Leto lix. mm m.
v UuMjnni, v nedeljo 18. julija 1926.
Cena Din Z*
kitala vsak den popoldne, liviemil nedeljo in prainlke. — inseraUs do 30 petJt ä 2 D, do 100 vrst l D 50 p, večji Inserat! petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: Knailova ulica atev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304, Uredništvo; Knaflova ulica Ai. 5,1« nadstropje. — Telefon stev. 34.
MT       PoStnina plačana v gotovini.
Znižanje plač
Državno uradništvo naj plača stroške slabe letine.
Nekje je Stjepan Radič govori! med vojimi slavospevi na kmeta, da se po ispehu kmetskega dela ravna dobrobit lelckupnega prebivalstva. Ce kmet do* >ro obrodi in je z letino zadovoljen, se >renese blagostanje tudi na ostale slo* te prebivalstva, če zadenejo katastrofe tol; i in travnike ter hleve, trpijo tudi ostali stanovi.
Oči vidno tvori ta ideologija osnovo najnovejšim sklepom naše vlade, po caterih naj se državnim uradnikom zni* rajo plače, da se na ta način obdrži v tavnotežju finančni proračun, ki bi irezdvoma silno trpel r^di nemožnosti, la bi poljedelci po teh silnih katastrom ah plačali v polni meri svoje davke. Čudovita ideologija! Pravzaprav sama po sebi ni tako po* rsem neutemeljena. Ako zadene eden itan izredna nesreča, da ne more pre* nesti vseh onih bremen, ki jih država zahteva od njega, je povsem v redu, da se del bremen prevali na druge sta? nove, ki jih katastrofalna nesreči ni cadsla. Taka solidarnost bi bila socijal= ao pravična in z državnega stališča po= vsem pametna.
Toda v današnjih razmerah ni za take metode niti enega predpogoja. — Državno uradništvo je že vsa povojna leta v talzo bednem stanju, da je spo* *obno komaj še kake žrtve, gotovo pa ne take, da bi sprejemalo nase breme* aa, ki jih drugi stanovi ne morejo no-»iti. Državno uradništvo se nahaja v katastrofalni nesreči že leta in se mora boriti za eksistenco v dobesednem po? tnenu: ves ta čas bi bilo potrebovalo pomoči drugih stanov, ki pa je seveda ai biio. zat i se je bilo trel a pogrezniti r siromaštvo in pomanjkanje. Vte to sri nas vendar ni nikaka tajnost, mar? reč je tako znana stvar, da je ru mda edinoLe oni vladni krogi ne poznajo, ki »o sklepali o čudovitem prenosu stro* 'kov, ki so jih povzročile vremenske katastrofe.' S te perspektive pomeni rladni sklep kri ječ primer cinizma, s kakršnim se obravnava uradniški pro* blem že vsa leta.
Sploh pa razkriva vladni način rese? ranja gospodarske krize, ki je nastala oenadoma v tako ostri obliki z nasto= pom poplav in vremenskih katastrof, rnova nesposobnost za velikopotezno ikcijo. Gesta ministrskega sveta spo* 3inja na onega slabega gospodarja, ki se spomni svoje dolžnosti šele, kadar qu eksekutorjev boben zapoje na pra* 2u, in potem v zmedi tarna ter kliče na pomoč onega, ki mu je baš v trenut* ku najbližji. Mi smo agrarna država in poljedelstvo z živinorejo je poglavitna panoga našega gospodarstva; zaposlen* ci v obrti in industriji, v rudarstvu, premetu in trgovini tvorijo razmeioma majhen odstotek prebivalstva. Polje* delstvo z živinorejo pa je ona panoga narodnega gospodarstva, katere uspeh sloni na najbolj spremenljivih osnovah in kjer je riziko vedno ogromen. Slabo vreme ob času setve ali žetve, ob času košnje, prehud mraz ob nepravem ča* su, suša itd., vse to so faktorji, moč* nejši od človeške volje. Vsi računi, ki se opirajo na uspeh kmetskega dela, imajo tedaj labilno osnovo; kdor jih dela. mora biti pripravljen na p rešene* čenja.
Bilo bi preveč primitivno, ako bi se akceptiralo načelo, da se primanjkljaj, ki nastane iz vremenskih nezgod v po* Ijedelski produkcija krije na nepredvi* den načim z nesorazmernim oškodova* njem drugih slojev. Vlada, ki stoji na čelu upravi izrazito agrarne države, mo* ra poznati vse možnosti gospodarskega funkcijoniranja v svojem delokrogu in »i mora znati oskrbeti drugačna üred* stva za kritje primanjkljaja. In kar je pred vsem važno: vlada mora gledati naprej, mora misliti na prihodnjost in imeti v rakunu tudi eventuainos: ne* sreč. Ker so povodenjske katastrofe v nekih predelih naše države naravnost normalen pojav, bi morali merodajni gospodje misliti na velikopoteznejšo akcijo, morda na zavarovanje polj edel* ca zoper poplave in druge vremenske nezgode in s primernimi zakoni morda prisiliti poljedelca k pravočasni zaščiti. To vse pa se imenuje gospodarska in socijalna politika, mi pa imamo na ža* lost samo — politiko brez navedenih atributov.
LEPO VREME NA HRVAT-
— Zagreb, 17. julija. V Zrvrebu in na Hrvataxvcm je nastopilo včeraj lepo vreme. Pripakuje se, da se bo lepše vreme držalo.
Kuj bo z «Hern urainifKfli plač
Pod enodušnim pritiskom javnosti se ministri umikajo in dajejo nasprotujoče si izjave — Znižane bodo baje samo draginjske do-klade in le začasno, — Definitivnih sklepov še nL
— Beograd, 17. julija. Sklep vlade, da bo znižala plače državnega urad-ništva, je izzval v vsej javnosti ostro obsodbo. Pod pritiskom vznemirjenja že poedini ministri demontirajo obses prvotnih vesti ter izjavljajo, da so bodo redukcije plač nanašale le na najvišje uradništvo. Dr. Krajač je izjavil, da niso prizadeti redni dodatki uradnikov, nego samo dodafri višjih činov-nikov. Razni višji uradniki, zlas;i v Beogradu, so člani posebnih odborov, radi česar bodo tem uradnikom njihovi dodatki ukinjeni.   Vlada demantira
poročilo, da bo zmanjšala nižjim uradnikom plače. V najslabšem slučaju bodo znižane draginjske doklade in sicer 5% pri nižjih in do 50% pri najvišjih uradnikih. Tudi finančni minister je izjavil, da se bodo znižale samo draginjske doklade. V prvi vrsti bodo po-godeni ministri, nato narodni poslanci in šele v zadnji vrsti uradniki. Končno besedo v tem vprašanju ima ministrski svet, ki še ni definitiv no sklepal. Finančni minister ne ve, ali bodo ti odtegljaji veljali za eno celo leto, za 6 mesecev ali za manjši rok.
sni ms
Državni podtajnik Košutič očita siljevanje. — Poslancu Salomonu
se priurzizi
— Eeograd, 17. julija. Današnje ^Vreme r pona tisku je daljšo izjavo državnega podtairuka ing. Avgusta K^šutiča, v kateri obtožuje ministra za šum,, in rudnike dr. Nikiča in notranjega ministra Božo Muksi-moviča. Prvemu očita, da poskuša s podkupovanjem, drugemu, da hoče s s'.lo prisiliti Radičeve poslance, naj pristopijo v dr. Nikičev poslanski klub.
Ing. Košutič navaja sluča« Radičevega poslanca Karla Kovač, viča, ki je t<: dni interveniral pri notranjem ministru redi ne- , kega državljanstva. Notranji minist r je skušal vplivati na poslanca Kovačeviča, naj bo napram dr. Nikiču popustljiv, ker je itak že gotovo, da ga Stepan Radič pii prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral.
Po izjavi ing. Košutiča je dr. Nikič ob-
mirfstrom podkupovanje in :z-so br,a ponujali en milijon, a :o dr. Nikiču.
ljubljal Radičevemu poslancu Blaž- i:aU-monu iz Podravine milijon dinarjev odškodnine za škedo, ki ga je doletela vsled poplav, ako se priključi dr. Nlkičevemu poslanskemu klubu.
KoŠutičeva i;;;iva je napravila v via 1-nih krogih zelo mučen vtis. Državni podtajnik in Član koalicijske vlade nastopa prrti dvema aktivnima ministroma taiste viade. Politični krogi tolmačijo Košutlčev nastop kot znamenje, da se hoče Stepan Radič priključiti opoziciji.
Isto »Vreme* prinaša izjavo opozicijo-nalnega poslanca (davidovičevea), da bi opozicija hvaležno odklonila sodelovanje S.epana Radiča, ker ie dovolj izkusila Ra-dičevo nestalnost in nezanesljivost.
■ V
K t
omenjena pomična siioacya
Nadaljujejo se medsebojni l apr.d ic ostane vsaj do ie-.er.i-
■— Beograd, 17. julija. Vse politično življenje stoji pod vtisom strahovitih vesti, ki ncrrestano prihajajo iz Barr.nje in ki poročajo o strašnih posledicah poplave. Zvečer odpotujejo v Baianjo ministri Vasa Jovanovič. Dušan Tritu-novič in Pucelj. Za jutri se pričakujejo največje vodne n-^e, ki so najavljene po Donavi. Posledice prodora nasipov pri Apatinu in v Novem Sadu bodo strašne.
Ministrski predsednik Uzunovfč je vse dopoldne razpravljal z resornimi ministri o poplavi. Na sestanku s finančnim ministrom dr. Peričem so bili določeni večji krediti za pomeč poplavljenim pokrajinam.
Radi nujnih tekočih zadev je ministrski predsednik Uzunovič odložil sejo ministrskega sveža, ki je bila sklicana za danes dopoldne.
Danes dopoldne je pristopil anketni odbor Narodne skupščine, ki preiskuje
i in medsebojna intrige. — Tu*Ii - Delo korupcijske^a odbora.
korupcijske afere, k razpravi radikalne interpelacije proti dr. Kumanudiju in Hristu Jojiču radi takozvane bencinske afere. Anketni odbor bo nadaljeval preiskavo korupcijskih afer preko celega poletja.
Z ozirom na obtožbe, ki jih objavlja državni podtajnik ing. Košutič proti ministru za šume in rudnike dr. Nikiču, je vaš dopisnik posetil dr. Nikiča. Ta mu je izjavil, da posi. Salomon ne velja niti 10.0000 dinarjev, kaj šele milijon dinarjev, kakor ga dolži ing. Košutič. Napadov radičevskih voditeljev na ministra dr. Nikiča radikalni politiki ne jemljejo resno. Toliko je gotovo, da bodo radikali ohranili dr. Nikiča v vladi najmanj do jeseni. V tem Času hočejo oslabiti Stepana Radiča in ga kompromitirati med narodom. V jeseni pa bo prišlo do novih kombinacij, ker so radikali odločeni, da gredo rajši z vragom, kakor s Stepanom Radidam.
RUMUNSKA KRALJICA NA BLEDU
— Bled, 17. julija. Sinoči je prispela na Bled rumunska kraljica Marija. V Lescah sta jo prejela kralj in kraljica. Rumunska kraljica ostane na Bledu 10 dni.
PAŠIČ POPOLNOMA OKREVAL
— Beograd, 17. julija. >Politikar objavlja izjavo bivšega ministra in radikalnega poslanca dr. Dragetina KojiČa, ki se je pravkar povrnil iz Karlovih Varov. Dr. Kojič izjavlja, da je zapustil Nikolo Pasiča popolnoma zdravega.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI BEOGRADU
— Beograd, 17. julija. V bMžini postaje Ripanj se je dogodila velika želelniška nesreča. Potniški vlak, ki prihaja iz Niša, je trčil ob tovorni vlak. Več vagonov je bilo popolnoma uničenih. En železničar je težko ranjen. Prenesen je bil v bolnico. Med potniki je nastala panika. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Materijalna škoda je velika.
«OBZOR» ZAPLENJEN
— Zagreb, 17. julija. Policija je zaplenila včerajšnjo izdajo >Obzorja<, ki prinaša na uvodnem meslu prevod Al*reö Wegener-jevega članka iz časopisa zDk J'riej-sehul/!-fragec, radi katerega je časa vlada intervenirala v Berlinu,
DEFRAVDACIJA IN BEG BIVŠEGA TRŽAŠKEGA KONZULA
— Beograd, 17. julija. Listi prinašajo poročilo o nezaslišanem diplomatičnem škandalu ki se je dogodil v Trstu. Naš dosedanji gerserafni konzul Dušan Stepanovič je pobegnil z ženo neznano kam in odnesel 1,200.000 lir državnega denarja.
VELIKO ZANIMANJE ZA PRI-BIČEVIČEV SHOD V GLINI
— Zagreb, 17. julija. Kakor poročajo iz Beograda vlada v tamošnjih političnih krogih veliko zanimanje za Svetozar Pribičevi-čev shod, ki ga priredi jutri v Glini. To bo sloti shod voditelja SDS. Vsled agitacije, ki je zavladala v daljni in bližnji okolici Gline, se pričakuje velikanski obisk seljaškega naroda. Iz Beograda odpošljejo Da shod vsi vodilni listi svoje posebne poročevalce. Iz Zagreba odpotuje več sto pristašev SDS ter korporativno jugoslovenski študentski klub sJugoslavija.-c
KITAJSKI PIRATI NA DELU
— Honkong, 16. julija. Kitajski pirati so napadli pa mik, >Kwangsee<, ki je plul proti Shanghaju in ga popolnoma oplenili.
HOLANDSKO POSOJILO BELGIJI
— Br-selj, 17. julija. Skupina holand-
skih finančni" o v ponuja Belgiji pet mil i Jono holandskih .oni dinarje v za wnacüo belgijske valute.
Tretji naval vode na Celje
V konjiških hribih se je zopet utrgal oblak in voda je sinoči znova zalila dolino med Celjem in Vojnikom. — V Gabsrju
stala ponekod cel meter visoko.
— Celje, 17. julija. V minuli noči ie doživelo naše mesto že tretjo poplavo v tem tednu, ki po svoji silovitosti in ogromnih množinah vode prekaša vse dosedanje poplave. Okrog 3. popoldne se je nad Stranicami pri Konjicah utrgal oblnk. Gorski potoki so narasli v velikanske hudournike, ki so drli v dolino, podirajoč na poti vse, kar se jim je stavilo nasproti, tludinja je zato zvečer silno narasla ter zopet prestopila bregu-ve in poplavila vsa polja od Voj-nika do Celja. Mesto je bilo hipoma pod vodo. Na Mariborski cesti je stala voda poldrugi meter visoko. VVestnove tovarne in vse okoliške hiše so bile pod vodo. Prebivalstva se je polaščala panikr. Ponoči je biio alarmirano vojaštvo, ki i poplav zrahljani.
je prihitelo ogrožencen na pomol Okrog polnoč' ic k sreči začela voda zopet padati. Tekom današnjega dne je Huuinja pi.dla na prejšnji nivo in tudi po poljih je začela vcjdu odtekati.
5koda je ogronuB, Uničeni so vsi poljski pridjlki, kar jih je še ostalo po zadnji povodnji. Voda je odplavila tud! mnogo lesa, pripravljeneg i za transport ter mečno poškodovala in deloma po* rušila več žag in mlinov. Ali jc katastrofa zahteAala tudi človeške žrtve, doslej še ai znano. Prebivalstva se oolašča ob* up. fikoraj vse ceste so izplavljene in na več mestih porušene. V gornji dolini Hudinje je voda odnesla tud! več lese* nih mostov, ki sj bili že vsled prejšnjib
m se
ulje
alpl
Ob Dunavu je voda porušila nove dele nasipov in znova poplavila cgvomne poijai.3. — G!s.vni naval pride jutri. — Ce!c naselbine uničerc.
— Beograd, 17. julija. Večraj popolctee ob 3. uri je prišlo pri Aprainu do ponovno katastrofe. Med Apatinom in Sonto se je podrl nasip v širini 150 metrov. Voda je z velikanskim pritiskom vdrla skozi nastalo vrzel, ki se je vedno bolj širila ter poplavila 12.000 oralov zemlje. Selo Sonta je popoln -ma pod vodo in so uničene vse hiše. Prebivalstva se je polastila ranika in odigra vili eo se burni prizori. Obupane matere so sa hotele z otroci v naročju vreči v valove. KatasTOÜK je zahtevala tudi več človesk.n žrtev.
— L. e. * grad, 17. julij;-. Radi nad.ijrsga porasta Duuava je bil dnnes poneči poplavljen tudi spodnji del Beograda. Bati se je, da bo vuia por'avila vsa do Vajfertove pivovarne. V poplavljene kraje so danes zjutraj odpotovali ministri Vasa Jovanovič, Pucelj in vojni minister Trifunovij. Poslan-c Gavrilovič je interveniral pri vojnf .n mii i-eLu, naj se odpusie domov vsi vojaki iz p:>-j lavi jenih pokrajin. Veliki Xapan v Bački je sinoči zahteval pri vladi nujno poildč. Gb-s*oja nevarnost, da se poruši tudi provizo.-ni nasip pri Apatinu, '"sled česar bi bil o poplavljenih nadaljnih 90.000 oralov zemlie. Vsled včerajšnjega preloma, nasipa je vo la nanovo poplavila 17.000 oralov.
— Beograd, 17. julija. Novi porast Donave se bliža z veliko naglico. Tekem mi nule noči je Dunav narastel pri Dunaj-.! za 30 cm, pri Bratislavi za 26 cm, pri Ap^rinu za 3 cm, Novem Sadu za 2 cm, Zemunu za 5 cm. Pričakuje se, da bo Dunav dosege' v nedeljo ponoči kulminacijo. Sava v gornem toku pada, narašča pa še vedno pri S-;ku. Vse bosanske reke razen Drine padaj■•.
— Beograd, 17. julija. Včeraj je zopet divjalo skoraj po vsej Srbiji veliko ne-trje. V račanskem in bukovsk'_m okraju je utrgal oblak. Vsa polja so -..uičena, mostovi porušeni in poginilo je mnogo živine. Nesreča je zahtevala tudi več Človeških žrtev. V Mačvi je voda podrla nasipe in p »-plavila 1800 oralov zemPe. Tudi ::_d Uži-cami, pri Travniku in v Črni gori je prišlo do preloma oblakov. Na progi Subotica-Vinkovci je ustavljen vej promet. Vozijo s?mo lokalni vlaki, ki do\ ažajo zemljo. Vojni minister je odposlal v ogrožene kra'e nadaljnje čete vojaštva.
— Becgrad, 17. julija. Pregled škode, ki so jo povzročile poplave in zadnji nalivi, je danes še nemogoč, zlasti, ker so prekir;ene vse zveze z Južno Srbijo in po amezniml deli Bosne. V uradnih krogih se ceni, da je poplavljenih doslej nad 80.000 ha zemlje, ne vštevši pokrajine, ki eo o J zadnjih nalivov in toče opusiošene. V nevarnosti je še vedno krog 250.COO ha in je vprašanje prihodnjih dni, ali se bo posrečilo, vzdržati glavni naval Dunava, ki se pričakuje za prihodnje dni in ki je glasom zadnjih vesti že doie-jel Bratislavo. Računa se, da je že doslej povzročene škode nad 2 milijardi dinarjev. Včeraj zvečer se je porušil tudi glavni m.sip pri Josipmiru v bližini Novega Sada ter je voda nanovo poplavila 2003 oralov zemlje. Stanje nasipov je zelo ogroženo tudi pri Matišu, kjer se nahajajo rezervoarji beograjskega vodovoda. Pri Belih vodah so nastale včeraj v nasipih nove velike razpokline in je resna opasnost, da se nasipi ob i rvem navalu porušijo. Pri Apatinu se je nasip tekom minule noči porušil na nadaljnih dveh mestih. Škoda j? ogromna in se z vso naglico grade novi nasipi, da se kolikor mogoče zadrži prodiranje voda.
— Zagreb, 17. julija. Radi poplave pri Apatinu, kjer se ie porušil nasip in v svr-ho, da se zavaruje proga, je bil včeraj po-
poldne prekinjen na prozi lialj—Somboj celokupni promet. Od danes naprej se raz* viia promet med subotiško in ostalimi direkcijami pr.ko Indjije. Direkcije v Suho« tiči in Zagreta se morajo medsebojno sporazumen glede lokomotiv in gk de spremnega osebja za promet na pro.-i Novi Sad —Vinkovci, ker beograjski direkciji pri* manj kuje osebja. Tudi pri zrgrebški direk« oiji ic v zadnjih dneh nastalo pomanjkanji" osobja, ker jc velika vcXäna že! zuičarje^ na op;o/.enih progah stalno v slnžbL
Suootišku direkcija si prizadeva, da a dovozom materijala omosoei vzdrževanji nasipov in podpre evakuacijo ogroženi! krajev.
Poplava v SisW.
— Sisak, 17. julija. Radi ra-:ru;>cnegi nasipa ob Savi pri selu Boka je nastala i Sisku včeraj poplava, ki daleko prekaša pa plava v minu'.m letu. Voda :>c je razlila p< polju in pop'avila tudi del Sisk i. V mnogi! tvornicah mi mor«.'i ustaviti delo.
Pon*ožna akcija Rdečega križa
— Zagreb. 17. julija. Semkaj je prispe predsednik Rdečega kri/a SHS dr. Mark* Leka. Po vzgledu sestanka in akcije beo gradskih humanitarnih društev se vrsi da nes popoldne v veliki dvorani saborne pa Iače skupščina vseh zagrebških humanitär nih organizacij brez razlike strankarski pripadnosti in veroizpovedi, da se tudi i Zagrebu pokrene akcija pomoči v koris poplavi j encev v Bački in Baranji. Zbiral se bodo prispevki v dinarju in v natun
DIPLOMIRANIH PRAVNIKOM JE PREVEČ
_ Beograd, 17. julija. Radi pomanjki
nja računskih kreliiov obja\ija ministrstvi notranjih del, da ne sprejema nobene prod nje diplomiranih   pravnikov  za sprejem državno službo v resorju ministrstva notri njih del.
KAMENJEV ZAPUŠČA POLI TIČNO ŽIVLJENJE
— Moskva, 17. julija. Lisi i poročajo, d bo prihodnje dni demisijoniral ljudski ki misar za notranje in zunanje zadeve ter % trgovino Kamenjev, ki zapusti politično žit 1 je nje iz prostega nagiba in se posveti u sebnemu življenju.
ARETACIJA NEVARNEGA VLOMILCA V CELOVCU
— Celovec, 17. julija. Žendarmerija | aretirala nevarnega vlomilca in tolovaj Blaža Korenjaka. Korenjak je pobegnil t t. m. iz priselne kaznilnice blizu Gradca U izvršil med tem Časom večje vlome po Ki roškem in v Jugoslaviji.
1« avgusta vsi v Kranj k odkritji spomenika kralja Petra. ;
Borzna poročila
ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala.
V prostem prometu so notirali: CurJ 10.97, Pariz 130, London 275.75, Newyoii 56.60, Praga 167.9o, Berta 13.51, Dunaj 80J INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.115. Pariz 12.61 London 25.115, Newyork 516.37, Mila 17.50, Praga 15.30, Beilln 122.95, Dunaj 71
— Trst: Beograd 57.25, London 14i Newyork 29.75. Praga 88. Pariz 71. Cur) 575.
t
.Stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 18. julija 1926.
Gfeantsba torba i vodnimi elementi
Pretresljive slike o herojskem mučeništvu prebivalstva v Bački. Strahovite podrobnosti o katastrofi pri Peči* — V Srbiji je prišlo zdaj na vrsto Valjevo.
v Dnevna govorica se suče danes povsod okrog poplav,   deževja in kata-
strof. Vest o bližajoči se katastrofi, ki igrozi uničiti na tisoče in tisoče hektarjev zrelega žita, najbolje pšenice in koruze, nešteto domov in eksistenc, vzbuja neprijetno, morečo zavest. Vse čuti, da zadene katastrofa ne le neposredno prizadete, ampak tudi one, ki sicer nimajo ne polj, ne lastnih domov, katere Ibi jim mogla voda uničiti, ki pa bodo prav tako občutili, da je uničen znoj in {trud onih ljudi, ki posredno skrbe tudi za naš vsakdanji kruh.
