompirjeve na* kaznice pri Jakopiću na Mirjn- Dolova Be ta-le red: dopoldne od 8* do 9. štev-1 do 400, od 9 do 10- Stev. 401 do 800, od 10- do 11- štev- 801 do konca- Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kielega zelja, kar stane 1 krono- -t~ Kislo zelje sa VII. okraj. Stranke VII- okraja prejmejo kislo zelje v soboto. dne 12. t- m- na krompirjeve na-kaznice pri Jakopiču na Mirjn- Določen je ta-le red: popoldne od 2- do 3-štev- 1 do 300, od % Ao 4. čtev- 301 do 600, od 4 do 5- štev. 601 do kono*. Stranka dobi za rsako osebo 2 kg ki-slega zerja, kar stane 1 krono- Poizvedbe. ^ Prosuta! Revni vdovi \* bila vCer*| na Vodnikovem trsu iz ififla ukradena de-narnica z veliko svoto dejiajja. Ker ta de-nar ni njen. se prosi tatu. nai Ima vsrrdlje-nje in đenar vrne anonimno na spodsj naveden naslov. Za nagrado s| naj obdrfl 500 kron. Za slučaj pa. da bi donarijlco kdo n*-^el. naj jo proti nagradi vrne sm naslov vdovc Marije Smid v Ljubljani, židovska ulica st. 1. IT. nadstropl«. Dne 8. L m. zaflienlan i* Ml potmotomm uradniku v pred sobi poštnejr& ravnateljstva trd klobuk. V noštev prid«ta »amo dve stranki. Klobuk na) se odda pri rav-nateJIstvii. liCeJo se otrocf Val eri Ja. Josef. Vladi« mir in ^ntonlfa Učen, kl so Wli do novembra 1918 v slovenskem »irotiščn v tabori-52o Wagrsa pri Lipnlcl. Kdor ve, kje se sedaj nahajajo, nai sporog potrtdor»mefrm nradu ra besrmee ▼ Ljubljani. Prošnja! Revni vđovl }e btlt vCersf nfke, da stK>rnče na gornff naslov, C« - H vedo kaj o Malcsn Tenee, 97. po,- fe St. Križa mi Trstu it. 148. M \t M Tfet fe le-ta 1915. - Jnsti Vetrfs, La*o R. I, Ton-Uce, Stafersko- Fkradel je 4- aprita Petar Klemeft rojen v Predjami. občina Bničovje pii Postojni. star 32 let, srednje TeltsTostff/ crniK la? in brk, širokoga temnegtr smntjivega obVaza sle3e*e stvari: % novi štofasti oblekl: ©na teamorja'mr barve (pepita) in ena crna ter nov 3rBt klobulc. belo era jeo, topi« triko spoAnfa hlaCe. Oblelca mu je prevelika« Kdor hi sra izsledil v teii obleki. naj sporovi to oro'Znikom proti nagradi 500 kron- Tvaa Srebotniak, 9t- Jur na Tabor«, Sarfnf-eka dolina- Izdajateli hi odgovorni urednfltt Valentin Kopitar. Lastnina ta ttek »rtarodas* ttsfcsns** SSSSBBJSiaSBBSlBSflBHi Premier magaain spćcial d« ffantt ct đe parfami. 0« Bračko, Ljubljana Stran 4. •SLOVENSKI NAKUO-, 10 aprila 1919. 85 Stev. Paflifftbiatif fr,oX.g0,,^ Sever a koap, Ljibijau. 40 i 3 Mr hlarinTlBM c bremu plačilu. Ponudbe poslati na Lekirno Bas, Ribi, Slije«. 3940 UJ7j|r zrnožen risanja želi službe kot mlLUl iisar ali pa preddelavec v kaki tovarni za tzdelovanje pohiStva. Naslov pove uoiavniStvo SI. Nar, 4039 Vf*r*7Q u klfipovi 1 rubhene, pSenice, "ifiilLb bia&na, zobi, krump ra i suhe šijive na vagone i na manje prodajem ?. kupujem Š š*e u svakoj količini Irfin Palć, Sisak. 4016 Fh/lriS pa dobro ohranjena mostna te-riuSS SC htnica 7% .000 kg leže na utezi, ter skoraj nova decimalna te-h!nica za 203 kg Ponudbe stavite tvrdkt Mihael Otnahen, Višnja gora. ________________4046________________ fn^i^n m več pomočnic le prve mo-JrU^lE \\t či, ter krojaški pomočnik zjl damski modni atelje proti dobri plači v današnjih razmerah Dopisi pod „Modri atelje 4006* na upravniStvo Siovenskega Naroda. 