PoSInlna p?a?ans » gotovini. V Llubljaaš, ¥ patefc 12. mm® 1922. Pešam. if. 75 p. JMNEj gjassio SociaiisMftae strank« IsisosiaviSe. INTERNACIONALA. o nohp»D s^nem svetu se ne govori vDrašani,f?, višanju toliko, kakor o 'a se n,Jn*ernacionale- Kolone časopis-diskusiip 'lU'iei'°: vrše se shodi, debate, napadi ’ .^^^^ariaio se napadi in proti-in ustvarCI ,a dežujejo od vseh strani Drenad; Jai? se navidez nepremostljivi Ko :med strujami delavstva, stična Int ZadoJ)^a v zadnji vojni sociali-liudie, ernacionala udarec, so se našli Krofo. »o PolagalS na vse. načine v vev' Priha-i^e ‘n ^so^e 'e halo pogreb-ter» so 1 so z različnimi obrazi. Ne-Drv' so nro+e zna*‘ premagati, drugi ne; v’adti° j,.- etakali solze — kakršne so na-^Ojji; .. '•avske solze — dri]«! si niso tsl] h — J ^ s° Do?0^' D~a so se smehljali in režali. I? ^ocriv as:a*i vence iz rož, drugi vence rsta je , .a krsta Vse je bilo prav, le — • foter« • Prazna. 15,0 vojnn f®10nala ie zadobila med zad-Ali n arec- Resnice ni treba prikri-Sfllrtena Za^ost njenih sovražnikov ni Dijjj jn, raZredn iernac>.onale živi v vrstah vse-a' da se j#,Vednega delavstva in išče «+• Tfelv, ud*hne v eno mogočno telo. J* sedai u .ie še nekoliko jasnosti, zla-v j da se ? 'e še tolako oblakov in rae-t^^ani mrači in je jasnost povsod e°a SDom ?atemnela, Predvsem se je if * Dodla da sedanji syet še ni na n c,h in if1 organizirana enota; na vseh r^pr°tn5 .^ajih se bojujejo različni in 1 Ha eresi. To ima svoje vplive , Prya ernacionalo. Slična TlT1fd vsemi, ie bila zlata,, kapi-«piti, d= .n , rnacionala. In nič ni treba ^ kalifa^ ^a Pokončana, ker se je te-clruo-1Zjm ene dežele s kapitaliz-'Ppf dežele. Tudi patriotičen ni h v° Svoi v vsakem kraju za- ^ Ha y*T* dežele. oriisega vendar na ti-V Sv^stavo svojega profita. , Drotja ;n u kapitalizma so pač razna na-aka, da tfuZn® konkurence. Stvar ni le + n^eŠkimei ameriški kapitalizem z ft^i dom, kapitalizmom; saj konkurira kani*fan ° kapitalizem z angleš-^ nj. j1, ameriški z amer/iškim. I1111 2a nriLdrugrim odjesti kakšen profit, st ?aracjf’tenffea da b‘ Ka količkai Dekla ^ntracji^0 ;lle odločuje. Tendenca po kon-»»^kurenpi -V kapitalizmu najmočnejša, ^čneiš; v, x'zvira ravno iz te tendence, irian«. e pohrustati slabeišetra. več- ^anjšpo-o P°hrustati slabejšega, več-n,°čni. d„; Ce so oa konkurenti tako a*’ drui?prraSe ne poseže uničenje enega ?e strneifi 'j se D°botaj> na ta načfn, da em v knrnn ^ zd-ruzijo. na gredo po-pri onipani.ii unčevat slabejše. naTodnostnT ne isfra*° deželne meje in vl°8e p« ® razlike nobene odloči-lne Stav»ikili , OJi:h maKl1 in srednjih pred-atD»ak no c n-M snie soditi kapitalizem, 00 svojih največjih. Trusti ne po- vprašujejo do nobeni domovini in po nobeni narodnosti, ampak se internacionalizirajo. Ameriški denar dela v Evropi, evropski v Amertiki, oboji v Aziji in Afriki. Čim večji profit je povsod njegov namen- Brez obzira kako ie končala vojna, se z njo ni razbila kapitalistična Internacionala. Bila je en čas razdružena, v boju med seboj, toda končno ie vendarle pričela delati komoromise. ker ni bilo druge poti. Kapitalizmi raznih dežel so pozabili na sovraštvo izza vojnega časa že zaradi tega, ker imajo neštete skupne interese in jih morajo braniti skupni interesi pa so močnejši od vsakega nacionalizma. Tudi črna Internacionala, s katgro je kapitalistična tako spojena, kakor roka s telesom, mobilizira svoje sile na vseh koncih in krajih. Njeni pridigarii uče ljudstvo. da se je treba »vrniti k Bogu«. Klerikalizem ie aktiven, kakor že dolgo ne Kakor zahtevajo naravni zakoni za kapitaliste, da se združujejo, ravni) tako veljajo za delavstvo. Kajti socializem ni ideja, ki obstoja, če so nekatere glave tako organizirane, da se valja po njih. So-ciaJizem je posledica gospodarskih razmer. Ako bi bil svet tako lepo urejen, da bi bili vsi ljudje lahko zadovoljni v družbi, v katero jih ie posadila božja previdnost, bi bil Marx in Lafargue in Guesde in Plehanov in Ljenin brezuspešen. Naj-ženialneiši pisatelj in najsijajnejši govornik ne bi mogel iz opravičeno zadovoljnih ljudi napraviti nezadovoljnih socialistov. Socializem ie naravna posledica kapitalizma. Kamor je prišel eden. se ie porodil drugi. In če se internacionalizira kapitalizem., se mora internacionalizirati tudi socializem: le, da mora biti internacionala slednjega popolnejša, ker ima za cilj popolnejšo družbo. Zlata Internacionala spaja