V poplavljenih krajih Vojvodine se *ii nudi skoraj povsod ista slika. Ljudstvo de prestrašeno, zbegano, drvi brez cilja [od hiše do hiše, gleda zdaj tu, zdaj tam in s strahom pričakuje, kdaj bo zagrmel nasip in se razlila voda na polja, ki jih □e s toliko ljubeznijo in s tolikim trudom obdeloval, da v eni sami uri uniči vse *jpe in nade. In čim bolj se bližaš krajem, kjer je opasnost največja, tem večja je zbeganost, Na premočenih in razloženih potih srečavaš dol^? kolone -vozov, natovorjenih s posteljnino in s pičlimi zalogami živeža, poleg njih pa korakajo starci, žene in otroci-begunci iz poplavljenih krajev. Sključene postave, obrazi upadli, od prečutih noči in naporov obledeli, hoja težka, izmučena. Brez cilja se pomikajo te kolone naprej po blatni cesti. Spremljevalci pobešajc slave in molče. Le tu in tam kak vprašujoč klic in jok lačnih otrok.
Tam v ozadju na okopih, za katerimi grme umazani valovi, donašajoč od bogvekod tramovje razpadlih domov, trupla poginulih živali, tam pa mrgoli kakor na mravljišču. Tisoč rok se jTibije. tisoč oči je uprtih le v eno smer, •v tisoč glavah roji le ena misel — voda! Izginile so vse razlike, ki so jih prej lotile. Radikali in radičevci; Madžari, Nemci, Slovaki, Jugosloveni; protestanti, pravoslavni in katoliki — vsi so eno. Seljaki skupno z vojaštvom donašajo zemljo, ki jo izkopujejo na rodovitnih poljih, sekajo drevje in donašajo brune in hlode na nasipe, med njimi pa korakajo inžentjerji in dajejo navodila. Dozdeva se ti, da si zašel med kolonijo egipčanskih sužnjev, ki brez lastne volje opravljajo to težko d.^ j, brez ugovora in brez počitka. Obrazi so upadli, oči osteklenele, obleka raztrgana in od blata umazana. Zdaj pa zdaj pribiti iz bližnjega seia ženska, ki išče med množico •ljudi svojega moža, da mu prinese kos kruha v okrepčilo. S Strahom vočeh povprašuje, kako je. Ali bo nasip vzdržal? Ali voda že upada? S pogledom, obrnjenim na vodo, mož odkima, sko-iirvgne z rameni in se vrne zopet na delo. Žena ve, kaj to pomeni. Vode še naraščajo . . . NagIMi kjrakov se vrne v selo, da obvesti o žalosstni novici sosede.
Na nasipih n?. poznajo več dneva ne noči. Z vedno i.sto mtgiico se premikajo postave, na jezu pa poka, grmi in ječi. Tu je treba izpolniti vrzel, ki jo je iztrgala voda, tam povišati nasip, preko katerega so že začeli pljuskati narasli valovi. Tu nI časa za počitek in za razgovor. Molče opravlja vsak svoje d« lo. le tu in tam se ozirajoč na svoj dom. ki ga morda jutri ne bo več videl.
Nervoznost se je polastila tudi meščanov ob Dunavu ležečih mest, ki od poplave doslej še sicer niso bila prizadeta. Z vseh obrazov odseva skrb. Z žalostjo ogledavajo begunce, ki prihajajo od vseh strani ter jih sočutno iz-prašujejo, kako se jim je godilo, ko jih a*e zadela nesreča. Poslušajo pripovedo-•vanje groznih prizorov, kimajo z glavo In šetajo naprej, da zadoste svoji nezavestni radovednosti. «Nesrccni ljudje», pravi ta. «Ali jim bo kdo pomagal in priskočil v tej grozni nesreči na po-
moč?* nekako zvedavo povprašujejo drugi. «Pa menda se bo že kdo našel!» zatrjuje sosed. «Pa mora se jim pomagati, kajti mnogo so pretrpeli in vse so
izgubili.*
Begunci pa stoje pred hišami in pričakujejo sočutnih šetalcev. «Strasno je bilo,» vzdihne zdaj ta zdaj oni. «Mislil sem, da je napočil sodni dan», izjavlja spet drugi in groza ga stresa ob misli na minule dogodke. «Stanovanja so polna vode».
Tako tožijo eni in drugi poslušajo. Nekako dobro jim de, ko slišijo vsaj sočutne besede, a nikdo se ne pritožuje, da ni pomoči od nikoder. «Dobri so ljudje», ti zatrjujejo, «glej, skoraj so se razjokali, ko smo jim pripovedovali
0 naši nesreči.*
x Občudovanja vredna je požrtvovalnost in skromnost teh ljudi. Vse so izgubili, nimajo več niti strehe, kamor bi se zatekli ob nevihti, vse upe in nade, vse njihovo premoženje jim je uničila voda in vendar ne jadikujejo, temveč junaško bijejo gigantski boj proti pobesnelim elementom. Z nevarnostjo svojega golega življenja, z napetostjo vseh sil grade okope in nasipe, brez jamstva, da bo njih nadčloveški trud tudi rodil zaželjeni uspeh in odvrnil vsaj skrajno nesrečo.
Šele polagoma se odkriva v vsej gro* zoti slika o katastrofi, ki je zadela po* krajino med Pečjo in Andrijevico in ki pomenja največjo nesrečo, ki je sploh kdaj zadela to pokrajino. Lepa in no* vozgrajena cesta Peč*Andrijevica je v dolžini petih kilometrov tako razorana in razdejana, da se niti ne pozna več, kje je vodila. Telefonski stebri so vsi porušeni, vse steze in prelazi v rugov* ski planini uničeni, celi gozdovi so iz* ginili. Izruvano drevje je voda večino* ma odplavila v nižje ležeče kraje. Poli* cijske in vojaške patrulje, ki so bile razposlane na planine, da poiščejo raz* beglo prebivalstvo, se imajo boriti z neštetimi težkočami. Navadno so vsi najdenci več ali manj težko ranjeni od kamenja in drevja, ki ga je nevihta od* našala z najvišjih hribov v dolino. Ne* poškodovan ni niti eden. Najhuje so trpeli delavci, zaposleni pri zgradbi ce* ste. Nevihta jih je zasačila na prostem. Ogromni valovi, ki so pridrveli s hri* bov, so 49 delavcev dobesedno odnesli. Sprva :>e je domnevalo, da se je velika večina ponesrečencev rešila na kako varno mesto in bile so na vse strani odposlane izvidnice, da jih poiščejo. Žalibog pa se je kmalu izkazalo, da niti eden ni odnesel življenja. Trupla je vo* da odnesla daleč stran od kraja nesre* če. Nekatere so našli celih 20 kilome* trov nižje.
Nad okolico je za časa nevihte pa« dala nenavadno debela toča, ki je do* segala debelost srednjega jajca. Kako silna je tila toča, priča dejstvo, da je bilo od toče ubitih več ljudi. M Štedinu je toča dobesedno pobila celo družino, obstoječo iz desetih oseb, med temi štirje otroci. Vsa družina je ob prvem navalu nevihte odhitela na pašo, da spravi ovce pod streho, pri tem pa so
1 ovci i ljudje sami postali žrtev kata* strofe. Sedem trupel so doslej našli, ostale pa je voda odnesla. Od bliska in toče je poginilo istega dne v okolici2000 ovac, 30 dihurjev in dva medveda. To* ča je kot sneg pobelila vso okolico in še sedaj leži na debelo po planinah. M Jusuf * Hanu je uničena cela tamošnja naselbina kolonistov. Voda jim je od» nesla lesene kolibe, ki so si jih posta* vili za prvo silo. Izgubili so vse premo* ženje, živež itd. ter rešili le golo življe* nje. Policijska oblast v Peči je uvedla na brzo roko nabiralno akcijo, da nudi ponesrečencem pomoč v prvi sili. Prc* bivalstvo, ki je samo trpelo veliko ško* do, je prinašalo obleko, živež in denar,
da pomaga najbednejšim. Bolnica je
napolnjena z ranjenci in dnevno p ris našaio iz oddaljenih krajev nove. Krog 120 oseb je tako težko ranjenih, da je le malo unanja, da se jim reši življenje. Bolniki so porazmeščeni r»o privatnih stanovanjih, ker mala bolnica ne zmore tolikega navala.
Tudi iz raznih krajev Srbije priha* jajo vedno nova poročila o katastrofalnih neurjih, ki povzročajo ogromno škodo. Nad Valje vom se je 14. t. m. okoli 14. utrgal oblak. Naliv je trajal polnih osem ur. Reka Kolubara je na* rasla za pet metrov in poplavila mestne ulice. Zalila je tudi mestni park. Med prebivalstvom je zavladala velika pani* ka. Kolibe in hišice, zgrajene iz slabe* ga materijala in stoječe v neposredni
bližini struge Kolubarc, ic voda odpla* vila. Do sedaj šc ni znano, če je kata* strofa zahtevala tudi človeške žrtve.
Škoda sc ceni letos nad 25 milijonov dinarjev*. Na več krajih jc uničena tudi železniška proua. Pri Lajkovcu je voda odnesla nad 50 km proge ter popolnoma izpodjcdla tračnice, tako da je vsak promet nemogoč. Med Divacom in Iverko je proga popolnoma poplavlje* na. Voda stoji meter visoko nad progo. Med Lajkovcem in Mladenovcem je voda odnesla več kilometrov železni* škega nasipa. Brzojavne in telefonske zveze so po stari in južni Srbiji večino* ma prekinjene, radi česar jc tudi rese* valna akcija zelo težkočena. Fromet je na vseh progah ustavljen, tako da ni mogoče niti vojaštva poslati v poplav* Ijene kraje.
			
m	D	m	
			
C5 O
mm
Dve žrtvi strele v Zagrebu. — Aretacije radi osiješkega umora-— Plaz podsul kenetsko selišče, — Razkrinkale roparjev poštnega avta v Liki- — Prašek proti moški plodnosti-
ni veroval v obstoj takega praškega, se je obrnil na več zdravnikov z vprašanjem, kakšno je njihovo mnenje. Ker so bila mnenja različna, je bil prašek v svrho analize poslan v Zagreb na univerzo.
Rezultat preiskave še ni znan. Najbolj verjetno je, da je žena nasedla kakemu sleparju ali mazaču, ki ji je za drag denar prodal nič vreden prah.
Poročali smo o katastrofalnem neurju, ki je v nedeljo divjalo nad Zagrebom. Povodom neurja je strela udarila v hišo tramvajskega sprevodnika Ivana Ancla na Tra-tinski cesti. Ranjenih je bilo šest oseb. Včeraj sta v bolnici podlegla poškodbam Ivan Ancel in Danica Golič, kuharica v kavarni »Corso«, stara 21 let. Umrla je v strašnih mukah na zadobljenih opeklinah. Tudi stanje ostalih ponesrečencev je precej kritično.
V Zagrebu so včeraj prijeli sprevodnika Ivana Svajgerta iz Osijeka, ki le osumljen umora železniškega blagajnika Rcich-herzerja v Osijeku. V zaporih osiješkega sodišča se nahajajo tudi železniška uradnika Nittinger in Klimen, natakarica Mlinar-ček ter žena Svajgerta, ki pa vsi odločno zanikajo krivdo. Direktnih dokazov proti njim tudi ni, zato je zločin še vedno zavit v rnisterijozno temo.
V vasi Pečine, občina Ponikva, je dne 14. t. m. plaz zasul poslopje kmeta Slemen-ška. Plaz je uničil celo poslopje, zadušila se je tudi živina, ljudje pa so se rešili.
Kakor smo evoječasno poročali, je' bil izvršen izredno drzen napad na poštni avto pri Gračacu. Maskirani roparji so oplenili vse potnike in nato izginili brez sledu v gozdovih. Dosedaj &o jih zamen iskali. Včeraj pa 6e je orožnikom posrečilo čisto slučajno, razjasniti doslej še nepojasnjen napad in prijeti enega izmed glavnih krivcev. Na obhodu so orožniki v nekem gozdu v bližini Graoaca zapazili neznanega moža, ki se Je skušal pred njimi skriti. Orožniki so sumljivega možakarja obšli iu ga z zvijačo spravili v zasedo, kjer so ga nato prijeli in odgnali na orožniško postajo. Nekaj časa ni hotel ničesar izpovedati, po dolgem prigovarjanju pa je priznal, da je Bil soudeležen pri onem napadu in je izdal tudi vse tovariše. Naštel je še celi rdz razbojstev, ki jih je izvršila v zadnjih dveh letih ta tolpa, ki bo 6edaj gotovo kmalu v rokah pravice.
Zdravniški krogi v Sarajevu se te dni bavijo s pikantnim vprašanjem in sicer o problemu delovanja nekega praška, o katerem se trdi, da je v stanju povzročiti sterilnost moškega. Kako je vobče prišlo do tega vprašanja?
K nekemu odvetniku v Sarajevu je prišel te dni bogat in ugleden trgovec in prijavil sledeč slučaj:
On (trgovec), da je oženjen že več let in da je srečno živel s svojo ženo. Zadnje čase pa je večkrat opazil, da mu žena na-tresa nekak bel prašek v jed. Prepričan, da ga sukcesivno zastruplja in da ga hoče odpraviti na oni svet, jo je nekega dne, ko jo je pri poslu zalotil, ostro prijel. Žena, vsa v strahu, ie hitela pripovedovati, kakšen vpliv da ima prašek. Ihte je pripovedovala:
»Nočem več otrok; mlada sem in sta-sita. Če sem pa v blagoslovljenem stanju, gre moja mladost in vitkost po vodi. Da se izognem temu, sem si nabavila prašek, za katerega trde, da povzroča neplodnost moškega ___«
Užaljen do dna duše in razjarjen radi ženinega atentata na svoje moške vrline, je odšel mož k odvetniku in zahteval, da ovadi njegovo ženo policiji. Odvetnik, ki
Sport
Juniorske tekme za prehodni pokal Ilirije
Z ozirom na današnjo tekmo Hermes: Željeznicarski ŠK (Zagreb) se vrši za danes določena juniorska tekma med Ilirijo in Slavijo že ob 16.45 (ne ob 18.30) kot predigra tekmi z Željeznicarji.
Jutri, v nedeljo dopoldne se vrši ob 9. juniorska pokalna tekma Olimp:Panonija, ob 10.30 pa RekacOlimpija.
Ostale tri tekme I. kola se wše 24. in 25. t. m., ker je igrišče Ilirije jutri popoldne okupirano.
Medklubski odbor opozarja s tem sodc-Jujoče klube vnovič na določila razpisa (glej «Slov. Sport* št 17.!), zlasti, da se morajo igralci glede starosti pred tekmo izkazati s krstnim listom ali šolskim spričevalom ter da mora vsako moštvo nastopiti v enotnem dresu. Pravo nastopa imajo letos igrači rojeni v letu 1908 ali kasneje; vsak igrač sme igraü le za en klub. — M. O.
Zagrebški Željezničarji v Ljubljani,
Danes popoldne se vrši na igrišču Ilirije ob 18.15 tekma Željezničarji : Hermes. Začetek tekme je določen po 18., da jo na ta način lahko posetijo tudi uslužbenci trgovin in uradov. Hermes nastopi proti Že-ljeničarjcm s pojačeno postavo, tako da bo tekma nudila lepe momente. Hermes, ki se odlikuje kot znano, z močno obrambo, bo skušal prodirati s kombinacijo. Po današnji tekmi bo moč zagrebških ŽeljezniČarjev precej jasna. Reprezentanca podsaveza, ki bo tekmi prisostvovala, bo lahko razvidela Ahilovo peto zagrebških gostov.
Za jutrišnjo tekmo med Željezničarji, ki nastopijo v pojačeni postavi, in reprezentanco LNP vlada veliko zanimanje. V napadu igrata tudi mlada Lainert in Buble kot gosta iz Derbija. Ta dva mlada igrača tvorita največjo nado zagrebškega nogometa. Naša podsavezna reprezentanca je precej dobro sestavljena, razven ako odpovedo igrači, ki so pri drugih prilikah dobri. Na vsak način bo to lepa tekma, kateri je želeti obilo obiska.
— Spremembe v ljubljanskih klubih. Kakor se govori, se pripravljajo v vodilnih ljubljanskih športnih klubih precejšnje osebne spremembe. V keliko so te vesti resnične, je težko kontrolirati, ker noben športnik, ki hoče menjati klub, ne govori rad o
tem, dokler svoje namere ne izvede. Tako ho.ciu baje zapustili Ilm jo odlična nogometaša Dcfoerlet rn Verovšek, Rape in Pee-nik pa hočeio izsiopiti iz Jadrana. Ta dva m ...da ne vstopua v noben klub, ker se hočeta umaknili iz aknvnega športnega udejstvovanja. Kam se obrne iu Dobcrlet in Verovšek, še ni znano. Jadranaš Martinak je prestopil k Iliriji, Ilirijan De Re^gi, znani tekač na dolge proge, pa k Primorju, kamor preide baje tudi hazenašica in !ahko-aUetinja Petanova.
— Velike kolesarske diri.c v Zagubit. V nedeljo se vrše v Zagr.hu velike kolesarske dirke, katerih se edeleäi elita humii kolesarskih dirkačev. Za dirko, na kateri se bodo preizkusili najboljši dirkači, ki se naj udeleže dirk za prvenstvo sveta v Italiji, so se dosedaj prijavili sledeči dirkaH: Solar (Ilirija), Koržmek (Sokol), Barc'c in Sovič (Motokoturaški), Dukanovič (Ura-djanski), Kraajc (Orao), razun S.j.arjj vsi Zagreb. Start je točno ob 4. zjutraj pri 1 1. i v Rakitju, cilj pa na Igrišču Gradjan*kc£:i.
Kolesarska dirke V nedeljo IS.
julija vsi na kolesarske dirke društva «S w va» in Zveznih kolesarskih društev ter na nogometno tekmo SK Slavi ja : SK Triu) a v na igrišče SK Ilirije. Odhod z godbo iz Sv. Jakoba trga ob 14. uri. Začetek ob 15.30.
eležnica
liro-7 Ju-
KOLEDAR.
DANES: 17. julija 192G; katoličani: Branko; pravoslavni: 4. julija, Andreja in Teodor, muslimani: G. moharema 1345; udje: G. aba f>6SG.
Jutri: 18. julija 192H. katoličani: Kamil: pravoälavni: 5. julija Atauazij; muslimani 7, moharema 1345; Žid je: 7. aba oflSo.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
GLEDALIŠČE: gostovanje članov gradske drame v Ljubljani. Predstava tro, dan, nocc ZaŽetek ob 20.
KINO MATICA: >Ljubi me in svet je moj«.
LJUBLJANSKI DVOR: >Planina usotfet.
NOGOMETNA TEKMA. Hermes — SK Zeljezničar  Zagreb na igrišču Ilirije ob 1845.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE:
KINO MATICA: ?
LJUBLJANSKI DVOR: Planina usode.
NOGOMETNA TEKMA.
Željezničar SK. — Ljubljanska repre-; zeatanca na igrišču Primorja ob 17.
KOLESARSKE DIRKE.
»Save« na igrišču Ilirije ob 15.30.
*
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Karlovska cesta.
*
Solnce zaide danes oh 19.43 in wie jutri ob 4.29.
Mesec zaide danes ob 23.35 in vzide Jetri ob 12.40 (prvi krajec).
Bubikopf
V ulozbi nekega ljubljanskega briv* ca jc napisano: ^Specialno rezanje Bus bikopfa!»
Ali naj bi se človek tej reklami smejal kot nerodnemu dovtipu ali naj bi se jezil nad jezikovno spakedranost* jo? Ali hoče podjetni strižec ženskam kar glave rezati po vzorcu Krakovča* nov, ki režejo zeljnate glave, ali pa jih namerava kar po turško odrobiti, t. j. odrezati?,
Ta preklicani «bubikopf»! Nič se ne bo čuditi, če bomo kmalu imeli tudi pri nas napise po beograjskih vzorcih — seveda v cirilici — kakor: glanebige* lajt fujnpuceraj ali celo — bubikopf* šnajderaj. V časi je mestni magistrat po svojem arhivarju — vsaj za Aškercu je bilo tako — strogo prigledoval vse javne napise ter skrbel, da ni bilo jav* nega pohujšanja nad jezikovnimi ne* stvori. Dandanes pa je videti, da se vse to mrcvarstvo mirno trpi. Ali bi tisti brivec ne mogel po domače napisati: Tu se ženskam striže jo lasje na krat* ko? — Ali pa: na balin? Saj utegne biti to kmalu najmodernejša frizura ...
P. Ripson:
„Ha praga smrti
15 Sil
Kinoroman,
«Kaj imenite vi o tem Stoneu?* je vprašal industrijalec iz San Frančiška nekega bankirja. :.    «Kredit prve vrste.»
«Kje si je ta možak pridobil tako veliko bogastvo?*
«Kje in kako, to je stranska stvar, Klavno je, da ga ima.»
«Lepo je, da ga občudujete, toda ali imate zaupanje do njega.?*
«Placuje dobro. Po tukajšnjih bankah ima naložene velike vsote in povsod boste dobili o njem le najboljše informacije. Meni kot bankirju to popolnoma zadostuje.*
cToda vsi ljudje nismo bankirji.* «Vem, vem, toda mi finančniki smo kač prisiljeni, da imamo dvoje moral in dvoje mnenj. To, kar sem vam povedal, je za javnost. Sicer pa s tem nikakor ni rečeno, da bi dal temu go-ispodu Stoneu svojo hčerko za ženo, če Ibi me prosil za njeno roko. To je se-jveda čisto druga stvar. V takem slučaju bi se do pičice natančno informiral o njegovem prejšnjem življenju in še potem bi si desetkrat premislil.» «Pravijo, da je poročen.* «O ne! Varuh je mlade, zelo bogate 'dame, ki se ji je radi nesrečne ljubezni omračil duh, in tako ima Stone dvoje premoženj na razpolago: svoje lastno ;in .njejLo^ :. Sicei m» - fesi WL tQ £ggäki
tako se govori, jaz se o tem nisem prepričal. Ponavljam vam, mož plačuje dobro, ima naložene velike vsote po bankah, in to je edino, kar mene kot finančnika zanima.»
Neka debela dama, ki je z zanimanjem poslušala pogovor, je še dodala, da živi Stone čudno samotarsko življenje, da precej redko zahaja v družbo in da ga splošno smatrajo za čudno skrivnostno osebnost. Morda je njegova bolezen vzrok vsega tega. Nato so se začeli pogovarjati o drugih* stvareh, kakor je to navada v teh frivolnih in površnih krogih, ki niso v stanu gojiti resno konverzacijo. Pozabili so na Poola In bajke, katere so v mestu o niem krožile. Ni bil pet minut odsoten in že se ni nihče več brigal zanj.
V vrtu se je Pool sestal s služabnikom, ki je bil član njegove tolpe, in ga je vprašal, ali je vse v redu.
«Vse bo šlo točno, kakor nä vojaško povelje, samo zaupajte na nas,» je ta odvrnil. «Tudi oba detektiva, katera je poslal Centralni detektivski urad, ne bosta mogla prav ničesar ukreniti, kajti predno se bosta zavedla, zakaj gre in odkod prihaja nevarnost, bodo y splošni zmešnjavi dragulji že izginili, tema t>o, zastori bodo goreli, za hišo bo čakal na nas avto, sedli bomo vanj, odhiteli naravnost na določeni kraj na obrežju, kjer nas čaka naša jahta in ...zbogom Amerika!»
«Izborno,» je odvrnil Pool: «samo pazite   natančno,   da ne storite kake
igrača. Ko vidite, da stojim pred dragulji, jih občudujem in si pri tem z robcem brišem čelo, je to znak za vas.»
«Dobro, »je odvrnil služabnik, «se-daj pa moram naglo nazaj, da moje odsotnosti ne zapazijo.»
Odhitel je po temnem drevoredu in skozi zadnja vrata stopil v vilo, med tem, ko si je Pool prižgal smotko in se počasi vrnil skozi veliko razsvetljeno vežo v slavnostno dvorano.
Med tem časom so bili služabniki pospravili mize in postavili vzdolž sten kanapeje in naslonjače. Sredi dvorane pa so postavili mizico, prevlečeno s črnim baržunom, na katerega je Decker začel razstavljati svoje dragulje, ki jiii je bil prinesel v usnjeni torbici iz svoje sobe v prvem nadstropju.
Na črni podlagi so se zalesketali krasni demanti; tu so ležale biserne ogrlice velikanske vrednosti in najrazličnejši dragulji vseh vrst. Nekatere skupine dam so se že približale in z občudovanjem gledale krasne stvari, ki so se lesketale v žaru električnih sve-tiljk. Pool se jQ počasi približal Decker-ju in njegovim draguljem in mu navdušeno dejal:
«En pogled zadostuje, dragi gospod Decker, da* vidim, kako fin okus imate. Dovolite mi, da vam na tem Častitam. O vrednosti teh krasnih draguljev bodo pa dame znale bolje soditi, kakor uii moski.»