4JC6 tJ^Tn-njfi l"em kovača za na deželo ilUiullIilfl. z vsem kovaš. orodjem in stanovanjem in če je ssmski tud' hrano, če ho*e v najem ali co dogovoru z me>ečno plačo. Fr*oc Jeraj. Veliki Gaber it 46, toitt St. vid, Dolcnjskt. MH dobro ohranjena sobna opra-16 va. Ogleda se v Don^deljek, petek in sobo to v Le&cah at. S. 4C21 I|)j2fi »[»ni najboljeg sest-sva, sa srna rimi SIIU«, nov ili malo rabljen žalimo kuoiti. Ponude tvrtci Sc»iwareii đro?, Zagreb, Preridofićeva 1. 3347 WiaTaIirBtevTT$x Na ogled pri g. Kosak-Gačni«, £03-gresizf irg 4, Gcberjeva hiša. 4038 7ta*a ifomflra nra z dol^° ver{2ico 'e tlfižd Uuiliijid Uld na proda j. Pojasnila dLje iz pr:j..;inosti g. C. 3L ILiIczr, pciliar, L< ubijana, Šoleaburfja a vlfca st. 6. 4019 kot kontorist:nja nafraje v Ljub!jano( Celje ali Maribor. Pismene ponudbe ponudbe pod »MarIjiTa,4W na uor. »Siovenskega Naroda«. 4:33 Rsntorlst a!i tratorlsim j&oJS!;; tesno in strojepisja, mtojša rr.jt z dobro Solsko izobrazbo se spvejme takoj. Pismene ponudbe na ur*3vni-Stvo Slov. Nar. pod „Pirovima 4041*. KuĐajem niikn iss. £"& J? ™ si okrogel ali rezan. Cene za les ?;2!o-žen v va^on se naj naznanijo n;i V". SCAGNETTI, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 Pšenici su ino ili Hm I tfUm&Va ISi^lia kiW&*ILU ili JUL 191UII prodaja samo na ceie vagone od postaje Sisak za takoj veletrgovina 1 2 i ion in deielnimi prideUsl £ž£U2 W£IS3, Sisali« Ustanovljeno 1881. 3714 obenem bordspoođeatinia in diaponenf'^a, katera je bila že v mirnem času par let v -.rgovini š;;cerijskaga liaga in dcželnih pridt-Ikov, popolno zmožna siovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Hrana in stanovanje v niši. Prednost imajo gospice trgovskecra tečaja ?. oćHko in znajo še stenografijo, hrvašeino in ^ lavino. Fra ne Dolenc, Kranf. * 3757 DrnšCvo lessila šisišusirlicev v Ljubljani razpisuje mesto Zahteva se popolna praksa v eksportu prek morja. Pisama se bo otvorila v pri-staniškem mestu čimpreje mogoče. Ponudbe je poslati na naslov : F. Heiarihar, Zesnl inđustr&Jec SUoIJa Loba. 4 04 Hrastov, bri?ov, smrekov les, des%e, blode kapi tovarna pohSšiva la parketom Zg. Gamel]ae nad Cejene pomirbe na 3938 zelo^a pt^š^va, I^iablja^a, Marije Tcrezije casta ftt. 13. ako se s prebarvanjem starih ia kemičciru čišćenjem zamazanlk doseže Uto, Naimodern e!ie bBS9ve« ssrihranek denarfa. ===== Hffra In točna izTrftiter. ============= Prva in mnfc ig^sL tov^rna za Wm\i kernitiio čitaj?, pranje ii sistio-likaijs periia ft^T- fi^^f^ E3^S2^*^ Tavama: Pojianskl nasip it. 4. *: *^^}* i€£!3^l;^9 f>odrjunica: Salenburgova ul. 4. ■ Po sin a naročila se točno Izvr&sijejo. ——^—^ Slavonija stanica južne željeznice. Mineralno i blatno kupalište RađiOžictivai topli izvori. NajasseSnije liječenje: reumatizma, iseli lasa, posljedica od raža ih ozljeda, ženskih bolesti, slabo-krvnosti i opće slaboće 3707 llOtOVallŠf0. Dobra opskrba! Cijelu godinu otvoreno. — Slavna sezona od svibnja do rujna. *?>:•*?- ■' ffl mb a satt r%Mz a ktaa. LjmMJaam. 4012 iH ifhssMiia Hafn se knL Pismene oonudbt na uprav. Slov. Naroda pod Jltvl/Kie*. 3711 LCP lllfOUU ceste v iimcri 1700 m« se proda. NatančnejSa pojasnit« daje pisama dr. Pegana. 4043 Rshnaa rioria v v™*vrsti spretnega stavbenth načrtih, sprejae hlirak« o^krbništto SHS f Veleaja. 3949 R«!) wJl Irahrti! i;znrt£- tva ii komisijski trgovina Filip Petenko, Danajska cesta t. Pnnoroča se tudl v nakup, oziroma posredovanje vsako-vi^tnega blaga. 