gosp
dar
7
b r t n i
V


m
naro
Izh&jajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 23. novembra 1864
Kaj
Gospodarske stvari.
Kurja kolera.
kolera tudi pri kokoših?
priraoškov ali rože sv. Antona pridjati.
Se vé
pri hujši bolezni na parkljih je treba še noža, rim se odreže, kar se je rogá locilo ali segnjilo.
>
da
s
kte
Da!
Koliko naj se žita seje?
Se
dá na to
na Francoskem je ta bolezen že pomorila kokoši sila prašati. veliko. Tako hudobna je. Ker pa je to že navadna
Posebno vprašanje natanko odgovoriti? nas utegne ta ali ta po-
Dá
se
y
dá, če tudi ne
prav
do
gospodar potřebuje žita, klaje, drv,
picice
Vsak
za to mora imeti
nesreća
i.ecxv.v,«, da se bolezni, naj so človeške ali živinske, kolikor toliko polja, travnikov, gozdov. To mora imeti; širijo po svetu, morebiti ne bo dolgo trpelo, da zaide to naj pa tudi za svoje naslednike ohrani. Prava raz-
ta kurja kuga tudi v naše kraje. Treba tedaj poznamo, ako utegne priti.
y
da
J°
Profesor Reynal jo
v gospodarskem listu „Moniteur
mera je, primeri
ima
ako
kakor je 3, 2
polja
)
travnikov, gozdov v tej
in
de l'agriculture" popisuje tako-le : Bolezen je nagla; kokoši so klaverne ; perute jim omahujejo
sila
Od te razmere naj se ne dá nikakor odvrniti. Pri pridelovanji žita moramo po
svojih mislih to-le
reci
y
da se ga mora čez domačo po
s
u 051«, xwiwoi ou aiavciuc, uit jim umaiiuj^v, o trebo sejati ; kar se ga pridela čez potrebo, oc jjiuu*% životom se plazijo po zemlji; solnca iščejo in se tam ali pa za naslednje leto prihrani, da, če drugo leto sla-
se
prodá
rade vkup zbirajo, nič ne jedó dri ska jih žene ;
blato
Je
belo
y y
žejne so
hudó
y
beja letina nastopi, gospodarja glad
in revščina ne
isano.
Ako se jim kljun odprè, teče iz nosnic neka
smrdí in je krvavo- Iz žita mora gospodar, posebno
čista tekocina; greben prihaja na koncu črnikast Čevati. Na neprevidljive
ela
in jim po strani visi. včasih trpi bolezen
dohodkov, davke,
ondi, kjer
pesti, nima druzih
druge domače stroške in posle pla-
nesrece, kakor na točo. ogenj,
do
* *	J	^^ ¥	W T UiitAI	JL1	U \J J^ 1 V f IVA 1J 4 T V U KJ KJ A. V	* m Ui ÍA V 1 JUL t% W VV^ V ^ KJ AiJ
urah pogine uboga žival, bolezen itd. mora tudi misliti. Pa ne samo za žito
dni
da je je konec.
>
-i; ? v	~
Le poleti v hudivročini se prikaže
y
kokoši najraje
do
napada
ampak tudi za živinsko klajo in travniške pridelke mora
gospodar posebno skrb imeti. Za les
leta stare; najhuje razsaja ob da bi si ga sam zaredil !
prav bi bilo
?
bi mogel saj tak prostor
da
hudem vremenu; kadar nastopi vreme hladnejše ali dež poneha. Dá se cepiti od kokoši do kokoši. Meso tako bi mu vendar ne bilo treba svojega gozda sekati v škodo.
imeti, da bi drv ne imel samo za navadno potrebo
zbolele živali ni škodljivo ne člověku ne živini.
Bolezen je tako hudobna, da vecidel ne pomaga
da
so mar-
nobeno zdravilo. Vendar so skušnje učile sikako kokoš otéli stem, da so po cedili kurnik, hlev se vriba enmalo kuhinske soli pred mrdo (Steiss).
Tako naj bi vsak gospodar mislil, pa tako tudi ravnah
* Kako skrite kokošje ali račje gnjezda naj ti. Kokošim ali racam, predno začnó jajca nesti
>
ali dvorišce, kjer bivajo kokoši
y
da so hlev večkrat
ih
odprli in ga sapi prepihati dali, — da so kokoši iz dinja pa zdaj vidi
■ I ■	# To
podviza, da se nemudoma v gnjezdo podajo; gospo-
y
solnca preselili na osojno mesto večkrat z vodo poškropili, hladne vode piti dali
kje
imajo gnjezdo, in v skřitem
y
da
da so dvorišče gnjezdu se dostikrat po cele kope jajic najde. To je že
so
da namesti žita so jim salate in namočenih otrobov pokladali, in če je
mogoce bilo, da so kokoši na travnik spuščali.
jim večkrat stara skuŠnja ;
ker
pa
znana, je vredna, da se dalje razglasi.
* Kako vinske sode čistiti?
ni našim gospodinjam sploh
sod
y
ki
ga
misliš dobro izprati, deni nekoliko funtov živega (neu-
tem je obveljalo včasih, da so ustavili bolezen. gašenega) apna in přilij dovelj
Većina zbolelih pa vendar pocepa
vode, da se
Gospodarske skušnje.
apno ugasi.
Zdaj z veho sod dobro zamaši. Soparica ugašenega apna Šine v doge in apno potegne v starih sodih vso kislino in vse gaze, v novih pa vès duh novega lesá
na-se.
Cez nekoliko
časa
vlij
se
vode
v
sod
m
ko
si
* Zdravilo zoper bolezen v gobcu in na sod nekoliko časa sèm ter tjè vrtil, in večkrat izplak-
nival, poplakni ga poslednjič z vinskim cvetom, in čist
erica
parkljih. To je navadna resa (Heidekraut vulgaris). Na vsacega pol funta rese naj se vzame bokal vode in se v kakem precej velikem kotlů toliko časa
bo.
kuha
y
da se polovica vode pokuha.
Od
resie
vode
se
dá bolnemu govedu zjutraj in zvečer po policu
mla-
đemu taki
pa
Molža mladih krav. Krave po prvem teletu, dati bojo dobre mlekarice, molzi, kar najdalje moreš. Po obilih skušnjah krave potem ravno 0 tem času molsti
^vtvuu /ijuviuj iu £j ▼ ^vv/i	j niic*	uuiiiu oauoiijaii iviavu ^utuiii layau \j i/vuli vmu^ iaj
po maselcu, ovcam pa le po kozarcu. Tudi nehajo, 0 kterem so se o prvem teletenji nehale molsti.
umi živini, ki še ni bolna, ktero pa hočeš obvarovati Zato krave po prvem teletu saj 8 mesecev in pol molzi, bolezni, se more ta resja voda dajati pa nekoliko manj, čeravno imajo malo mleka. Pri tem pa jih obilo krmi na priliko govedom po maselcu, mlajšemu živinčetu tudi (futraj).
menj
Parklji
se morajo pridno z mrzlo vodo, kteri se
utegne tudi nekoliko astramontane

to je
y
u, xvi^jix	* Kako se panju, ki je ob mačico přišel
hribovskih druga preskrbi? rrav dostikrat se primeri, da ma
cica pozimi umrje, kadar je v panji prav malo zalege ali pa celó nič. Zdaj si bčelice niso nikakor v stanu nove kraljice zaleČi, in kadar spornlad pride, onemo-rejo , ker nimajo ne mačiće ne zaloge. Zdaj se mora čbelorejec pospešiti, da jim na pomoč pride, sicer mu jih utegnejo v kratkem roparice upleniti. Ce tedaj bčelar spomladi zapazi kak panj v nedelavnosti, med tem, ko drugi pridno delajo in bčelice na svojih nožicah rumeno zalogo nanašajo , v svesti naj si je , da je tak panj ob mačico. Kdor kaj tacega zapazi, naj jim urno na pomoč pride, da si drugo mačico zaležejo. To je tako lahko, da se miže opravi. Vzame se namreč iz pleme-nega panja en sat iz srede, in se s kakim praznim na-domesti; uni pa z zalego se vtakne proti sprednjemu koncu v tega, ki je brez mačiće. S tem je vse delo pri kraji. Opomniti pa še moram, da se mora sat iz srede sosednega panja izposoditi, ker se mlada zalega zmiraj v tem skladu nahaja, in si bčele ravno iz te zalege mlado mačico izvalé, ktera zapuščeni družinici veselje do delà in bogat plod povraća.
Zgodoviiiski pregled
najimenitnejših iznajdeb
na polji uiuetnosti, ved, obrtiiije itd.
Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
•• ' \ '
Dragotin Sauperl. Po abeceđnem redu.
(Dalje.)
67.	Kamnotisk (litografija). Leta 1799 je v Pragi
rojeni Alojz Sennefelder s svojo zboljšano iznajdbo litografije očitno stopil pred svet, za ktero je dobil pri-vilegijo na 15 let, Čeravno se je prva iznajdba že leta 1796 zgodila. Ta umetnija sicer ne doseže bakroreztva, vendar ima toliko važnost, da se po pravici šteje med imenitnejše znajdbe človeškega uma.
68.	Kapice, vzigalmce (Zuudhutchen) je iznajdel
Bellot v Parizu leta 1820.