V tem trenotku se je Pool navidezno ozrl proti okoli stoječim damam, v resnici p.a P0gle_dal, kje stojita oba de^
tektiva in možak njegove tolpe. Ko je opazil, da je trenutek ugoden, je pbtrr-nil iz svojega naprsnega žepa svileni robček, ga pritisnil na čelo in dejal:
«Kaksna vročina je danes. Bil sem par minut na vrtu, da se malo ohladim, toda...»
V tem trenotku je ugasnila električna luč in v dvorani je nastala tema kot v rogu. Obenem je v visokem zublju zaplamtela težka zavesa pri oknu, katero je bil Poolov služabnik žc^ par dni prej nalašč za to prepariral. Gorela je kot suha slama. Začul se je klic:
«Kratek stik! Gori! Reši naj se, kdor se moreU
Vsa družba je bila v prvem trenotku kot ckamenela, vsi so se ozrli proti plamenu, ki je visoko švigal proti stropu. Nihče v tem trenotku ni mislil ra dragulje. Te je pa že bil Pool, ki ie bil mojster •v teh stvareh, z eno kretnjo svoje roke pospravil v pripravljeno vrečo, katero je bil v trenutku, ko je električna luč ugasnila, potegnil izpod svojega fraka. Nato se je lepo v temi umaknil, ker si je bil dobro ogledal, kako stojijo gruče ljudi. Bil je eden prvih pri vratih, ko je zadonel klic «Reši se, kdor se more!», ki ga je bil nalašč izustil njegov sotrudnik, da družbo popolnoma zmede in odvrne njeno pozornost od draguljev.
Načrt se je naravnost imenitno posrečil. Pool in njegov sotrudnik sta bila med prvimi na prostem. Odhitela sta skozi vrt na zadnji konec parka,
&££ iS ie že. čakal, avto in odpeljala
sta sc iz mesta na kraj ob obali, kjer jc že Čakala Poolova jahta, katere kotli so bili zakurjeni...
Policija je sicer točno raziskovala rop Deckerjevih draguljev, toda v začetku ni prišla prav do nobenega rezultata. Zginil je bil samo eden Deckerjevih uslužbencev in radi tega so upravičeno sumili, da je bil v zvezi z napadalci ter je v usodepolnem trenutku prerezal žico električne luči in obenem pripalil zastor. Odkod je bil ta možak in kam se je obrnil, policija ni mogla dognati.
Podala sc jc 'torej na druro sled. Revidirala je listo Mr. Deckerjevih gostov in poklicala vsakega posebej, da zve kaj natančnejšega. Vsi so prišli, samo enega ni bilo. To je bil finančnik Stone in sum je takoj seveda padci nanj. \ i
Stvar so začeli glede Stonea natančneje preiskovati. Nekateri gostje so izpovedovali, da je tožil o ledvic ni bolezni, da jc bil ves večer .silno nervozen in da je tik pred razstavo draguljev izginil za nekaj minut na vrt.
Oni bankir, ki je v trenutku, ko jc Pool odšel iz družbe na vrt, tako samozavestno govoril o svojih bančnih principih, jc slednjič le spoznal, da njegove, teorije niso bile niti piska ve. oreha vredne, kajti zavarovalna družba, koje glavni delničar je bil, je morala Deckcrju plačati ceno uropanirj draguljev.
_ Bankir si je. dejal;
t3CÜ VEN5M    NARUÜb r*.ne 18. julija 1926.
Stran 3.
iSasa jadranska kopališča vedno bolj uspešno tekmujejo s slovi-ttioi inozemskimi kopališči. — Najlepša so in najcenejša. — Ako pa hočete na vsak način v inozemstvo, pojdite na francosko rivifero, kamor pridete in kpr živite izredno poceni.
•i ?°tCt 50 naP°čiIe počitnice      ; i ijkd- bas v teh dneh, ko se nam vendar obeta lepše vreme, premišljuje, kj
i Jih prebil ^ori^tneje, udobneje in prijetneje. Zlasti mi Slovenci si z red* l' P Jamami lomimo glave, kam bi
["mi.  Vse n: :mnln        n^momn I-*.«,-
k im i
krenili. Vse premalo še "poznamo kra* &cto niših krejev. Šele tujci so nas morali opozoriti na divoto naših leto* yisc. n. razkošnost naših planin in na čudežno moč naših zdravilišč. V Roga* ško Slatino, ki jo tujci tako visoko ce* rie smo začeli zahajati šele v zadnjih letih, bajno kraspi Bled, ta biser Slo* vemje, kojega, nam mnep drugi na* rodi zavidajo,, beleži šele po prevratu večji obiskr domačinov, a n?ša Dalmaci* ja, naša lastna in najkrasi.cjša rivijera na sv3tu\ ta nam je z malimi izjemami se danes terra ineognita!
Kam na počitnice? Menda j.; malo* kje na svetu odgovor tako lali^k, kot Pri r.JS. Saj je vsa Slovenija eno samo letovišče, a kdor želi pemirjenja živ* cev ob morski obali, temu je na razpo* lago nešteto krajev ob naši divni ja* dranski obali. Večina še vedno živi v predsodkih,  da  so  merska kopališča predraga. Z mirno vestjo lahko trdi* m o, da so se vsi ti predsodki že izži* veli. To dokazuje tudi najboljše obisk naših morskih kopališč, ki vsakoletno narašča in ki jih posečajo tako radi njih prirodne krasote, kakor tudi radi lemih cen v velikem številu Nemci, Čehi, Juadžari, Avstrijci in celo razva* jeni Francozi, Amerikaner in Angleži. Nedavno sem govoril z neläm češkim uradnikom, ki mi je izrazil svoje začu* denje nad  brezbrižnostjo domačinov, da tako malo cenijo priročne krasote *voje lastne rivijere, ki je pri vseh tuj* cih tako zelo v čislih. Življenske raz* merč so se v zad i j Ji letih tako zelo iz* boljšale, da danes o kaki izredni dra* gin j i v naših kopališčih pač ni več go* * vora. Živijtaie ob Jadranu daru s ni dražje, kakor kjerkoli v Sloveniji, po* n^kod pa celo ceneje. Poleg tega je tudi komfort vsako leto večji in večina naših morskih kopališč v ničemur ne zaostaja za drugimi svetovno znanimi,
poceni
češ: to je povsem nemogoče! Veliko predaleč in predrago! Toda treba je vzeti v roke samo svinčnik in malo ra* čunati, pa se vsakdo lahko prepriča baš o nasprotnem. Potovanje na francosko rivijero je celo mnogo cenejše, kakor pa n. pr. v Rim, kamor so letos sloven* ski romarji znosili precej denarja in kjer naši izletniki puste lepe vsotice.
Pri vsem tem, ca francoska rivijera v mnogih ozirih prekaša italijanska ko* pališča, je bivanje, kakor tudi potova* nje tja mnogo cenejše in prijetnejše. Ako se n. pr. odpelješ iz Ljubljane z opoldanskim brzoviakom preko Trsta* BenetksGenove*Ventimig!ie v Mentone, Nico ali Cannes itd., dosežeš vse te kraje že v 24 urah, torej celo prej kakor Rim. Vsa preskrba stane v boljših ho* telih za osebo in dan 45 frankov (60 du narjev), za dve osebi 70 do 80 frankov (t. j. 90 do 110 Din), dočim stane nen* zija n. pr. v Rocco..iu pri Rimu 45 do 50 lir (90 do 100 Din) za osebo. Vožnja j stane od Trsta do Ventimigiie (itaMjan* j skosfrancoska meja) v II. razredu brzo* | vlaka 203 lir, v III. razredu 123 lir, med* j tem ko stane vožnja do Rima 224 lir. | Od Ventimigiie do Mentone stare vož* i nja v II. razredu 4.55 fr., v III. razredu samo 3 franke (6.50,   ozir. 4.50 Din). Vsa vožnja od Ljubljane pa do enega izmed omenj en i h francoskih kopališč (Mentone,  Nice,  Cannes) skupno pa i ne stane niti toliko, kot iz Ljubljane do Beograda. Torej odpade vsak izgo* vor glede draginje in daljave.
Kdor pa si hoče ogledati tudi Itali* I jo, ima baš pri tem potovanja najlepšo j priliko. Ako si n. pr. priskrbi pri «Put* j niku»  karto,  lahko  poljubno  prekine ; vožnjo tja in nazaj.   Ker vodi proga preko Benetk, Milana, Genove itd., si lahko ob tej priliki ogleda še vse te j italijanske  znamenitosti  in  ima  tako ; dvojni užitek in dobiček: spozna Italijo in Francijo, pri vsem tem pa izhaja mnogo cenejše.
Zato bodi vodilna mi-^l pr: odlo* čitvi, kam na počitnice, deviza: Ali v Dalmacijo na našo rivijero, ali pa v j južnofrancoska kopališča! — Francoski
ima dvoje preJnosil: pocenjero konstrukcijo in znižanje pogonskih stroškov za 80%. Motor predstavlja po mnenju strokovnjakov dovršeni tip motorja. Mesto štirih cilindrov ima motor samo dva, kar zelo poceni produkcijo, izključena je vsaka nevarnost eksplozije, izpuhavanje se vrši brez vsakega hrupa, ki je pri današnjih motorjih tako bučen in neprijeten. Važno pri tem Je dejstvo, da se morejo vsi postoječi tipi mo^ torjev na podlagi tega izuri a preurediti. Kehler je za svoj izum prijavil patent pri nas in v vseh večjih državah.
Kralj na 3leriu
a.neprimerno dražjimi kopališči. Kakor j narod si je stekel za naš narod in naše
>rsk? kopališča na j ■cjsnjili časov vaje*
cnano, je tudi država dovolila še vozne olajšave, tako da vsakdo, ki biva naj* manj 15 dni v kakem našem obmor* skerc kopališču in zdravilišču, plača sa* uro polovično vozno ceno. Radi tega je poset naše dali latinske rivijere da* nes omogočen tudi manj premožnim, ki polagajo kaj važnosti na okrepitev za ča. a počitnic.
Mnogi naših ljudi pa, ki se vsako* letno pode:o v morska odmor3 je še izza pr
nih, potovali v inozemska kopališča Ako že res Lioramo pri vsem prirod* nem bogastvu naše zemlje zahajati tu* di v inozemstvo, potem bo pač treba s za vselej tudi razčistiti vpraša*
ti'e. kam naj gremo. Še izza predvojne dobe smo pač priučeni na Italijo. Ita* Üjanskirrj morskim kopališčem sicer ni oporekati, U>da prenehati mora prepri* čarne, da so boljša in cenejša od naših. Saj stane oskrba s stanovanjem v naših mcrs!:ih kopališčih 50—70 Din za ose* bo in dan, v italijanskih pa 40 do 60 lir (80 do 120 Din). Nadaije je treba tudi prevdariti, v kakih razmerah živimo z Italijo. Mar bomo nosili svoj denar v Italijo, da bodo fašisti tem lažje raz* narodova-i naš živelj? Dokler bo Itali* ja tako postopala pr«.jti našim rojakom, dokler jim bo kratila najprimitivnejše 'človeške pravice, tako dolgo mora biti v tem oziru naša deviza: ne v italijan* ska kopališča! V tem pogledu so nam lahko Nemci najboljfi vzgled!
Ako se žc res ne noremo zadovo* I iitl ali ne znamo vpoštevati lepote na* 5ih morskih kopališč in moramo na vsak način v inozemstvo, potem pač Ti oremo takim ljudem priporočiti pred= vsem francoska kopališča. Marsikdo bo p:i tej misli neverno zmajal z glavo,
osvobojenje mnogo zaslug in tudi da* nes nas vežejo ž njim ozke prijateljske vezi. Zato smo mi tudi do gotove mere moralno obvezani, da se izogibl;emo narodov, ki so nam sovražni, posečamo ra narode, s katerimi nas veže pri j a* teljstvo v preteklosti, sedanjosti in bo* dočnosti, da se tudi na ta način naj* bolj spoznamo in medsebojno zbliža* no! %
Domači tehniški izumi
AVTO.MCBILIZEM    BREZ    BENCINA. — MADERMZIRAN MOTOR.
V prisoinosti komisije ministrstva pošte in telegrafa je bila uedavno izvršena poskusna vožnja z avtomobili, ki mesto bencina upotrebijajo lesno oglje. Pri nas ie ta vrsta avtomobilov deloma že upeljana. Mesto plina, ki nastaja pri zgoretju bencina, stopa v tem cl"čaju ogljeni dioksid. Na 100 kilometrov potroši tovorni avtomoail povprečno 70 kg oglja, kar stane 70 dinarjev, dočim ie za isto progo in težo potrebnih 40 k;logramov bencina, kar stane najmanj 300 denarjev.
Napravili so se tudi poizkusi za uvedbo tega aparata pri poljedelskih strojih. Poizkusi so sijajno uspeli. Aparat, monuran na Fordovem traktorju, je deloval brezhibno in se sploh ni poznalo, da motorja ne goni bencin. Pogon avtomobilov z ogljem je povprečno za 70% cenejši od bencinskega pogona. Ker se producira pri nas r.nogo oglja, bi bilo uvedbo tega novega izuma toplo pozdraviti, ker bi se na eni strani zmanjšali regijski stroški, na drugi strani pa znatno zrni ž al uvoz bencina, s čimer bi tudi naša uvodna bilanca izpada u&odneje.
Elektrotehnik Kehler v Kraljeviči ie po dolgoletnem prizadevanju Izumil motor, ki
Bled, 16. julija.
Z velikim ranimamem zasleduje naša javnost vsak korak našega kratka, zlasti kadar biva v Sloveuiji, bodisi na lovu, bodisi na poletnih pcmitnicah na Ble.iu v svojem gradiču Suvoboru. Kralj je v teh par letih postal tudi mod našim prebivalstvom iz-rc Ino popularen in priljubijo;.. Zato bo gotovo marsikoga zanima-lo, ka^o živi vladarska rodbina V naši sredi, na divnem Bledu.
Demokratičnost našega kralja kažeta že zunanjost in notranjost kraljevskega dvorca Suvobor na Bledu. Par formalnih straž na treh, št;rih dostopin v grad, šibek oddelek kraljeve!.? garde, par adji.tantov in maloštevilno osebje, ki opravlja postrežbo, to jc vse, kar oliuja kraljevsko rodbino.
Dostop do kralja je prav prirrost. Čeprav da je njegovo bivanje v SuvuLjru namenjeno v prvi vrsri oddihu, sprejem >. z največjo pripravljenostjo poedince n cele deputacije, ministre in politike, gospodarske funkeijönarje in predstavnice organizacij. Sprejemi se vrše z največjo točnostjo. Ob vhodu v kral'evski gradič ti dovolijo ob- j veščene straže prost vstop in te strumno pozdravljajo. I o zaviti gosto obraščeni ale- j ji prispeš na malo dvorišče, ki napravi s f svojo lično propristostjo brez izumetničnih vrtnarskih izdelkov na došleca vtis pripro-ste svečanosti. Pred vhodom dva visoka gardista, ob vraiih te sprejme službujoči častnik, ki te opremlja do sprejemnice, kamor pride takoj nato tudi osebni admtant general Hadžič. Sprejemnica, ki je obenem kraljičin glasbeni salon, je okusr.o, a skoro meščansko priprosto opremljena; mala mizica, par foteljev, klavir, več origmalnih slik naših umetnikov in k vsemu temu di-ven razgled na jezersko gladino z otokom v sredi in starim gradom v ozadju.
General Hadžič se živahno razgovarja s poedinci, se zanima za \se. Par minut pred časom, določenim za avdijenco, odide, a se kmalu vrne, tedcoj za njim kralj in av-dijenca se začne.
Življenje našega kralja je ravno tako enostavno, kakor je priprost in demokratičen v občevanju z ljudmi. Kralj se drži povsem urejenega dnevnega reda. Ko vstane zjutraj, velja njegova prva skrb sinjku-edincu prestolonasledniku Petru, večina dneva pa je tudi na Bledu posvečena delu. Prihajajo vojaški in vladni referati, cesto razni visoki funkcijonarji tudi osebno, pri tem pa se dan za dnevom vrste tudi druge avdijence. Še le proti večeru dobi časa za pravi oddih; hodi na sprehode, igra tenis, največkrat pa naredi kak izlet z avtomobilom.
Najmarkantnejša oseba iz kraljeve okolice je njegov prvi adjutant general H::dzič, mož izredne družabne kulture, finega takta in frapantne informirano^u. General Hadžič spada med najvernejše svetovalce našega vladarja in uživa tudi njegovo polno zaupanje.
Na dvorišču za vilo se nahaja neogra-jeno teniško igrišče, kjer igra kraljevska obitelj ob jutranjih in večernih urah tenis. V veži stoji motieren filmski aparat, s katerim proizvajajo v večernih urah in v lepem vremenu na vrtu izbrane filme, edina zabava naše kraljevske dvojice in dvora ob večernih urah.
Prestolonaslednik Peter je od lani prav močno zrastel. Najraje skače in leta po parku, kjer ima že svoje kraljestvo v obliki male utice z otroškim pohištvom. Tu se razgovarja s svojo angleško vzgojiteljico, zida gradove, jaše konjičke ter leta za metuljčki. Posetnike dvora in delegacije pozdravlja s prav ljubkim »Zdravo!« in »Do-bar dan!«. Po kosilu se vozi na sprehod v blejsko okolico do Bohinja, Kranjske gore ali Kranja. Kraljevič ie za svoja tri leta neobičajno razvit.
Prosveta
Važne spremembe pri naših gledališčih
S prihodnjo sezono nam napovedujejo pri ljubljanskem in mariborskem gledališču celo vrsto sprememb. V Maribor se vneta iz Zagreba, kjer sta bila eno leto, oba Mi-troviča, kar bo mariborska gledališča publika gotovo z radostjo pozdravila. Ob uiem pa baje zapuSča Maribor dramski ravnatelj g. Valo Bratina, ki si je kljub mnogostranski kritiki brez dvoma pridobil za mariborsko dramo velike zasluge, tako da bo njegov odhod pri resmh prijateljih drame vzbudil splošno obžalovanje.
Precejšnje spremembe se nam obetajo tudi v Ljubljani. Predvsem stopi v pokoj naš nestor in ljubljenec Danile, v katerem pa upam-, da ga bomo vsaj kot gosta lahko še cesto pozdravili na našem odru. Mnogo slabe krvi je vzbudil dalje odpust nekaterih talentiranih mladih moči, ki nam jih ravno v Ljubljani tako primanjkuje. Kakor vsakih par tednov se da.je tudi sedaj vnovič pojavljajo vesti o spreaiembah v gledališkem vodstvu samem Upravnik g. Hubad je baje že naveličan in bi se rad umaknil. Kot nasledniki se imenujejo vedro nove osebe, sedaj momentan) g. prof. arh. in^. Rado Kregar. A vse to so za enkrat samo še verzije brez konkretne podlage.
Želja in zahteva vse naše javnosti je, da se vrše in izvršbe vse osebne spremembe tako v vodstvu kakor v ansamblu, ?ko že res pride do njih, strogo stvarno in izključno z vidika čim boljšega uspevanja naših gledališč. Tudi pri nas bo potrebno v tem ozi;u več javne kontrole in bomo zato spremembam v gledališčih posvečali čim več pažnje.
Gledališki pregled
V Leningradu je vzbudil veliko pozornost 191etni komponist Dimitrij šostakevič s svojo >I. simfonijo*, ki so jo pred kratkim izvajali ped vodstvom dirigenta N. Malka. Dirigent in kritik >Izvestij< sta navdušena nad delom in prerokujeta mlademu talentu veliko bodočnost. — B. B. Bisendorf, znani ruski muzikalni pedagog, je umrl v Leningradu v starosti 77 let, v Moskvi pa je umrl 1. Ključnikcv, prvi komponist Ceremisov. Izdtl je tri zbirke njihovih pesmi.
V Varšavi je vzbudila veliko pozornost doslej neznana kompozicija Fr. Liszta >Sle-pi pevec^, ki jo je prvič proizvajala varšavska filharmonija. Delo so našli med vojno v Petrogradu. Bilo je izdano 1. 1866 v pelro-grajski založbi Besel, natisnjeno pa je bilo v obliki melodeklamacije.
V Pragi igra le >Xemško£ in s Malo* gledališče. Narodno in Stanovsko gledališče imata počitnice do 21., Švandlovo do 13.. Vi-nogradsko pa do 8. avgusta.
V Parizu so v Veliki Operi proizvajali sami ruski umetniki Kitiezovo legendo Rnn-ski j-K o rza ko v ega.
V Švici igrajo v Pfaffikonu Tellovo dramo na prostem in ima predstava radi naravnih kulis in okolice močan uspeh.
Dunajska državna gledališča so zaprta od 17. julija do 1. septembra. Za slovo je dramsko gledališče vprizorilo še znano burko >Pri belem konjičku*. Znani tenor A. Piccaver poje prihodnjo sezono po 4 mesece v Berlinu in Dunaju. Na Dunaju nastopi prvič v naslovni vlogi Verdijeve opere -Moč usode«. — Tilly Wedekind, vdova pesnika Wedekinda, je prepovedala vprizor. >Wede-kindove revije*, ki sta jo zložila Klabund in K- H. Martin po delih in biografskih podatkih pokojnega pesnika.
V Gradcu bodo stalno opero opustili, ker jo je publika premalo posecala. Odslej bodo gostovali le operni ansambli iz drugih mest. Drama in opereta še ostaneta.
V Rimu imajo zopet gledališke škandale. Prvi je ta, da toži najbolj popularni italijanski komik Angelo Musco odgovornega urednika neke rimske korespondence, W. Trofanija radi razžaljenja časti. Več rimskih listov je prineslo namreč vest, da Muscova žena Desdemona pobecmila z nekim mladim igralcem v Tunis, svoje edino dete pa pustila doma. Na razpravi je urednik izjavil, da je vest posnel po ameriških listih- Sodnik je bil mnenja, da bi se moral urednik prej prepričati o resničnosti vesti, posebno ker gre za tako znano osebo, ter je predlagal komiku in njegovi ženi, ki je prišla na razpravo 9 svojo dveletno hčerko, naj se mirno poravnajo. Igralca pa nočeta o tem nie slišati in se bo razprava nadaljevala. — Drugi škandal je bolj drastičen. Ravnatelj Ga-ston Monaldi, ki igra s evojo trupo v gledišču Manzoni, je angažiral nekega mladega igralca in mu dodelil vlogo, za katero je venomer prosil. Mladi mož je svojo stvar fcicer dobro opravljal, hodil na skušnje, ce-
lo na geueiulLo, !a na premijero ga ni bilo« Poslal je ravnatelju pismo, ceS da iz osebnih raz1 ^gov ne more ovati na pre-liiijori. Ravnatelj je besuel in ko je srečal na trgu drogi dan d^lieneiM ipralca, ga je hotel pozvati na c*'jjo\or, to hi ie predno je izprezovoiii. ga je hotel igralec udariti s palico po glavi. Spretni in vsega vajeni gledališki ravnatelj pa je Kal i brez nadaljnih bese.i nila'!^r.'t moža I•■'■• z '. da ae ja zgrudil na tla in ga morali «vlnesti domov. Tudi rnvji.teli je bil ranjen na roki.
O.domačih gledališčih, ki imajo večinoma potieuice, ni poročati tako i-.»z,burljivih novic. Mnogo turnej in manjših gostovanj je bilo. Tako na pr. gostujejo Člani /aiirebške-ga kazališta po Dahn ein in Bosni, se nahajajo trenotno v Splitu, nato gredo v Mo-star. Člr.T»i beojradsfce drame goMujejo v Slo\eui.ji. Vi lik uspeh so ^e!i v Mariboru, danes nastopijo v Ljubljani, nato p;« gredo v julijsko krajino in morda še «lilje v Italijo.
