Leto LX1X št. 2J«
Lfsusllaaa, torek is* ifrteaafcra Iti*


umaja vsan j&d popoldne, izvzemat aaoage is prazni**. — inaerafi OD JO pat« rrst A Din 2, Oo 100 vrst * Dto ZJiO, od lOO do 800 vrst * Olo a, večji maermts potit ♦-i—- oio a.-. Popust po dogovora, inaeratnj davek posebej. — »gloennsfrl Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 14«. ca moiemitvu DIb 25-  Rokopisi at n# vračajo
UREDNIŠTVO   «   OPKAVNltTVO LJUBLJANA.   banjaaB   attaa   mm.   a. Telefon: 81.22. SMS. 8**i> »-» a »-»
PoarutoKt: MAJUBOR   DHuaamajaijina 8b — NOVO ifBBTO, » juHjsnrKa a
telefon IL 36. — GELJB>: ontjsko urednaatrro:  Mi n— iisjasJsFa ulica 1, telefon it. 66; podrutniea uprava: Korenoma uHee 9. telefon Št. 160. — JESENICE:   Ob kolodvora lOX
PoStns hranilnica v Ljubljani st. 10.351.
Sklepi bratislavske konference:
Politika Male antante ostane
aVHBHBiiHHIBBBHIMHi^HHHli^liSHHHHHHHHHHHiiVHa«avaMBB> ■aVHHI^MHB
neizpremenjena
Službeni komunike o posvetovanjih zunanjih ministrov Male antante v Bratislavi obravnava vse pereče mednarodne probleme
Bratislava, l& *h premora. Včeraj ob 15. se je končalo zap^lanje stalnica t»veta Male antante v Bratislavi Pred sklenitvijo zasedanja ac pr^ii^ednik vlade dr. Stojadino-vi<\ predsednik češkoslovaške vlade dr. JModža. rumuniski zunanji minister Antone-wu in crekealovaeki zunanji minister dr. Krofta    skupno   sprejeli    novinarje   v    hote'u
Carlton. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki je sedai predsednik ^talnega sve* ta Male antante, je prečital franroskj ko-uu* Dike o bratislavskem zasedanju stalnega sveta.   Komunike  >e  g'asi.
Sts'ni fivet drzaT Male antante se je sestal v Hrati^lavi IS. m 14. septembra 19S6 pod     predsedstvom   re^koslovaškega    »ima
nje   ministra   Kamila   Kroffte.
1.) Po poflrohni proučitvi -pl»>.-n*-ca P"= ležaja in »>eh prslilcmov. ki se posebej ti* rejo teh treh držav, je svet ugotovil, da os; novne crte skupne politike ostanejo i>te» kakor so bile označene pri poslednjem sestanku s^eta t Beogradu meseca maja. Vse tri državo -n tudi v lM>do<e odločene z najj_ iskrenej^m prizadevanjem voditi tradicio* nalno politiko >p'<>sneea miru in lastne varnosti. Tudj nada'je ostanejo globoko >dane ideji    miroljubnega   -sodelovanja    tako   na   p***
litifnem kakor na gospodarskem polju ter (to t oljne sodelovati za izvedbo te misli z vsemi državami, kj jih navdaja enako dos bra   volja.
2.) F.nega izmed najbistvenejših rinite; Ijev   te   politike   predstavlja   za   države   Male
animto    I*mU    ntjatj«i    DrfiSjVO     unrOlin,      'zlif
težkoram. ki jih zdaj preživ'ja. Naše tri države ostanejo zvesto njegovim načelom, pre. pričane, da ženevska n«tanova ohrani svojo Teljavo glede trajne ureditve med državami Zato so te tri države od'ocene, da *e pridružijo edino tistim prizadevanjem, ki bedo usmerjena tako, da ukrepe ugled f*ru štva narodov in da ohranijo organizacijo miru.