69.	Karmin (krasno rdečo barvo) je iznajdel leta 1580 neki menih v Pizi na Laškem; način pripravljanja je naznanil Homberg leta 1695.
70.	Karton (debelo-gladki papir, ki se poklada med sukno pri valjanji, Press-Span), je bil iznajden na An-
gležkem 1. 1760, pa dolgo skrivan, dokler se ga ni leta 1780 papirar Kan ter v Trautenavu pri Kraljevcu na
'ruskem naučil delati.
71.	Kavčuk ali gumielastika. Od 1. 1736 je kavčuk
(vskočna, prožna smola) v Evropi znan, in sedaj veliko imenitnost dosegel, ker se iz njega mnogo koristnih reci napraviti dá, na pr. vrhnji čevlji itd.
72.	Kis (jesih) od starodavnih časov znan; brzoki-
sarijo je Leuchs leta 1814 iznajdel.
73.	Kislina iz plavika ali topivnega špata (Fluss-
spathsáure); pri pezanji (Aetzen) stekla jo je prvi rabil
Sch wan hard v Norimbergu leta 1670. Nekteri pa
trdijo, da je to kislino še le kemikar Scheele (Sele)
leta 1771 iznajdel (glej tudi št. 19) proti koncu).
74.	Klarinet, muzikalno piskalo, je iznajdel leta 1690 J anez Krist jan Dener v Norimbergu. —
Tudi hoboj a (Hautbois, Hoboe) je novejši inštrument; njo, pa še nepopolno, so rabili francozki polki; zboljšal jo je tudi Dener ter ji lopute pridal.
75.	Kljucavnico, tako imenovano f r a n c o s k o, je iznajdel Freitag v Geri leta 1732, zahamotano (Combinationsschloss) pa Boissier leta 1778.
76.	Kobaltovo modřilo ; rabil ga je H o p f n e r, potem Thenard leta 1824.
77.	Kolek ali štempelj, kolkovní ali štempeljski papir. Prvi sled štempeljskega papirja, kot po srednjega davka,
se najde leta 537, kakor Francoz Bas ville pripove-
duje. Cesar Justinian (Pravda) je to leto dve postavi dal. v kterih terja, da naj sodni pisarji dokazne pisma le na tak papir pišejo, na kterem je zgorej od začetka ime denarstvenega nadzornika in čas naredbe tega papirja pristavljeno. Storil je to največ le za tega voljo, da bi se pisma tem manj mogle premeajavati in pokvar-jati, in ne menda, da bi bil s tem hotel kak davek na-lagati! Zatorej nekteri to mnenje Basvillejevo zame-tujejo in pravijo, da se pravi začetek štempeljskega davka najde v nekem ukazu zastran koleka, kterega so leta 1624 holandski deželni stanovi izdali.
78. Kolovrat. Leta 1530 je prišlo na dan orodje,
ktero vsak pozná in se sicer borno zdi, pa je za obrt-nijo zeló imenitno : to je priprosti kolovrat, kterega je iznajdel Janez Jiirgens, kamenar iz vasi Watenbiittel, dve uri od Brunsvika. Nahaja se tu in tam še v svoji prvi podobi, vendar so ga zeló zboljšali v nekterih deželah, kakor, na priliko, na Ceskem.
79. Kontumacije, kvarantine, to so naprave, v
kterih se iz ptujih dežel (posebno iz j utr ovih) prišli popotniki nekaj časa zaprti držé (navadno 40 dni, odtod ime: kvarantina), da se spoznava, ali niso kake kužne bole zni seboj přinesli. — Zavoljo kuge, ki je zmiraj iz jutrovih dežel v Evropo prihajala, je bilo treba takih naprav. Benečanom gré menda ta zasluga za člo-veštvo, da so prvi kvarantine ali kontumacije napravili.
Ko je kuga leta 1478 v Benedkah strašno divjala , so tu leta 1484 prvo zdravstveno zaprtijo vpeljali. Benedke so namreč s Turki veliko kupcijo in trgovstvo imele ; treba je tedaj bilo , da so se zabranile kužnih ljudi in kužnega blaga. Ta naprava je zdaj mnogo zboljšana.
80.	Koprivnik, koprivno platno (Musselin, Nessel-tuch) se je jelo na Nemškem, najpoprej leta 1723 v Draždanah delati.
81.	Kor do van y tanko U3nje, najpoprej v mestu
Kordovi na Spanjskem (leta 950) strojeno. Od tod
ime kordovansko usnje. Al ne samo na Spanjskem, ampak skorej še boljše se je strojilo v Tavrii in Natolii.
82.	Krompir fkorun) je prinesel že leta 1565 Haf-
kins, ki je s sužniki kupčeval, na Angležko , pa je bil tam kmali pozabíjen; 1. 1585 ga je prinesel Franc Drake zopet v Evropo, in konec 16. stoletja je pape-žev poslanec v Holandii prvi poskusil ga zasaditi; na Nemškem so ga sadili najpoprej v Vojgtlandu leta
1650. Pri nas so pred kakimi 80 leti še mogli z brici
ljudi siliti, da so ga sadili!
83.	Koščena moka (moka iz zmletih kostí). Ž nj o je prvi Kropp v Solingu na Pruskem polje gnojil leta 1802.
84.	Kresalo pri puški. Mesto Norimberg, v kterem
se je marsikaj imenitnega in koristnega iznajdlo, je tudi domovina tako imenovanega nemškega púskinega
kresala, ktero sta okoli leta 1570 dva umetnika tega
mesta, Juri Kuhfuss in Gašper Recknagel iz-najdla, in tako prižigavnik ali luntnik na puški od-pravila.
85.	Kresila kemične, je iznajdel leta 1807 Seibel-
Wagemann; žigice (vžigavne klinčeke, je iznajdel
Jones leta 1837.
86.	Kruh. Ne vé se prav, kdo in kje se je prvi kruh pekel, čeravno so že v starodavnih časih močnato zrnje za živež upotrebovali. Iz moke, ktero so iz zman-canega zrnja dobili, so v prvih časih z mlekom in vodo kašo ali gost moćnik, ali pa posušene, trde, težko pre-bavljive pogače napravljali. Te so še sedaj poglavitni živež karavánam, ktere prehajajo zgornjo Afriko. Tudi Kartaginci niso nobenega kruha jedli, in zatorej so jih Rimljani posmehljivo kaš oj edice (pultiphagos) imenovali. Po mnogih skušnjah so si ljudje zmislili, z vodo
- 3 I
umeseno moko kvasiti, in iz tako ukvaŠenega testa rahel, dober, lahko prebavljiv kruh peči.
87.	Kupcijske društva so se prve začele na Angle -
škem leta 1583.
88.	Kvarte, karte. Ne ve se prav, kadaj so se karte za igranje začele. Nekteri mislijo, da so jih Ju-trovci iznajdli, in cigani najpoprej v Azii. in Afriki, in pozneje Arabci ali Saraceni po Evropi razŠiril*. Najsta-rejsi sled, da so igrali s kartami, najdemo na Laškem, potem na Nemškem, Francozkem ixi Spanjskem. Prve
kvarte so bile malane, in takih nahajamo leta 1299 na Laškem. Umetnost, kvarte tiskati, je bila iznajdena
leta 1350—1360 na Nemškem, in tukaj se je neki začela prva igra „kopjonosec" ali „lanckneht". Na Fran-coskem najdemo prve začetke igranja s kvartami leta
1361; na Spanjskem neki že leta 1332, ali verjetnejše
leta 1387, koje kralj Jane z kastiljski prepovedai igre 8 kvartami.
89.	Lak. V vzhodnji Indii so že v davnih časih z
gumijevim lakom pisma pečatili ; še le veliko pozneje so se tega naučili Benečani, od njih Spanijoli, od teh pa ostala Evropa. Skoraj gotovo je, da je pridelovanje pravega pečatnega laka na Francoskem in Nemškem okoli leta 1550 znano bilo. Ime ,,španjski lak" izvira
od tod. ker seje gumijev lak za pridelovanje pečatnega laka najbolj iz Spanjskega dobival (glej tudi „pečatni vosek").
90.	Lampe, argandicne, je iznajdel ali prav za prav
zboljšal Argand leta 1783.
91.	Lankasterova ucitev. Bell-Lankasterovi način učenja je leta 1797 dr. Jonatan Bell najpred v Ma-
drasu (v vzhodnji Indii) vpeljal. Ko se je v Evropo vrnil, je v Londonu sam Šolo ustanovil, in učil po tem načinu, kterega je Anglež Jožef Lancaster leta 1798 zeló zboljšal. Odslej se je ta vzájemná ucitev v mnoge druge dežele vpeljala.
92. Laneni (platneni papir. Lanéni ali platneni papir so menda Němci iznajdli, ker se na Nemškem ta papir poprej kakor v drugih deželah nahaja, in sicer že
leta 1308, v tem ko ga na Francoskem še le leta 1311
zasledimo. Gotovo je tedaj, da je ta papir iz Nemškega na Francosko in Angležko, in odtod na Laško in Spanj-sko přišel. Na Nemškem še takrat niso imeli nobene papirnice (mlina za papir), ampak oguljene prhljive platnéne cunje so kuhali, phali in tolkli, in iz tega testa delali papir. Malni v ta namen so še le pozneje iznajdeni bili. (Nekteri trdijo, da so lanéni papir iznajdli Kitajci konec 1. stoletja po Kr.)