Skavtsko tacoriš:r, v B&hinju
Blira konca Boaiajsfc ^< ji ze^a. tega lepega biseri naših Alp, smo za polotokom >Naklova glava- našli samott a travnik sre.lt tihegi g07in. Že lani smo imeli na nJem igre, lete - pa snu si z dovoljenje?:! posestnika, g. Mencingerja, postavi i tabor, v kale eni biva sedaj nad šestdeset skavtov in uživa krasoto najle] Sega dela Jugoslavija. 2iT Ijenje v taboru gre sv«jo pot in j*^ polno pestrosti, ki j*1 ne moti nekoliko muhasto vreme. Le prvi dan je bil nekoliko *ež;iven, kajti sredi naliva smo morali postavljati šotore. Ko pa so bili postavljeni, je minula skrb. V naslednjih dnevih smo tabor olep-šr i in d ines je središče taborevega življenja P'iŠe taborno ognjišče, ki ga dni m mojstrsko dovršeni tot mi, izglo*.i*ni~ od >Be-1 lega bohr;1. , našega mladega umetnika.
foredno bogata priroda n išcga Bohinja nuii mnogim skavtom r * mnogo užitka. Večino vleče temno jez uro k sebi. A motiš se, če misHS;, rt.i jc ve.Ino mračno, Ko se zjutraj začne dvirrati megla, pro Im na vzhodni obali barki do vode in njena površina se premeni v čarobno, luči in v žarkih barv polno tekočino. Meglo se dvigajo še više, se n stope m ugledaš skalovje in or\*' "> lepe zelenice v sivih višavah, od koder ie s težko dosiopnifat krajev zro začudene divi* koze, - še lepšo pa je zvečer. Če goni sever megie • Prfiivoa in vrsičev u rd Komarčo. Tedaj se vzbuda tudi tu doli vetrovi ia jezero zivalovi. Neprestano beg-ijo r^encn preko valov in vmes se razliva zlafo. Milijoni valov mtgotajo pod temnimi gorskimi kulisami, na I katerimi se/ vlečejo ožarjeni oblaki, kj se neprestano čudno izpreminjajo, trgajo, kopičijo, vijejo, ter končno razblinjajo v iii«\ d* zavlada prijazna modrina nad tihimi gorami in gozdovi. Tedaj plovejo po jeseni čolni, polui skavtov, ki tiho zrn v velič) sine prizora.
Ne boš doživel najlepših trenotkov v; Bohinju, če ga boš poselil si-mo tedaj, kadar bo v Ljubljani sijalo sohlte! Bohinj nima poleti trajno modrega neba, ki učinkuje utrudljivo. Tu je doma veri na izpreniemba. Solnca in dež si sledita dan za dnem. a to daje Bohinju njegov čar, njegovim gos lovom njihovo redosežno svežost in čada krasno sočno zelenje, zraku pa nepopisno prijetnost, zdravilnost in čistost! Dolgotrajnega deževja tu ni poleti. Pridejo nalivi, ki trajajo morda pol dne, nato pa ti j>osije soluce in v rosnem gozdu tedaj lahko doživiš svoja čuda. Po hudih nalivih — zaradi njih že naj bi ljubitelj prirode posvetil nekoliko ča.sa Bohinju — ožive pobočja strih gora. Savica naraste tako, da zaliva skalne s*ene v svoji veličastni soteski in njen grcmi d.,;»ni nad dve uri daleč po dolini. Iz jame pod Pršlv-cem prihrumi po nalivih orjaški slap, nid manjši od Savice! 11. t. m. smo gr* po zelof burni noči videli tako lepega in silnega ta njegova belopenasta voda. ki pada preko visoki-i sten, se je po kratkem teku črez naval jene skale, tvorec še > mnogo manjših slipov, izlivala v jezero.
Včasih se oglasi v stenah sklani plaz. Te dni ponoči n. pr. je zagrme:o gori nad gozdovi in skalovje je treskalo nivzvlok da je-vzdrbtelo srce. Ko pa se vzbudi julro, skoraj zaman iščeš tam daleč kraja, kjer se je utrgala stena. Zbude pa se milejši glasovi kakor grom uničujočega plazu: neštevilnf ptiči pojo veseleč se nastajajočega dneva in, posebno kos je kaj vesel! Previdnejše po« stanejo te ptice,, ko se pripelje z višav mw gočni ropar. Kroži in kroži nad gozdovi in išče iu izbira svojo žrtev —
Tu in tam se priplazi po gozdu ska\i in posluša in ^leda. Vsa velika priroda govori k mladi, dovzetui duši. Tu je priroda vzgojiteljica in široko odprta knjrga, tako zanimiva iu lepa, da se nikdar ne neveličai citati iz nje. Moč, zdravje, veselje, zadovolj-nost črpaš iz nje in v njej najdeš tako lepe zatočišče ob vsek prilikah. Njo izraldjatl lu uporabljati skušamo navajati našo skavtsk« mlodino. Seveda, ne obrodi vsaka besed* sauu, a iz marsikaterega navodila — semena so vzklili plodovi, da smo zadovoljni ] njimi.
J. Suciiv:
Ljubljanske slike
Zamenjani čeveljčki.
Nekje v Ljubljani živi brhka, okrog-lolična in precej bujna mamica, k izven svoje trmoglavosti nima drugih napak. Res. Zelo je ljudomila, skoraj skromna v svoji prijaznosti, boječa. Rada je, posebno kava ji prija. Stavim, da bi dnevno po osem skodelic spravila v svoj prostorni želodček. Pravi, da jo kava mladi. Pa bo že res tako, zakaj teh sedem let, odkar jo poznam, je slo takorekoč mirno nje.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da nosi naša znanka buhifri-zuro, kakor tudi ni treba podčrL.^ lakta, da ljubi variacijo tako glede toalet, kakor tudi z ozirom na poglavja in obutve. Z drugimi besedami: dopad'jiva je. Pa kaj ne bi bila, če ji pa zrcala in ljudje pravijo, da je lustkana.
Zadnjič je pa le imela smolo. Deloma je to smolo povzročil nenostatek časa. deloma zgovorni obisk in ne v zadnji vrsti tista prlhöza, ki sc poloti dame, če že v naprej preračunava efekt, ki ga bo izzvala nova fin-de-siecle-roa-leta. In res.
Ko je obisk s svojo ustno gimnastiko bas dospel do zenita zgovornosti, — je naša brhka znarika Dred zrcalom ramo
popravila tisti črni trak, ki liki okvir obroblja njen decollete okreg in izpod j bruirme glavice vse tja do bujnih ne-diij. Le-ta črni «okvir» je potencirana :afiniranost, vkolikor kljub svoji skromni širini enega centimetra vendar jasno loci Evin kostim od umetnega.
Ni prav nič Čuda, če je ljubljenka usode lovila svoj pogled v zrcalu, sedaj se vrteč na desno, sedaj na levo stran, od zgoraj in spodaj, od spredaj in zadaj. In še manj čudno je, da je razneženi kužek Rolf, ki ga kuharica Mimi r.e°ruie z vso njej lastno ljubeznijo do kreatur, nekako bi rekel vsesava] vonj nove toalete svoje gospodarice, zakaj njegov gobček ie venomer «šno-iaU, kakor bi to storil kvečjemu. Če bi mu kdo poiiu^il kos dišeče pečenke.
Ni prav nič čudnega, če je tako preobražena mr.mica v tej hiperekstazi zamenjala bele čeveljčke, namreč svoje lastne in one njene hčerke na tak način, da je vi desiiO noso obula čeveljček svoje hčerke, na levo pa svoj lastni čeveljček, ki se je od hčerkinega odlikoval zgolj po fir.osti in črnih obronkih okrog nogavic.
Zamenjave čeveljčkov pa :;ikdo ni opazil, ker so vseh oči bile koncentrirane na bajno lepo obleko. In mahnila jo je z zgovornim obiskom tja skozi Zvezdo, mimo Krapeževe kavarne, po Selenburgovi itd. Ponosno, zastavno.
Šele tam nekje v Hradeckega vasi jo je spreletela zona. «Ježeš, Marija pomagaj,» je zatarnala, zardela kot kuhan rak ter venomer gledala pod noge. «Kaj bodo ljudje rekli». In minula jo je vsa penosnost, da se mi je revica kar smilila.
Upam, da nikdo ni opazil zamenjave, križ božji.
Nauk: tudi pri oblačenju uvažuj rek: testina lente!
«Ta zlata teta.»
Tako jo imenujejo v tisti stari pa-tricijski hiši tam v bližini Turjaškega trga.
Pa ne mislite, da je czlata teta* inorda kaka stara pobožna ženica ali zarjavela devica, ali celo petična ženska blagega srca. Ne. «Ta zlata teta* je mlado devče, ki ljubi šport na kolesu, cigarete, črno kavo in — otroke. Slednje pa nad vse. Dobra tretjina itak skromne plače gre za dobrobit malih, bodisi za ohlajenje vročega jezička potom sladoleda, bodisi v poslajenje že-lo^čka z bciibončkl, včasih pa tudi za nakup žog, punčk in kar je še enake ropotije.
«Ta zlata teta» ima v hiši, kjer stanuje skoraj 20 strank in menda 50 otrok, dober sloves. Vsi ti so njeni negovana. «Teta gre», se Čuje glas po hodnikih, «Teta pride*, žvrgole malčki
po mostovžih in «Zlata teta!» se glasi pozdrav, čim stopi čez prag v sobo. «Oh teta, dajte no za sladoled!* — «Teta, kdaj pa prinesete žogo?» — Oh, ali smem z vami na Posavje?»
Srce se ji širi, dobri tetici, ko vidi vse svoje ljubčke zbrane okrog sebe. In podrve skupno na dvorišče, kjer pod njenim nadzorstvom in soigranjem prebijejo ure in ure.
Zadnjič sem imel priliko prisostvovati sceni, ki naj jo tu kratko opišem. Bilo je na velesejmu. Po končanem ogledu paviljonov, tedaj v štimungi, ki vlada tam zunaj v veseličnem parku. «Zlata teta» je ravnokar dovršila svoj ogled paviljonov ter se približala grupi, sedeči pri rujni kapljici vina.
V družbi se je nahajalo skupno s stariši tudi dekletce, ki je «teto» pred tedni prvikrat videlo. Na vrat na nos je zapustila družbo in sovrstnice, Čim je zagledala «teto». In že se je je oprijela. Pa tudi drugih otrok ui bilo več pri mizi
In kupovala je «tetka», «da so se zarile oči malčkov. Dekletce je dobilo v dar zapestno urico, ki sicer ne gre, ki pa zeleno in zlato odseva na roki, ter prstanček, ki sicer ni zlat, pa se vendar sveti kot rmeno zlato.
Vidite, taka je «ta zlata teta* tam izza Turjaškeza trga,
Pri obilni mizi.
i Moj prijatelj, ki sie vi kot gurman prve vrste, se te svoje lastnosti tadi zaveda, še na zunaj se mu vidi, da rad je in veliko je, da je vedno Zidane volje ter vsikdar dostopen slabim in do« brim dovtipom.
Zadnjič enkrat me potiplje po ram) ter me povabi na guljaš. «Pa pojdiva»j sem rekel. V dobrih 5 minutah je pospravil krožnik. To je bilo ob pol enajstih. Dve uri pozneje sva bila pri ko«, silu.
Ker imam malo teka, m: je bila pri« jateljeva navzočnost tem ljubša. čirr| večji je bil njegov apetit. Pet četrt ure sva presedala v restavraciji in več čas je pregibal čeljusti. Miza je jedva ša zmogla prenesti otzo krožnikov iu skled. Kar debelo sem gledal.
Juha je bila v trenutku na varnem, Nič bolje ni postopal z veliko porcijo race. Kar hipoma jo je zmanjkalo. Čea pet minut r«.če, da bi Še kaj jedel. No dobro. Jaz do teuai še nisem vzel grižljaja v usta. Ampak pobirati pa sem žfl začel — sline. Tedaj mu natakar pri« nese rusko solato. S pomočjo dveh žemljic je zman^alo tudi te delikatese.
Ko so stale na mizi jagodne vrečice^ to je neke vrste sladkornih skledic, h katerih se v objemu smetane svetlika« jo rdeče jagode, je hlastno zacmoka^ vzel v roko vilice, ki naj bi razkrojili
Stran 4.
btev  159
Dnevne vesti.
^ Ljubljani* dne
T — Kralj v poplavljenih krajih. Kralj je Hnoči ob 21.10 odpotoval z bleda z dvornim llakom v poplavljene pokrajine. Do Zagreba je kralja spremljal veliki župan ar. Baltič, ki je bil pozvan že včeraj popoldne na Bled. Na potu se kralj sestane tudi z iu-tuunsko kraljico .Marijo, ki potuje iia Uleu, kjer ostane dalj časa.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save IV. Itopnje je odlikovan gospod Mihael Knaiiu, reterinar in honorarni učitelj na drž. pod-tovski šoli na Selu pri Ljubljani.
— Odlikovanje poštnih uradnikov. OdU-tovani so: z Tedom sv. Save V. stopnje inšpektor poštne direkcije v Uibijani Tomo Vrkljan, upravnika poš:e Josip Vr tote c in Fraa Moro, tajniki poštne direk-tije Vladimir Kos, Janko S i r n i k, Viktor M i t a k in Franc S e m rov; z zlato medaljo za vestno službovanje postni uradniki losip P i ii t a r, Anton Kašič in M. f* a v n u š e k.
— Spremembe v poštni služLA Imeno-rani so: za šeia splošnega odseka pri pošt-tem ravnateljstvu v Ljubljani Anion Vedenj a k, za šeia poštnega odseka šef splošnega odseka dr. Joško L e b a r, za tajnike poštni uradniki Lavoslav K a m p j u t, Anton tferč, Milan Stampar in Prane Pcr-fco; premeščen je iz Ljubljane v Split za* tefa splošnega odseka tajnik Anton Suhač; ta upravnika prometa pri podružnici Poštne franilnice v Ljubljani je imenovan šef odreka Josip Potokar; vpokojeni so: taj-liki pošiiie direkcije v Ljubljani Josip Pe-\i i č, Matija S v e 11 i č, Anton P e z d i č in Josip Kav s, dalje poštni uradnik v Ljublja-li Josip Podboj, poštni uradnik v Osijeku losip Pintar in poštni uradnik v Novem Uestu Emil Prednik.
— Iz državne službe. Imenovani so: za idministrativnega uradnika državne pod-tovske šole na Seiu pri Ljubljani uradnik trada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Diril Tomšič, za ekonoma državnega Dečjega doma, oddelek v Ljubljani sedanji arhivski oficijal oddelka za socijaino politiko v Ljubljani Josip B e g u š, za upravnega »radnika državne delavnice protez v Ljubljani dosedanji upravnik invalidskega odseka Aleksander Kuharic; ponovno so raz-rrščeiii: uradnik direkcije državne statistike r Beogradu Ivan S e 1 a n, kanclist oddelka ta socijaino politiko v Splitu Ivan Fab-lančič in okrajni komisar oddelka za so-fiialno politiko v Ljubljani Peter P opori č.
— \l našega državljanstva so izstopili:
lr. Konstantin K o m e t e r, pristojen v Polone, Avgust Hebar, pristojen v Beltince, Bruno (iovnišek iz Trbovelj, Anton Reberšak iz Marije Gradca, Ivan R o -b u s iz Kopriviiika in dr. Josip U r b a č e k iz Maribora.
— Blagajna delegacije ministrstva \\-ianc v Ljubljani, Krekov trg št. 1. bo dne !0., 21. in 22. t. m. radi čiščenja uradnih prostorov za stranke zaprta.
— Prepovedane publikacije. Notranje ninistrstvo je prepovedalo uvažati in širiti r naši državi komunistična lista «Prukopnik hvobody*, ki izhaja v češčini -na Dunaju in pariški «Le cours Rouge*. Prepovedana je judi «Deutsche Allgemeine Zeitung». Madžarski list «Magyar Hirlap» je zopet dovoljen.
— Meštrovič v Splitu. V Split je pri-rpel na počitnice Ivan Meštrovič, ki ostane tam vse poletje.
— Nov so'.ski oblastni inšpektor. Za norega oblastnega inšpektorja splitske oblasti }e imenovan profesor učiteljišča v Šibeniku Tadija D u j m o v i č.
— Danski gosti v Beogradu. Včeraj je jrispela v Beograd večja skupina danskih Izletnikov, med njimi tudi narodni poslanec Jergensen. Goste je sprejel v Beogradu poseben odbor, na čelu z danskim konzulom.
— Ameriški dijaki v Jugoslaviji. Kakor poročajo listi, prispe v kratkem v Jugoslavijo večje število ameriških dijakov iz seve-loameriškega mesta Detroit pod vodstvom prof. Russela. Dijaki obiščejo Francijo, Oviro in Italijo, njih glavni cilj pa je Jugoslavija.   Preko   Trsta   krenejo   ob dalmaiinelvl
skledice iz sladkorja. Pa mu ni «ratalo». Namreč skledica je zdrknila čez krožnik na tla, jagodna zmes pa na mizo. Očividno je bil vznevoljen nad toliko predrznostjo objestnih jagodnih vrečic. Ena takih vrečic bi ves moj želodec cementirala, njemu je pa stvar seveda Ha v slast.
Deset minut odmora. Ker sem uganil, kam cikajo njegove za velikimi očali se bliskajoče oči, sem predenj položil jedilni list. In z nova na delo. Pa-siran gorgonzola je zelo dobra jed. Če ima človek apetit. Tri zemlje so pri tem končale svoje enodnevno življenje.
Ko sva se tedaj dovolj okrepila — zalivala sva tudi pošteno — sva se odpravila v Kamnik. Tamošnji sveži gorski zrak je nad vse pričakovanje učinkoval, da sem postal lačen celo jaz. Velika porcija šunke s sirom in surovim maslom je jedva zadostila trenutni lakoti, notabene komaj poldrugo uro po kosilu.
Ker pa pravcati gurman skrbi tudi ca bodočnost, sva pri atu Kendi za večerjo naročila največjo puro, ki bi zadostovala čisto gotovo za veččlansko familijo. Take gostije še nisem videl rlepa. Dobro, da sva bila sama v kotu ea mizo in da ni bilo ravno razsipne razsvetljave, zakaj drugače bi se ljudje bili preveč naslajali na najinih mastnih ustnicah in licih. Tako oglodanih kosti Še nisem videl. Tedaj sem spregledal, da je dobro jesti — velika umetnost.
Da sva si prižgala še fine cigare, je po sebi umevno.
In blažena sva se naslonila v železnem vozu, ne meneč se za glasne razgovore turistov in turistinj, uživajoča mos .spoimne pravkar minule yeče_rje,
17. julija 1926»
cbali na Celinje, od tam preko Zelenike v Sarajevo in Beograd, nato pa pridejo preko Hrvatske v Slovenijo, kjer ostanejo par dni.
— Stanje železniških delavnic v Mariboru. Poročajo nam: Mariborske železniške delavnice 6padajo med največja in najboljše urejena podjetja te vrste v naši državi. Ob pametni železniški politiki bi lahko mariborske delavnice popravile nešteto pokvarjenih vozov in lokomotiv, s katerimi so Se vedno natrpane vse naše večje postaje. Mesto intenzivnega izrabljanja delavnic pa obstoja nekaka tendenca, te delavnice 6ploh opustiti. Razmere postajajo vsak dan bolj žalostne. Sedaj primanjkuje že najpotrebnejšega materijala. Železniška delavnica nima niti potrebnega lesa, niti barv, niti najpotrebnejšega železja za popravilo vozov. Les kupujejo sproti, seveda popolnoma moker, radi česar se tudi popravila ne morejo tako izvršiti, kakor bi bilo potrebno in mogoče. Kadi pomanjkanja materijala zastaja delo ln baje obstoja že namera, da ee večje Število delavstva odpusti, ker ga ne morejo zaposliti. Take železniške politike menda nikjer drugod na svetu ne poznajo!
— Malo več obzirnosti. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: Te dni se je vršil pri nas pregled konj in živine. Pregled je bil napovedan za 9. uro dopoldne in kmetje so od blizu in daleč prignali živino, da dospejo pravočasno k pregledu. Toda komisija je prišla šele krog 4. pop., tako da so morali kmetje z živino čakati na prostem v največjem dežju. Ne samo, da tako čakanje že samo na sebi ni prijetno, lahko povzroči tudi prehlad živine kmetovalcu občutno škoao. Malo več obzirnosti bi vojaške oblasti napram prebivalstvu že lahko imele.
— Zdravniška zbornica za Slovenijo je darovala Pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote svoto 5000 Din, želeč s tem polastiti spomin na prerano umrlega člana dr. Josipa Stojca.
— Dopolnilo. V našem včerajšnjem poročilu o avdijenci upravnega odbora «Kola jahačev in vozačev v Ljubljani* se nam je vrinila neljuba pomota. Tiskarski škrat nam je izosiavil ime g. dr. Lovrenčiča, predsednika Lovskega društva in člana upravnega odbora «Kola jahačev* v Ljubljani, ki je bil
takisto sprejet v avdijenci. Nj. Vel. kralj se je z g. Lovremčičem prav prijazno razgo-varial o lovskih razmerah v Sloveniji. Predsednik SU> je povabil kralja na veliko lovsko razstavo ki se vri & septembra v Ljubljani na velesejmskem prostoru.
— Izpit za doktorja narodnega gospodarstva na pravni in državnoznanstveni fakulteti v Züricliu je napravil 10. t. m. g. Jože Lavrič iz Moravč. Čestitamo!
— Davčne eksekucije v Sloveniji. Prejeli smo: Notica tukajšnje iinančae delegacije, objavljena pod gornjim naslovom v listih, ima namen javnost prepričati, kako z rokavicami postopa davčna oblast v Sloveniji z onimi, ki ne morejo plačati sproti predpisanih ogromnih direktnih davkov. Stvar pa ni tako nedolžna. Posebno kar se tiče dražbe nepremiVäuin. Tu poudarja finančna delegacija, da je «erar samo pristopil k družbenemu postopanju, na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba. » Seveda ne, ker imajo davki prednost pred vsemi drugimi terjatvami! To vedo ziasti tisa* upniki, ki so vknjiženi na zadnjem mestu in pri dražbi propadejo ravno zaradi erarja, ki dobi vedno prvi delež iz izkupila! Kako brezobzirno se postopa pri eksekucijah zaradi zaostalih davkov, se vidi, da se je premičnin prodalo v II. četrtletju letos za Din 228.000 in v kakšnem obupnem stanju je naše gospodarstvo, iz tega, da je bilo ta čas davčnih zaostankov za 13 milijonov dinarjev! Ljudje ne zaostajajo v plačevanju davkov iz malomarnosti, ampak ker jih ne zmagujejo!
— Pokrajiuska. skupščina UJU v Celju. Tekom včerajšnjega dne so prispeli v Celje prvi gostje, ki se udeleže pokrajinske skupščine UJU. Popoldne se je vršila v Celjskem domu seja širšega sosveta in odsekov. Odseki so se izpopolnili z novimi delegati ter so obravnavali mnogobrojne predloge okrajnih učiteljskih društev, ki so predloženi za skupščino. Razprave so bile vseskozi živahne, kar priča, da vlada za to skupščino prav posebno zanimanje. Že prvi dan pa je tudi pokazal, da hoče članstvo vzdržati in ohranili tovarisko slogo v svoji nacijonalni, strokovni organizaciji.
— Dober pleu je napravila finančna kontrola ob severni meji. V noči od četrtka na petek bo zasačili organi finančne kontrole pri Svečini nad Mariborom večjo tihotapsko družbo. Nekateri tihotapci so ob prihodu finančnikov zavrgli pakete ter pobegnili, tri pa so kontrolni organi ujeli in odvedli v Maribor. Skupno so zaplenili 60 kg najfinejšega saharina in 25.000 kom. cigarentnega papirja. Tihotapci so skušali izrabljati zadnje nalive, ker so se nadejali, da organi ob meji ob takem vremenu ne bodo tako pazljivi.
— Za vojne invalide, vdove in sirote.
Na novo se nameravajo ustanoviti trafike: Cankarjevo nabrežje7 v Ljubljani, Kodelje-vo št. 262, Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Dob št 72, okr. Brdo. Proste so sledeče trafike: Vodice št 13, Radomlje §t 14. Vse vojne žrtve, ki reflektirajo na podelitev katere navedenih trafik in imajo tozadevni potrebni lokal in kapital, naj se takoj zglase v pisarni Udruženja vojnih invalidov, Krajevni odbor v Ljubljani. — Odbor. 734/n
— Koncert >Ljubljanskega Zvona« t Laškem. (V nedeljo 18. t. m. popoldne ob štirih). Še enkrat opozarjamo na to zanimivo pevsko prireditev. Vzporedi za koncert so naprodaj od 10. doplodne v »draviliSu. 735-n
— Zlatnike v milu «Gazela* so našli:
Marija Hlebš, Bizovik pri Ljubljani, Antonija Serušnik pd. Prbul, Legen pri Slovenj-gradcu, Marija Tomše, Malnice pri Brežicah, Helena Roje, Prekorje 8 piri Celju, Neža Kovačič, 6t Rupert pri Laškem, Rozika Bogatin, Malahoraa pri Konjicah, Frančiška Mtrtič, Vavta vas p. Straža-Toplice, Anka ud. Susič, Sen j, Jovan Pavko vič, Do-nji Budački pri Karlovcu.