3) Regionalni dogovori, ki jih Mala an-tanta priporoča le od leta 1921. pomenijo po njeni sodbi v tem pogledu /elu vazuo dejstvo. Ta nrediteT celega kompleksa vprašanj, ki so v zreij z lok&rnsko pnjgnds bo, bo predmet posebne pozorno>ti drtav Male antante. Toda sistem varnosti, ki naj se tako o^rvari, se ne sme omejili -amo na tabod.   ker   takšna   de'na    ureditev    nikakor
ne   bi   uredila   problema   splošne   evropske
varnosti in zato ne bi obrodi'a pranega po; mirjenja, neobhodno potrebnega 'a gospodarsko obnovo, ki je Evropi in prav rse* mu svetu potrebna. Dnave Male antante s«» se zmerom zavzemale za potreho cisterna, ki bi izpopolnil organizarizjo miru. Tudi zdaj ostanejo na tem stališču. Ker je pa nejgorovo. ali bo močj v kar najkrajšem Času priti do tega tako zelo želenega re* rultata, tri države po nobeni reni ne opu= Me načela ki je zmerom vodilo njihovo skupno politiko. Odločene so okrepiti svojo varnost in še tesneje in stvarneje združiti vse sile. pri čemer bodo seveda nadaljevan le politiko ohranitve razmerja živahnega m tesnega sodelovanza z drugimi državami, razmerja. ki sj ga je vsaka izmed njih ustvarila.
4.) Glede drugih driav ne bodo tri *1T-iave prenehale s prizadevanji, kj jim je namen, da s temi državami »hranijo naj. boljše razmerje. To volj« v prvi vrsti za sosede, ki žele z njimi ohraniti in razvijati kar najboljše razmerje soseščine. Res. da je vzdrževanje takšnega po(ožaja odvisne t adi od zadržanja teh držav samih. Države Male antante zato globoko obžalujejo, da je moralo njihovo razmerje do Avstrije trpeti zaradi dejstva, da je Avstrija zavrgla vojaške določbe saintgermainske mirovne po* godbe. Postopek, ki ga je izbrala Turčija r vprašanju morskih ožin, je pokazal, da imamo še druge metode in ne samo mete« do dovršene*« dejstva, ki mora samo ško^ dovati dobri soseščini med državami. S:cer pa izražajo države Male antante upanje, da se takšne kršitve obstoječih obveznosti ne bodo več ponovile, in so se sporazumele glede sklepov, ki bi lih v takšnem primern sprejele.
4.) fi-lede na dobate o notranji politiki posameznih evropskih držav, zlasti rlede na dogodke na španskem, izjavljajo države Male antante kategorično tisto, kar so *e večkrat naglasi'e: slej ko prej bodo skrupulozno izvajale politiko nevmešavanj« v notranje zadeve katerekoli države. V nobe. nem primeru pa tudi ne bodo dovolile vmešavanja katere držaFe v svoje lastne zade ve. ne v nobeno vprašanje svoje notranje politike prav tako pa se bodo strogo vzdr* zevale v kakršnihkoli okoliščinah politike intervencij© nasproti dragim državam, v vsem poudarjajo politiko spoštovanja notra* nje politike vsake države, ker bi vsaka dru * gačna politika mogla 1© povečati napetost med evropskimi državami.                  ^^
G.1   Svet   je   posvetil   posebno    pozornost varateaja     uaaianft'e  geepeoarem^a    *-*-
merja med državami Male antante, in vprašanju zbMžanja na tem po'jii i drugimi dr lavami srednje Evrope, zbltžanja. za katero je dr. Hodža. predsednik vlade češko« slovaške republike, že prej dal pobudo. Go., spodarski  svet  Ma'p  antante, ki  se sestane
oktobra t I., ho proučil načrte, ki so jih izdelali   strokovnjaki,    in    druge    možnosti   za
razširjenje gospodarskih odnošajev v okviru Male antajite. Gospodar>kj s*et se bo prav tako tudi ukvarjal z vprašanjem gospodarskega   zbližanja    v    srednji    Kvropi
7.) Ker je obstoječa uvedba periodnih konferenc starešin uradnih Ustanov za tisk obrodi'a dobre uspehe, je svet sklenil, da se i/premenj v stalen organ kot pomožni organ    stalnega    sveta    Male    antante.