93. Lesena roba, izdelki iz lesa. Ko so si ljudje
zacenjali boljše stanišča delati, so potřebovali mnogo-obdelanega lesa. Ko je človeštvo tako rekoč še v otročjih letih bilo , so debla samo s sekiro klestili in s klini v dva debela stebra čepili. Tako pa, se vé, so najboljši les v same treske razklali in brez koristi potratili; in čeravno so pozneje bolj tanko cepiti znali, je vendar le tudi debelo steblo malo desek dalo. Ceravno so po tem potratnem in okornem načinu v krajih, kjer je veliko lesa, na pr. v Norvegii in Rusii . še v 16. in 17. stoletji les čepili, so vendar v drugih deželah, kjer je malo lesa, kmali spoznali, da si morajo po drugem boljšem načinu desek pripravljati in les obdelovati; tako jih je sila primorala, da so ž a go (pilo) iznajdli. Nekteri pravijo, da je žago iznajdel Per-diks, Dajdalove sestre sin; drugi na pr. Plini, me-nijo , da jo je iznajdel Daj dal sam; še drugi pa, da jo je modrijan Tal (Thaïes) iznajdel, in da ga je k tej iznajdbi pripeljalo ogledovanje zobatih kačjih čeljust. Perdiks je, kakor O vid pripoveduje, najpred hrbtanec velike ribe za žago rabil, in najstarejši prebi-vavci otoka madejrskega, morebiti tudi mnogo dru-
gih ljudstev starega veka, so se za žaganje zobatega rivca morskega volka posluževali.
94.	Lovski rog je bil v svoji izvirni podobi že v
starodavnih časih znan; zboljšala sta ga Hampl leta
1753 (Inventionsrohr), in Kol bel v Petrogradu leta 1760 (Klapphorn).
95.	Lulay pipa, faj fa. Prve glinaste ali prstene
lule so menda na amerikanskem otoku s v. Dominika (San Domingo) izdelovali; saj jih je prinesel od ondot
španjski menih Roman Pano kot novo stvar. Pozneje so jih Angleži iz Virginije přinesli, in leta 1621 je kralj angležki Jakob I. prvo fabriko za izdelovanje pip ustanovil, nekoliko pozneje pa II o land ci drugo.
69. Magnet. Kitajci so neki, kakor se pravi, ža leta 2706 pred Kr. magnet poznali, ako se sme ve-
rovati pripovesti , po kteri je tretji kitajski cesar
Hoang-ti leta 2706 dal voz narediti, na kterim je
podoba stala, ktera je sama po sebi z roko zmiraj proti poldnevu kazala. Jezuitski misijonar Martini je trdil,
da je Kitajcem kompas že 2000 let pred Kr. znan bil; pripoveduje se, da je leta 1070 pred Kr. Ching, drugi kitajski cesar Chanovega rodu, poslanců kohinkitaj-skemu daroval umetno izdelano mašino , ktera se je sama po sebi gibala in je člověka po suhem in po morji varno vodila. Ta mašina je bila imenovana „Kinan", kar še zdaj pri Kitajcih kompas pomeni. Sploh skoraj vsi zgodovinarji prilastujejo Kitajcem iznajdbo kompa-sovo, in sicer zato, ker so ga na Kitajsko prišli Evropejci že ondi najdli. Okoli leta 1260 po Kr. je prinesel Benečan Marko Polo kompas iz Kitajskega seboj na Laško. Iz vsega tega se vidi, da ni Flavio Gioja iz Amalf okoli leta 1300 kompasa iznajdel, ampak ga le zboljšal. Narejati magnete pa so iznajdli leta 1723,
ko je Reaumur razodel svoje opazovanja o pripomoč-kih, kako se dá železo brez ruagnetov magnetizovati ; te
opazbe je Du Fay od leta 1728—1731 nadaljeval.
97. Magnetizem, zivalski. Leta 1772 je švicarski
zdravnik Mesmer, ki je takrat na Dunaji prebival, iznajdel živalski magnetizem ; po kterem bi se mogle bolezni ozdraviti. Ta reč je od začetka delala velik hrup in šunder, in tudi v Parizu je mnogo prijatlev najdla: ker so pa pregnali in jo napcno obraćali, se je oglasilo tuđi veliko nasprotnikov ; brez nič pa vendar ni ta skrivnostna moč, zato utegne še čas priti, da se bo znanstveno dokazala in utrdila.
(Dalje prihodnjič.)
*	Glasonoèe y hrvaškega lepoznanskega časnika 40. list zagledal je beli dan v Beču (na Dunaji). 19. dne t. m., kamor se je, kakor je našim čitateljem znano^ preselil vlastnik in vrednik neutrudljivi gospod AbeJ Lukšic, ki je „Glasonošo" dosihmal izdajal v Karlovcu. Vidi se vsemu obrazu „Glasonoše", da izhaja v velikem svetu: neko novo življenje giblje se v vsem listu, ki ga kinčijo res krasne slike. Naj bi mu tedaj na krepko podporo došlo obilo narocnikov! V pozivu na naročnino prosi gosp. izđajatelj, naj bi se naročniki najdalji čas oglasili do Božica; cena vsaki teden enkrat na veliki poli izhajajočega časnika s poštnino vred
znaša za celo leto le 8 gold., za pol leta 4 gld. 50 kr., ki se pošilja „An die Expedition des „Glasonoša" in Wien, Josefstadt, Buchfeldgasse Nr. 3.
*	Zakonik samostatných Černohorcův se zove mala knjižica, ki jo je ko poseben iztisek iz časopisa „Beseda" izdal slavnoznani gosp. F. J. Jezbera v českem jeziku in v kteri je iz originala zvesto prevodil 95 od-delkov zakonika črnogorskega, ki ga je na Cetinji leta
1855 oklical umrli knez Danilo,
382
* Die Z u kun ft. Wochenschrift fur politische, na
y
iionale und volkswirthschaftliche Inter es sen. Prvi list
dek holomuških trdnjav. Bilo je okoli 3. ure popoldne
ko
na3
zavozí
tega novega časnika, ki ga izdaja gosp. J. pl. Delpiny stoji zunaj trdnjave.
hlapon
v lopo postajsko. Kolodvor
Žalni finale
sopopotniških pogo-
na
Dunaji
y
je přišel 19. dne t. m. na svetio. Dobro vorov prikaže se mi tu zopet pred oči. 20 graničarjev
se priporoča
po
obsežku svojih prvih listov.
iz daljne Hrvatije stopi z nekega vagona; sredi njih pa
prvem svojem članku , ki je namenjen visoki vladi, vidim 3 lepoopravljene gospode, kterih roke in noge so pravi :
piavi • jjv^ oTovj
je za prihodnost
VVJ V/ LU VAMlliVU y JJfc. JL J V UU 414 V 4JJ U44	T iUViki	T AUUl^	* *V4A LU ^	^	vv» au. * vmw	v	^
Če avstrijski Slovani radi priznavamo, da nam bile vkovane v težko železje; eden zmed njih je bil
našo
Avstrija potrebna, je pa vendar obsojen v holomuške temnice, dva pa sta šla naprej v
tudi
resnica
)
)
na njene
Slovane, m
obrniva se od tako žalnih da ravnopravnost Slovanov zago- prizorov in podajva se v duhu proti znotranjim mestnim
da Avstrije prihodnost bistveno se opira neko češko trdnjavo. Pa
Misli
holm
venČan z mestom, iz kterega
tovlja prihodnost Avstrii. Naj tedaj vlada posluša njene prostorom želje in tožbe po nezavisnih časnikih, kajti taki glasovi, mnogo zvonikov drzovito povzdiguje glave proti sinjemu
da je vladi všeč, nebeškemu oboku. Opasano je mesto z močnim obzi-
kteri
to
pripovedujejo, kar mislijo
ji ne povejo vselej pravega, in taki glasovi ji mou v	v^m, ^^^ aiu^	uv^i
nevarnih časih bramba in podpora; nasproti pa so gla-	troje manjih, z vojaki dobro zavarovanih vhodov.
sovi nezavisnih mož, ki se za blagor države odkrito-	obzidjem prekrižavajo se globoki prekopi
muxm^	aiiiÎ	tt in aJU nn níu v^vin tti v\ anf i ^ viî a»1 r» n atti ((	wAmůliol/l nnoini in ro »7ri ATTl^Cîfviû rl r»ll hfû rw
niso v
djem
skoz ktero pelje vèn in noter čvetero večih in
Za
visi in niži
srčno potegujejo, v tacih časih pravi patriotični glasovi." zemeljski nasipi in raznovrstne druge zagrade.