— Zlatnike v Zlatorog-tcrpentlnovem mihj so našli; TiirCi gožič, Ljubljana. Po-
ljanska cesta; Terezija Zagorc, Ljubljana, Zgornji Studenec št 73; Angela Škoiic, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26; Terezija Velkavrh, Vic pri Ljubljani; Alojzija Celin-šek, Strelsko, Rimske Toplice; Mici Teiban, Vrhnika 390; ga. Marjana Kavčič, Godešič pri škof ji Loki; Katarina Lap, Žeje; Marija Grtrm, Studenec; Micka Šturm. Škof ja Loka; Marija Mlakar, Loke št 202; Sofija Premužak, Maribor, Razlagova ulica 5; Frančiška Nahtigal, S:n!ednik; liermina Iva-čiČ, Krško.
— Doraščajoči mladini dajajmo zjutraj kozarček prirodne grenčice »Franz - Josef«, pri katere rabi lahko opažamo prav po-voljne uspehe zaradi njenega učinka na čiščenje želodca, črevesa in krvi. Na otroških klinikah porabljajo vodo Franz-Josef že pri majhnih, največkrat trdovratno zaprtih otrocih. Dobiva se po lekarnah in dro-gerijah. 35T
Iz Ljubljane
—lj Poroka. Danes ob 11. dopoldne 6e je poročil vseuč. profesor dr. Izidor Cankar z gdč. Anico Hribarjevo, hčerko ljubljanskega tovarnarja in predsednika industrijalcev g. Dragolma Hribarji. Poroka se je vršila civilno na navestinena domur ter je opravil predpisani obred magistrata! ravnatelj g. dr. Zamik ob asistenci vi*, svetnika drja. Rupnika. Čestitamo!
—lj Zakonski p2r na potu okrog sveta. Da pride malo spremembe v serijo svetovnih potnikov, ki jih je zadnja leta že toliko, da niso veVč nikaka senzacija, sta prispela zdaj v Ljubljano dva pomika iz Budimpešte, Alfred Faludi in njegova žena. Na potovanju sta že tri leta in sta premarširala razun Balkana že vso Evropo. Zdaj sta v Ljubljani začela z Jugoslavijo. Oba sta še mlada in vpliva potovanje na njuno zdravje očividno prav dobro. Preživljata se kakor večina njunih vrstnikov s predajo razglednic s svojimi fotografijami.
—lj Gostovanje članov beograjske drame. Danes zvečer gostujejo v našem dramskem gledališču člani beograjskega Norodne-ga gledališča in sicer v igri >Jutro, dan, noče. Drama je izvrstno naštudirana ter nastopata v glavnih vlogah dva prvaka beograjske drame. Kjerkoli so še gosolovali in to prav posebno v Mariboru, so odnesli absoluten uspeh. Občinstvo opozarjamo na to le enkratno gostovanje. Predprodaja pri dnevni blagajni v eperi. Cene dramske. Začetek ob osmih zvečer.
—lj Zadnje vodstvo v Groharjevi razstavi je jutri v nedeljo ob enajstih. Ker se s tem dnem razstava zaključi, pričakujemo, da si razstavo ogledajo vsi, ki dosedaj tega niso storili. Poznanje Groharjevega dela je poznanje izrednega vzgleda slovenske vztrajnosti, duševne potence in s slavo krona-nega uspeha.
— Zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani poživlja svoje člane na obrtno zborovanje, katero priredi mizarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano IS. t. m. ob 8. uri dopoldne v risalnici obrtne šole istotam. — Načelstvo. 733-n
—lj Mestna občina odda na Ahacljevl cesti št. 10 na dvorišču, 6 kostanjevih dreves brezplačno potrebnim revnim zprosilcem *z Ljubljane. — Zglasiti ee je 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v mesenem gospodarskem uradu, soba št. 15.
Danes in jutri zadnja dneva Groharjeve razstave.
—lj Zobni atelje Ivana Radovana se nahaja sedaj v Ljubljani, šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinag); zobni atelje Frana Radovana pa se nahaja še vedno Ljubljana VII, Celovška cesta 14 (nasproti velesejmu). 729-n
—ij Jutri, v nedeljo, na Viču sokolska prireditev na vrtu gostilne Pavlic. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 5 in 10 Din.
—lj Otroške oblekce. Kristoiič-Bučar.
—lj Osmina po t A. Brozoviču. Pevski odsek «Grafike» počasti jutri spomin po umrlem članu A. Brozoviču. Ob 10. dopoldne zapoje na njegovem grobu po cerkvenih obredih celokupni zbor žalostinke.
— Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo, dne 18 t m. na vrtu od 16.—21. ure. V slučaju slabega vremena se vrši v dvorani. Vstopnina prosta! 737/n
— Volna in bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki Karel P r e 1 o g, Ljubljana, Stari trg 12 in Gosposka ulica 3. 119T
— Krasna izbira najnovejših bluz: Kri-stofič - Bučar, Ljubljana, Stari trg. 81T
Danes ob 20« v drami gostovanje članov beograjskega Narodnega gledališča«
iz Geija
—c Diplomatski izpit je položil v četrtek -5. t. m. na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju g. Rafko S a 1 m i č ml. iz Celja. Gospod Salmič je menda prvi Celjan, ki je napravil to diplomo. Čestitamo!
—c Nova drogerija v Celju. Gospod Filip V r t o v e c, doslej solastnik tvrdke »Sanitas« v Aleksandrovi ulici, si je ustanovil lastno drogerijo na Kralja Petra cesti v Vošnjakovi hiši.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri Mariji Pomagaj na Glavnem trgu.
—c Razgias o prijavi in odjavi vozil je izdal mestni magistrat celjski. Razglas se nanaša na vozila, podvržena občinski davščini ter je treba prijavo takoj opraviti.
—c Tombola nižjih poštnih uslužbencev v Celju se vrši v nedeljo 25. julija, ne jutri 18. julija, kakor je bilo prvotno nameravano.
—c Podružnica slovenskega lovskega društva v Celju priredi v nedeljo dne 8. avgusta v Gozdni restavraciji veliko lovsko veselico.
—c Nesreča pri streljanju z možnarji. V Pilštanju so 12. <t. m. streljali ob priliki birme z možnarji. Neki možnar.je pri tem eksplodiral. 17 letni Ladislav Krivec je dobil ležke opekline po obrazu, prsih in ro-fcan. f^epeljali so ja y celjsko bolnico-
M M toliko vremenskih Katastrof?
Znanstveniki ugibajo vse mogoče, a gotovega ne ve nihče- — Solnčne pege in spreminjanje solnčne velikosti, — Vpliv teh procesov na zemljo« — Nenorm alne razmere v atmosferi bodo
trajale še dve leti?
Letošnje leto je v znamenju vremenskih katastrof, ki so po številu in posledicah tudi v očeh treznih znanstvenikov nekaj izrednega. Nevihte, neurhi, nalivi, poplave, potres!, premikanje celih plasti naše zemlje, silni viharji, združeni s treskanjem, hladno vreme v južnih krajih, drugod zopet silna vročina, kakor na primer v Ameriki, vse to so naravni pojavi, nad katerimi se človek nehote zamisli: Od kod te velike spremembe v atmosferi, od kod toliko padavin in tako mogočni zračni toki, ki povzročajo na zemlji katastrofalne viharje?
Naša zemlja je planet solnčnega sistema in kot tak podvržena vsem večjim spremembam na sornčni površini. Zvezdoslov-ci že dolga leta opazujejo solnce in spremembe v njegovem obsegu. Solnce je spremenljiva zvezda. Ono tvori del nebesne kategorije takozvanih Cefeid, čiiih sijaj se pe-rijodično spreminja in sicer od maksima do minima, ki je za vsako zvezdo poseben. S pomočjo spektroskopa so zvezdoslovci ugotovili, da so spremembe v sijaju zvezd v zvezi s paralelnimi pojavi, zlasti s temperaturo, gostoto in fizičnim stanjem nebesnih teles. Ta kolebanja, ki so jih opazovali v svetovju že mnogi zvezdoslovci, so dala povod raznim hipotezam, med katerimi je najbolj znana hipoteza o valovanju (pul-ziranju) solnčne površine. Zvezde menjajo perijodično svoj obseg. Vsaka zvezda je ogremna tekoča obla ali bolje rečeno elip-s&id, sedež mehaničnih procesov, čijih moči človeški razum sploh ne more razumeti. Snov, iz katere je sestavljena zvezda, ni v stabilnem ravnotežju. Ta snov se skuša pri nižji temperaturi skrčiti, pri višji pa razširiti. Z druge strani se pa izloča pri krčenju toplota, ki poveča temperaturo zvezd, dočim razširjanje absorbira toploto tako, da se temperatura zvezd zniža.
Recimo, da je dosegla Cefeida maksimum razširjaja, njena temperaturi pa minimum in da se začne zvezda krčiti. Sporedno s kičenjem zvezde njena temperatura narašča in tako nastane moment, ko se višina temperature popolnoma vjema z obsegom zvezde tako, da bi ohranila zvezda svoj stalni obseg, ako bi se njena površina ne krčila dalje. Toda snov, ki jo potiska privlačnost proti središču zvezde, je pridobila med krčenjem na hitrosti tako, da se Cefeida zgoščuje bolj kot bi bilo pričakovati v primeri z izgubo temperature. Cim pa pride površina iz ravnotežja, se začno zlo zagreti materijalni molekuli upirati krčenju in provzročijo razširjanje. Ko doseže ta reakcija gotovo višino, se začne obseg zvezde po doseženem minimu zopet večati. Minimum obsega odgovarja maksimu temperature.
Zvezdoslovci so dognali, da se obseg solnca perijodično spreminja. Valovanje solnčne površine je zelo majhno, ker znaša diferenca med maksimom in minimum komaj 1450 km, kar pomenja pri srednji dolžini solnčnega premera 1,391.000 km, komaj eno sedemstotinko. Te spremembe v dolžini solnčnega premera so deloma v zvezi s ciklo.n solnčnih peg, ki se vrste v dobi 11 let od maksima do minima. Maksimum obsega odgovarja najmanjši, minimum pa največji aktivnosti solnčne površine. V prvem primeru je število solnčnih peg najmanjše, v drugem pa največje. Kljub temu pa ta medsebojna odvisnost ni popolna. Ciklus solričih peg se namreč pojavi običajno tri leta pred perijodo valovanja. Vzrok te nepravilnosti ni znan. Maksimum solnčnih peg bo leta 1928., torej šele čez dve leti. Vendar so pa opazovali astronomi že letos na solncu toliko peg, kolikor jih je navadno tik pred ali celo med maksimom. Iz tega bi se dalo sklepati, da preživlja solučna površina neko kritično dobo in da so nastali na nji pojavi, ki jih zvezdoslovci še ne morejo pojasniti.
Vedno, kadar nastanejo v atmosferi velike katastrofe, kakršne opazujemo zadnje dni, se človeku zdi, da sodobna znanost še ni toliko napredovala, da bi pojasnila te izredne naravne pojave. Kdor se premalo zanima za fiziko naše atmosfere, bo vedno podcenjeval takozvane termodinamične sile. V atmosferi so nastali zadnje dni mogočni vrtinci, ki dosežejo včasih širino 50 do 100 kilometrov. Zračne plasti se vrte tako hitro, da nastanejo na zemlji viharji in celo orkani, ki so pa v primeri s silo teh vrtincev v zgornjih plasteh atmosfere naravnost malenkostni. Iz atmosfere se izločijo pri tem velike množine hlapov. Kakor znano, hladni zrak ne prenese tolike množine hlapov kakor topli in zato se za-
čno hlapi v zgornjih plasteh atmosfere zgo-i ščevati. Tako nastane trajno deževno vreme, nalivi in silne plohe, ki so vzrok in v zvezi z o.rcnienimi zračnimi vrtinci, ti pa zopet odvisni od procesov na solnčni površini.
Seveda današnja meteorologija kot raz-* meroma mlada veda še davno ni taka razvita, da bi mogla pojasniti in točno ugotoviti, od kod tako obsežne in pogoje at-mosferne katastrofe. Zvezdoslovci so vedno naglašali, da je naša zemlja podvržena vplivu drugih nebesnih teles, Li vplivajo tudi na naše vreme. Glede solila je to samo ob sebi umevno, saj je naša zemlja del solnčnega sistema, torej nekako organično zvezana z vsemi večjimi procesi na solnčni površini. Solnce je pravzaprav tista mogočna sila, ki dviga komplicirani mchair-zem naše atmosfere. Pri tem pa ne igra važne vloge samo toplota, marveč tadi druge sile, ki izvirajo iz solnca in spreminjajo električno napetost naše atmosfere. Največjega pomena za stanic zemeljske atmosfere so nedvomno solnčne pege. Res je, da vpliva na našo atmosfero tudi lun.i, toda ta vpliv je samo posreden.
Odgovoriti kolikortoliko točno na vprašanje, od kod letos neprestane vremenske katastrofe, jc zelo težko. Morda sc vrse daleč v svetovju procesi, o katerih človeštvo kljub moderni znanosti in tehniki, ki omogoča opazovanje nekaterih nebesnih teles, nima niti pojma. Morda se spreminja i in preoblikujejo ogromna nebesna telesa izven solnčnega sistema tako, da sežejo posledice teh pojavov tudi do nas, a!i pa moramo pripisati vremenske katastrofe izključno le izredni aktivnosti solnčne površine, izraženi med drugim tudi v velikih in številnih solnčnih pegah. V tem slučaju sc naša atmosfera še ne bo umirila, ker nastane maksimum solnčnih peg kot rečeno, šele leta 192S.
2123
Najnovejši kriminalni
ELITNI KINO MATICA
Iz Maribora
—m Gasilske slavuosti v nedeljo. Ob priliki prosalve 55-letnice obstoja mariborskega gasilnega društva se vrše v nedeljo dne 18. t. m. v Mariboru večje slavuosti. Ot> t), bo v stolnici maša za umrle člane, na kar sledi na Glavnem trgu razvitje praporja, kateremu kumuje gospa županja dr. Leskovjr-jeva. Sledila bo nato gasilska vaja z objektom požara na magistratu, pri katerem nastopi mariborsko gasilno društvo s vso svoji moderno opremo, kar bo nedvomno nudila zelo zanimiv prizor. Istočasno se vrši cb 10. v kazinski dvorani zborovanje Jul,osloven< ske gasileke zveze. Radi nestalnega vremen« je bila nameravana popoldanska veselica opuščena.
—m Smrtna uesreea pri mlatenju. V Vrbnem pri Sv. Juriju so pri kmetu Boršiču minulo soboto mlatili ječmen. Iz še nepojasnjenega vzroka se le nenadoma vnel pri motorju bencin. Da bi preprečil še večjo neste> čo, je domači sin Vinko skoeij k motorju tel hotel odnesti v bližini slojeeo po-odo z bri* činom. V tem trenotku pa se je vžga!a tudi posoda in v hipu je bil fant ves v p\m menih. Skodli je na prosto, se valjnl po tleli, toda zaman. So le, ko je zgorela Eadajfl kaplja bencina, jc ogenj n.-alin.l. Fant jo dobil težke opekline in je takorekoč pri živem telesu zgorel. Prepeljali so ga v celjsko bol« nico, kjer pa je nato izdihnil.
—m Sprememba voznega reda za avto« promet na progi Maribor—Ptuj. Na splošno željo občinstva se je medel za avtopromci na progi Maribor—Ptuj nov vozni red. Cd 15. t. m. naprej odhaja avto iz Maribora (izpred glavnega kolodvora) ob 6.45, 13 in 17.30. V Maribor pa se vrača ob 9.01, 15.21 in 18.45. ___
NEMIRI V INDIJI
— Pariz, 16. julija. V Kalkuti je zopet došlo do krvavih pobojev v muslimanskem okraju ob priliki nekega verskega obhoda. Med obhodom so Indijanci nosili kip svoje boginje. Muslimani so začeli metati ktimc-nje na procesijo, radi česar je bila policija prisiljena, da rabi orožje. Ranjenih jc preka 50 oseb, ena smrtno.
^ OCXX30000CX3QQC03QCCOC^ '
Samo še danes v soboto S
j Prekrasno popolnoma novo francosko filmsko delo:
I Ljubi me in svet je moj l
ki je doseglo velikanski uspeh pri vseh dosedanjih predstavah se predvaja samo še danes v soboto-------------
Jutri v nedeljo:
Monumentalno filmsko delo, razkošno opremljena veseloigra:
Sen kresne noži
V glavnih vlogah samo izbrani memški igralci, vsi dodro znani iz vele-
filma „Nibelungi".
Ne zamenjati z mani vrednimi filmi stičnega naslova. Velefilm „Sen kresne noči* je izdelala največja nemška filmska tovarna UFA-FILM v Berlinu, ki je izdelala tudi do sedaj največji film sveta „Nibelungi". — Predprodaja vstopnic za to originalno ter razkošno opremljeno veseloigra se vrši vrši v nedeljo od 10. do pol 1. — Že sedaj Vas opozarjamo na iprekrasno godbo pri tem kolosalnem filmu.
Ellini UnO Matica, največji in najlepši kino v Sloveniji.  Telefon 124.
Stev. 159?
«SL'OVENSKT   NAROD« dne IS. julija 1926.
Stran 5.
---Moda---
Poletne večerne in plesne toalete
Večerna obleka igra zadnja leta po* leti miT>go večjo vlogo kakor poprej. Lažja oblika družabnega občevanja in manija plesnega športa sta izredno po* zivile večerno življenje tudi poleti, zla* sti še po večjih kopališčih in letoviščih. Zato mora dama, ki hoče biti modna In moderna, tudi v poletju posvečati veliko pažn j o svoji večerni toaleti.
Seveda je poletna plesna obleka precej različna od zimske. Saj mora bi i kolikor toliko pripravna tudi za druge večerne prireditve, zlasti za ved* no bolj priljubljene plese na prostem, pa celo tudi za promenado. Ta obleka je zato mnogo manj luksurijozna in manj dekoltirana od zimske plesne ob* leke, tako da na prvi hip niti ne dela vtisa plesne toalete. Od običajne pro* menadne obleke se razlikuje po tem, da ni tako priprosta, ampak mnogo bolj rafinirana in bolj pestra.
Plesna obleka je iz mehkega voljne* ga blaga, ki ne ovira pri plesu in ne kvari iigure. Najbolj priljubljen je za* to kitajski krep v vseh barvah, v naj* novejšem času pa tudi mongolski krep, kakor imenujejo krcp*dešinu podobno, a precej težjo svilo. Dalje prideta v poštev žoržet in maroken v najrazlič* nejših vzorcih. Pripadajoča ogrinjala so iz gladke ali ripaste svile in igrajo tem večjo vlogo, ker se letos ponekod po* javlja moda, da plešejo dame zlasti na prostem tudi v kepih ali plaščih.
Tudi plesna obleka je običajno pli*
sirana, rob krila pa le redkokdaj raven, ampak navadno nazobčast. Cesto se pojavljajo tudi rese, pri čemer konča krilo že nad kolenom, tako da jc to pokrito samo z resami,* kar dela baje zelo pikanten vtis.
Naš današnji model na levi kaže toaleto iz svilenega muslina preko spodnje obleke iz blesteče svile. Ro* kavi so dolgi in tesni, tako da bo mo* goče obleko rabiti tudi jeseni, pozimi pa za gledališče. Izrezek okrog vratu je okrogel in brez okraskov.
Srednji model je zanimiv po original* nem nastavku krila, ki daje obleki prav svojevrstno linijo. Gornji del obleke je gladek in na vrhu zaključen s pri* prostim ovratnikom. Rokavi so široki, obleka učinkuje najlepše v kakšni sred* nji barvi, modri ali zelenkasti.
Tretja slika kaže večerni plašč, ki se da s primerno podiogo spremeniti tudi v zimski večerni plašč. Okrašen jc samo s priprostimi našivi ali všivi iz tafta, ki jih je mogoče pozimi nado* mestiti s kožuhovino.
Navadno plešejo dame tudi poleti gologlave. Ako pa obdrži tudi med plesom klobuk, mora biti ta seveda kc* likor mogoče majhen, da ne ovira plc* salca. Zelo priljubljeni so zato zopet klobuki v obliki turbana, narejeni iz gaza ali žoržeta. Večkrat to niti niso pravi klobuki, ampak blago, ki si ■:■ dama vsak večer na novo ovije okx glave v obliki pokrivala.
fc'amizni prti
Gospodinja, ki postreže svojemu obiskovalcu s čajem, rada pokaže svoj okus in svojo spretnost z vezenimi na* miznimi prtički. Moda teh prtičkov se cesto menja. Najnovejši so iz debelej* šega belega platna okrogle ali ovalne oblike. Okrašeni so z vencem prepro* ste živobejne vezenine. Pralna prejica se uporablja največ v pomarančasto* rdeči, črni in zeleni barvi. Drobno na* bran volanček iz pralnega svilenega batista zelene, pomarančaste ali vijoli* časte barve se pripne tik ob robu prti* ca z dolgimi vbodi, da se pred pranjem lahko odstrani.
V istem slogu in v istih barvah sc izgotovita tudi mala pregrinjača za ser* virni podstavek in košarica za kruh.
V poletni verandi so moderni na* mizni prtiči iz rožičaste tkanine, ki so istotako obrobljeni z enobarvnimi ne* preozkimi volančki.
Tudi stari kavni ali čajni prti se
lahko z malimi izdatki modernizirajo. Ako imaš modre, rdeče ali rumene pr-tičke z resami, lahko slednje odstraniš in obrobiš prt z novim pisanim pral* nim blagom. V ta namen dobro služi takozvano «dirndl*blago», ki je rožasto ali karirasto. Seveda mora barva nove* ga blaga harmonirati z barvo starega prta. Tako bos napravila k rumenemu prtu rumeno*vijoličast rob, bledo mo* dremu prtu bo najbolje pristojal belo* modro karirast ali ro/čast rob. Zbrati je treba čedne kontrastne barve.
Lep obrobek najlažje napraviš, ako narežeš blago v 6 cm široke poševno* nitkaste trakc v dvojniku, vmes polo* žiš rob prtiča in sešiješ s strojem.
Ako imaš prtu enake servijetke, jim istotako odrežeš rese in jim napraviš polovico ožji obrobek. Uva.
Najboljši in natjrpežnejši čcšk:
čevlji TIP-TOP in BALY ^UiCA
se dobe le v trgovini ZIBERT, Prešernova ul.
Troje klobukov za poletje in zgodnjo jesen«
Kaj rabi gospod ?
Gospod rabi poleti dopust. Tudi, če ni v službi, mora imeti dopust. Dopust od vsakdanjosti, dolžnosti in — od žene.
Rabi dobrega krojača in krediti kjerkoli.
Dežni plašč si mora nabaviti v tej cmerikavi dolini dežja. Sicer se prigo di, da pride premočen na sestanek ali pa sploh ne pride. Tudi časopisi bi pri* šli ob dobro ime, ako bi ostale v njih ganljive reklame tozadevnih tvrdk le glas vpijočega v puščavi.
Moški čevlji niso nikdar dovolj močni, ne dragi dovolj.
Fini kovčeki zasigurajo gospodarju fino postrežbo pri tujcih. Na potova* nju sodijo človeka po njegovi prtljagi.
Kopalna obleka je preprosta, brez živih barv.
Fotografičen aparat je neizogiben spremljevalec na planinah, ob morski obali, kakor na nedeljskem izletu.
Kdor ima avto, mora imeti tudi plašč in očala za avto.
Sezijska ljubezen pozdravi živce. Preveč razburljiva, pa tudi preveč hladnokrvna pa jim škoduje. Dome* njena se najrajša ponesreči. Slučaj je pač najboljši posredovalec ljubezen* skih zgodbic.
Denar, denar in zopet denar rabi torej gospod poleti. Ali vsaj izgleda naj tako, kakor da ga ima. Uva.
"a potu v jesr
KJu nainovejše mode-
Damam, ki jin ^ezt, ako viaijo tudi svoje znanke v oblekah, kakršne imajo same, ne zadostujejo več toalete iz svi* lenega muslina, ki so se pred tedni ve* ljale kot najmodernejše. Preveč so že razširjene. Zato se pojavljajo po veli* kih modernih kopališčih kot najnovej = ša moda obleke iz svile z ročnimi slika* rijami, ki so lahko iz<_;otovljene seveda povsem po osebnem okusu. Naša slika kaže tako obleko v stilu «Alt*Wien».