8.)   Prihodnje   redno  zasedanje   »veta   Ma le antante bo  T Zenevj ob priliki skupsrine
Prnštva    narodov.
Pariz, 15 septembra, t. V francoskih političnih krogih so s potekom bratislavske konference Male antante zelo zadovoljni. 0 konferenci objavljeni komunike dokazuje po njihovem mnenju popolno soglasnost med Malo antanto m Francijo jrlede vseh vprašanj, ki pridejo na dnevni red prihodnjega za.sedanja sveta in skupščine Društva narodov Tudi sklepi ene izmed držav Male antante. da ne bo več trpela vmešavanja v svoje not ran*3 j in zunanje zadeve, so bili sprejeti z zadovoljstvom. Pfajteaa, ki «ra zavzema Mala antanta £rlede lekarna, se ni čuditi, ker se to stališče zadnja leta ni iz-premenilo in ni v nasprotju s stališčem, ki ga v tem pogledu zavzenn Francija, namreč da spadajo regionalni pakti v okvir Pnistva narodov.
„Največji sovražnik je boljševizem!"
Zaključni govor Hitlerja na numberikem kongresu predstavlja vojno napoved ktmmnizmn
Niivnberg, lo. septembr-a. r. Dr/avni kancelar Hitler je včeraj z velikim govo-raon zaključil kongres narodno sociaJislične stranke. V svojem faHjiifirn govoru je med drugim nagksil, da je največji so. vražnik Nemčije boljševizem. Prva borba narodnega socializma proti komunizmu se ni vodila v Rusiji, ampak nasprotno ie sovjetski komunizem poskušal že od leta 1°d8 do 1920 prenesti v Nemčijo svojo ideologijo in to ravno tak*"*, kakor se danes na vojaškem po'i u trudi, da bi se približa:! našim mejam Ta boljševizem, ki so ga hoteli spraviti v Nemčijo moskovski židovski te-roristi Lenin. Axel, Bela Krni itd, smo »ni napadli m uničili. Tako usodo bo doživela vsaka druga sovjptska akcija proti Nemčiji. Boljševizem ne misli osvoboditi narode, ampak hoče uničiti se, kar je zdravega in poštenega v narodih. Narodn-i socielizem ne vrši nikake misijonske propagande v inozemstvu za svoje ideje, ker se noče vmešavati v notranjo poetiko drugih držav, prav tako na o^očnfl odbija tuje vmešavanje v neinške   zadeve.   Nemci'«   se  zato  bori   proti
Židom ker ne mara. da Hi v Nemčiji Kilo laka kakor je v Ktisiii. kjer majo ž:dje v rok.^h OP*'« položajev. Nemčija bofe biti gospodar v svoiri bi«i. Komunizem in narodni socializem  s+a dva svetova, med kateri-
ma ni pomirjenja. t>ruge države greše ravno v tem, ker ustvarjajo kompromise z boljše, vizmom. Nemčija in Italija to odJbija^a. Nemčija noče, da bi se! po njeni zemlja prelivala kri in da bi se po tej državi šmlo barha-rstvo. O<ile6no ir»evtja, da ni pest^ mrist. ker ve. da je Nemčija priprav?jena za v»sko žrtev, če Hi to Hil-n po'rebno. OH zaključku se je zahvalil vsem svojim sodelavcem in končal govior z vzklikom: Žriveda Nemci iai
Ruski ukrepi za varstvo proti Nemčiji
London. 15. ^ept^mbra o ^>vserver<: trdi, da je po protikomuntetifcnem Hitlerjevem govoru v NUrnbsrgu prišlo do osti^ga nastopa Liitvinova proti neonskemu poalantku v Moskvi. Vrhovni vojas'*i «rvet Sovjotske unjje se je sestal k izrednemu posvetovanju, da se dogovori o ukrepih 5ovjets»ke vojaške v zvezi z nameravanim formiranjem protibcljSeviakepra bloka v Evropi Stalin je odredil komi. parijatu za trgovino, naj prekine vsa pogajanja za zakljuentev nove treovinake pogodbe z Nemčija
Odmev Ntirnberga v inozemstvu
Izjave na nnrnberškem kongresu so izzvale precejšnje vznemirjenje v Parizu in Londonu
Pari«. 15, septembra A A. V zvezi z na* rodno-socialističnem kongresom v Niirnber-n piše »Fisraro«, da pozna Hitler duševno razpo^ženje svojih pristagev in da najde zato zanje -^dno enostavne in prave besede. Ni dvoma, da je Hitler o svojem poslanstvu prepričan, kar je razvidno ne le iz njegovih besed temveč tudi iz načina njegovega nastopa. Kdor ho6e razumeti nemški narodni  soeializem, mora  iti v Nurnberg.