Med
* Das intelligente Proletariat in Oesterreich von E.
obzidjem, prekopi, nasipi in trdnimi zagradami vijó se
y
se zove drobná knjižica, ki je ravnokar v Pragi na še krog mesta kalni valovi potuhnjene reke Moravě svetio prišla. Obsežek te knjige so nadloge, v ktere je ktere tek se pri raznih mostovih zamore z zatvornicami prišlo sila sila veliko tehnikarjev, ki so popřej, dokler (vehami) tako zajeziti, da v hipu zalijó valovi široke
so železnice bile državne, imeli kruh v cesarski službi;
so železnice v roke prišle ptujim družbám, so
ko
pa
poljane okrog in okrog trdnjave, ter spremené ravnino v obširno jezero. Pa to Ti ni še vse. Misli si slednjič
domači Avstrijani zgubili kruh in prišli v velike nad- opasane vse te trdnjavske naprave okrog in okrog z loge. Resnega prevdarka je vredna ta za socijalno živ- trinajsterimi večimi in manjšimi trdnjavicami (Fort3), ljenje zeló važna stvar!	ki so Ti v širokém kolobaru tako raznostavliene. da
Pisma
slovenskega učenika
svojemu bratu.
(Dalje.)
14. Pismo.
Pod Ratitovcem na Gorenskem. Od Napajedla dalje peljali srao se vedno po lep
ti so Ti v širokém kolobaru tako razpostavljene med njimi in glavno trdnjavo imaš prostora za vec tisoč vojakov, in tako imaš po večem podobo ogromne trdnjave holomuške. Lahko si misliš, da to Ti ni zidano
nego za istino ; tedaj tudi vse močno, trdno
za
šale
AU oaiu , XIV^Ç^ VJ U(M J.O Ci LJl \J , LO VXCtJ 1,1
orjaško in zanesljivo zagradjeno.
Se
ve
y
da
se
taka
velikanske naprave v malih urah ne dadó pregledati in so tedaj tudi težko na tanko popisati. Nekolikšen zapo« padek si vendar lahko posnameš iz ravnokar navede-
nega
obri
sa.
Kar je naši carevini Mantova na jugu,
okolici sredi prostornih in rodovitnih planot. Poslednja je Holomuc na severji. Skoz brezkrajne mogile vsako-
postaj
nam
Je
yy
Hulaj
Tukaj se nam je poka- vrstnih zagrad in memo velikih kupov v sklad zloženih
žalo na levo precej dalječ od železnice lično mesto debelih topovskih krogel pridem slednjič do zadnjega no-
y
Kromeriž ljenega državnega zbora
zastran (1. 1848) iz Beča le-sèm prese- tranjega trdnjavinega obzidja, ter dolgi prehod preko-
Sprelepa Hana razgrinjala
y
——. —račivši stopim v mesto. Tukaj , v vwi^ji mi je tukaj svoje zalo obličje, na desno in levo širile tanske cerkve, ki se na desno na skalnatém holmcu po-
pa
v obličji metropoli-
so se naj lep
PoIj
res ni toraj čudo, da rodi se na nosno vzdiguje nad menoj, Te, bratec, dane3 zapustim.
nji tako brhek narod, in mu donaša tako bogato zemeljske pridelke ter ž njimi obilno premoženje Kmali pridemo do postaje Preravske. Okolica je tukaj
. Mesto e ostalo
Bog!
Tvoj zvesti
Jože Žl in dro vic.
Še skoro lep
Prerava, eno izmed večih prav blizo na desno. Kar se
obširniša, kakor krog Hulaj
Moravském, nam
Dopisi
Iz Čabra na Hrvaškem
piše
yy
Novicam4

ob-
1Z
daljave soditi moglo,	čina ondašnja, da je gosp. Ivan Mandlin v Trebnem
mora prav lepo biti. V Preravi se železná cesta zopet	za župno cerkev naredil nove orgije , s kterim so vsi
razcepi na dve stremeni. Desna cesta pelje na Krakovo,	jako zadovoljni.! Sto je liepo i dobro, to je hvale
Levov in tudi v Rusijo; leva pa proti Holomucu, Pragi	vredno! sklepa si. občina svoj pohvalni dopis in pripo-in naprej proti daljni Nemčii. Presesti smo se mogli
roca
tukaj, toraj na druge
Mandlina vsem občinam.
ki
V*i • H
ai« vu v \j £j\j v rvi q\j naS pO zavžltl JUZini	až. t/ciuvca. v puoicuiiji oojj. rvui uoi\c xvujjvjij aat
odpeljali naprej. Ker je bila ravno nedelja, je šio obilno in obrtnijske zbornice se je s posebno gorečnostjo ob-
Iz Celovca. V poslednji seji koroške kupcijske
;
ljudstva v Holomuc govori njihovi bili niso so bili v moravském Prosnic
menda na dobro volj
Al
elj
po
ravnavala potreba tacih železnic, ktere bi Koroško skle-
obesili
zarje) zastran učinjenega ropomora, in toraj se je go-vorica popotnikov sukala večidel o nesrečnih madžar-
One dni namreč nile z druzimi deželami. Konec besedi je bilo, da pred
jake (hu- vsem je koroški deželi treba železnice iz Belak a v
Leoben in iz Belaka v Videm.
Iz Celja 18. nov.

Odstopil je od poslanstva
skih konjikih. Vsak je hotel več o njih hudodelstvu in deželni poslanec gosp. dr. Mort) < in na 18. januarja tudi kaznovanji vediti, in tako natanko so bili razkro- prihodnjega leta je razpisana nova volitev.
predmet, da nazadnje neka gosposka ženica (ki j
reče
notabene
pravim: brez popra in solí ni nikdar biti v hiši
celó trdila, da je iz Beča domá)
yy
Saj
Slovenci j už no-zap a dni h štajarskih okrá-
jev
t
urez popra m sou ni niKaar om v nisi; ce tolovaji, in člověk nima druzega orožja, se jim
přidej koj popra treši v očí
do postaje ,.Brodek
Sopet nam je dana priložnost, si izbrati poslanca ki bode znal in se tudi ne bode bal zagovarjati
deželnem zboru. Ni menda treba, še po-Med takimi pogovori dospemo sebno priporočevati možá, kterega večina izmed vas že od
naših pravic v
■»-•.v j^/vuuujv/ jjJL/IV/UUIV , iU odslej bližali smo OC V^llJ lil 1VULIUU. pUOlCUUJC V Ulit V C ÍLLIČV V U.IčtgCLLI O^UIlilLlU, IVWClOlllU
mojega tadanjega popotvanja Holomucu. Vedno više in takrat mnogo vas neprestrašeno svoje glase dajalo
lj in koncu poslednje volitve ima v dragem spominu, kteremu je že

možá
ki
je v
da
posled-
vise se nam je naraščal iz prostrane ravnine pred očmi je že takrat skoro zmogel
zmerni bolm, na kterem stoluje ponosno mesto, zali osre- njem zboru kmetijske družbe v Gradcu iskreno se
383
V
potegoval za slovenskega Stajarca
v
saj smo prepri- đa smo tako prostorno šolo dobili. Sola je namrec ondi
oiv> vuoivvy^a utajaiua j - oaj OIXALF j^i^j^ii.-	uw wluv vujvv j/i vwvv/iuv	uv/umi k/v/tcn J v> uaaii^Vy
čani, da vsak volivec, kteri sebi in svojemu narodu	kjer je bila ces. colnija, dokler se ni bila še železnica
želi pravičnega, neodvisnega, izvedenega,	odprla; dve izbi ima za šolo, vrh tega pa stanovanje za
zgovornega, domoljubnega poslanca, bode pri	učitelja in učiteljico. Pozabili so vendar v številu šol-
volitvi 18. januarja klical:
dr. R. Razlag bodi naš poslanec!
Sliši
skih podpornikov tistega gospoda, ki se je največ trudil in pomagal toliko z besedo, kolikor z djanjem za usta-
se
uuoi oc, da nekteri mislijo, uaj ui slanca volil neki gospod v visoki cesarski službi.
naj
bi se za po- novljenje nove šole, in ta je gosp. And. Danev
Mi
prvi v mestni seji govoril zastran šole
7
ki
že
pred
je
leti.
pa mislimo, da ta gospod, kteri v preteklih štirih On je tudi na dražbi kupil hišo in jo potlej za isti le tih našega ustavnega življenja, v kterih je na nem- denar mestnemu magistratu přepustil brez krajcarja
škem Stajarskem že
več
volitev bilo in bi se tedaj dobička.
tam lahko bil dal voliti, ne mara za poslanstvo in da
v	•	• •	•	i	.i	•
se sam ne ve
7
da
se za-nj agitira
)
m
da
po
takem
Je
listu
2z Siahora nad MetSiko 16. nov.
4L
77
Novic" gosp. A.
iz Podrage na Ipavskem le-
to delovanje samo pregoreča in prenagljena marljivost tošnjega v„Ipavca" močno povzdiguje nad našega ,,Do-nekterih, ki bi se mu radi prikupili. Zato ostanimo mi lenca." Se hujše je udaril po njem g. oče Lepstanski
pri možu, kterega že zdavno želimo imeti za svojega zastopnika v deželnem zboru. Prevdarjajte tedaj in pre-mislite, dragi rojaki, važnost volitve za deželni zbor in ne dajte se pregovoriti ali preplašiti po nikomur — saj
v
45.
listu „Novic", kjer
se je spustil tudi
čez
semiške
vina
7
ter jih kar brez vsega razločka in usmiljenja z
„kislico" krstil in s „čvičkom matičkom."