svoje vrste. Hočeš nočeš se bo zoper tlak moral pojaviti protitlak. Delavske mase se bodo morale krepkejše strniti. In kar je v razvoju po zakonih potrebno, se zgodi. Tudi oiačenie socialistične Internacionale se bo izvršilfu. ker se mora. Danes so delavske vrste še razdvojene, toda vkljub temu vlada med njimi vera v potrebno združenje. Vojna, s svojimi posledicami in napakami, ki se f.jh je delalo na raznih straneh, so dale globoko zarezo solidarnosti mednarodnega delavstva. Ampak čut solidarnosti je tu; niso ga razmajale vihre, ki so pridrvele nad delavsko gibanje. Razdruženje je v jasni luči pokazalo potrebo združenja. Delavstvo vseh dežel poudarja to potrebo. Razplamtene strasti pa še niso zadušene in pot do združenja večine organiziranega delavstva ni gladka. Ruski proletariat ootrebuje sodelovanje angleškega proletariata, nemški fran- , Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. coskega. ruskega, angleškega in iz vseh drugih dežel; in obratno. Internacionala ni potreba kake frakcije delavstva, ampak je potreba celokupnega delavskega razreda: Internacionala je prvi pogoj za uspešno delo za socializem. Rusija ne bo dosegla socializma brez kooperacije delavstva izven Rusije. Delavstvo v Ameriki ga ne bo doseglo brez sodelovanja delavstva izven Amerike. Toliko vemo. Naša prva naloga je zediniti proletariat, v kolikor se ga pač more. v posameznih deželah. Kajti čim postaja proletariat iačji, so tu možnosti, da bo obstajalo tudi več strank; bile so že dose-daj, vendar se razdvoienje ni poznalo v tej meri kakor danes. Vse kar se združiti more, se bo združilo, ker se mora. Številne diskusije in konference to potrjujejo. Niihče nima zveličavne formule za rešitev proletariata iz mezdne sužnosti. Nobene točke ne bodo pospešile prebujenje delavstva iz duševnega mrtvila in nobeni načrti ne bodo pospešili umiranja kapitalizma. Gotovo je. da bo kapitali* stičnemu sistemu sledil socialistični sistem. Kako se bo vršil prehod v tei deželi in v oni deželi, je odvisno od okoln ščin in razmer; ljudje ustvarjajo razmere in iz obstoječih razmer ustvarjajo nove razmere. Ne delajo jih kot posamezniki, ampak kot skupine, kot razredi in kaste. Povsod, kjer je šel kapitalizem naprej po poti svojega naravnega razvoja, ie še v sedlu. Dosegel ie svoj višek v raznih državah in njegova pot drži že nav-< zdel. Ampak toliko slab, da bi se ga moglo odpihniti, ni še nikjer, razun v Rus-iji, kier kaDitalizma v uravem pomenu bese^ de sploh nikdar ni bilo. Trdnjave kapitalizma so Anglija, Zedinjene države, Francija, Italija, Belgija in Japonska. Razvit ja tudi v nekaterih drugih deželah, ki pa v kapitalistični Internacionali ne pridejo toliko v poštev. Rusija sp je otresla svojega carizma in fevdalizma. Proletariat drugih dežel ima še kapitalizem na svojih plečih. Predno se osvobodi, bo moral osvoboditi samega sebe; dobiti bo moral več smisla za solidarnost in kooperacijo. Dokler tega ne bo. ba kapitalizem lahko vladal, četudi bo že omajan v svojih..temeljih vsled gospodarskega razvoja. V vodilne kroge proletariata prihaja več treznosti in mržnje se polagoma uhlaiajo. zelo polagoma. Kakor med vsemi drugimi faktorji, tako so tudi med socialističnimi, oziroma komunističnimi strankami mržnje posledica vojne. Po vsaki vojni so bile enjike posledice in tudi zadnja ni bila izjema. V vojnah tii^ nihče zmagovalec, ampak vsi so poiaženi, razun nekaj ljudi, ki na ne Dridejo v poštev. Zuiaga ni nrines-la blagostanja nobenemu zavezniškemu ljudstvu in še manj ljudstvu v Nemčiji in ostatni centralnih deželah. Id so bile v vojni na strani Nemčije. Tudi v Rusii; ni blagostanja, dasiravno krivda ra to ne zadene niti najmanj boljševike. Krivda za mizeriio nosi sistem, ki je vojno novzro čil m ta sistem ie mednarodni kapitalizem. 1 o ie vzrok, ki ga ie treba odpraviti skoreninami vred. Ta naloga je dana socialističnemu delavstvu. Na kak način se ga bo odpravilo, pokažejo delavstvu pot od slučaja do slučaja razmere same. Kako se ne sme delati, so v rrmogih ozirih pokazale izkušnje v zadnji vojni. Taktične napake pa ne bodo nikdar popolnoma izključene, kajti povsod, pri vseh gradnjah in bojih, kjer so faktor ljudje, ne pa kakšna popolna bitja, delajo .napake iz katerih se uče da tih ne ponavljajo. Internacionalo vsega svetovnega delavstva hočemo, tistega delavstva, ki ve-ruje v neizprosen boj za poraz kapitalističnega sistema. Kadar bo delavstvo porabilo manj časa za iskanje sovražnikov med .seboj in jih iskalo med priveski kapitalizma in ga našlo v kapitalizmu samem. bo vzrasla prerojena, mogočna Internacionala. pa naj se imenuje tretja, ali kakorkpli. Kdor hoče delati za socializem, naj ne ustvarja vzrokov za nova nasprot-ia. ampak nai pomaga zbliževati vse tiste elemente, ki so socialistični. Kar je gnji-lega. bo odpadlo. Kar ie zdravega, bo rastk) naprej. KJE PA SMO? ALI SMO ŠE V EVROPI? 