»,Tr>ur* piše, da govore nemški voditelji o vojni nevarnosti samo zato. ker hoče Rusija izkoristiti francosko vojsko za svoje cilje. Ko v Moskvi no bodo ve/, ukazovali Stalin, FHmitrov in tovariši, bo zmanjšana nevarnost vojne v Evropi za WW«.
Ivondonski listi so grlede na niirnberški kongres zaradi n^diljnib n*»nvSkih načrtov, precej v skrbeh. »-Times-, pravi med drugim, da se kongresa  ni   udeležil   niti  eden  izmed
odgovornih   zastopnikov   nemškega   zunanjega   ministrstva,   zaradi   č**sar  je   upravičeni* vprašanje, ali je sploh se odgovorno za zu nanjo   politiko      voditelja   nemfrke     države. Vse kaže. da voditelji Nemčije slabo poznajo  razpoloženje  angleškega   ljudstva, če  mislijo, da bi pristalo na borbo, ki naj bi v večini   evropskih   držav   uvedla      avtoritativni red. Ni dvoma, da je zunanja politika seda nje   Nemčije      naperjena      proti   francosko sovjetski   zvezi,  prav  tako  pa   jp   jasno,  dtt nemški   sosedi,   ki   imajo   s  Fran r i jo   zavezniške   pogodbe,   v   sedanjih   okoliščinah   teh pogodb n° bodo odpovedali.
»Dailv Telegraph*     pravi, da  je nemeJca v'ada  obvestila     angleško vlado, da  ne bo poklala  svojega zastopnika  na  nobeno  kon fereneo,  na   kateri   s;   bila      7astopana   tudi Rusija.
Upor proti knezu Starhembergu j
Dunaj* 15. septembra. A A. Na snr:čnji se-  j ji   dunajske   haJmveT,   ki   ji   je   predsedoval   j dunajski    podžupn    Lahr.   je    bil*    pprejrt* resolucija,   ki   zahteva,  da   naj   >♦    i ■<    -v   -prejšnji    položaj   poveljnika   dun.ijske   hajm ver  vrne major Fev.  ki  ga je  pred  enim   le tom   iz osebnih razlogov odstr.vil knez ?*ar-hemberg. Major Fey je izjavi', rta  h   te m ta položaj vrn'1  *ei>. ko bi sr o tem informiral pri vseh pristojnih oseimo^tih. '"s•• je
I  radovedno,  kaj bo o  tem   rekel  km     J js-
!   hemberg.
Ras Imm p*oA sa pomoć
London, lfi. septembra A A Reirterjev urad poroča iz Port Saida da je ras fcnru v imenu še nezasedenih krajev Abeainije po-•ial vsem vladam poziv za pomoč
Krvavi nemiri v Romuniji
Bukarešta. \h. septembra. 7. Pri Piatru Neamcu je prišlo do krvavih izgredov, ki imajo vornko ozadje. Velika skupina kmetov se je uprla aretaciji svojega voditelja. Prišlo je do spopada z žandarmerijo. En žandar je bil ubit. 20 pa ranjenih. Žandarji so morali pozvati na pomoč vojaštvo. V boju je bilo pet kmetov ubitih, mnogo pa ranjenih.