Naj
se za
čast svojega letošnjega pridelka po drugih krajih prije volitev vsa slobodna. Očitno pokažimo pred vsem jazne dolenske zemlje potegujejo ondotni vinorejci ; meni svetom, da tudi Slovenec, kakor vsak drug narod, spo- pa bodi dovoljeno, da v ozir letošnjega semiškega
Štuje svoje domoljubne može in jim to djansko po-
ín
kaže
7
kadar se mu ponudi prilika
in taka prilika
so volitve, naj si bode v srenjski ali deželni zbor!
Iz Celja 19. nov. = V 263. listu „Tagespošte
dajem.
sosednjega metliškega vina resnici spričevanje
Da letos nikjer niso přidělali takega vina
;
u
se
poganja neki dopisnik iz Celja za kmetij sko zbor-
kakoršno je bilo lansko izvrstno vino, je menda gotova reč in neovržljiva resnica, akoravno neki dopis iz Proda že 15 let ondi
seka
v 42. „Novičnem" listu
nico (Ackerbaukammer) kakor obrtnijska zbornica
govori
7
ki
naj
bi se vredila tako, niso přidělali slajega mošta memo letošnjega. Zazebla
7
ces
da bo ta o gospodar-
spomlad
7
deževno poletje s svojimi hladnimi nocmi in
skih vprašanjih in postavodajavnih zadevah bolje oprav- sosebno mrzlo jesensko vreme trsju ne ugaja ; kajti trta Ijala svoj posel, kakor družba kmetijska. Ako bi je mehkužna stvar, in jo rado zebe. — O Mihelovem
• V
me
bil dopisnik samo to rekel in
misliti, da ima temeljite vzroke za to ; ker pa se je spustil nega vremena grozdje v dokaze, ne moremo si kaj, da ne bi znanému dopisniku sv. Mihaelu. Naši vinorejci
druzega, bi utegnili je pri nas navadna trgatev; toda letos zavoljo neugod-
zmehčalo ni popoinoma o
se še
so bili že res v strahu, da
„si tacuisses,
bodo přidělali kislico, da
V
ze
davno take
pa
klicali v spomin tiste znane prislovice: philosophus mansisses." Dopisnik pravi, da kmetijska družba ni „Privatverein", ampak da ima nekak ..offi-
VA i i u « ui 7 y 11 v at » um , «AUljJatv	iiiiai îi^aaa „ vxii auiaa lie» vkj IUUI ico ^IUIC^UO guiatw J Î	00 uO J
ciellen Charakter." Z nabi ti da se kmetijska družba in grozdje nenadoma prizori, sosebno ranina in drob-
né ; vendar
so trgatev odkladali, ter čakali toplejšega vremena. In kmali na to tudi res potegne gorak jug; trta se ogreje
prostovoljno obnaša „officiell"
7
to je
znabiti in neja crnina, ktera daje vinu stanovitnost in slast
morebiti ni
tovo, da so po vsej svoji osnovi popoinoma „officiell." Po tem takem naše letošnje vino ne bo preslabo
7
pri obrtnijskih zbornica h je go- edina kraljevina nikakor ni hotla dobiti prave slasti.
Saj dopisnik sam pravi, da kmetijske zbornice
77
bi „der officielle Charakter"
vse
7
ne
iii vij o a u íjvui ui^g yy \ ou jvuicujotvu	l^aij u
Mnenje (gutachten) kmetijske zbornice — pravi dalje
bo neprijetno, marvec bo pitno in stanovitno, kar se koterijstvo" izključil. posname tudi iz tega, da so muhe, ose in bučele tudi
letos močno silile na grozdje;
na dalje iz tega, da je
veliko večo veljavo imelo, kakor jo ima mnenje mošt naglo vreti začel, in sicer kmali potem, ko je grozdje
bi Cudo
v kad prišlo;
družbinega odbora, ker v zbornicah kmetij skih bili gospodarski interesi vse dežele zastopani.
bele
j^vuj/v/uwigui XUtVl VOl VOU	£J CA OtO CA A.1 1 •	VUUV/	pTlŽó U^ICI j - ili LI CA ^ V^OIV
golemo Î Kaj! mala množica zb or ničin i h odbornikov grencem naglo spet slast nazaj
delà
tretjič iz tega, ker vino pod čepom in naposled tudi iz tega, ker za
dobiva. Vse to, posebno
more večo veljavo imeti, kakor jo ima veliko število pa nizka cena (po 4 gold, avstrijsko vedro
glavnemu odboru v vseh važnih vprašanjih?
7
na
ktero
poddružnic družbinih, ktere so svetnice pride še lep nametek povrh) priporoča naše vina pred
To
bi
drugimi letošnjimi, in tovorniki, ki so druge leta radi
po vino v naše kraje, ne
bodo slabo
bil pač narobe svet. In kaj kmetijski gospodarji še ni- hodili majo dosti davka, da bi ga morali še za vzdržanje tudi to leto pridno hodijo po-nj. Ce pa kdo posebno
opravili, ako
« -
J	f lAW ^ VAH	iUVi Uli K)\J U G% » ÍJ U i /J C* U j V/	VUU1 «i\J . L \j\J	1UUV XI \J \A II	Jt ^ J 9 VU jJ CM XVUV/
kmetijske zbornice plačevati, kakor ga plačujejo slastnih vin želí, tudi še dobre starine pri nas lahko obrtniki za vzdržanje obrtnijskih zbornic? Ako bi bil
g09p. dopisnik vse to pomislil, javalne bi se bil vzdignil
zoper družbo kmetijsko
7
ktera
7
če tudi vsega krivega
m^m # wĚimm 7 mm^mmmmmf^^^
dobi po primerni, ne ravno previsoki ceni. Da tištim, kterim znana ni, naznanim še eno posebno hvalevredno lastnost, pristavljam le še to,
ne more poravnati, je vendar za napredek kmetijstva pipi, do zadnjega ohrani svojo dobroto veliko storila. Da bi pa morala za slovenskega kmeta tem druge vina, kadar so na malem, ravno tako skrbeti kakor za nemškega , to je gotovo, in oslabijo.
da naše vino, kadar je na
in moč, ko med
rade opešajo
m
to je
7
kar se milo pogreša pri
naši
družbi.
Iz Planine na Notranjskem 15. nov.
Vkljub
Iz Opcin 18. nov. A. M. S. — 13. dne t. m. smo vsem opoveram smo vendar le v nedeljo 13. dan t. m.
slovesno obhajali blagoslovljenje
nišča.
novega šolskega
sta-
Po cerkveni svečanosti smo se iz cerkve na rav-
čitavnico v Planini odprli. Mogočno vihrajoče zastave
}
avstrijske in narodne, so zaznamovale hišo ,
v kteri se
nost v novo šolo podali, kjer so prečastiti šolski ogleda bo rojstni dan čitavnice planinske obhajal. Akoravno
nam je bilo vreme silno neugodno , so vendar dohajali
gosp
Jakob Koman
prav ganljivo govorili; živo
so
7
na srce
7
nain pred oči postavili veliki prid ljudskih sol so govorili nam starišem, kako da imamo ravno mi
O	AJUl y	\A C* 11X1C41JJLV7 L CA \ L1\J 1X1 JL	X 1 Ota ^ UlOtUOC ^ A.\tCA U\Xl hU^CA y JL VA. i 1 J V^ ItVA«	* v
prvo seme dobrega nauka pri otrocih zasejati, ako ho- zvečer je naznanjal silni pok možnarjev. Krasno ozalj-
čemo, da bo šola obilen sad rodila. Imenovali so nam Šana dvorana je v transparentu kazala „Srčen pozdrav
častiti gostje od mnogoterih strani, kakor iz Ljubljane Trsta , Bistrice , Razdrtega, Idrije itd. Začetek pol
tudi gospode, ki so si za to reč veliko truda prizadjali
i
častitim našim gostom", poleg
ovencane slike Njih Ve-
384
ličanstva cesarja pa napis „Vse za vero, cesarja in domovino" , obdan z avstrijsko in narodno zastavo. Ko se kmali po odločeni uri dvorana čez in čez napolni, začne postoj nska glasba igrati iz narodnih pesem po svojem glasbovodji gosp. Salmič-u sestavljeno po-
Pozdrav se je po besedah svojih glasil tako-le:
Igrala je
prav
potnico in popotnico „Južnega Sokola." izvrstno. Potem stopi tajnik čitavničini gosp. Jože
Gecelj na oder
in
nagovori pncujoce
blizo tako :
„Slavna gospoda! Temna noc je obdajala slovenski narod, in kakor popotnik, ki se v takem položaji ne vé kreniti ne na desno ne na levo, po luči zdihuje, tako je zdihoval nas narod po luči omike domaće. Prižigal je Vodnik zaželjeno svetilnico svojemu narodu; toda komaj prižgano mu je ugasnila nemila osoda. Prižigali so jo za njim tudi drugi vrli rojaki;
Planina! v veselj Se ziblješ nocoj Godi se po želji Ti, sladko zapoj :
Pozdravljeni svatje, Pozdravljeni vsi,
Mi bodite bratje Slovenske krvi!
Sestrice poslale S pozdravom Vas so Do sestrice male, Naj slava Vam bo!
Y zahvalo sprej mite Prijazno rokó, Na dom pa nesite Odzdravljenje to :
Slovenci v Planini Pozdravljajo vse,
TT • V	•• •	•	*
Ki z njimi eaim Za dom svoj živé!