1 Bivši zaradi manipulacij odstavljeni intendant ljubljanskega opernega gledališča, je »Slov. Narodu« noslal članek, ki razumljivo vsebuje le laži. za katere se bo gospod — profesor — moral opravičevati pred sodiščem. Mi nočemo torej o posameznih točkah razpravljati in bi tudi že molčali, toda očividno vlada tendenca, afero Juvančič prekrstiti v afero Koler. Gospod profesor se očrvidno čuti že rehabilitiranega in sigurnega, ne prizna se niti omadeževanega, sScer bi ne bilo mogoče, da se je predrzni! proti zakonu in proti vsemu Jdovečanstvu v meščanskem časniku blatiti nesrečneža, ki je pred desetimi leti zakrivil majhen pogrešek m je bil zato kaznovan m ki se je že med vojno pri vojaški službi (Koler je 70% invalid) in posebno po oženlitvi s pridno bolniško.sestro (diakonistinjo) popolnoma predrugačil in pošteno vedel. Ravno .v tem javnem očitanju .prejšnjih pregreh je izražena vsa zloba, ali to ie tudi prav zadnja biljka za rešitev in zadnji adut katerega je mogel bivši intendant — profesor — še izigrati. SScer mu ie to morala svetovati tudi obmizna klika. Afi članek je tudi humorističnega značaja. Zanjimivo je namreč čitati., da gospod profesor članu preiskovalne pred-baciva. da nrav njega — ni zaslišal. To se mu ne zdi dobro in pošteno. Toda vse to prekaša njegova opazka v kateri se on. prav on, ld bi moral biti v preiskovalnem zaporu, poteguje za policijskega ravnatelja zoper »poklicane faktorje«! To ie višek predrznosti ali neumnosti ali obojega. Ne vemo, ali mu je gospod policijski ravnatelj za svoje vrstice hvaležen, in nočetQQ ga osurpliati, da je bdi članek re-digfran k4e drugje. Toda prav tako patetično kakor gospod profesor, se moramo tudi mi vprašati: Kje pa smo?! Tukaj odgovor: 1. Mi smo v Evropi, kajti le tu je mogoče, da more oseba, ki je v preiskavi zaradi milijonske manipulacije, pred obravnavo objavljati take član- ke. kakor ga ie g. Juvančič v štev. 153. »Slov. Naroda« in da tam sme brutalno blatiti nesrečneža. — 2. Le tu je tudi mogoče. da se taki ljudje, bodisi pomotoma nastavljajo kot učitelji na javnih šolah! Sapienti sat. Iz stranke. Krajevna politična organizacija SSJ v Spodnii Šiški naznanja, da se bo vršil nje (izredni občni zbor 24. maja ob 8. zvečer z zelo važnim denvnim redom. Udeležba odbornikov dolžnost! — Štefan Sušič. tajnik. Politične vesti. -j- Morala »katoliškega« Slovenca. Današnji »Slovenec« prinaša pod debelo tiskanim naslovom »Kulturni boj Etbina Kristana« izvirno poročilo svojega bel-grajskega poročevalca, v katerem poroča, da sta bila 10 t. m. na seji narodne skupščine »v drugi vrsti na redu dve značilni vprašanji socialnega demokrata Etbina Kristana. Etbin Kristan je namreč protestiral proti temu. da bi se šolski otroci silili k izvrševanju verskih dolžnosti, ker nasprotuje ta samolastna naredba določbam ustave. »Slovenec« ob tej priliki hudobno pripominja, da se ie opazilo, »da ie vlada naročila .to vprašanje, da more opravičiti svojo proticerkveno politiko«. Minister Pribičevič je odgovoril na vprašuje poslanca Kristana o eksercici-iah in o verouku, da ni izdalo ministrstvo še nobenih navodil v tem oziru, da pa bo že ukrenilo potrebne korake, da bo preprečilo samolastna postopanje odgovornih faktorjev, ker šolske maše niso obvezne. Za moralo takozvanih »katoliških« listov je značilno, da operirajo v svojih polemikah proti svojim nasprotnikom z lažjo in zavijanjem. Naše stališče proti veri mora biti vsakemu, ki se mu količkaj sanja o socializmu prav dobro znano. Zato pa ne morejo priti nobenemu razsodnemu človeku taka pavšalna sumničenja na misel, z izjemo našega »katoliškega« »Slovenca« seveda, ki je objavil svoi borni napad po geslu svojih krščanskih učiteljev »namen posvečuje sredstvo«. ^ + Socialistični poslanci za železničarje. V sredo, 10. t. m. sta intervenirala poslanca sodr. Golouh in Kopač v družbi narodno - socialističnega poslanca Der-Žiča Dri prometnem ministru Staniču zaradi odlašanja