Letošnje nenormalno vreme, Ki nas je ogoljufalo skoro za cela dva meseca poletja, je povzročilo, da si ženske na* bavljajo predvsem obleke, o katerih upajo, da jih bodo lahko nosile tudi v zgodnji jeseni. Modne tvrdke so se te* ga stremljenja seveda takoj oprijele in že propagirajo celo vrsto modelov, ki naj veljajo tako za poletje, kakor za jesen. Eno takih oblek vidimo na naši sliki. Delana je v obliki plašča iz mon* golskega krepa in zamišljena kot vrh* nja obleka na svileno, pestro*desinira* no spodnjo obleko. Cesto je ta izgotov* ljena tako, da je porabna kot samo«
stojna obleka in igra potem vrhna ob* le k i res vlogo plašča.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj?
Priprosta stvar.
Ko so nekega duhovitega ameriškega diplomata vprašali, kako bi se dale , najložje preprečiti tajne pogodbe in sploh odpraviti tajna diplomacije, je odvrnil: «.Nie lažjega na svetu nego to! Treba je v dilomatski službi nastaviti samo ženske in prepričan sem, da ne uo več nikakih tajnosti
Proti zdravniškemu predpisu!
Miha Krevelj, ki je med vojno obogatel, se je v vsakem oziru moderniziral. Vsako leto zahaja tudi v kopališča. Ko je nedavno dospel s svojo boljšo po-I vico v Rogaško Slatino, je sprevodnik ob postanku vlaka klical baš pred oknom njegovega oddelka: «Rogaska Slatina — 15 minut!»
«Kaj?» se je razhudila debelušna gospa Krevelj eva, «samo 15 minut?!, Zdravnik mi je vendar predpisal 4 tedne!»
Znamenje časa.
Posestnik neke vile je dal svojemu vrtnarju nalog, da kupi novo škropilnico, ker je bila stara že pokvarjena. Ko ga drugega dne vpraša, ali je izvršil povelje, odvrne ta: «Skropilnice nisem kupil, ker je ne rabim, pač pa sem si kupil dežni plašč, ki mi je sedaj pri opravljanju moje službe bolj potreben!*
Anonimnost.
Učitelj: Anonimno je to, kar je brez imena. Mirko, povej mi zdaj zdaj stavek, v katerem pride beseda anonimen.
Učenec: «Nasa nova sestrica je anonimna.*
Dober začetek.
Zdravnik: «Vaš soprog: mora imeti popeln mir.»
Gospa: «Saj me noče poslušati, gospod doktor.»
Zdravnik: «Dober začetek, gospa; 1 prav dober začetek!*
Enfant terrible.
cTetica, pojdi no na naš vrt.* cCemu?*
*Veš, vrabci hodijo nad jagode, ata
pa je rekel mami, da si ti pravo strašilo?
tO
Nov pravilnik o radiopostajah
S I. Julijem je stopil v Jugoslaviji v veljavo nov pravilnik o zasebnih radio-postaiah za sprejemanje. Glasom tega pravilnika ne mere biti postavljena nobena zasebna radiopostaja, ki ne odgovarja določbam pravilnika. Vsakdo, ki si želi zgraditi, odnosno nabaviti lastni radioparat za sprejemanje, se mora obrnit! s pismeno prošnjo za dovoljenje na najbližnji poštno-brzojavni urad, ki odpošlje njegovo proš-njo oblastni poštni direkciji. Aparat se sme montirati še le po prejemu dovoljenja, sicer se takoj ukine in se prestopek kaznuje po zakonu o zaščiti države.
Država napram lastnikom zasebnih ra-diopostaj ni v ničemer vezana, a lastnik je primoran postajo na poziv poštne oblasti takoj demontirati in jo oddati na kraju, ki se mu označi- Dovoljenje za zasebno radio« postajo se odvzame, ako lastnik uporablja postajo za dr-uge svrhe kakor za one, k jih je v prošnji označil, n. pr. ako sprejema korespondenco, za katero ni upravičen ako izdaja tajnosti, ki jih je slučajno vjc! na svoj aparat. Vsebina zasebnih vesti in poročil, ki jih je morda kak nepoklicani na svojem aparatu sprejel, se ne sme objavljati, niti ustno, niti pismeno ali na kak drug način razširjati. Tajnost radiografskih poročil mora biti v vsakem slučaju zajamčena. V sumljivem slučaju se lahko vsebina takih vesti prijavi edino le poštni oblasti ali sodišču. Na zasebnih radiopostajah se sinejo torej sprejemati samo vesti, namenjene javnosti, kot so novinarski komunikeji, predavanja, javni govori, koncerti, borzna poročila itd. Redakciie, novinarske agencije, borze in trgovska podjetja itd lahko pridobe neomejeno pravico, da taka sprciete vesti razširjajo, ako se sporazu> mejo z oddajnikom, toda razširjenje teh ve« sti se sme vršiti samo potom telefona, brzo* java, odnosno tiska. Vesti, odposlane od kake transmisiiske postaje bodisi v državi ali v inozemstvu, ki imajo osebni značaj, s< ne smejo sprejemati, ednosno širiti. Ako bi jih kdo slučajno sprejel, jih ne sme širiti I dalje niti zastonj, niti proti plačilu.
Taksa za dovoljenje za namestitev ra« dioaparatov znaša letno za privatnike za stalne aparate 300 Din, za pokretne apa-rate, ki so namenjeni v propagandne in re klamne svrhe, SOO Din, za prodajalce radio« aparatov, ne glede na to, ali imajo antena ali ne, 1200 Din in za redakcije, agencije borzne urade, udruženja itd. 1500 Din. Tak« sa se plačuje četrtletno v naprej. V slučaji vojne se ukinejo vse zasebne radiopostaje in sicer na stroške lastnika.
* Nove oddajne postaje. Oddajna postaja mesta Gdansk začne delovati v avgustu. Danska vlada je sklenila zgraditi veliko oddajno postajo v Kaiendborgu, ki bo obratovala z energijo 5 do 6 kv in z valovi pa 1000 do 1250 metrov dolžine. Nova velika oddajna postaja v Lipskeai je začela delovati koncem junija z eoetgtfo 10 kv. Nem ška poštna uprava postavi novo oddajna postajo v Freiburgu s pomožnim aparatonj v Karlsruhe. To bo že 22. velika oddam* postaja v Nemčiji.
* Veliko zanimanje za radio v Nemčiji Po uradni statistiki je bilo v Nemčiji koni cem maja t. I. 1,250.000 prejemnih postaj, tako da pride že na vsakih 10 rodbin edeu sprejemni aparat. Zanimivo je, da posluša v Nemčiji blizu en milijon prebivalcev ra« dio - poročila in koncerte na antenah doma> čega izdelka.
* Brezžična telegraiija v Angliji. Ge« ncralni ravnatelj angleške pošte je izjavil da so odposlale angleške radio -. postaje v preteklem finančnem letu 11,314.456 brez-, žičnih brzojavk.
* Ameriški radio - časopisi. S poredna z velikim razmahom radio - industrije m Ameriki je narasla tudi naklada strokovnih časopisov na čelu z »Radio - News«. Ju« nijska številka te revije Je izšla v 260.00*3 izvodih. Na drugem mestu je list »Populär« Radio« s 96.000 izvodi, dalje »Radio« in »The Home« z 80.0CO, »Radio - Broadc s 66.000 ia »Radio - Age« z 5-2.000 izvodi. »Radio - News* izhaja tudi v španščini za Juž,no Ameriko in Španijo.
Aleksander Drozdov:
Frenoolšče njegovega viso-čanstva
Princ se je naveličal vsega, kar je videl in doživel na potovanju po svoji prostrani domovini. Zato jc sklenil pre* kiniti to dolgočasno turnejo. Komaj se je prinčev obraz nekoliko zmračil, je njegov osebni zdravnik takoj ugotovil, da prinčevemu srcu neprestano premi* kanje škoduje. Bilo je že precej pozno, ko je krenil avtomobil na pobočnikovo povelje nazaj. Solnce jc zašlo in v tem* nih oblakih so se tiho zalesketali zad* njj solnčni žarki. Princ je začel kmalu tarnati, da je truden.
— Do mesta je še poldrugo uro, — je pripomnil pobočnik in se spoštljivo priklonil.
— Da, toda jaz sem truden, — je ponovil princ in strogo pogledal po-oočnika. — Tarnale z leve strani vidim kmetijo, tam nam najbrže dado pre* nočišče.
Nihče si ni upal ugovarjati visočan* stvu. Ko je avtomobil zavozil k ograji, je skočil pobočnik prvi k vratom, da se domeni z gospodarjem glede prenos čišča. Sunil je z nogo v vrata in ko so se na stežaj odprla, je zagledal pred seboj mlado, vitko žensko s košaro malin v rokah. Gledala ga je s prestrašen nim i. sivimi, velikimi očmi
Pobočnik sc je odkril in spregovoril prijazno.
— Oprostite gospa, da vas nadlegu* jem. Mlad, zelo bogat in radodaren umetnik potuje po deželi in išče, kaj bi naslikal. Prosi vas lepo, da ga spre j* mete čez noč pod svojo streho, ker je do mesta še daleč, a on je že utrujen. Upam, da vas ne bomo preveč nadle* govali.
— Umetnik? potuje? — je vprašala kmetica. — Toda moj mož je odšel v mesto in ne bo prenočeval doma. Brez njega si pa ne upam ...
— Gospa, bogato vam poplačam uslugo. Odejo in perilo imam s seboj. Ako nam daste topljenega mleka, kruha in masla, bomo popolnoma zado* voljni. Gospa, — je nadaljeval, jo pri* icl za roko in jo poljubil v zapestje, tam kjer delo ni pokvarilo bele kože, — gospa, lepo vas prosim! Sicer pa, saj ste dobri. Kako je vam ime?
— Helena, — je dejala kmetica in umaknila roko.
Vse je šlo kakor po maslu. Soba je bila snažna, brez muh in mleko je bilo tako gosto, da se jc celo princ zadovolji no nasmehnil. Zdravnik je skrbno ogle* dal deske njegove postelje in poškropil blazine z duhtečo tekočino, na kar si je obrisal polno plešo. Njegovo visočan* stvo j c prižgalo pipo, staro pipo, ki jo je vlekel sredi preteklega stoletja nje? gov kronani ded. Zunaj jc bila žc tema, hrošči so zadevali ob drevesa in padali
na tla, daleč nekje v polju se je ogla? šala slabo napeta struna.
Kmetica je pomila posodo in poslala deklo spat. Nasmehnila se je nečemu ženskemu in stopila pred hišo pogledat, kaj dela polna luna. — Zamolklo je vzkliknila. Pred njo je stal brez suk* njiča pobočnik in si gladil z dlanjo vrat.
— Nikar se ne bojte, jaz sem, — jc dejal resno. — Sedite, prosim. Čakal sem vas. Kako naj vam povem — neko čudno in kočljivo zadevo morava ure* diti.
Helena je sedla na stopnice.
— Vidite, gospa, moj mladi tovariš ] je mlad. Kri v takih nočeh po žilah
ne more spati. Morda veste za kako dekle ali mlado kmetico, ki bi ne imela ničesar proti... saj bi jo bogato na* gradil...
— Pri nas takih žensk ni.
— O, gospa, vi ste v svojih sodbah preveč srditi in nestrpni. Narava je na* rava. Saj vendar veste, da mora človek piti, jesti, delati, smejati se in... ^se to je naravno.
— Pustiva ta pogovor, — je dejala Helena in vstala.
— Ne, ne, saj ne verjamem, da bi ne razumeli.
— Ničesar takega ne razumem.
— Kaj res nikoli niste ljubili, go*
-— Kaj pa govorite!? Takoj odidem! «*a Ne, ne odidete. —-je dejal pu*
spa f
bočnik in jo prijel za roko nad komo!« cem. — Gospa, tajno vam odkrijem: saj ni umetnik, gospa!
— Kdo pa je?
— To ni navaden človek, kakršne* ga vidite na vsakem koraku.
— Kdo pa je, kdo?
Adjutant je svečano in ponosno od* govoril:
— Prestolonaslednik.
— Križ božji! — jc vzkliknila knie* tica in se v strahu naslonila na široko pobočnikovo ramo. Pobočnik jo je pri* jel in otipal njena prsa. Iz prakse je vedel, da ugajajo njegovemu veličan* stvu baš take, ki še niso mnogo ljubile.
— Takoj zagledate bodočega vla* darja, tako kakor vidite vsaki dan svo* .lega moža. Ogledate in zapomnite si za vse življenje njegove oči, nos, prsa, roke, deležni boste njegovih objemov. Le pomislite, kako velika sreča je vas doletela. Že slutim, da hrepenite ... da, da, patrijotično delo je ugajati njegove* mu visočanstvu.
— O, pustite me!
— To pa res ni nič posebnega, — je dejal pobočnik, porinil kmetico v prinčevo sobo in zaloputnil vrata. Po* bočnik in zdravnik sta si prižgala ciga* rete in poslušala, kaj sc godi za vrati.
Čez nekaj minut je začel zdravnik nervozno stopicati. Ozrl se je na po* bočnika in spregovoril VDrašujoče:
— Zdi se mi, da pretirano uživanj« škoduje njegovi visokosti. Dolžnost roj nalaga, da posežem v to ceremonija slučajne in nevarne ljubezni.
Stopil je k vratom, jih previdno od pri in pomolil skozi odprtino svoja plešasto glavo. To, kar je zagledal \ sobi, ga ni prav nič razburilo, zakaj njegova dvorna duša se ni nikoli zgraj zala nad neumestnimi prizori. In tako je boječe spregovoril:
— Ali bi ne izvolili zaspati, vaše vii sočanstvo, zakaj jutri vas zbudim zgc* daj, —
Rekoč se je vrnil pred hišo in počai kal, da je smuknila mimo kmetica \ površno zapetem krilu. Zgodaj zjutraj jc stopilo njegovo visočanstvo iz sobe in avtomobil je oddrdral proti mestu,
Opoldne se je vrnil iz mesta kmet, Bil je vesel, da je tako dobro opravil na trgu.
— E, vražja strela, nekaj ti moran\ povedati. Prokleta moška slabost.., saj razumeš, v mestu sem se spečal % dekl ino. Nu, z eno besdo, bolan sem, in se bojim, da si po moji krivdi tudi ti bolna.
Zakril je obraz z rokami, misleč da ga začne žena zmerjati. Toda žena se je naslonila na njegovo ramo in zase« petala:
«Bolna sem, pa te nisem hotela vznemirjati. Pa to. ni nič hudega... nič hudega ni*^
93
Stran 6.
•SLOVENSKI   NAROD» dr.e 18. julija 1926.
Stev.   1 59
Češki Robinzon v polarnih
Nadaljnji doživljaji Jana Welzla Obiski dobrosrčnih Eskimov. — — Welzl kot trgovec. —
Ceh Jan Welzl, r> katerega čudnih doživ-4aiih smo prio?>cili že par Manko.*, nadaljuje r Čeških listih z opisovanjem svojih dogodiv-krin v polarnih krajih. Takole pripoveduje: Največjo ekrb mi Je delalo stanovanje H* simo, o kateri sem vedel, da bo kruta iu neizprosna. Otok. na katerem sem se na-5»elil. spada k skupini Ljahovskih otokov. Dd celine ni kdo ve kako oddaljen in po za-tnrzlem morju ni bilo težko priti na otok Bi'Sni j. Dan se je hitro krčil, solnce se je pokazalo tudi ob najlepšem vremenu samo »poldne nad obzorjem. Moral sem se požu-riti. ker sem se bal hladnega in viharnega rrei^ena. Predno je un.stopila prava zima, *.ein bil srečno pod streho iu začel sem urejevati svoje stane vanje. V ozki dolini sem D 1-Sel votlino, kamor sem se za prvo silo Zankel. Rekoč so stanovali v tej votlini Eskimi, k?r eem na vpakem koraku videl in ob-faitil. Moral nanesti suhljadi in zakuriti, da sera pregnal iz novega stanovanja neznosen smrad in še neznosnejši mrčes. Potem sem nüBfiSel v votlino suhega listja in iw>rovih vej ter si za silo uredil stanovanje, kc je bilo delo končano, sem se vseliL
Ob strani sem napravil vec jo odprtino, Aa bi imel kje spali. To je bila torej moja poateija In tu sem spal. Sredi votline sem Izkopal jamo, v kateri sem imel ogenj. Tu feem kuhal, pa tudi greti S3in se moral pri ognju, ker je postalo kmalu zelo hladno. Iz Previdnosti sem postavil k steni dve leščar-fti, da bi imel luč vedno pri roki. Ko sem si tako uredil več kot skromno stanovanje, sem Ervel nekaj časa popolnoma pu5čavniško življenje. Hodil sem v najbližjo okolico na lov.
ov je bil bogat, ker se me divjačina ni bala. V bližnjem zalivu sem nalovil ribe, ki sem \ih sa£H in spravljal za slabe čase. Dolgočasil so nisem, ničesar nisem pogrešal in veneta r mi je bilo včasih nekam tesno pri srcu. Loiezni se nisem bal, pač pa sem se opeto-sano vprašal, kaj bi bilo, ako bi nenadoma tholel. Instiktivno sem Čutil, da daleč naokrog ni žive duše. Pa tudi če bi bili kje bližini ljudje, bi ne mogel do njih, ker so ßivjali strašni snežni meteži. Najbližja posto-fanka na kopnem je bila samotna in bedna ifiiifiMliiin Ustjauek. Zato je bilo dobro, da fiisem imel časa mnogo razmišljati, zakaj rkrbeti sem moral v pr\ i vrsti za to, da ostanem živ. Kmalu poten\ ko sem si uredil jäuonmo stanovanje, sem se prepričal, da hisem tako osamljen, kot sem prvotno mislil. Etelimi so namreč našli moje zavetišče. Po-feeJili so me in mi pomagali prenašati vse püanre življenja v polarnih krajih. Postali smo debri prijatelji in kmalu sem se naučil »ji uovciga jezika.
Predno je prišla pomlad, sem bil že jrravi Eskimo. Poznal sera vse njihove šege *n običaje. Na lov smo hodili skupaj, zvečer ^mo se<Ieli pri ognju in kramijili tako, da Je er.« zelo hitro mineval. Eskimi so me na-torili loviti divjačino in veselilo jih je, da t~Mn se tako hitro asimiliral. Pa tudi sam sem oii vesel, da sem našel prijetno družbo. 5'tnalu sem spoznal, da bi potreboval vprež-pB pse, kakor so jih imeli Eskimi, da bi mi ^anoraesiiii severne jelene. Ker pa nisem mislil trajno ostati na otoku, sem to misel opustil.
Prišlo je poletje in zopet so priplule ribirke ladje. Seznanil sem se z ribiči in jim Jpovedal, da bi se rad odpeljal z njimi. In res to me sprejeli na krov največje ladje. Odpeljal sem se z njimi v Ledeno morje na ki-!tc)-0Y. Prvič v življenju sem se vozil po Ledenem morju. Pozneje sem se vozil po njem
a ladjo in sanmi, kakor da je to že moj stalni poklic. Pluli smo med celino in Novo zeni-jljo. Poveljnik ekspedicije, se je odpeljal g jBaiuni na otoke, da nakupi od domačinov teožuhovine. Potem smo krenili proti zemlji j ranča Jožefa, toda daleč nismo prišli. Obli-'čali smo v ledu, kjer je ladja nekaj časa jptala. Ko smo se srečno prerinili skozi le-jdene gore, smo pripluli na kraj, kjer je bilo snnogo tulenjev in belih medvedov.
t — Borba s polarno z:mo. — Lov na kite v Ledeue: molja. Ameriški iskalci zlat?..
Z lovom mo imeli izredi o srei... Začeli emo streljati in kmalu je bil krav pol divjačine. Esl imi so začeli pri pogledu na bogati plen pleaati in hv.^ti svoje bogove. Tudi ml smo bili veseli lov olj srečp. V g* iu^eriu nismo niti opazili, da je naša Is zgrešila pot. Dobro smo k.ižarili po morju misler, da se bližamo Wilozkovi zeml.;i. napOfiied smo pa opazili, da plujemo v severogalii imii smeri. Med vožnjo smo imeli zopet srečo.
Ujeli snro 11 večjih in manjših ki'x>v, čijih vrednost je bila velika. Govorilo se je o tl-s^ih dolarjev. S kitovo mastjo smo imeli obilo posla. Ko je bilo delo končano, smo odpluii nazaj na Novosibirsks otoke. Eskimi so se odpeljali s čolni dalje, ker se jim je tožilo po domu, in tako smo se poslovili. Na otoku, kjer sem se naselil, mi je izplačal kapitan, pripadajoči de7.ež. Dobil sem 1800 dolarjev. Nisem ved-=»I, kaj naj počnem s tolikim bogastvom, ki sem g~ zaslužil v treh mesecih brez pcsebuih težav. Del tega zneska sem porabil za nakup raznih potrebščin, da bi mogel nadaljevati pot tudi pozimi.
Dve leti ?era živel samo zase in si ornj vedno ?am. Vsa moja nesreča je bila v tem, da sem se na potovanju po polarnih kraji* j naučil raznih narečij, ki sem jih pa pj vrsti zopet pozabil, kakor sem porabil !udi angleščino. Po dveh letih mirnega življenja je nastal v moji rsodi velik preokret. Z delom in varčnostjo se' i zbral toliko razne ropotije, da sem ustanovil lastno trgovino, pod imenom: Eskimo Treading Pos^s Newsibirlan Islands.
Omeni1 sem že kozaškega uradnika v Nižjem Kolvmsku, ki mi je dal prvo poiar-no obleko. Bil je Poljak in 15 let izgnanec v severni Sibiriji. Ko je prestal svojo kazen, se je poročil in postal v novi domovini upravni uradnik. Ljudi, ki so radi služili v teh krajih carski vladi, je bito sploh malo. Tudi meni so nekoč ponujali mes!o peštue-ga uradnika, kar sem pa hvaležno odklonil.
Kmalu so zaceli prihajati na Aljasko iskalci zlata. Od vseh vetrov so se zbirali ljudje, ki so hoteli kar čez noč obogateli. Toda prislovica pravi, da ni vise zlato, kar se sveti, in tako je bilo tudi na Aljaski. Sto in sto ljudi se je v ledenih pustinjah izju-bilo, hrane jim je zmanjkalo in titko jim ni
preostajolo druseera nego pognali si kroslo v glavo. Iskalci zlata so se imenovali pro-SpektorjL Aljaska jim je bila pretesna in zato so se razkropili po obeh straneh polarnega kroga tja do Sibirije, večjiouia brez vednosti carske vlade in ruskih uradov.
Po drugi zimi, ki sem jo v miru preživel, so prišli prospektorji tudi na Novosi-birske otoke iskat zlato. Iskali so in iskali, toda zlata je bilo zelo malo. Naposled so se naveličali in od.;li drucam. Zopet sem imel celo leto mir in zopet so prišli prospektorji. To pot so iskali v skalah razne kovine. Imeli feO srečo in kmalu so naleteli na žilo platine. Takrat sem bil že poštni uradnik v najbližji naselbini in zato sem videl vse, kar so prospektorji počenjali. Oblastem nisem hotel povedati, da so odkrili platino, pač pa sem takoj naročil iz Kalifornije tri tone eksplozivnih snovi, orožja in živil. Nekaj denarja sem še imel, drugo sem vzel na kredit in kmalu je odplula iz pristanišča na Aljasko ladja, ki mi je pripeljala naročeno blago. ProspeK-torji &o spoznali, da ne držim rok križem, in zato smo se kmalu domenili, da bomo delali skupaj. To je bil začetek mojega trgovskega poklica.
Vsi smo bili pri tem zadovoljni in vsem je godilo dobro. Včasih . d odvažali rudo in platino kar na petih ladjah. Moje trgovsko podjetje je lepo napredovalo in kmalu sem si toliko opomogel, da sem kupil neko ameriško ladjo in začel sam prevažati blago. Takrat sem mislil, da čez nekaj let opustim ta po^el in se vrnem med kulturno ljudi. Toda usoda je hotela drugače. O posledicah, ki jih je imelo kopanje in razbijanje skal,  spregovorim prihodnjič.;:
To in
Dober trgovec
V Neka L pa dama v nekem italijanskem kopališču je že dalje časa za moževim hrbtom flirtala z njegovim prija-•Leljem. Silno rada bi bila sprejela od raega ponudeno biserno ovratnico, toda bala se je moža, ki je bil grozno ljubosumen in imel povrh še to neprijetno navado, ca jo je o vsaki malenkosti iz-{praševal, kje jo je kupila, koliko je ve-liaia itd. Zaželjena ovratnica pa je bila 'predragocena, da bi se lahko izgovori-ja. da jo je sama kupila. Končno pa je
J>rišla dairn na zvijačo, s katero je upz-a.prevariti moža m priti vendarle v kosest ponudene ovratnice.