Za tem je sledilo navdušeno in sladko milo petje
staviti, so. jo mo- častitih pevcev „Južnega Sokola" iz Ljubljane
ki bi
dut* ujím i«ui ui ugi Tiii ivjuni j ut wiuiiii «v jv	i;aotlblU pevcev u<iiiv>ga uvavi« iu xjj uuijouc j Rl ux ga
rali pod pokrov; tù pa je le tlela in žugala popolnoma	bili radi vso noč in še dalje poslušali. Po programu so
ugasnitû^^HHMHlHM	IHli^PHHHBHIVH
naš mili narod, ko vgleda svitlo luč, ktero je prižgal	ljanski pevci. Domovini. Besede dr. Razlag-ove, nain v neštevilnih nevihtah bránil in ohranil mož, kterega	pev dr. Benj. Ipavčev; peli planinski pevci. Zvezdi. vsak Slovenec povsod ponosno svojega rojaka imenuje;	Besede Dav. Trstenjak-ove, napev dr. Benj. Ipavč-ev; prižgal nam je to luč naš dr. Janez Bleiweis po
Ni tedaj Čuda, daneizrečeno veselje je navdalo se pele sledeče pesmi: Noč. Napev L. B. ; peli ljub-
No-
vicah"
ktere so narod predramile
da
se
je jel
zave-
peli ljubljanski pevci. Venec narodnih pesem. Sestavil Nedved; peli planinski pevci. Potok. Napev
vJKĚĚKĚKBJ/t/K/JE	Napře
venskega naroda, kakor vsacega drugega naroda na S. Jenkotove, napev Davorina Jenko-ta; peli planinski
dati o tem, da tudi omika in duševno napredovanje slo- Škraupov; peli planinski pevci
svetu
j
j0
A V \A CV y	M M Uk v^ JL	f S^vtvv/	^	Vt 4 VI ^ W ^ V»	■	w ^ vw M	$ t/	li JLV V t V f V ^ 11 t^	w '	▼ W 4 A CA vu
tadaj mogoče, ako se narod v svojem do- pevci združeni z ljubljanskimi.
1-1 1 VI /I n k 11 1 r»rvl\MA riii 1 a	ri n 1 r\ rl a! <7 n AC?f
mačem jeziku in duhu izobražuje
y
da je dolžnost
Preden so pevci
V
Naprej
zapeli, stopi znani naš
slehernega državljana, svojo domovino, svoj narod prav rodoljub in pesnik gosp. Miroslav Vilhar na
oder
in
iz srca
iu ci v« ljubiti, doj .	uumunuu ujauotvu ijuui,	u.ctviailiu j u jjcoihi
polnuje postavo." (Slava- in živio-klici so doneli, da se je dvo- pohvalo sprejeta rana tresla.) Le tišti, ki so ljubili domovino in svoj na-
saj:
kdor domovino djansko ljubi
do-
deklamuje pesmico na čast Planini, ki je bila s glasno
Došle so nam pisma gospoda dr. Jan. Bleiweis-a, so bili vselej pravi in djanski patrijoti ; oni so vsi- dr. Lov. Toman-a, dr. Etb. Costa-ta, ki mlado čitavnico s
)
da
ni lim mo-
kdar branili vero svojih očetov, vladarja svojega in dom srčniini besedami pozdravljaje obžalujejo svoj ; nikdar nikoli se ni bilo zanesti na kozmopolite, goče, se osebno udeležiti slovesnosti današnje. Telegra-kterih samopašno geslo je: „ubi bene, ibi patria." fično so najmlajšo svojo sestrico pozdravile: čitavnica
(Pravo! pravo!) To spoznavši nas je mogočna beseda pra- tržaška in celjovška , pismeno po svojih predsednikih vičnega vladarja „vsakemu narodu enake pravice" ne- pa ljubljanska, celjska in ajdovška , pa tudi društvo
izrekljivo osrečila. — Akoravno sovražniki v prižgano „Južnega Sokola." Tržaško čitavnico je vrh tege za-luč domaćega narodnega izobraževanja na vse pretr- stopal njeni odbornik, iskreni rodoljub, gosp. Sčitomir
ganje pihajo, je vendar nikdar več ugasnili ne bojo porok nam je njen varh Njih Veličanstvo Franc Jožef! svoje zastopnike poslala.
Vilhar; tudi bistriška čitavnica nam je srčno sprejete
(Ogromni slava-klici donijo po dvorani). — Pod njegovim kri-
Po dokončani besedi je bila večerja
?
pri
kteri
se
lom se je ustanovila svitla mati čitavnic v beli Ljub- je pesem za pesmijo, zdravica za zdravico vrstila. Med ljani (živila!), seje ustanovila množica njenih hčerk po drugimi tudi g. Sčitomir Vilhar iz Prezida poprime besedo slovenskih mestih in trgili (živile), Cesarjeva roka sama in nas v gladkem hrvaškem jeziku opominja, da naloga
HÉÉÍ *..........ga ?
predolgo zanemarjenem domaćem jeziku izobraževati,
jQ
je podpisala rojstni list Matici slovenski (živila! živila!), so naša je, neutrudljivo za mili naš narod delati se odprle danes vrata čitavnici tudi v naši
Pl
arnni
nam
(Živila! Slava!), da bomo po potrjenih pravilih za omiko in nikdar ne zabiti, da v vseh početjih naj domaćega jezika, za napredovanje narodne zavednosti najsladkejša beseda „edinost." Odzdravljala se je ži-
in za pošteno razveseljevanje delati mogli.
Toraj
za-
valino ta napitnica, omenivši rodoljubne rodbine Vil
kličem hvaležnega srca: Slava našemu svetlemu, juna-	harjeve, ker 3 gospodje njeni so nas razveselili s pri-
naŠkemu, vsem narodom pravičnemu cesarju Franc	čujočnostjo svojo. Prisrčno se je tudi društvo zahva-
Jožefu ! (Slava! Slava! Slava!) — Sprejmite pa prijazen po-	lilo vrlim pevcem „Južnega Sokola", ktere smo kaj ja-
zdrav tudi Vi predragi nam gosti, gospodje, gospé in go-	dostno gledali v njih lični opravi, so sipa tudi s svojim
Po
ve
spoaičine, ki ste prišli povikšat našo siovesnost (živili!),	milim petjem srca vseh nazočih pridobili.
Lepa hvala tudi vsem domoljubnim udom čitavnice, ki	čerji se je mladi svet po taktu sukal in do belega dne
ste jo z združeno močjo ustanovili (živili!). Prizadevajte	je bilo vse židane volje. Zapisan ostane z zlatimi pis-
si tudi z združenimi močmi, da se žlahni namen čitav-	menkami 13. november v zgodovini planinski.
nice, kolikor mogoče, doseže, da se bo v poštenih sho-
Iz Kranja 15. nov.
*
10. dne t. m.
je po
dih um bistril, srce žlahnilo, da bo naše petje napre- dolgi bolezni umri gosp. Janez Holcer, spoštovani dovalo itd., trudite se pa posebno svoj : narod po vsi trgovec in rodoljub v pravém pomenu te besede
moči izobraževati ; to je najveći in najimenitniši dolžnost svojo vrednost
tedaj
ima
i
ako se djansko skazuje
vsakega rodoljuba, posebno pa vsakega čitavničarja. In to je bil pokojni naš Holcer kakor je njegov bra Vse naše početja pa naj venča lepa složnost! Naj nikdo v Ljubljani. Podpíral je vsako národno reč. Kranjsk
ne zabi
bodi :
j
da

))
Vse
sloga jači, nesloga tlači." Naše geslo
šoli
?
za vero
>
cesarja in domovino". (Slava-in živio- Bodi mu zemljica lahka !
bolnišnici in mestni kosarni je zapustil 1000 gold
Žalostni
klici so doneli govorniku po končancm govoru brez konca in kraja.)
dam
v
se
to
UVUV'l ^UVUllUIVU JJKJ IVUlX^ČXUUIll guvuiu UlCŽZi XWIJV^C* AU XWCIJCI/«^ ULdlJU OV^ Lyj y (liči Ï1&S ÍVTČilljCC V STC6 t)Oll y VACV HCliO TOI
Zdaj pozdravljajo planinski pevci častite goste z veliki in mali časniki nosijo po širocem svetu, da naša
novici naj
da
nas
do
vsi
nalaŠč za to siovesnost od gosp. Andreja Drobnič-a zlo- mestna hiša pride na boben 10. decembra t. ženo pesmico, kteri je gosp. Blaž Lenček vrlo primeren ljo dolžnih 1194 gold. Sramota, grozna sramota napev naredil.