izplačila povišanih dra-ginjskih doklad delavcem prometnih ustanov. Poslanci so energično zahtevali, naj se prične vlada vendar enkrat brigati za življenjski položaj bednih železniških delavcev. Opozarjali, so. da bodo železničarji v nasprotnem slučaju stopili v stav- , X^erai dopoldne se ie deputaclja oglasila tudi pri finančnem ministru Ku-manudiju. kateremu le stavila rok dveh dni ter v nasprotnem slučaju odklonila vsako odgovornost za posledice. + Napetost v železničarskih krogih se bolj in bolj stopnjuje in danes že nihče več ne more dvomiti, da do mirnega sporazuma ne pride. več. Stojimo pred eksplozijo. za katere posledice ie odgovorna sedanja vladna večina, ki si zatiska ušesa pred krikom izglajenih množic, vladna večina, ki obstaja še nadalje v svoji idiotski letargiji in. ie kvečjemu še sposobna. da moli svojo vedno odprto, dlan kakor berač ljudstvu, da mu jo napolni s težko nrisluženimi krajcarji, ki naj služijo za vzdrževanje par samogoltnih zločincev. Stavka železničarjev je torej pred durmi in je samo še vprašanje, ali io bo vlada skušala zatreti z zaloškimi metodami. Silno razburjenje je opažati zlasti v vrstah delavstva, ki je zaposleno^ mariborskih železniških delavnica. Kate rega zaupniki sp odložili svojo ker ne morejo več sprejemati nobene odgovornosti za nadaljnje dogodke. Po delavnicah krožijo policijske in ŽandarsK patrulje, vendar pa se delavstvo doslel dalo provocirati k nepremišljenim deia-ni§m. Začelo je izvajati pasivno rezistenco, ki bo državi seveda škodovala v is ali še večji meri, kot bi ji koristila časna odpomoč s strani večinskih idiotov. Buržoazna glasila nimajo k tej depolni uri, ki se približuje, skoro noben besedice, kakor bi jih bilo sram svojih vladnih predstavnikov. Seveda-^ bo ura tukaj, bodo zatrobila k napada- 4- Besedilo nemško-mske P°£°^ ki dela preglavico skoro vsem evropsKj..^ državam, zlasti pa še Poljski in Fran ki sta odrcdiili delno mobilizacijo. deče: 1. Obe vladi urejata sporna sanja med Nemčijo in Rusijo, ki so stala za časa svetovne vojne, na naswj\ ni podlagi: a) Obe vladi se medseW>i odrečeta odškodnini za vojne Izd*~?ev0. za vojno škodo, ki sta jo trpeli vslea_. jaških odredb in rekv]zicij na svojem^ nem ozemlju. Odrekata se tudi odsK _ nini za civilno škodo, ki ie bila &***£ čena nodanikom ene države po -voj!V\irtl-jemo ih odredbah ali vsled represm^v^ ge države, b) Javni in privatni odnos ki so trpeli vsled vojnega stanja, k ^ tudi zadeva medsebojno zaplenjeni govinskih ladij se urede medsenu c) Obe državi se odrekata mgdse povrnitvi stroškov za vojne nje ^ Nemčija se odreka povrnitvi strošK» ^ vojake rde.če armade. Rusija Pa **.« ^ material, katerega so Nemci Ruskem. 2. Nemčija sc odreka teTS -„fcka ki ji izhajajo iz dejstva, da le jn vlada doslej uporabljala svoje j^o-uaredbe nad nemškimi podaniki m ^ vimi zasebnimi pravicami kakor vicam napram Rusiji, katere ii , iz dejstva, da je sovjetska vlada- ^ nala nroti nemškim državljanom hovim zasebnim pravicam pod da sovjetska vlada ne ugodi zahtevam kake tretje države, 3. u tematski in konzularni odnošaii med ma državama se takoj vzpostavijo-pustitev konzulov bo medila posebna ^ godba. 4. Ruska in nemška, vlada s sporazumeli dalje tudi glede načela pogodnostj pri trgovinskih in skih odnošaidj, Z načelom medseno^ yečje pogodnosti med Rusijo in Nen> pa rtiso mišljene tudi olajšave ffl Pr ,rl^ giti. ki jih dovoljuje sovietska fc' gim sovjetskim vladam ali sestavnim^ lom bivšega ruskega catstva. 5. OB« di bosta medsebojno skrbeli za ske potrebe obeh držav. Pri načelm . ditvi tega vprašanja na mednarodni lagi se bosta predhodno dogovori ^ sestanku zastopnikov obeh držav. n*. čija ie izjavila, d- pripravljena 0°.^ rati in olajšati izvedbo pogodb pn.v :e> tvrdk, ki so Uh te sklenite z Rusijo 15. 2.. nimi državljani. 6. Točke 1. b). *• 3. in 4* te pogodbe se uveljavilo z 01 ratifikacije, ostale takoj. ^ -1- Odgovor sovjetske tusk**** jSj*-zavezniško spomenico. 