S prijateljem sta se dogovorila, da p kupi pri draguljarju ovratnico, a jo na videz pusti tam, da jo potem dragu-l.ur ponudi še enkrat možu, ki ga bo ona žc pod kako pretvezo zvabila v prodajalno. Tajni ljubimec je radevolje Odštel draguljarju zahtevanih 10.000 lir to tu<2i draguljar je pristal na zvijačo. Njemu je bilo to konč\io vseeno, saj je jrne! denar že v žepu. PriŠedši domov, *e je žena takoj začela prilizovati mo-£'.čku ter sa opozarjati na prekrasno bvrarnico, ki ima pri vsem tem bajno Irizko ceno. c.Stane samo 1000 lir», je pripovedovala možu. Ker si mi nedavno obljubil le do darilo, te prosim, da mi kupiš to ovratnico, ki je brez dvoma zelo poceni.»
Možu je poiiudbj ugajala in kmalu ■se je podal v označeno trgovino, kjer fee je trgovski posel končal, kakor je v j predvidevano. Plačal je za ovratnico samo 100U lir, dasi je na prvi p<o-i;icd spoznal, da je ovratnica vredna /mnogo več. Zadovoljen z dobro kupčijo se je podai v klub, kjer je nekemu 'svojemu prijatelju pripovedoval o pravkar izvršeni dobri kupčiji. Prijatelj se jr»i malo Čudil, ko je ogledal ovratnico. iBrez oklevanja je nonudil z.mjo 3000 2Jz r— iu kmalu je fcila njegova*
A
Z nasmehom je prijel zvečer moz domov. Žena mu je kur pri vratih padla krog vratu in ga poljubljala, kakor že dolgo ne več. «Pomisli,» ji prične razlagati mož, ko si j j nekoliko oddehnil, «danes sem napravil zares dobro kupčijo!» Žena se je pri teh besedah skrivnostno nasmeiala in nehote ji je prišlo vprašanje: «Torej si mi kupil ovratnico?;* <Sem, in lahko si name ponosna! Že čez četrt ure sem jo prodal za 300Ü lir! Ali nisem dober trgovec?» Žena se je baje onesvestila.
Kako se je stvar razvijala dalje, kronika ne pcve. Bržkone je žu a žalovala za lepo ovratnico, njen^ prijatelj pa za izgubljenim denarjem. Še bolj verjetno pa je, da sta se skupno potolažila.
Zanimiv poizkus z novim
tiadaiom
Na \;.jašlvein aerodromu pri Mal-inenu na Švedskem je preizkušal poročnik Söderberg v nedeljo novo letalo. Bas ko je krožil visoko v zraku in delal razne eksperimente z aeroplanom, se je motor naenkrat ustavil. Zaman ga je skušal spraviti zopet v tek. Aeroplan je začel padati z naraščajočo brzino na zemljo. Slučajno je imel letalec s seboj padalo novega tipa, ki sploh še ni bilo preizkušeno. Neki vojak je p Tožil to padalo pomotoma na aeroplan. Poročnik Söderberg ni dolgo razmišljal, kar je tudi umevno, ker ni imel časa. Privezal si je padalo zadaj in skočil v višini 1500 metrov iz aeroplan^. Padalo je začelo takoj brezhibno fu: kcijunira-ti. Letalec je opisal v lahnem vetru vc-lik l>k in se spustil nepoškodovan na tla. Letalo se je pri padcu popolnoma razbilo.
Ko so Söderberga vprašali, kakšni so bili njegovi občutki, ko u- opazil pretečo nevarnost, ie odgovor.: «Spo-znal fcem takoj«   da iaoran: um Drei
skočiti iz aeropiana. To se mi je imenitno posrečilo.   Aeroplan se je ined
padcem nagnil na stran in tako sam prav lahko skočil iz njega. Padala še nikoli nisem imel v rokah in tako sem po nakluč.iu pr^l:lič:io dokazal, kolikega pomena je v nvijatiki padalo. Mislim, da sem prvi v Evropi, kateremu je padalo res rešilo življenje.*
Poleg poročnika böderber^, i,i ie ušel gotovi Miiuli, ie bil s tem uspehom novega padala zadovoljen tudi njegov konstrukter porečnik Thurablad. Poveljnik švedske vojaške avijatike general Amundson je odredil, da morajo biti od 1. oktobra dalje vsi aeroplani pre-skrldjeni z takim padalom.
Mornarjevi
■ •
t*red par dnevi je bil sprejet v neko Lerlinsko bolnico bivši ruski mornar Juraj Sandovski. Mož. ki šteje danes 42 let, je obolel na legarju. Živel je razmeroma skromno in bil zelo slabo oblečen. Tem večje je bilo začudenje nameščencev bolnice, ko so našli pri njem razne dragulje in nakite, ki re* prezentirajo veliko bogastvo. Med dru* gimi so našli pri njem velik, krasen di* jamant, vreden najmanj 12.000 zlatih mark in dragoceno biserno ovratnico, okrašeno z velikimi briljanu. Na vpra* sanje, kje je dobii te dragocenosti, je Sandovski zatrjeval, da jih js pred leti kupil od neznanih, ljudi v Rigi. Prevla* du je pa mnenje, da je Sandovski te dragocenosti pridobil za časa ruske re* volucije na nepošten način. Berlinska policija je uvedla preiskavo in najdene dragocenosti začasno zaplenila. Ni pa tudi izključeno, da odgovarja izpoved Sandovskega resnici in je on morda res kupil te stvari od kakega človeka, ki je moral radi slabe vesti pobegniti iz Ru* sije.
Strokovno glasilo saworilcev
To se sliši kakor fantastična prav* ljica, pa je vendar res. Te dni se je zglasil nr* policijski direkciji v Budim* pesti neki Andor Sebes in izročil siuž-bujočemu uradniku sledečo prošnjo:
«Slavno    policijsko ravnateljstvo! Prosim dovoljenja, da bi smel ustanc viti strokovno glasilo samomorilcev. 1 list bi se pečal z vsemi v samomori! s i stroko spadaj očimi problemi, oseh. pa z najpripravnejšimi in najlažjimi n čini prostovoljnega odhoda s tega 5^ ta. Obravnaval bi seveda tudi raz:, organizatorična vnrasanja.»
Policijsko ravnateljstvo ni dovoli"-izhajanja tega zanimivega glasila, pp pa je prorilcu sve.ovalo, naj se da ps hijatrom preiskati, kako je z njegovir. razumom. Dogodek je povzročil v B't dimpešti mnogo smeha. Toda prebiva;-ci Budimpešte za smeh nimajo pravega razloga, zakaj število samomorov se je zadnja leta v Budimpešti tako pomno* žilo, da socijologi ne vedo, kako bi to epidemijo ublažili. Sebesova ideja je samo posledica samomorilne manije.
2
smrt 14H*sp dečka
agonen
Bratislavska policija se je začela za* nimati za dogodek, ki ga budirapeštan* ska policija ni mogla pojasniti. 141etni Martin Ragan iz Krajna je dne 9. t. m. na zagoneten način umrl in njegova smrt še zdaj ni pojasnjena. Deček je stanoval že cve leti pri svoji omoženi sestri Kalji Kahunkovi. Pomagal ji je pri gospodinjstvu in živel v polnem za* dovoljstvu. Usodnega dne je s sestro in svakom obedoval, na kar je odšel pred hišo, kamor so ga vabile zrele črešnje. Deček se ni več vrnil. Sestra in svak sta ga do večera zaman priča* kovala. Ker se je rad igral z drugimi dečki, sta mislila, da je odšel z njimi v bližnji gozd in da se vrne nekoliko po* zneje kot navadno. Zvečer je šla Ka* hunkova v skedenj, kjer je našla brata obešenega. Takoj je prerezala vrv, to* da deček je bil že mrtev. Orožniki so uvedli drugi dan preiskavo, a so se kmalu prepričali, da stoje pred zago* netnim zločinom.
Preiskali so skedenj in ugotovili, da je vrv pravilno privezana, da torej o slučajni nesreči pri detskili igrah ne more biti govora. Tudi domneva, da je deček izvršil samomor, ni verjetna. Martin Ragan je bil zdrav, normalno rr.zvit in vedno vesel deček. Bratislava ska policija hoče zdaj dognati, kam je deček odšel po obedu, s kom in kaj je govoril, skratka vse podrobnosti te za* gonetne smrti.
Velika poneverba bančnega uradnika
P^okurisi Slovaške kreditne banke v Bratislavi Siegfried Roth, ki je bil ob-l enem šef deviznega oddelka, je pretekli j teden naenkrat izostal. Ker ga tudi popoldne ni bilo v banko, je ravnateljstvo odredilo pregled deviznega in borznega oddelka. Revizija je ugotovila, da manjka v blagajni 230.000 Kč. Primanjkljaj je nastal že pred leti in sicer na ta način, da je Roth špekuliral na borzi z bančnim denarjem v svojo korist. Ko je pri špekulacijah izgubil večje zneske, je vknjižil primanjkljaj na račun banke. Banka je to poneverbo opazila, vendar Pa ni hotela ovaditi Rötha. Obvestila je samo njegove sorodnike, ki so bili pripravljeni škodo poravnati.
Prokurist je bil v službi neznosen, T'odrejene uradnike ie neprestano de* nanciral. Pred petimi meseci m je prizadeval, da bi postal ravnatelj. Ko ga na obenem zboru delničarjev.niso izvo-
lili, ie odpovedal službo in 9. t. m. za^ pustil bi nko, ne da bi zahteval kako odpravnino. Nedavno je prigovarjal svojim sorodnikom v Brnu, naj mu dajo na razpolago vse svoje vrednostne papirje, da jih dobro naloži. Sorodniki so mu nasedli, toda Roth je vse njihove vrednote pri špekulacii izgubil. Vrednost teh papirjev je znašala -30—260.000
Tu je bil tudi glavni povod, da je Roth Izginil iz Bratislave. PoVe,sml je v inozemstvo, najbrže v Berfin. Roth je bil intimen prijatelj bivšč^a madžarske bankiria barona Ullmana.   Vozil se je
_____d., j:___^Xtn    lri*3t«   i t*   n r f   1 V tM
r
■ •
h .
^ ;^ ..... <•••
Odkar je propeler osvojil zrak, se vedno znova pojavljajo razni poskusi, ga uporabiti tudi na drugih vozilih. Iz* delovali so že avtomobile s propelerji, sani, posebno pa čolne, s katerimi se je obnesla že cela vrsta poskusov, ki pa se v praktičnem življenju kljub te* mu niso mogli uveljavit:.
Neki ameriški inženjer je nedavno
skonstruiral in javno preizkusil nov tip takega čolna. Zgrajen jc iz lahke tva» rine in s širokim dnom, tako da se vgre* za le malo v vodo. Ko pa začne delo« vati propeler, čoln po morski gladini samo drči in lahko radi teca doseže zei lo veliko hitrost, baje do 100 km vec" na uro.
K hm m ustavna reformo na Pslisket?
Poljski panament razpravlja o važ* nih ustavnih spremembah, ki naj po možnosti izlocijo zle posledice po stran* karskem fanatizmu razjedenega pari a* mentarizma in ojačijo moč in avtorite* to države kot take. Ustavni odbor Sej* ma je baš te dni sprejel skoro vse od vlade predlagane spremembe in šel v nekaterih ozirih celo dalje, kakor je vlada prvotno zahtevala.
Izredno zanimivo je, da so za ustav* no reformo, ki je vendar v prvi vrsti zahteva maršala Pilsudskega, glasovale raztin socijalistov in narodnih manj'sin vse stranke, tudi skrajna desnica, ki je
bila ob prevratu najhujša nasprotnica Filsudskega. To je brezdvomno znale, da Pilsudski ni samo odločen in ener* gičen oficir, ampak rudi izredno spre« ten diplomat l: politik. Njegova popu* larnost in njegova moč zato tudi trai» no naraščata, čeprav je navidezno le navaden minister. Pač pa je bil nedava no imenovan za vrhovnega poveljnika poljske armade. Kot takemu mu je bil v stanovanje odkar an grad Belvedere (glej našo sliko), emi najlepših stavb v Varšavi in do zadnjega prevrata rezu djnea vsakokratnega državnega predi sednika.
Sil
Bik t
Maibolfscnajtrpcž.riejšc zato najcenejše
Nekaj številk z Dunaja
Uradne statistike, ki so izšle za mi' nulo leto na Dunaju, prinašajo neka* tere zanimive podatke, tako o splošnem stanju nekdaj mogočnega cesarskega mesta, kakor tudi iz vsakdanjega živ* ljenja. Glasom teh podatkov je danes v Avstriji 238.690 več žensk nego mo* ških. Kljub temu pa imajo do 20. leta moški večino, tako da se ni bati, da bi moralo radi tega oetati preveč deklet neporočenih. Manjše število moških tolmačijo kot posledico vojne.
Število nezakonskih otrok na Düna* ju vedno narašča. V minulem letu je bilo sklenjenih 17.410 zakonov, poro* dov pa je bilo zabeleženih 26.043. Od teh je bilo 5245 nezakonskih, t. j. nad 20 dočim je bilo leta 1924 samo 17 % nezakonskih otrok.
Mnogo debat povzroča na Dunaju tudi vprašanje, katera taksa za avto* mobile je najprikladnejša. Statistika dokazuje, da mnogo boljše izhajajo lastniki avtotaks, ki računajo najmanjše takse, ker izkazujejo po petkrat vec prometa, nego oni, ki zahtevajo visoke cene.
Radio je na Dunaju v zadnjih letih doživel velik razmah. Koncem 1. 1924. je bilo montiranih 37.348 sprejemnih postaj. Njih število je v minulem letu naraslo na 206.113, tako da ima danes že vsak deseti Dunajčan svoj sprejem*
ni aparat, dočim odpade šele na vsako kega petindvajsetega en telefon.
Dunajski promet je najživahnejši i jutranjih in večernih urah. Cestna ze« ieznica prevaža dnevno med 7. in 8. ure povprečno 22.000 potnikov, ko jih ste« vilo pade v dobi med 9. in 4. uro na 9000 do 13.000 in proti večeru zopet naraste na okroglo 20.000 ljudi na uro Pri dunajski cestni železnici je dnevne v prometu 2860 vozov, ki prevozijo ni leto krog 600 milijonov ljudi.
Proslava dr. Razlaga
Prcsram za proslavo lOOIetnice dr. Raz-lagovega rojstva in slovesno odkritje njegovega spomenika pri Mali Nedelji dne 2č. julija 1926 ie sledeči:
Predvečer: Bakljada z godbo, strelba, kres na Cerkvenjaku, rakete.
V nedeljo:
1. ) Ob 4. fanfare na Cerkvenjaku.
2. ) Ob 8. zbiranje gostov, ljutomerski godbe, pevcev in požarne brambe na kraji nekdanje dr. Razlagove rojstne hiše v Ra doslavcih.
3. ) Ob 9.30 sprejem mariborske Glasr Matice in drugih gostov pešcev iz 2crovhw pri »Mirovih«.
4. ) Ob 10. svečanost v cerkvi.
5. ) Ob 11. odkritje spomenika s p... . v in slavnostnimi goVori.
6. ) Ob 13. banket v Društvenem domu (za priglašene udeležence).
7. ) Ob 15. akademija: a) Alegorija: Raz lagovo rojstvo, b) Koncert Mariborski Glasbene Matice.
S.) Zvečer presta zabava in ljudska ve selica s petjem, godbo, umetnim ognjen i. t. d.
Za okrepčila bo preskrbljeno v šotorih.
Z ozirom na potrebne priprave prosi od bor vse tiste goste, ki se žele udeležit bankela, da javijo to najpozneje do 23. ju lija predsedniku pripravljalnega odbora. Tu di želje glede vozil iz Ljutomera do Mah Nedelje naj se naznanijo, da bo odboi pravočasno mogel ukreniti vse potrebno.
Ker je Razlagova slavnost narodna ma nifestaciia, je želeti, da se je udeleži Širši širša javnost v kar največjem številu.
PRIPRAVLJALNI ODBOR   ZA   DR. RAZ-LAGOV SPOMENIK.
Stev. 15Q
«SEOVENSKI   NAROD» dne 18. julija 1926.
Stran 7
Gospodarstvo
r      Vinski trg
Trajno deževno in hladno vreme je ze=» lo slabo vplivalo na letošnjo trgatev. V mnogih vinogradih je povzročilo slabo vre* pie, kateremu se je pridružda še peronospo* ra in druge bolezni, veliko škodo. Kljub te* mu so cene pri slabi prodaji poskočile. Vina bo letos znatno manj kot lani.
V Dalmaciji je trgovina zadnji mesec nekoliko oživela. Na otokih srednje in juž* ne Dalmacije se je prodalo okrog 25 vago* nov vina. Dva vagona sta šla s Pelješca v DSR, ostalo vino pa v razne pokrajine naše llržave. Cene dobrih, močnih vin so ostale ftalne in kažejo tendenco porasta, dočim jažjih vin sploh nihče ne kupuje. Po vrsti in kraju notirajo: bela vina 35—40, opolo JO—35, črna 25—27.50.
V ormoškodjutomerskih goricah so sta* •a vina večinoma razprodana. 2Selo redke so zidanice, kjer se dobi še vino iz 1. 1921 do .924. Računa se, da je v ormoškodjutomer* »kih goricah vsega lanskega vina še 3000 do iOOO hektolitrov. Dobra vina notirajo po cakovosti povprečno 8—10 Din, slabša (iz* pod 10 %) 6.50 Din liter. Največ lanskega rina so pokupili vinski trgovci.
V Hercegovini so vinogradi dobro ob* odili, toda zadnje čase so izgledi za trgatev ;elo slabi. V Srbiji nočejo prodajati starega fina, ker se boje siabe trgatve.
Tudi iz drugih držav prihajajo poročila, I a bo letošnja trgatev večinoma slabša kot anska. To velja zlasti za Madžarsko in Ce* ikoslovaško. Povsod je opažati, da cene ska* jejo.
—g Tranzit preko naše države. Tranzit* ta trgovina preko naše države neprestano aarašča. Glasom carinske statistike je zna* *al tranzitni uvoz 1. 1922 — 598/5 ton, pri* rdižno toliko tudi tranzitni izvoz. L. 1923 je mašal tranzitni uvoz že 957.725 ton, L 1924 — 1,412.879 ton, lani pa 1,833.947 ton, tako i a je poskočil v primeri z 1. 1922 za preko 150 odstotkov.
—g Izenačenje davkov. Odbor za izena* Jen je davkov je imel zopet sejo, na kateri ie razpravljal o čl. 21. zakonskega osnutka. Pa člen govori o zemljiškem davku. Odbor je sklenil predlagati, naj bi se zemljiški da* rek v bodoče plačeval po čistem katastr* »kern dohodku in odmerjal tako, da sc do* sedanji katastrski dohodki pomnože s koefi* rijentom. ki se določi po cenah poljedel* skih pridelkov. Ta koeficijent ne sme biti tečji kot 20 m manjši kot 8. Koeficijent bi ?e ne določal po parcelah, marveč bi bil za Iva sreza enak. Mnogi poslanci s tem pred* ."Ogom niso zadovoljni. Vlada še ni zavzela svojega stališča.
—g Stanje žetve. Po poročilih, ki jih iobiva poljedelsko ministrstvo iz raznih po* erajin, so poplave zelo vplivale na letošnjo ?etev. Žetev bo letos po kakovosti in koli* čini žita znatno slabša kot lani.
—g Izvoz premoga iz šibeniškega pri* sfaniiča je zadnje ča^e tako napredoval, da preseza žc predvojni izvoz. Pristanišče v bi* beniku je urejeno tako, da pridejo pri na*
kladanj   na vrsto najprej večji pa miki, do*
čim morajo jadrnice čakati.
—g Mednarodni kongres za trgovino in promet z dr vrni na Reki. Povodom medna* rodne razstave na Reki, ki se otvori dne 20. julija, se bo vršil tudi kongres za trgovino in promet z drvmi. Na kongresu se bo raz* pravljalo o obnovitvi prometa preko Reke, kar bi šlo na škodo našega pristanišča na Sušaku.
—g Stabilizacija latinskih valut. «Matin» piše, da je pogodba o ureditvi francoskega dolga Angliji omogočila sistematično akcijo za stabilizacijo francoske, belgijske in itali* janske valute. Angleški finančniki so pri* pravi j eni aktivno sodelovati pri tej akciji. «Matin» upa, da bo v kratkem sklicana med* narodna finančna konferenca.
—g Za trgovce z lesom. Neka tvrdka v Dubrovniku potrebuje 20 m3 belega jeseno* vega lesa, nadalje 13 m3 hrastovega lesa, 21 m3 jelovega lesa v različnih dimenzijah. Naslov dotične tvrdke s podrobno navedbo dimenzij je interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo na razpolago.
riifu
Mady Christians
Ena najpopularnejših sedanjih nemških filmskih div je Mady Christians, kljub svojemu eksotičnemu imenu baje polnokrvna Nemka. Velik del njene popularnosti gre pač na rovaš destvu, da je ena izmed zadnjih in že silno redkih nemških filmskih veličin, ki še doslej ni podlegla mamljivosti ameriških dolarjev, kakor večina drugih nemških zvezd, ki so že yse preko velike luže. Seveda pa njeni motivi niso zgolj idealni. Prvič je Mady poročena z bančnim ravnateljem MuUerjem, ki bi v Ameriki pač na rovaš dejstvu, da je ena izmed zad-pa je poleg filmske tudi gledališka igralka, kar ji baš radi njene filmske slave tudi precej nese.
Pa bodi tako ali tako, Nemci so ji hvaležni, da igra še v njihovih filmih. In so zato zelo navdušeni za njo. Ta mesec je posnemala neki film na Dunaju, kjer je sicer ponovno nastopala tudi kot gledališka igralka, a še njen prihod kljub temu vedno vpliva kot senzacija in se časopisni repor-terji kar trgajo za njene iatervjuve. Ravno skopa ni z njimi in jim pripoveduje vse, kar hoče kdo vedeti.
Tako piše v zadnji številki revije »Mein Film«, da ne ve, ali igra rajo v filmu ali v gledališču. Včasi jo miče film tako, da bi najraje dala odru slovo. A ko stoji na odru pred oduševljeno gledališko publiko, je zopet uverjena, da brez gledališča ne bi mogla živeti.
V isti reviji pripoveduje, da je stara 28 let (?), da ima rjave oči, zlatorjave lase, da je visoka 168 cm, torej precej nad normalno višino žensk, težka 63 kg in da nosi čevlje št. 37. Njen oče je znani nemški gledališki igralec Rudolf Christians, angažiran pri !Reinhardtu, ki je pridobil za svoj ansambl tudi njegovo lpčerko Mady. Njena špecijaliteta so vesele mladostne vloge.
Pri nas in drugod
Program naših kinematografov je bil zadnji teden precej suhoparen. Je pač doba kislih kumaric. Ideal je sploh zaprl do septembra, ker renovira prostore, v obeh ostalih kinematografhi pa je bil z izjemo re-prize »On se ženi...«, ki jo je dal Dvor, izključno nemški program. Igrali so ta teden med drugim filme: »Sherlock Holmes II. (Marica), «Praterske sanje* s Henny Porten (Dvor), »Ljubi me, in svet je moj!« (Matica) in »Planina usode«.
V Mariboru so igrali: »Tajna predpust-ne moči«, »ženska maska-, »Pat in Pataclion v Pratru«, »Macisto na dopustu« in »Klinika ljubezni«.
V Zagrebu so vrtili filme: »Sužnji zla-rta«, »Pat in Patachon v sedmih nebesih«, »Rosita« (Mary Pickford), »Dekle s pro-•tekcijo«, »Družabna morala«, »Evin Uubav-nik itd.
V beogradskem programu so bili filmi-»Madarne Sans Gene«, »Osvajalec žen« (Marold Lloyd), »Monsieur Beaucaire«, »Cen zurirana igralka«, »Pastorek usode« (Lon Chaney), »Pariz ali otroci Montmartra«, »Lov lepe pustolovke«, »Vihar«, »Ljubav 40Ietne žene«.
Na Dunaju so igrali: »Oklopna križarka Potemkin«, »Tvoja zahteva je greh«, »Mor-tonova strast«, »Cherchez la femme«, »Plesalec moje žene«, »Skrivnosti duše«, »Sibirija« itd.
Filmski drobiž
Češki film je pri nas še nepoznan, dasi trde nepristranski strokovnjaki, da ne zaostaja za francoskim in se bo celo kmalu lahko kosal z nemškim. Odlikuje ga baje serijoznost in umetniška prednost snovi, lepo pa napreduje tudi v tehniki. Igrajo večinoma gledališki igralci, vendar pa se je pojavilo že tudi par filmskih zvezd. Ravno te dni pišejo listi o eni izmed njih, o Ani Ondra, ki je stara baje še le 23 let, a je dosegla že zelo lepe uspehe in je za jesensko sezono angažirana tudi pri sloviti berlinski Uli. Divin oče je bil avstrijski oficir in je kot Čeh moral romati po vsej nekdanji monarhiji. Ana je bila rojena v Tarnovu y Galiciji.