zavo-
bila za mesto, ako se res to zgodi ! Al zraven sramote
385
nas caka še škoda, ker mestna hiša zraven tega, da je pisarnica in zbornica mestnemu županstvu, še v najem daje nekoliko sob v svojem poslopji in vživa tako vsa-koletne dohodke. Se vé, da zdaj vse pšice leté na župana; al čeravno je on konečno odgovoren za vse mestne zadeve in ni brez krivde, da gori omenjena zoperna novica se plazi po svetu, je vendar pomniti to, da v občinah (soseskah) konštitucijnih župan ni absolutističen samovladar, ampak da ves odbor je ž njim vred odgovoren za vse občinsko gospodarstvo. V preiskovanje : ali se je moral ta dolg za mestno štirno narediti in ali ni mogoče bilo karkoli poravnati ga — se ne spu-ščamo tukaj; al to moramo reci, da taki odborniki kakor so zdaj naši ali pa no be ni, je čisto eno. Kdor v občini, naj je mestna ali kmetijska, kako opravilstvo prevzame , naj si vest dobro izpraša : ali je za to ali ne, in ali ga je volja, tudi kaj delati. Le s titulom „ge-meinderatha" šopiriti se, to zna vsak. Treba je tedaj, da brez odlašanja se prerodi od konca do kraja celo naše županijstvo, da pridemo iz zadreg, v ktere smo zabředli. Treba pa tudi, da potihnejo zeló navadni izgovori: ,,e, kaj meni mar za mestne reci; jaz imam svoje opravila." Ako bi vsi tako godli, bomo Čudno plesali. Ker pa se ne morejo nove volitve dovršiti do 10. decembra, ko ima mestna hiša na boben priti, naj se zdrami sedanji odbor iz svojega dolgočasnega spanja, da ustavi prodajo mestne hiše. Saj ima mesto še kako drugo , ne tako neobhodno potrebno lastnino ; to naj prodá ; ali pa naj naprosi mestjanov, da so upniku porok, da bode kmali plačan. Saj je menda še kaj mož v našem mestu, da odvrnejo sramoto in škodo lastnemu domovju. Pravljica starodavna o Kranj i pripoveduje, da so nekdanji „ratlisherri" za južino prodali šmaretno goro, — ne dajmo, da bi se od nas zdaj reklo, da smo nečimerni poslušali, ko je Jboben pel za mestno našo hišo! Stari Paulini, Jozeki, Sporarji in še drugi bi se v grobu nevoljni zasukali, ako bi čuli takega bobna glas.
Iz Ljubljane. Veliki tukajšnji sejm v pondeljek je bil dober; ljudi je bilo veliko, pa tudi kupca; šta-cunarji tudi so zadovoljni. Se vé pa, da bi bilo kup-čije še več, ako bi ne bil živinski sejm zavoljo kuge še zmiraj prepovedan.
—	Za pravega gimnazijskega profesorja je postavljen v Ljubljani g. A. Skubic, ki je dosihmal bil v Kranj i, v Kranji pa gosp. Janko Pajk. Ker gré g. Kanec za nekaj časa v pokoj, pride dotíej v Kranj za pomožnega učitelja g. B. Hro vat; v Ljubljani pa po-maga namestni učitelj g. J. Žonta. — V realko je přišel g. Heinz namesti g. Fuggarja , ki je drugod službo dobil, g. Opel pa namesti Winterja, kteri ima odpust za pol leta s tem; da mu namestnika g. Opelna celovška kupčijska zbornica plačuje, ki je prosila za njegov odpust.
—	V saboto je bila vsem razredom ljubljanske gimnazije prepoved oklicana, da se dijaki ne smejo nikakoršnega društva, naj si bodi čitavničino, filharmo-nično, kazinino, streliščino, sokolovo ali turnarsko društvo nikakor udeleževati, in tudi po svojih stariših ne. Tudi jim je bila vsakorŠna ovacija profesorjem prepovedana.
—	Drugi zvezek slovenskih „gledisnih iger" je přišel na světlo; obsega veselo igro ,,Domači prepir", ki jo je poslovenil Jak. Zabukovec in ktera jo bila v čitavnici ljubljanski z veliko pohvalo dvakrat igrana. Kakor nalašč je za male či ta v nič i n e gledišča, ki nimajo velikih odrov za obilo oséb in ne mnogih kulisnih priprav. Sicer pa je ta kratkočasnica tudi^za domače berilo vsa pripravna. Dobiva se , kakor „Županova Micika" pri bukvarju g. Giontini-u, ki jo razpošilja tudi bukvarjem druzih slovenskih krajev.
Cena ji je 20 nov. kraje. Ker je sv. Miklavž blizo in
ker je navada, da pokládá darove tudi odrašenim žen-skam in moškim, utegneta obá dosihmal na svetio prišla in lično natisnjena zvezka „slovenskih gledišnih iger" za ta namen marsikomu draga biti.
—	Dolgo pričakovane Jen ko ve pesmi so prišle v založbi ljubljanskega bukvarja g. Giontini-a na světlo pod naslovom „Pesmi. Zložil Simon Jen ko." Imé Jenkovo že slovi deleč po svetu po pesmi „Naprej zastava slave", kteri je g. Simon Jenko besede zložil, in po mnozih druzih pesmah. Celi venec (99) različnih
poezij je nabral zdaj v knjižico, ki bode dobro šla čitateljem, pa tudi skladateljem slovenskih pesem. Drugi
pot več o njih. Danes le še to, da se pri Giontini-u dobiva po 60 kr.
—	Gosp. dr. Benjamin Ipavec je dovršil krat-kočasno spevoigro „Tičnik" (Káfig) in jo ljubljanski čitavnici poslal, da jo spravi na oder. Napěli bojo naši pevci in pevke vse moci, da — ako po sreči gré — se bode opereta igrala po veliki noči v čitavnici in se tako početek učini dramaticnemu pevanju. — Ker ravno govorimo o gosp. dr. Benj. Ipavcu, naj povemo, da njegov kor „Kdo je mar" je v velikem koncertu, ki ga je te dni napravilo društvo „Kolo" v Zagrebu , bil z navdušeno pohvalo sprejet, kakor tudi ni bilo drugače pričakovati. „Domobran" piše, da bi bil pa ta Ipavcev zbor še z večim entuzijazmom sprejet, ako bi ne bil predolg (trajal je več kot pol ure), tako da so tenoristi proti koncu že nekoliko oslabéli.
—	Gospá Luiza Pesjakova je dodělala svobodno po nemškem originalu mično veselo igro v slovenskem jeziku pod naslovom „Strup", ktera se že tiska in se bode, brž ko bode mogoče, igrala v čitavnici naši, pa gotovo tudi kmali v drugih Čitavnicah, kjer koli imajo močí za take igre.
—	„Beseda" v čitavnici preteklo nedeljo je bila ena najzanimiviših, ki smo jih dozdaj imeli. Gosp. pe-vovodju Fabjanu gré hvala, da je muzikalni del današnjega programa izvrstno sestavil. Začela se je beseda z Dav. Jenko-vim napevom „Naprej", ki ga je z zasluženo pohvalo igral citavničini orhester; sledil je potem os mope v Mašekov „Otok bleški", tako izvrstno prepevan, da brez prenapetnosti moremo reči, da ni mogoče te nježne kompozicije bolje peti. V inštrumen-talnem delu pa je nosi! danes zvonec g. Uršič, rojak naš iz Idrije , bivši vojaški kapelnik , ki se je v vari-jacijah za hobojo , ktere je sam složil, tacega mojstra skazal na tem skoro da najtežjem glasbinem inštrumentu , da ga mu ni kmali para. Glas njegov je tako okusen in prijeten in tako v srce sega, da mnogokratna hvala mu je donela med igro, po končani igri pa tako ogromno ploskanje, da ni bilo pred mirti, da je še enkrat ponovil variacije. Radujemo se, ga večkrat slišati v čitavnici naši. Da pa hvalo damo, komur hvala gré, moramo še povedati, da orhester naš ga je sprem-ljal tako izurjeno, da vsi pričujoči so v tej piêsi kakor v Pustovojtov-polki in Titelnovi slovanski overturi radostni spoznali lep napredek vseh gospodov, ki so stopili v kolo, da umetnost glasbeno obdelujemo tako marljivo in ž njo razveseljujejo vso družbo, ktera njih pri-zadevanje ravno tako hvaležno priznava kakor gospodov pevcev in gospodicin pevk, ki se trudijo na čast domače glasbe in umetnosti. Al s tem še muzikalni del današnje besede ni bil pri kraji; prvák naših tenoristov gosp. V. B. nas je razveselil s krasno pesmijo iz Do-nizettovega „Don Pasquala." Ze pri nastopu svojem z gromovitim ploskanjem sprejet in po odpeti in vdru-gic ponavljani pesmi z isto pohvalo pozdravljan je pac očitno vidil, da vsem se ljubi in da ga društvo želi še večkrat slišati v zimskih zabavah. Konec današnje besede pa je bila glediščina igra pod naslovom „Popot-
3&6
nika", ki jo je poslovenil gosp. Jak. Zabukovee. Popolnoma v duhu te burkice sta gospoda T. in Z. igrala „popotnika", ki sta bila možá ene žene; natákar gosp. v. pa nas je vmes prav prijetno pogostil — ne z bokalom letošnjega čvička, ampak s sladko pesmico ,.Po-
Furlanii rogovilijo čete prostovoljnih Garibaldovcev
y
in švaj carske tako, da ima
avstrijskem
ki se širijo do meje tirolske sama vlada turinska križ , da jih kroti. Vidmu je oklicana goreča pravica ali nagla sodba. Iz Sles vig-Holštaj na ste se jele avstrijska in pru-potnik." Da je smešna igra bila poslušavcem zeló všeč, ska armada povraćati domů. — 19. dne t. m. je državni
gOtOV dokaz je tO, «« jiui Wn« —	— ^v* r	^ ^ .	y * pun . v uv v um, ua otumu
Dvorana je bila čez in čez polna; bilo je pričujočih (glavno) mesto kraljestvalaškegaje vprihodnje Flor en ca.
da
Jim je
bila
prekratka.
zbor v Turinu z 317 glasovi proti 70 dovolil, da stolno
tudi mnogo unanjih gospodov.