2SaveznisKe “ ve so zaradi nemško-ruske nogodne ^ ročile sovjetski delegaciji spomen kateri so v obliki ultimata zahtevat• ruska sovjetska vlada prekliče svmo godbo z Nemčijo. Tozadevna spo®6*^., ie Povzročila med zavezniki oouo šovinlsfične Francije. ka-Dremaln Lf « om£niena spomenica še »S °tekl9 Sred0 10' '■ “• W Kovor no ruska delegacija svoi od- °a k> nl\nfV?e?niSka SDQ^nico- vendar &U ? Drescr|cčenjc niso izro- Moskve je ,namreč Prispela i/. ^tritev ’ ie zahtevala no- ska Rusii?n^°ra ^veznikom. Sovjet-»kinieniA c, ^°e m drugim Pristati na stvu ker n ^JC- Propa^ande v inozem-nehati rvi e,° kapitalistične dume od- jemu TJIT °rop^Iande »roti sovjet-more i.uv;. Sovjetska Rusija tudi ne Zemlje iroJ 1 fe izvršeno socializacijo favnotailcn zahtevajo zavezniki in Kov, £p mOFe priznati carskih dol-°RromnP sil ,no^e-’0 povrniti zavezniki siji ra?n; le' ki so io povzročili v Rn-nalogu „ D(xlkuDljeni generali, ki so do ^krajin* -Vezni ov oinistoš'li kar cele 50 zvedpt4in masa.kTiraH prebivalstvo. Ko tev rn^kprr23^?2111^' delegati za poostri-njim! vPi;£a ogovora, ig zavladalo med lerenca « k raz^urienjc. Genovska kon-slu{aiu "eoomiTie-¥«stl. ?v ^a<^e zasebn ih nameščen- i* Še .si-fifv00 kakor delavske, mnogo-^ Vzr i e‘ ^zr°k°v za to je mnogo, 2>aCI Pa tiči v pomanjkanju orga-Vsj, a D e 171 oči. Zasebm nameščenci, ne [aio mnogi, lc prevečkrat prezi- ran z Hi oraan‘zac*je. Zlasti o sode-^'šati. prf. .vstvom niso marati ničesar ^ .slučaj, ki ga pomnimo, da 0,1 se jp I600’. nastopali skupno z delav-Var,*ah v leta 1919. v Strojnih to- ^ni2acjf„ Jt|Wiani. ko je kovinarska or-f^Sanje Vo,d^a 7-tedensko stavko za rančev. o^0*°žaia delavcev jn narne-Svoia j .takrat ie trrtadništvo kora-Kratkim j? delavstvo pa svoja pota. Pred s^>°stoin l,radništvo omenjenih tovarn a^e. Ori° tožilo zahteve po zvišanju >br*2»<* ki ea je dobilo, je naj-? •^Šneff ' ^odstvo tovarne ne prizna iz st^ zvišanja, povrh je pa odou-l Va iz J e tri glavne zaupnike uradnico iire(jiiSak? tovarne po enega. Zadevo S° vSake sicer nj*hova organizacija, ki Sn,° Dren ?yVeze 7 našimi brani, vendar Wn* wio!i ,an'- da tudi delavci ne bodo QsitiŽbpnr. kako seka ravnatelj svojim glave. o^kenj *°a rudniška nesreča. V bogo-L^iii sp PTemogokopu pri Zaječaru v 0Daniu Pripetila velika nesreča. Pri NjSkPrrm'em°*a so predrli stene podze-N siln wtVP^nesra zbiraJišča. Voda ie z času rvv, j v rov *n Ka v najkrajšem rpln ™a zaltfa- Delavcev se je le Vendar J - i5teviio žrtev še ni dognano, beleJ^J0 obuntio. f^sSas, "»hrtstrstva financ opozarja na J in k y najkrajšem času v Uradnem emisije ^ xTaLpopis meničnih blanketov rt ‘ 2aaiena ^ bLe, 0 zamenjavi starih enn- 2SL1- avgust, Ci^w'm"w*T( mora lzvršU! ^ Se sm^A , v,MetučIil ManJrefi stare e>nri- n porabljati 5e do 1. junija 192? mestnih osnm-rrfr šolah. nadu-Sitelfice m voditeljice 10. mestne deklišike osnovnic šole, učitelja m učiteljice na mestni barjanski šoli in stalnega sapi,enta na javnih mestnih deških osnovnih šolah s sedežem na V. mastni deški osnvlčh,0 vol^ v ’^« državn« železnice za tabis^*0-tVst Informacije dale s. JanKo-6- H, kovinarjev, Šeleaburgova ulica Iz nieshln “laneni tu«H sprejema prijave. *tn^a f±k6g/ SV4ta> 0 redni s«3l «e- ? dIie 251 5priIa 1922 smo d«3d3 S- da^n nastopno obvestilo. Za ra^-~ mesta tro»e katehetov na lavnih Popravek. Pokraj. uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo nam pošilja z ozirom na notico »Gum pri Novem mestu« (2. marca 1922) slede® nai uradni preiskavi temelječi popravek: I. Ni res. da i::rablja novi ravnatelj dnžavne kmetijske šole na Uram g. kmetijski svetnik Skai!5cky učence za privatna dela v svoji vili: pač pa je res. da so učenci g. ravnatelj« tako kakor drugim uslužbencem z motorjem razžagali in razcepili drva in sicer na zavodu, potem jili pa s šolsko vprego prepeljali na dom. Razen tega je neki učenec, ki zahaja k ravnatelju na dom, prinesel g. ravnatelju iparkrat mleko, štirje učenci so pa prinesli svetilke iz ravnateljevega zasebnega v njegovo službeno stanovanje. 2. K zadnjemu dejstvu se pripominja, da ima g. ravnatelj pravico do preselitve na državne stroške. 3 Šolske dekle donašajo g. ravnatelju iz mesta tnintaim meso. a vedno mimogrede, kadar gredo po meso za šolsko kuhinjo; istotako so mu pri- nesle parkrat prilično drugih službenih oprav- kov tudi kruh; z Grma mu pa dostavljajo mleko, do katerega ima ravnatelj pravico, in parkrat so mu priKčno prinesle tudi kislo zelje. Z Grma je dobivalo devet strank vsega skupaj osem litrov mleka na dan: od teh strank so tri samske-iga staaiu, ostale pa imajo vsega skupaj pet otrok j»d desetim letom starosti. 