Na Dunaju se mudi sedaj že par mesecev vedno po več slovitih nemških filmskih igralcev. Po avstrijskem zakonu o zaščiti domače filmske industrije imajo namreč prednost pri dostopu v Avstrijo oni filmi, ki so bili vsaj deloma posneti v Avstriji in z avstrijskimi igralci. Zato se zlasti nemške filmske družbe sedaj trudijo, da posnemajo svoje filme tudi na Dunaju. Tako so imeli Dunajčani nedavno ali pa imaio Še sedaj med seboj Harry Liedtkeja, Liano, Haid, Lyo Maro, Mady Christianus, Aud Egede Nissen itd.
Dunajske kinematografe obišče vsak dan povprečno 94.000 ljudi aH na mesec skoro tri milijone. Kakor ogromna pa je ta številka, znači napram lanskoletni frekvenci vendarle precejšnje nazadovanje, ker je v lanski zimski in pomladni sezoni znašal mesečni obisk nad 4 miljone ljudi. Nazadovanje razlagajo s plošno gospodarsko krizo in naraščajočo nezaposlenostjo.
Novo zvezdo je baje o<äkrila berlinska
Ufa in sicer v osebi članice budimpeštan-skega opernega baleta Ele riajdu. Dekle je staro še le 18 let, a Ufa jo je takoj angažirala za glavni vlogi v dveh velikih filmih, ki jih bo snemala v prihodnji sezoni.
Evropske fimske dive beže ena za drugo v Ameriko za dolarji. Za Lyo de Putti, ki je že v Hollyvoodu, se odpravlja na pot Maria Corda in Lil Dagover. Mady Christians pa je tudi že v pogajanjih in gre samo še za plačo, ki jo zalueva in se zdi Američanom le malo previsoka. A ni dvoma, da se bodo pobotali.
Paramountova filmska tvrdka je posta* vila za sezono 1926/27 v svoj prorečun zne* sek 22 milijonov dolarjev (nad 1 milijardo dinarjev) samo za snemanje novih filmov. Vsi izdatki podjetja so proračunani na 35 milijonov dolarjev.
V filmu «Vesela vdova», posnetem po sloviti istoimenski Leharjevi opereti, nasto* pajo Črnogorci. Ameriška tvrdka, ki film posnema, je baje zbrala več sto v Kalifor* niji živečih Črnogorcev in jih najela za ta film, da bi bil čim bolj originalen.
ovi
Odkar je v Avstriji v veljavi zakon o zaščiti domače filmske industrije, se zopet oživljajo stara in snujejo nova filmska podjetja na Dunaju. Najagilneješe med njimi je — vsaj po reklami sodeč — podjetje Wifa (Wiener Film-Fabrikations-Gesellschaft), ki je.bilo še le nedavno osnovano, a hoče že letos izgotoviti celo vrsto filmov. Kot prve tri filme napoveduje dramo >Spoved vojnega kurata«, lirično igro >Ave Marija«: in tragedijo >Srca v prognanstvn.«
Ivan Možukin igra skupno z Natalijo Kovanko v novem velefilmu >Carjev kurir*, posnetem po znanem Jul«es Vernovem romanu. Film bo prišel jeseni ali po zimi tudi k nam in je baje eden najboljših, kar jih je rodila letošnja produkcija. Za neko bitko, ki jo predvaja film, je dalo latiško vojno ministrstvo na razpolago pet polkov svoje armade.
Conrad Veidt ijrra glavno vlogo v nem-škoitali janske m filmu >Živa maskac, posnetem po znani Pirandellovi drami »Henrik IV.«
Ameriški Famous Players posnemajo film >Win«rs«t, čegar dejanja se vrši večinoma v zraku, na aeroplanih med svetovno vojno. Podobno snov obrnvnava tudi film, ki ga istočasno posnema Metro-Goldwyn. Oba filma bosta do jeseni dogotovljena. V Holly« woodu dovršujejo film z Lillian Gish ?Rde-ce pismo«:.
Položaj uradnišfva v Avstriji
(Dopis iz uradnških krogov.)
Med avstrijskimi državnimi, ali kakor jim pravijo tam, zveznimi uradniki zopet enkrat vre. Uradnistvo se pritožuje spričo velike draginje nad svojimi nezadostnimi prejemki in je sploh ozlovoljeno, ker se uradniško vprašanje ne gane z mrtve točke, prav tako, kakor v Jugoslaviji.
Avstrijsko uradnistvo ie torej nezadovoljno.
Toda stoj! Tu se že obotavlja pero. Kajti, če bi kaka naših, za uradnistvo me-rodajnih oseb utegnila brati ta stavek, bi
isd pač hitro pograbila in izrabila proti na«
šim trpinom, češ: »Kaj pa hočete vi, saj se tudi vašim nekdanjim tovarišem ne godi bolje!« Ta nevarnost ni ravno posebno ve« lika. Vendar se ji pa moramo a pTiori iz« ogniti s tem, da resnici na ljubo povemo, da se avstrijskemu uradništvu godi mnoga bolje nega našemu.
V Avstriji ne poznajo naših uradni« škili skrbi, kakor so to uvedba nestalnosti za že stalne uradnike; podaljšanje take sploh protipravne nestalnosti; neizpliči'* dolžnih zloglasnih razlik; prevedba »krjn. skih« vpokojencev; železniške legitimaciji vpokojencev; ratifikacija »rimskega« pakta i. t. d. Ln nastavki uradniških plač v Avstriji so za najmanj eno tretjino, da cele polovico višji nego so pri nas. Tak") n. pr, prejema okrajni glavar v Avstriji :;a mest j povprečno 1000 šilingov ali 8000 dinrjevj pri nas ima pa najvišji administrativni uradnik, namestnik velikega župana, le 4504 dinarjev ali 5oO šilingov. Koliko plače »vi:« če« naš okrajni glavar, si lahko vsik sanj izračuna.
Toliko, da ne bo nesporazumljenja.
Kljub temu, po našem mnenju ugodncia položaju, je pa avstrijsku uraduis'.vo p: td kratkim po svojih močnih organizacijah, ki se vedo drugače uveljaviti od naših in ki imajo svojo permanentno eksekutivo v »od« boru petindvajsetorice«, stavilo vladi nov»j zahteve. Te so tako velike, da pomenijo za naše skromne razmere pravcato revolucijo, Avstrijski uradniki zahtevajo od vlade, da se izplača uradništvu poleg rednih prejem« kov v vsakem četrtletju še po 50% mesce« ne plače, torej dvomesečne prejemke. Take b: avstrijski uradnik prejel na leto v 12 me« seciii 14 mesečnih plač, dočim jih ima naj trpin le dvanajst in še te za oU do 50?o manjše.
Sedaj se vrše pogajanja med vlado is med uradništvom kot dvema enakoprav« nima kompaciscentoma, da se na način mi« nueiido licitacije doseže, kar je najvei možno.
Da uradnistvo svoje zahteve primerni podpre, je sklican osrednji odbor, ki bo ime* sklepati, da li se morda proglasi stavka, splošna xa\i tudi samo delna. Vendar prevla« duje med uradništvom razpoloženje za mir. no rešitev zadeve, ne glede na to, da je tu« di avstrijska javnost enodusno zoper stav. ko. Edino socijalni demokratje podpihujejo v tem pravcu uradnistvo v nadi, da bi oso«, vraženi buržujski vladi s tem delali težko če. V Avstriji se nadejajo, da se bo v krat. kern našla pot, kako zadovoljiti avstrijski: uradnistvo na ta ali na oni način in se iz* ogniti kakim skrajnim korakom, s Čimer h nastala v razmerju honorarjev avstrij^koi ga in našega državnega uradništva še veo ja razlika in se nezadovoljnost naših, na*j beraškimi prejemki še bolj povečala.
Skrajni čas bi pač bil, da bi se tud naši državniki že enkrat zganili ter uradni« sko vprašanje spravili z dnevnega reda, i seveda ne na način, kakor nam ga napo. vedujejo baš zdaj, ko nam hočejo odtegnit še od teh beraških prejemkov, s katerim) že itak nc moremo živeti človeka vrednega življenja.
Specijaina mehanična delavnica
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu.
L&asi. Baraga Veil^so* Selaiburgova ulica 6
Franc Schantel
realitetna pisarna, Ljubljana, Mestni trg 18, se priporoča za nakup in prodajo nepremičnin in kreditnih (denanrh) zadev itd. najkulant-neje. 2121
Moderno stanovanje
z vsem komfortom, obstoječe iz štirih sob in pritiklin, mirna lega, v sredini mesta, se odda s 1. avgustom. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ,Solnčno/2122"
IZVRŠUJE TISKARSKA DELA V VSAKI MNOŽINI IN SICER URADNE TISKOVINE - CENIKE - KUVERTE - RAČUNE - HRANILNE IN Z ADR. KNJIŽICE - POROČNA NAZNANILA - IN VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA OKUSNO IN CENO
\ +> jr
©
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje štev. 5
SAr?1«*» štev. *»1
ES
Otvoritev čevljarskega tečaja.
Zasebno učilišče za čevljarstvo otvori dne 20. t. m. prikroievafai tečaj. Vse podrobne informacije, ust-mene ali pismene, daje J. STEINMANN, Ljubljana, Poljanska cesta 13, strokovni učitelj in vodja tečaja. — Kateri se še niste prijavili, hitite! 2123
•vi
lil If
mlajših let, dobro trgovsko izobražen ter vešč slovenske in nemške korespondence, se išče za večje industrijsko podjetje. Lastnoročne ponudbe s prepisi izpričeval pod „ Trajno nameščenje 202 28-7" na INTERREKLAM D. D.
Zagreb, Strossmayerova ul. 6. 2117
IBM
Teod. Korn, Ljubljana
Polganska cesta št. 3.
krovet, stavbni, galanterijski in okrasni
klepar, instalacije vedovodov. Naprava strelovodov. Kopališke ioktosetr.enapreve
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3-t        za konserve.
W?TVT V *»' l  \F *7W W " W WW "P W W*^*^TT^r^4
Obnovite
T. RABIČ ^
Ljubljana
Dvokolesa
Uabilo K občnemu
Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad £jubljano **|] 2
ki se bo vršil v iste pisarssi na dan 25. Jnlija ob
devetih dopoldne.
Za navzočnost članov se bo uporabljal § 35 zadružnih pravil.
Dnevni red:
L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Predložitev in odobritev računskega zaključka za upravno leto 1925.
4. Slučajnosti.
Št. Vid, 16. julija 1926,_Načelstvo
«a a a J -•o * - «>
Müi «.
M m oB a SO
C
Beb
*4
o2«
-•Se
o o
M
znamk «Tribuna», Dia« mantx», «Favor», «Styria» «Frera», «Bianchi», «Re< cord», «Champion», «Pre* zesion», «Legnano» v za* logi- Pneumatika najfi* nejše vrste «Dunlop», «Michelin», «Pirelli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljublja* na, Karlovska c. 4. 107/T
Premog- drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. t-53
©©©©©©©©©©
vse teče
gledat perilo oprano
MatS je vesela in srečna, ker le končala brez truda pranje s TRS.
T ^ I  razkroji nesnago T ü B  pere sam od sebe ¥ 11 * bali, pa ne razjeda!
stane malo — nudi mnogo!
Dvokolesa, šivalne, pisalne stroje ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delavnici v avtogaraži
Lfnbllana, Slomškova 6.
Mm Marušič.
127 t
* • s
3
Stran 8.
ixl   NAKUÜx dne 18. julija 19Jf>.
Stev. 159,
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
lucajska cesta 1S in (rcsposvetska c. 2 (dvorišča kavarne ..Evropa*4)
Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. /s-T
Na dobro domačo hrano
le sprejme več gospodov in go-vpodičen. — Naslov pove uprava 5!^v. Naroda 2114
3pre}aie se mladenič
Jrešč pisarniških del. .TRIBUNA-, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 2115
Zastopniki
mesečno Lit 1500, se iščejo za t&\:o\ — Ponudbe z znamko za odgovor na firmo Ma^noifi, Monte sireni o, lialija. 209o
1 Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snažerje In vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON  BOC **T
Ljubljana, Šeicnburgova ulica 6 I. nadslr. Glince -Vič 45
jmVfar
Wolfe, a 1/11  Telefon 56
L Mikuš
UftHKl '«am In U
p;:£TüT0?8 tTfljl ntogl dežnikoi in sotrtčnl« kov ter jprehajalojb pailc
•§ "jorlofEjo talni *» nlldim
Kupujem jedan željezni gater,
rabljeni ali dobro sacu* van, širina rame od 40 do 50 cm. — Ponude sla* ti na adresu: Ivan Bujan, Leskova Draga. Skrad, gotski kotar, Hrvatska.
2105
»♦»>♦♦»♦»>»»♦•♦♦♦»»•♦♦♦»•♦•»»
Krasne dekoracijske
patent ■ divane
v plisu
Vam nr.d   vredno poceni
Rud    £ Sever
Ljublja  a, Gosposvetswa 6. Vabim na ogSed !   1 - s 1
iiumnimiiii ■ ■ ■
□ D □
□
□ □
n □ n □ n n
Oamsko
kolesa so 6RITZ2VER
in
šivalEil strop
Pouk šivanja in umetnega vezenja brezp ačen.
Sfi&&! JOSIP PETELI C. Wm.
Najnižje cene.
Tudi m obroke!
m mM vezenle
sast rev, perila, monogramov, oblekf fino belo in barvasto ažu-riranje,    entlanje. predtiskanje
Matek & Mikes,
Ljubljana, Dalmatinova 13
Xajfine;ša izvršitev, brezkonkurenčne cene, naikulantne ša postrežba. ns-t
I. Stfepulifs
— Slsaft—
preporuta najbolje tambure, žice partiture, škoie ostale potreb-štine za sva glazbela. Odlikovan na pa-
22-T
riskoj izložbi. — Cienlci franko
□
dobro  moč.   iščem za takoj ob dobri plači. R Ponudbe na PERA ÜIM1T- □ D RIJEVIČ, NOVI SAD, Fu- g
□ toški put 1.       2083 □
4-1 r-i
p* m ii ■ ■ ■ miiiiiimii
V pečate    ^ ^
r gre/erstvo, etikete \l
3ITA3 & SVETEKJj
J$ LJUoLJA^A
Äetra ce^>
lan. Znril ,Prl nizki ceni'
Ljuhlliüa Sv. Petra c. 3
priporoča veliko izbiro v mornarski1-', jooicah, kopalnih oblekah, nogavicah damskih in otroških v vseh barvah in cenah. Damske bluze in krasno izbiro damskih obiek že od D.n 80
napiej i. t. d.
Vse potrebščine za krojače in šivilje, vse po znatno znižanih
cenah.
21 02
15 letno ismstvo
najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem 'grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
UUBUÜÜA
.^elenburgova ui. 6, I 219-L Tsleton St. 980.
Prometni zavod za prmog d. d.
v Ljubljani
prodaja
21-t
er
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za demačo upe rabo kakor tudi za industrijska podj»_^ja in razpečava na debelo
inozenski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaski in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete
Načini/• prometni zav
lldMUV • w Ljubljani, Mi
klošiceva cesta 15/1
Nafnove;*! epohalni Izum petrolejska plinska ^vetilika,
,fllDA4 z norma žarnico
200-500
sveč moč!.
Krasna bela iat
Neznatna poraba petroleja
Sve.l kakor elektrika'
„AIL>A"
se rabi za razsvetljavo proda alnic, uradov, gostilnic, šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrptehnična firma
ŠVARC i drug
IAGREB, Preradouičeva üilca 1
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevajte takoj piospektel —
FrcntOdta linija, CIL SLE. TRANSATLAHTIQUE
HfiVRE•NEWVORK
tam o 6 dni čez morje.   Dobra hrana in pi ača fcrezcJa^no.
Cie tmmn Reunis, JUD ITUHTIfDE,
Transport - Maritimes, za pomorske vožnje JaS«o Ameriko, Avstralijo, Arc«enti ni jo in Kana i o.
i
Koncpce
nudi
tuemico ÜJ.1APA I UZA8IJE i. d.
1 ODŽACI (Bačka)
Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
IDAH mm, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35.
67 T
^fomobili •i
kamnoseški mofster
v LHii, Mm cesta
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, snarmornale I»lc3če za mobilige po najnižjih eenah.
Generalni zastopniki:
g. M. L!. Trifunovič & Co., Beograd
Pisarna palača Izvozne banke, Terazije    —   Stalna izložba avtomobilov:
Dečanska ulica 21.
Potrebni so sam sposobni zastopniki za Hrvatsko -Slavonijo in Slovensko.
Cene za 1926 modelet
Overland: WUlys-Knight:
Tourirg 5 mest, 4 ci^ndii, 19—27 H? Touring 5 mest, 6 cilindrov, 25—53 H?
od Din 11U.000
Touring 5 ali 7 mest, 6 cilM 28—60 HP od Din 125000
Najekonomičneji tuneiiKanski motorji Knight motorji brez ventila (Schieber)
— WILLYS Overland Inc. je tretia najjačja avtomobilska skupina na svetu, ki svoje avtomobile za ekspoit prireja po potrebah, ki viadajo v Evropi, zato sta Ove-'- d in Wiilys Knigkt avtomobila vrlo ekonomična v potrošnji, močna in stanovitna, a
tega ,amerikansko* poceni.
Podzastopnik za Bosno in Hercegovino:
Hadži Marko Schreiber — Sarajevo
od Din 48 0J0
Touring 5 mest, 6 cilindrov. 21—40 HP od D n 82.0G0
Iščemo pridne zastopnike
za prodajo čehcslovaških državnih sta vbarh srečk Oozov). — Izvrstni pogoji, velik zaslužek .zagotovljen. Ponudbe pod „SLAVENSKI ZAVOD -2116*" na upravo Slov. Naroda. _____
Pravi pergament papsx1
za ukuhavaaje voča dobivate najjeftinlje kod it.
LAVOSLAV STEINER, ZAGREB
JELACICEV TRG 25
Podvorb^ «olidna, br a i ieftlne ciene
208?
Tražite ponude.
Stari belesarji priporočajo le
„Puch**-kolesa
zato jih večini pridno kupuje le pri tvrdki
I g    Vok9 Liubliana
Tavčarjeva (Sodna) ul9 7
Nizke cene!     ur t    Tudi na obroke!
Mmistarstvo Suma i Rudnika
rallevine S. H S. Generalna Direkcija Šuma Broj. 44.825 ad.
0 zakupu pes roienja za dobsvu i preradu drveia Sumske-Endustrijslcog Preduzsia Doorliin (>3PAD> i
o prodaji dr a.
Ministar Suma i Rudnika kao zas upnik drŽavnoe cr/ira Kraljevine Srba, Hrvata i So^enaca, ko i je vlasnik Bvih akcija Sums'<o Industrijskog Preduzeči Dobrljin Drvar A. D (Špjda), odrediuli na osnovu ovlašten-a Ministarskog Saveta od 15. decembra \^2č. kod M n starstva Suma i Rudn ka u Beogradu na dan lo. septem bra 1926. god. javnu ofertalnu licitaciju:
1) za zatup sv h postrojenja Sumsko-ndustrijskog Predu zeča Dcbrl in Dr\Tir A. D, ko a služe za šumski po^ao i prerad?
drveta le Ofnognčnju šumski rad a š o je sve napomenuto u is kazu   koji je sas avni deo uslova za ugovor,
2) za prodaiu četinjastog diveta u državnim šumskim kom-pleksima: Grmeč, Risovsc. l^suovača. Ovčara, Pliva, Jjnj, Malovan Kujača, Staretina, Šator i Jedovnik sa drvnom masom od 9,00^.00; kubika četinjastih a o^im toga i plemenitih listača, koje se nadj» u pojed nm secištima.
Kod licitacije mogu učestvovati samo oni, koji su po za konu ovlašteni da us;lavljuiu ugovore i nisu u vreme licitaciji dužnici dr^avnog erara Kraljevine S. H. S., nadalje koji nisu zb.>j kršenja ugovora lli iz kojeg drusjog razloga isključeai od erarskil preduz^ča i nisu u snoru sa državnim erarom.
Vad i za učestvovanje kod licitacije iznaša 3,000.000 (tt müijuna dinara) u gotovom novcu.
Pnmaju se samo pismene ponude, koje glase na zakupnini obiekata i na kupnju drveta Iz svih šumskih područja navedeni! pod tačkom 2., koje moraju prispeti Ministarstvu Šuma 1 Rud tik; u Beogradu do lo. septembra 1926. god. do 10 sati pre podoe.
Neče se uvažiti ponude, ko e docnij_ btignu, zatim telö grafske ponude. naknadne ponude i oč tovanja.
Zakupni i eksploatacioni ugovor traja če po 30 godina.
Ponuditi treba:
ad L GodiSr.ju zakupninu u zlatnim dnarima
ad 2 Sumsku taksu u šumi na panju u zlatnim dinarinii
a) po jednom kubikj čet njastog tehničkog drveta,
b) .      p .      bukovog tehničkog drve*a,
c) » . » plemenitog tehničkog drveta (jasen javor, brest),
d) po jednom kublku javorovog i jasenovog šarenog drveta
e) .      »      prostornom metru lisnatih ogrevnh drva. Avansi na kupovninu i na prinose za pošumljavanie ka<
što i sve svote koje rezuitiraju iz obračuna, nadalje obroči na za kupnnu plačade se u dinarlma na bazi teča a, kojega če dina imati na dan dospjelosti plačanja prema tečaju na Beogradsko Berzi, odnosno pod uvjetima, koji su napose navedeni u us!ovimj ugovora.
Ponuda ima da sadrži:
a) ime i prezime zatim zanimanja i boravište nudioca t-njegov svoieručiii potpis i očitovanje. da je samostalan i 11 kadi nud, koia firma, njezino ime 1 njezin potpun potpis prema upisi u trgovačkom registru i mjesto. gde joj je sedište.
6) očitovanje, da je nudioc posvetna upučen, odnosno d poznaje sve uslove i di im se bezuslovno podvizava. Svaka po nuda mora biti taksirana sa 100 (sto) dinara. Ofertalna licitacij izvršiče ce na osnovi čl. 90, 91, 92, i 93 zakona o Državnom Ra čunovodstvu.
Vadij če se nudiocu, koji je postao dostalcem uračunati kauciju koju treba da dadne prema uslovima zakupnog i eksploa tacionog ugovora odnosno če mu se vratit Čim dokaže da je kau ciju polož o u vrednostnim hartijama, koji se pnma u pri skia ^an; ugovora s državom, a ostalima če se vadij vratiti na njihov troša
1 pogibelj č m buda rešene ponude što su st gle. Ministarstvo 8jm I Rudnika ne prima nikakovu obavezu o ukamačivanju vadija koj če nud oci položiti kod Narodne Banne.
Ponude valja cobro zapečat ti, a da se meri otvaranje nr vremena vaha na njih spola staviti natpis: ,,OFERTA ZA /A^U ŠIPADA I ZA KUPNJU DRVETA" sa adresom Ministarstva Šum i Rudnika u Beogradu,
Obaveštenja se na zahtev daju koüko je to dopušteno ko< Odelenja za Bosnu i Hercegovinu Generalne Direkcije Šumi Beogradu. Tamo se mogu počam od 15. ju a ove gedme kupiti pot puni uslovi licitacije i uslovi ugovora skupa sa spiskom o zakupnin predmetim* po ceni od 500 (petstotina) dinara po komadu.
Reflektantma je dozvolieno da pre licitacije razgledaju nred mete za'upa 1 šumska područja uz legitimacije, ko;e izdaje M>ni starstvo Šuma i_Rudnika
M nisar Šuma i Rudnika pridržaje si izrekom pravo, da ni sjom rasud enju bez obzira na to. kol ka je koja ponuda za kupn;t i za zakuD slobodno bira izmed u pnspeuh ponuda iii da sv« ponude odbaci a da ne spominje razloge.
Beograd, 9 jula 1926. god ne.
Minis'ar Suma i Rudniki
dr. Nik Nk ü £. r.
L J
LJAHSKA   KREDITNA BA1
ita
ne nad Din nmi-
ustanovljena 1900 jf LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) 1
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Solit, Trst, Agencija Logatec.
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413. 502. 503. 504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
.Urejuje; Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarnoi>: Iran Jezeršek. — Za inseratni del lista: Anica Franke. — Vsi v Ljubljani.
87