Da laška vlada pograbiti hoče Benetke
se
U^U Uliailjlil gUO^UUU Tf	IMUIVW T1UVAUI	WMltX	JLř U U V 1/ XV U j IJV
Po sporočilu svojega načelnika ima vsaki sa- glasov slišalo v turínském zboru, in da delà
Ie
botni shod „Južnega Sokola" en Sokolec voditi, ki se za to izvoli. Preteklo saboto je bil ta shod toliko bolj zanimiv. ker si ie eroso. Fr. Vidic vrlo nrizadial. ve-
dosti
, ^ — po dogovoru s cesarjem Napoleonom, je očitno v tem, da
govor generala Lamarmora je celó natisnjen v ,,Mo-
niteur-u" vladnem Časniku francozkem. bujejo ,
Časniki ugi-kaj pomeni to, daje knez črnogorski okli-
JJCkllXLl.lL v , XVL1 Ol j V^ ^uoj^» X li f iUlU TilV ^/iiumiujmi , » V
černo zabavo napraviti prav kratkočasno. Peli so se trije čveterospevi „Zastavenička" (česka), „Tiha luna" cati dal svojemu narodu, da naj se oskrbi z orožjemin
(Jenkova) in „Lipa"
(Ipavčeva); potem je gosp
D.
deklamoval „Rodoljubje" (Tomanovo)
^xtuuuijuujc ^x. uuiouu vkj ;, tajnik društveni gorče. — wv^ov^ o^ po^ , v*«, \j\j.\j\j\j vujctivuv &c
Zgodo vinske crtice borenja." Konec zabave Kavkaza pomakne na mejo Moldave in Galicije.
streljivom. To pa je res, da Turci pisano gledaj o Črno-
pa je
bral
Iz Odese se piše, da 60.000 vojakov se iz
je bil parlamentaričen humorističen pogovor o društve-
Prostori čitavniške gostivnice so bili čez
Petrovem gradu so
nih zadevah. in čez polni,
stopinj
mraza : Neva
Je
trdo
tega meseca že imeli 12
zamerznila
V Mehiki
preduje v duševni oliki.
očitno znamenje, da
»
Sokol
a
lepo
na-
so privrženci Juareza, ki je se spuntal zoper cesarja
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Maksa, do noge potolceni; Juarez je razglasil, da na korist generala Gonzaleza Ortega odstopiti.
hoče
Državni zbor se je pričel
pa
se se
prav za
Oklic
vsem
so se v ljubljanski živinozdravnišnici vinozdravilstva dobro izučili.
v •
ZI
rav pripravlja za začetek. Obéma zbornicama je bilo v . seji naznanjeno pismo (rodovinska pogodba), s kterim se cesar mehikanski Maksimilijan odpoveduje pravici do avstrijskega prestola. — Ker je navada v vseh državnih zborih, da na pričetni ogovor vladarjev odgo- --------------, ----- «--o—- r- —o— — ----
vor dá zbor, so bile v 2. seji volitve odbornikov, kteri drugih boleznih, in ktera se je v „oglasniku" pod ime-
•	• ,	r7,J	.	i	• • i	___ T»______^	; _ __ ____i • J *	_
Odbor nove dunajské družbe, ki bode osnovala a se
kuracijo za živino, kteri pogine po kugah ali tudi
naj osnovajo ta odgovor. Zbornica gosposka jih je vo-
nom „Taurus
napovedala
potřebuje v vsaki deželi v
ma , med kterimi pa letos ni grof Auersperg,	aiuuviiuiuiuov.u	*«	uiv».a 0v «« vmu
prejšnje leto osnoval to pismo; zbornica doljna pa je čala, kadar tù ali tam kaka zavarovana živina pogine,
da od njih pozvedá : za ktero boleznijo je konec vzela
m	ê y	V«i	fll	1	i	I i	m
Je
živinozdravilstvu izvedenih ljudi, do kterih se bo obra-
čas-
îetos volila za to pismo 12 odbornikov. Dunajski
niki pripovedujejo, da pri teh volitvah se je poskusila in ali ni lastnik živine zanemaril, kar aseïuracija pred
— --------*---" 7 "
Za kranjsko deželo se je omenjeni odbor na
tako imenovana ministerská stranka z nasprotno (opo- pisuje ?
zicijno) stranko ; una je hotla 12 odbornikov
ta pa
me obrnil
naj
mu jez imenoval take izvedence po
"	J uiliv JV	w w^va. ^....v, , ,--r ----LLkL ,	...w jv« .»AAVUV.-J, bUiftv
kakor druge leta; zmogla je ministerská stranka z Kranjskem, na ktere se asekuracija zanašati more, 93 glasovi zoper 75 nasprotnih. Sila veliko se je v du- jih za gori imenovani namen v plaćano službo vzame.
najskih časnikih že kramljalo o dveh strankah, ki bote Ker ne vem stanovanja vseh v naši šoli izučenih v letošnjem zboru na noge stopile; al ker ni ne oger- učencev, vabim VSe, ki SO Se Živinozdravilstva iz-
skih
ne hrvaŠkih, ne česko- in ne marsko-slovanskih
WUV"VW * J * ~----- ' "V|------.«w-v..» , ..w. , V» —
učili, naj mi brž in gotovo še ta mesec po pismu na
Vrednik.
j	lu y aojviu ; ax^ vy^orw- ILL nu maioivv wv » «.u»^" Ul/ill , 11 aJ tlil Uli* ill	LU V U
poslancev v zboru, se ministerstvu ni bati posebne opo- znanijo SVOje Stanovanja.
zicije, in prav smešno je, da neki velik dunajsk čas-HÍT | ||| i ■ nik děli stranki
sko) pustni
v „liberalno-konservativno" (minister-
in „liberalno-dernokratično" (levíco).
Ako bi bil
Kur si na Dunaji
čas,
bi taka delitev
še
imela kak pomen ;
22. novembra 1864
v novem denarji
da zdaj v adventu hoče kdo opozicijo našega državnega zbora v slabi glas „demokratične'^ stranke spraviti, to je vendar sile preveč
seji je poslanec doktor Schindler poprašal državnega ministra : ali pride letos postava za ministersko odgovornost na vrsto?
Državni zajemi ali posojiia.lDruge obligacije z lotrijami.
5% obligacij a od leta 1859	Kreditni lozi po g. 100. g. 126.50
v novem dnar. po 100 g. g. 66.80 4 '/2 % Tržaški lozi po 100 „ 104.50 5 °/0 nar posojilo od 1. 1854 „ 79.9515 % Donavsko-parabrod-
71.401 ski po g. 100 .. . „
63.25IKnez Esterhazy. po g. 40 „ 102.00
5% metalike
4 '4 %
Gospod minister je obljubil kmali odgovora.
V tej
seji je minister denarstva zboru v pretres izročil državni proračun (budget) za leto 1865, iz kterega se
n
2 % 7.
1%
11 11
11
11
JI 11 11 11 11 11
11
83.75
56.00[Knez Salmovi po g. 40 42.00IKnez Palfyovi po g. 40 35.501 Knez Claryovi po g. 40
Knez St. Genoisovi po g. 40
y
dadohodki so prevdarjeni na 518 milijonov, Obligacije zemlisn. odkupa.
r% TTT i "i j •	•	r\, r\
vidi
stroški pa na 548l/q milijonov gold., da po takem
dr-
»
71 11
11
čeravno
konec leta zmanjka 30 milijonov in pol žava misli za več kot 30 milijonov državnega posestva prodati. Minister spoznava tedaj, da se povišajo davki
in nasvetuje, da se namesti davkovskih přiklad vpelje koroške, istrijanske
(po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. 90.25
74.00 75.25
Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof KegleviČevi po g. 10
5 % ogerske.....
5% hrvaške in slovanské 5°/0 krajnske, »tajarske,
fi 17
• P° S-
Denarji.
40
11
11
32.75 27.50 27.25 27.75 19.75 18.00 13.00 27.00
li
Cesarske krone 89.00|cesarskj cekini
nov davek, da se vpelje vesoljni razredni (klasni) da- Državni zajemi z lotrijami. INapoleondori 20(frankov)
vek od dohodkov itd. Zbornica je danes le v vednost Zajem od leta I860 vzela to sporoČilo. — Prof. dr. Miklosič je kot vitez Leopoldovega reda povzdignjen v viteški stan avstrijski. — Na Ogerskem in Hrvaškem bojo za zaostalo platilo davkov jemali žito za cesarske magacine
li 77
77
77 77
77
77 77
77
77 77
94.201 Souvraindori 96.70 Ruski imperiali 156.00 Pruski Fridrikdori
1860 petink.
1839 . . .
1839 petink. „ 152.501Angležki souvraindori
5% narodni od leta 1854,,
89.25|Louisdori (nemaki)
Dohodkine oblg. iz Komo „ 19.50|Srebro (ažijo)
77
77 77 77 77 77 77 77
15.95 5.58 9.36
9.55 9.85 11.80
16.25-
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.