Trgovinski sporazuir me« Poljsko in Italije
Rim, 15. septembra. AA. Štefani: " Liro* Ciano m rjoAriki odpcavnsk poslov »ta včeraj podpisala vec sporazumov, ki urejajo gospodarske in ti go »znake odnosa je med JnoftJauD in RafljjO.
Bombardiranje Bilbaua
Tujei so bili pozvani, naj zapuste mesto — Strašne grozote bratomornega klanja
Samt Jean de Laz, 15. septembra. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: JunU v Burgosu je obvestila tujce v Bilhau, da naj se izselijo, ker ho mesto homhard.rano. Oblasti v Bilhau so obvestile vse tuje ladje, da bo od polnoči luka zaprta z minami. VVashington, 15. septembra. AA. Hiivas poroča, da je ameriška vlada za povedala svojemu konzulu v Bilhau. da naj zapre konzulat in takoj evakuira vse aaaerttka državljane,   ki   bi   še  bili   v   tem   mostu.
Zasledovanje vladnih čet
San    S*>bastian.    \~,     s«»ptouir»ra    <>         <*"ete
generala ^Mole so takoj po zavzetju me^ta zaofle zasledovati rdeče miličnike. ki se umikajo proti Bjlbau. UporniAke čete so te na apaU proti Bjlbau in hočejo onemogočiti, da bi se vladne čete utrdilr na oz/rnlju m^d San S^baPtian^m in Bil baom. V San Sebastianu je sedaj okrog 5.000  mož   uporniških  čet.
Po  zavzetju   San  SebaMiana  so  uporniške č«te   naletele   na   mnoge naoionaliistične   rodbine,   ki   so   se   ta   vlade   levičarjev   v   San Sebastianu   skrivale.    Marksisti   so   odvedli v   Bilban   med   svojim   umikam   soproge    in hčerke   mnogih   oseb   višje   družbe.   V   San   i Seb-?.«iHanu  *o   danes   že   odprli   nekaj   trgo-   . vtin.   Starejši  elementi  Baskov se vesele, da so nacionalisti  osvobodili   mesto  od   rdečega   terorja.    Na   vseh   poslopjih   so   razobe-šene   nacionalne  in   karlistične   zastave.   Na-varski   in   sansebastianskj   oddelek      sta   se  i združila.
Priprave za obrambo Bilbaa
Ravonne, 15. ^epleinbra A A (Wl!i('-n:i španska osebnost, ki je prispela i/ Bilbaa, je izjavila, da so vladni pristaši sklenili braniti mesto do skrajnosti, da ne bi doživelo iste usode kakor 5>an Sebastian. V Bilhau in v neposredni okolici mesta je okoli 40.000 vojakov, miličnikov in prostovoljcev, vendar pa je del izmed njih slabo oborožen.
Včeraj dopoldne ie prispelo z več malimi motornimi čolni v Saint Jean de Luz nad 3.500  beguncev  iz  San  Sehastiana.
ha  Ooruna,   14.   septembra.   AA    Angleški   | konzul  v  hm   Coruni  je  zvedel   od  poveljni-   j ka uporniških čet. da   ie nevarno pluti blizu Santandera  in  Bilbaa, ker sta obe  luki minirani.
Vse ranjence v San Sebastianu so pomorili
Saint Jean de Laz. 15. septembra. AA. Štefani: Tolpe pobesnelih rdečih vojakov so v sovraštvu pred odhodom Iz San Seba-stiana vdrle v bolnice in pobile vse ranjence in bolnike.
Za začasnega guvernerja te pokrajin*1 je bil imenovan general Kartines, ki je bil španski notranji minister v Saša diktature. General Martinez je pri>el p;ed nekaj dnevi  iz Francije, kjer   je  živel   zadnja   leta.
Poročila madridske vlade
Madrid, 15. s-ptembra. AA. Havas: Poročilo vojnega min;strs*va pravi: V AsMiriji je vladna milica potolkla mali oddelek upornikov, ki je ?čiti! umik ko]one, ki je bila včeraj razbita. Fporniki so pustili na hojinču vse orožje in velikansko število mrtvih.