4022 rintfl&ilifria z deželc išče mesta ph UU»P0ailN boljSi gospe ali šiviI)i kjer bi imela priliko Iz uri ti se v šivanju. Vaiena vseh hi5nih del in tuđi boljše kuhe, b» pomagala pri pospo-dinjstvu ponudbe na upravniStvo vod .Prilika/4045" 4045 Bavim veA dobro oaranjesih motornih koles riortaaćle, soloubarfova allca 0. ________________39_7________________ Dfftlla Cfi* mlza- stoli» kredenca oma-11IlUO #L. ra s štinmi preda>i tuđi za cisatno mizo uporabna, 2imn »ce, ode-je, b'azine, koci. Namizni prti z obti-sači (ceie garniture za 6 in 12 oseb) svetilike, konzoli in večdrug'h stvari Gorupofa ni. št. 12, t petek in v sobo:• (II. in 12. t ra) od 9—12. in od 3.-«. ■re. 4034 Kniifimrnrtia PotPuno vie§t 8vifn *«»j*- [\UjiyUffUtl-C govodstvenim poslovima a osobito bilanciraniu, tra^i se za ieđno mHnsko poduzeće u Hrvatskoj uz vrlo povoljne uvjete sa nastupom službe odnfinh. Isti mora poznavati potpuno hrvatski ili slovenski i njemački ie»ik. — Ponude slati pod »Kojigotodja 3948* na upr. SI. Naroda 3948 Drndam hita v Lescah st. 21 *~2*. rlllUalD UHU V tej hiSt se n ahaja že mnogo let poštni urad, in poleg teifa ie oddatl Še 4 stanovanja. K tej hiši spada tuđi zemtjiše za 15 mernikov posetve, 1 večji travnlk in 14 oralov rc da. Natančn* pojn«? ila se pofzvedo pri iabtn.ku V. R. ? Radofljiei ite?. 84. 39?*8 Vo^ za mfzamko obit, malo rabljen, kupi Ivaa Andlovlc, mlaarv Brog at. 2** L'nbltaoa. 4027 Vermut vino, slivovko, rum, razna vina v so-dih tn fino beto in crno staro vino za steklenice prodaja co ugodnih cenah tvrd ka Br. Vovakovlc, L*w*l(aaav Mar. Toreilja ceata 13. (■ellieO. 3686 Pozor! Pozor! Prosto je izvoz slobodan, nadim rakije, "tiivovice prave bosanske, suhi žHiva, lučnoga kamena, kiistalne sode, sode bikarbone, masti svinjske, slanine, drva za gorivo samo vagonom, te i ostal h svih vrsta životni namirnica. Zahtevajte pobudu i od druge robe koju trebate Milorad D Gjareadić. Afes-tarna i komision alna radaja, Bigojio, (Bosna). Adresa za brzojavke: Ageatara, Ba^ojo«. 3830 m Pravo krmilno^ IPESOI *■-- priporoCa B 1 bbi m 1 Uslijed propuha, vlage i I prehlade" nastale boli, pače i kot zastarjelih, prsne poteškoće težko aMBTH; BIB: 1. Poročilo načelstva, 2. PoroCtlo aadzorstva 0 letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepan je o porabi člstega dobička, 5. Rszni predlogi. Pitpomba Ako bi ob z«orai dolo-Ceai on ne prišlo zadostno stevilo za-druŽBikov, da bi bil občnf zbor sklep-fen, se vrti ob 10. ori predpotdne isti daa, ¥ istih prostorib in po istem UacvDe« reda v smislu cravil § 3 t dragi občni zbor. ki je tklepten pri vsakeiB navila navxoOh ataov. liilMiBfBa * i>rtsi—* si. 9. se SRlIfltUJI prtporoca v L|aM|aa« potafoioani mMmr. obotestf«. 37IS izmtM talHti rtu ^\riz 0 ceni pri gosp. J. Berlisf f Žetalah srl Kogttci.__________4018 falta iaira v originalnih zabojih a IIUI JiJU 1440 komadov proda po 'i0 vinarjev 1 komad pn osebnem nrevzemanj-j ali phčllo naprej E«. Snp-paaz. Rogatec Sp. štajersko. 3411 Siioiiia šlK'šiSiiMi >d 21 2—5 HP, š? dobro o!;-r.njeno, se ^upi. Ponudbe na D. Ho7i(*lc, LJub-i*aaa, Kolod7or«ka ulici 34. 3933 f*fftni k:tarei5e«?a in mlajšega lObo-UtfUI tehttlka(co) nnstop službe tikoj. Ponudbe nai se nošljejo na naslov: Hinko Kađraka, dentista, Tazla. Besaa. 4028 DffillD ffi* eno vPre*nai dobro ohra-rlUUc 5c. njena kočija ter kobila do-mače pasme, rjava, srednje visokosti, 7 let stara, brezhibna Ogleda se: Lesee ^Gorenj^ko 5t. 30 go^tiina pri ^M^jniku«, Lovro Bohinc, posebtoik. 