4. Vnanjim strankam se je mleko moralo odpovedati, ker ga printanj-kuje vsjed slabe krme še za šolo. Pomanjkanje mleka se je jelo čutiti na zavodu posebno ob otvoritvi šolskega leta, ko je na novo vstopalo 51 učencev. Mleko se je ustavSo vnanjim strankam dne 15. decembra 19211 z obljubo, da je zopet dobe. kadar bo na raapolajgo dovolj dobre krme in konča zimska šola. 5. Ni re$» da je dobil g. ravnatelj Skalicky za zeHenjavo pol prašiča, ampak ugotovilo se je, da je primanjkovalo na zavodu koruze za pitanje prašičev in sočivja za šolsko kuhinjo. Da odpamore zavoau \r. zadrege, je daJ g. ravnatelj od pridelkov svojega v zakup vzetega zemljRfia 234 koruze. 118 kg reipe. 30 kg ohrovta iji 30 kg kolerab v zameno za 77.70 kg svežega prašičjega mesa, 5.80 kg slanine in 40 mesenih klobas: vse dano in prejeto blago se je zaračunalo po dnevnih cenah brez vsake škode za zavod. 6. Tudi ni res, da je odslovil g. ravnatelj Skalicky dva hlapca in deklo na predlog svoje gosipe, katero da morajo pozdravljati z »milostljivo«, ampak res je. da jc bfla služba obema hlapcema ipravilno odpovedana in sicer v interesu zavoda na nasvet nekega strokovnega učrtdja in nekega podu radii ik a in brez vsakega vplivania ravnateljeve gospe. Tudi dekla ni bila odslovljena, ampak ji je g. ravnatelj le službo odpovedal, to pač na predlog svoje soproge, ki opravlja poseil kuhinjske nadzornice in }e spoznala, aa ne spada dotičnlca •v šolsko kuhinjo. 7. Ker nteo kuhinjski posili pozdravljali svoi« nadzornice, so bili opozorjeni, da je pozdravljanje njihova dolžnost, in se Jim pa naročil nafčin pozdravljanja, posebno- pa ne titdiramje z »milostljivo«. 8. Vrtnarski vajenec je bil odstavi j en, ker je večkrat kradel šolsko sočivje in se tadi v drugem Oziru obnšl tako da ni nikakor spadal na zavod. K odslovitvi je bil g. ravnatelj po službeni pogodbi upravičen Fant je šel po posredovanju svojega očeta služit ft graščaku Robertu Germu na Bajnofu. kjer mu je po nesreči odrezala slamoreznica desno roxo. 9 Dalje ni res. da je g. ravnatelj odpustil iz službe prvega vrtnarskega vajenca, ki da se le fe: w>ldru«n ^ hrez poklica, temne ie res. da je bil aotifimk vrtnarski vaie-nec od JI. iunjia 1918. do 30. sept. 1021. da. je napravi! dne 'i. okf. 1921 teoretični iapit Iz vrtnarstva in sadjarstva ter še isti dan dobil Izpr^-i čevalo. s katerim je bil proglašen za vrtnarsse-j ga pomočnika. Odpuščen ie bil radi soudeležbe pri tatvinah vrtnarskega vajenca in bi bil moral ne glede na to itak zapustiti zavod, ker sta na njem sistemizirani dve mesti vrtnarskih valencev, ne pa tudi vrtnarskih pomočnikov. 10. Ravnateljevo službeno stanovanjc ne obstoji fe osmin velikih sob ki več kabinetov, ampak iz treh sob, dveh kabinetov m pritiklin. Stanovanje je .?;io poprave zelo potrebno in je za izvršitev poprav in posebno za obnovitev poda v kuhinji in beljenje kuhinje prosil že prejšnji ravnatelj g. in?. Vedenrrjak, V enem kabinet« je Ml z ene stene odpadel odo omet. Poprave je dovolila z odlokom z dne 16. sept. 1921 št. 3334 gradbena direkcija v Ljubljani. Jz predloženih računov ;e gradbena direkcija ugotovila, da so cene vse n od šolskega ravnateljstva oddanih del. zlasti pa slikarskih, povsem zmerne. Stroški za poprave v ravnateljevem službenem stanovanju ne znašajo 50.000 K, ampak 14.653 K. Tudi upeljavo električne razsvetljave v ravnateljsko stanovanje je dovolila gradbena direkcija in sicer z od-lokotn z dne 6. decembra 1921 št. 4927. Od 57 električnih svetilk na zaivodu je v ravnateljskem satnovamju devet. 11. Glede na očitek, da se briga g. ravnatelj Skailicky za šolsko gospodarstvo malo in da je gluh in slep za popravo in nakup krva/vo potrebnega orodja za obdeJo vanje zemlje, za razbite vozove, za polomljene kozolce :itd.. se ugotavlja, da posveča g. ravnatelj šolskemu gospodarstvu vso svojo skrb. Za vzdrževanje m nabavo gospodarskega invetarja je imel na razpolago za čas od prevzema ravnateljskega mesta do konca februarja 1922 z do. voljenimi dodatnimi krediti vred K 11.268. G. ravnatelj ni samo vsa ta sredstva porabil, ampak jih je za K 2.133.44 celo prekoračil- Za naoavo najpotrebnejšega inventarja in za najnujnejša popravila je namreč izdal K 13.401.44 in bi jih bil rad več, ako bi jih mogel in tudi smel. 12. Gosp. strokovni nadučitelj Franc Malasek je vzel v zakup posestvo Srebrniče z vednostjo deictne ■vlade za Slovenijo, oddeflka za kmetijstvo. Po pričah se je ugotovilo, da ie dal več posestnikom in posestnicam iz bližnje okolice tako 1. 