4030 Slane ilFii W8S£?k -emičnu Čišćenje Josip HeScb, LJnb Ijana, Pslinsakl n-^if? st- 4, Po-drnialca Čeiecbnrgoca ulica 4. 4029 ■ftj trčan, veCja množina, na proda). llCii« Naslov pove upravniStvo „Slov Naroda«'.________________________375S Triii ;oH ifM »iiteio Ponudbe na delnlšKO pivovarnov Sarajevo. 4023 ■risa spalnita *«e gsfsszz od 9.—3. NatanCoejSa pojasnila se po- izve prt hišniku Bleiweisova cesta St. 3, 3984 Snreime se \M psslaiija u sTt let, ki je tuđi zmožna nemškega jezika. Poizve se v Ljubljani Poljanska cesta ŠL 55. 403'i Zidno opeko staro io novo in drpg Msnii!iat3riia!.0.d4u.Rr,uisste: benik. Rimska cesta 2. 3965 G&s&odiSna se sprejme takoj na stanovanje in hrano. Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda*. ________________4020 MBMTHDS 5033 kopeljo ev. s prehrano se takoj odda samo finemu, pobro sttu'ranemu gospodu. V ponudbi je navesti stan pod šifro „Inienir/4037" na upravništvo Slov. Naroda. 4037 se prodaja v vsaki množini po dnevnih cenah. Pismene ponudbe pod „Trapiatovaki sir'1 aa anončne ekspedicijo Al. Mate- 116, L*nb!|ana, kongresni trg, 3.____________ Baterlfe iarnice, elektrotehnlćni predmeti, (izdelek svetovne slovanske tvornice). Generalna reprzenetanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO FOGACAR, ZAGREB, 1882 Žačasno Ljubljawt_________________________»Irak« ulio« *t. 2S/I. Dr. Ivan Matko strokovni zdravnik za notranje bolesni ordinira od \ 3 — % 4. pop. v Mariboru Stolna ulica štev. 1., III, nadstr. Itpka špiti to in komisijska i. dražba jmir UIHO, sliuouKo, rum ItrJ. m^mmmm nudim po najniijih cenah« „„„,. KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod. Vsako jutro I sveže ribe dobiva tvrdka Leopold Fon 3996 Stari trg it. 6. Jsvn3 dražba plemenskih kobil in mladih žrebcev. Dne 15. aprila 1919 ob 9. uri dopoldne bo v Pragerskem (na preddvoru žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih ko-til v starosti od 4—8 let, dne 16. aprila 1919 ob isti uri in na istem mestu pa dražba 32 dveletnih, 1 triletnega žrebca in 3 triletnih skopljencev. polovica kobil in žrebcev ie reservirana samo za konjereice okrainih glavarstev Ljubljana okolica, Krško, Novo mesto, Crnomelj in Kočevje, druga polovica pa za konjerejce iz sodnib okralev Lju-tomer, Gor. Radgona samo Št. Jurško okrožje, Brezice, Ptuj, Ormož in Maribor levi in desni breg. Prekupci so tzključeni. Vsak konjerejec se mora izkazati s potrćilom pristojnega žu-panstva, da se resnično bavi s konjerejo. Prevzemniki prvovrstnih in drugovrstnih kobil se pismeno zavežejo, da obdrže plemenske kobile vsaj tri leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi se srne izvršiti le z dovoljenjem oddelka za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani. Kupnino bo takoj plaćati,, žival pa na mestu odgnati. Upravičenim kupcem so kobile na ogled na dan dražbe od 7. ure zjutraj dalje. Konjerejci se opozarjajo, da konji nišo podkovani in tuđi nišo vajeni vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo hojo po trdi cesti Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konerefeem na raz-polago 20 praznih vagonov za eventuelni transport konj po železnici Povodce (halftre) ^je vsekakor prinesti s seboj. Dražba se vrši v vsakem vremenu. Oddelek za Nmetijstvo deželne vlad?. Načelnik: Pntat Kaba. (. i.