1920 In 1921 kakor tudi letos del njiv v podzakup. Od šole je kupil dva pujska, dve kravi in enega bikca, ne pa tudi tcJKce, Cen si ni narekoval g. Malasek sam- Nakup bikca je dovolilo po določeni ceni poverjeništvo za kmetijstvo z odlokom z dne 18. maja 1920 št. 3612. Pujska in kravi je pa g. Malasku prodal g. ravnatelj inž. Veder-njak po dnevni ceni. Kravi se niste dali obrejiti ki ste bili na prodni vsled priporočila uradnega živrnozdravnBca, ki je ugotovil pri eni kilo. pri drugi pa tuberkulozo. Neki mesar jih sploh ni hotel kupiti, drugi pa ne po zahtevani ceni, Krava ste bili tudi na semnju, a jih ni kuipal nllicc. Tudi pujskov ul dpbii g. Mailasek ceneje neso drugi kupci. Za obdelovanje zemljišča sl rt( g. Malasek izposojevad šolskih volov, pač pa poljedelske stroje in sicer sejalni stroi in dva Cto-silna stroja z dovoljenjem poverjeništva za kmetijstvo z dne 13. aprila 1920 št. 2905, z dovoljenjem šoilskega ravnatelja inž. Vedernjaka pa setveno brano in gnojnični sod- Zavod je za žetveni stroj g. Malasek odškodoval deloma v denarju, večinoma pa s tem. da je posojal zavodu svoje lastne stroje in svojo vprego. Poškodovane Šolske stroje je dal g, Malasek popraviti na svoj račun. Radeče mi Zidanem mostu Tukai smo Draznovali 1. maj z delavci usnjarske tovarne In cementne tovarne ZJidani most. Ob 7%. zjutraj je odkorakalo delavstvo pod rdečo zastavo na trg in potem do Radeškega mostu, kjer je pričakovalo prihod govornika iz Ljubljane, (Op. ured.: Govornik je govoril v Raj-henbargn na shodu, ki je bil preložen na poznejšo uro, tako da ni mogoj p:Ciii v Radeče. Krivi so zaupniki v Rajhenbjurgu, ki se niso ravnali po načrtu.) Ker pa ža-libog govornika ni bSIo, |e odkorakalo nazaj na trg ki potem v dvorano društva »Svobode«, kjer se ie potem iudi vršil shod, ki je. bil za prej napovedan na trgu. Na shodu ie poročal sodrug Piami n o pomenu 1. maja in o nalogah proletariata za dosego naših ciljev do konečrie zma-e Govoril je tudi sodrug Novak, zastopnik usnjarjev ter pozval navzoče na skupno (leto za_ združenje vsega proletariata. Sodrug Laznik ie zastopal delavce cementne tovarne. Energično je protestiral proti nakanam proti 8-urn©mu delavniku in orisal trpina«4elayca pred vojno in po voini ter končal svoj e .'ie SP(>TnfiT1ial preteklih bojev leta -v 'n Pa<^lib žrtev na Zaloški cesti. I udi on prepričan, da bo delavstvo zmagaio !c tedaj, če noirujoži svoje vrste do zadnjega delavca. Končno je podal sodrug predsednik Knez še enkrat bese-oo sodmgo Pičininu, ki je orisal strokovne boje pred 30 leti do danes, kakor so iin prestali železničarji in z navdušenimi besedami je pozval navzoče, naj se poprimejo resnega dela in naj zaupajo izkušenim sodrugom, katerfi &q se resnično za niih bojevali in jih vodili opšteno po pravi poti, ne pa nekim elementom, ki so s svojo demaeogSjo iji radikalizmom in vsakovrstnimi frazami razbili tako močno, vzorno disciplinirano delavsko armado in ki še danes rogovilijo in sejejo razdor. Končal je z geslom: »Vsi nazaj v vaše vrste, v slogi je moč in zmaga!« Nato ie sodrug Knez zaključil' shod ob 1134. Popoldne ob točno ob lVs- so odkorakali sodrugi in sodružice na Hoto-meš k Cotu, kjer so praznovali Prv-i maj skupno s kmeti in tudi nekaj radovednežev drugih strank je prišlo, da da duška našemu prazniku. Sodrugi in sodružice so prodajali »Majski list« in rdeče nageljne, vse ie bilo rdeče. Sodrugi bivši komunisti jgp pobirali tudi za gladujoče v Rusija. Sodrug Pičinin .ie imel slavnostni govor, pozdravil je vse udeležence in v kratkih besedah želel, da bi, vsi delali na to. da bi drugo leto Prvi maj praznovali tudi tfsti, kateri danes niso z nami. Govorilo ie še par dragih sodrugov, ki so ravno tako želeli, da bi se združili vsi zavedni v skupno fronto. Ob 7. so Radečam odkorakati nazaj._________ BREZMISELNO POSTOPANJE DAVČNE ADMINISTRACIJE V LJUBLJANI. K članku z dne 29. aprila t. 1. nam še pošiljajo: Nekemu delavcu-beguncu je bilo predpisano davka za celokupne prejemke 24.000 K v letu 1920. 1612 K po stopnji 38. Nekemu drugemu zopet nekaj čez 2000 K za malo večje prejemke, t. j. skoro 10% od prejemkov.. Davek po 38. stopnji ie v predvojnih časih plačal ko- ma! ministrski predsednik, ki Je Imel 20-kratne prejemke, kolikor je znašal eksistenčni minimum, in danes na se po tem merilu izterjava od delavca, ki ima komaj eksistenčni minimum. Ta absurdnost izvira iz tega, ker se davek odmerja brezmiselno po predvojni lestvici, katera je progresivna. Absurdnost davka pq tej lestvici je razvidna že iz sledečega: delavec de facto in de juro ni dobil 24.000 K, temveč 6000 Din. Na podlagi dinarske mezde bi torej moral plačati po stopnii 20., to je kakih 200 dinarjev, torej polovico manie kot po stopnji oS. Za leto 1921. je zadeva vsaj deloma urejena, in sicer z zakonom z dne 14. julija 1921 »Službene Novine« štev. 154. Ce ie to urejeno za leto 1921., potem vendar ne more bitf s tem dekretirana anarhija za leto 1920. in 1919. Vprašamo, kako se namerava izterjati davek v višini mesečnih prejemkov? Prvoimeno-vani delavec-besrunec 5ma dve postelji, nekoliko stolov, mizo in omaro. Namerava oblast zarubiti delavcu posteljo? Postelja je sicer iz pristnega lesa. dobro napojenega s petrolejem, za uničenje tako-zvanih domačih živalic, vendar dvomimo, da se bodo našli kupci zanjo. Dogodki/. Trbovljah še niso nič poučili davčne oblasti. Ce že hoče_biti davčna administracija dosledna, potem bi morala davek odmeriti vsakomur, tudi takim' ki imajo samo 1600 K letno, t. j. 133 K mesečno, (in bi potemtakem prišla v poštev vsaka beračica pri frančiškanski cerkvi, ker ta ima sedai prav gotovo letno 1600 K prejemkov. SPORED NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Četrtek, 11. maja — Marija Stuart. E-Petek, 12 maja — Otok in struga. D. pobota. 13. maja — Marija Stuart. B. Nedelja 14. maja — Madaane san s Gene. Izven. Ponedeljek, 15. maja — Otok in truga C Torek, 16. maja — zaprto. Opera: Četrtek. 11. maja — Lakme. Izven. PeteCc, 12. maja — zaprto. Sobota. 13. maja — Toska. A. edelja 14. maja — Lakme. Izven Ponedeljek, 15. maja — zaprto. *>orek, 16. maja — Cavallerra rusticana. A. . Politika. Sedmo javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »O politiki. Nieri razvoi do sedanje oblike«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši 20’ vor, vendar ne nad 10 minut. — Pe|®K-12. maia 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. •— Sedeji v I. vrsti po 5 Din. v II.-—VI. vrsti po 2.Din. v VII.—X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 PaJj UTRINEK. V Jugoslaviji se je pojavilo veliko zantaanj® za rutnunšoino. Baje se bodo morali otroci tega jezika, da jim bo mogoče pozdravljati, liico v materinščini. Na, pa to že še gre. no bi bilo, če bi vzel Aleksander laško Pr‘®j?L njo Jolando za ženo. V tem slučaju bi 2t»° sklenila pokrajinska vlada za Slovenijo, da podari njegovemu tastu, laškemu kralju še os peščico zemlje, ki nam je ostala na obeh or govih reke Save. Naša vdanost namreč nin* meja. — Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS®-Odgovorni uTednik : Anton PodbevS#k. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljublj*n*_- UH, UlMU Ml SE = REGiSTROVAHfi ZADRUGS Z OMEJENO ZAVEZO. ==== TiSK&VINE ZA S©3.E, ŽUPANSTVA BK UBSftOE. MAJMODER-MSJSE PS.AKATE EN VABItA ZA SHOB»S BIH VESELICE .*• LETNE ZAKLJUČKE MAJM©B£MNEJ!SA u&edba za TISKANJE CftSOPJSOV, KNJi^i BROŠUR BTB. STEKEOTIS>9IA. UTOGRAFIJA- tovarna dvokoles in otroških Najcenejša dvokolesa in otroški vo*i® raznih modelov. Sprejmejo se tudi kolesa fn otroški vozički v polno prenov > emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovška cesta štev. ^ Mlad mil. sav, kom, se želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom od starosti 18 do 20 let, lepe zunanjosti brez premoženja. Morebitne ponudbe po možnosti s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na upravo „Naprej-a* pod .ženitev*. Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Preis, Maribor, Stolni trg (Dompiatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup pohištva za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene! AR/!P/# 7^ if vseh vrst n | CIRIE, SITAK V.* LJUBLJANA Ivan Jax In sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni stroji KsaJrsgfti varne v Linču. - Ustanovljena leta 1867 Vezenje poučuje brezplačno Pisalni stroji „Adler“. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Diirkopp, Styria, Waf!enrad! Začasno znižane cene! res s pristnim blagom prepleskano hišo nn. hsstvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko - * ' —j — tvruKO TONE MALGAJ * • II! .1 t • _ _ __ . >i n mm pleskal in Kolodvorska ulica Sl. 6 CIM: Ljubljana, GlmsKa cesta 2. Telefon St. S88. Podružnice; Ljubljana, Maribor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470. tel. št. 133. n, Miro-Mini gnije« preHi «efi visi na drobno Bn debel®* Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.