Na aragonski fronti prodirajo vladne čete v smeri proti Tardijenti. Na južni fronti je vladno letalstlB uspešno rf»mbird:TrJ« šotore upornlškr^ tatmrfaz in je sestrelflo uporniško  fromo'orno   letalo.
>Ta fronti v nadtafil j** vladno topništvo nadaljevalo   z   obstreljevanjem   Alcazarja   v
Toledu. Uporniki ves dan ai«o odgovarjali na streljanje. Vladno letalstvo je tudi uspešno bombardiralo poloiaje upornikov pri Tala veri in pri Santi Olaji. Na fronti pri Guadarrami je vladno topništvo razbilo zbiranje   uporniških   čet.
Bombardiranje angleškega parnika
Gibraltar, 15. septembra. A A. Reuter: Angleški petrolejski parnik >Britis«,h Flneri neer« je bil včeraj bombardiran h španskih letal pred Tenerigo. Parnik ni bil zadet Angleški trgovski parnik j© bil ostavljen od španske vladne torpedov*« 7 nitij pred Melillo m je dobil povelj*1, da naj *e vrne v Gibraltar. Parnik je zahteval pomoč rr. Gibraltarja in takoj Ma odpmla n« poaoor dva rusilea angleške vojne mornariee. Ko sta. prišla blizu Gibela Geriona, je viadjaa torpedovka izginila. Ta parnik je bil ie drugič ustavljen  tekom  enega meseca.
Čilski poslanik za oMegauce v Aleazaarfu
Madrid. 15. septembra AA. č^rlRki posla« ni k Junen Morgsvdo je sooči otlpotoval v Toledo. ko ae je prej aporagumel e msni-strsKim predsednikom Ljtrgom Cabarle rom. da bi dobil dovoljenje aa odhod starčkov, otrok in fteaa, ki jKh je ▼ Aioa-zarju okolj 900. Vojni odbor mu j^ zagotovil, da bodo vsi spravljeni v <tsn naanm »tana, na katerem .-e bo vjla o#ska aaa*a-va, čalaki poslanik je <k>b*j tAidi <le^eaj)u-nje, da sme skrbeti sanje. <V bi apoeaaict v Alcazarju pri&tali na te pogoje, e« bo določil Čas »estaaika n^ihovib zaMofinikov s   cil<4cim  poslanikom.
Uporniki pred Toledom
Parii, 15. septembra o. ^fck-ho de Pariss poroča iz Španije, da so sprednje straže uporniške ler>1on*e generala Yague. ki imajo nalogo osvoboditi posadko Alcazarja. prispele na 2 km pred Toledo. Vladna letaht so bombardirala Granado ter so njihove bombe zadele znamenito Alhambro, bolnišnico, katedralo  in francoski konzulat.
Ruska zbirka sa špansko ljudsko fronto
Parit, IX septembra o. >Mafci< poroaa iz Moskve, da se navzlic ofieielnim demanti jem v vsej Kusiji zbirajo prispevki za anan-sko ljudsko fronto. (n-ga n i za torji zbirke upajo, da bodo zbrali najmanj pni milijona funtov.
Tudi druga seja
brez Portugalske
Landen. 15 septembra AA. Popoldne se je sestal k svoji drugi seji mednarodni od bor za kontrolo nevmešavanja v španske dogodke. Čeprav sta francoska m britanska v'ada ponovno Intervenirali pri lizbenski vladi, vendar ni poslala svojega zastopnrka v odbor. >Momingpost« pravi, da v Londonu dvomijo, da bi odbor sploh mogel kaj ukreniti brez navzočnosti Portugalske. *Daily Telegraph« piše, da so v Parreu m I»ndonu zaradi zadrž.anja Portugalske nevoljni. V Parrr.u pravijo eelo, da je to sadržan je najboljše znamenje, da misli resno sodelovati s španakrmi uporniki. Po sodbi lista bi tak nastop Portugalske povzročil nove reperkusije v zadržanju socialistov na Francoskem glede na vprafenje prepo-vMi izvoza orožja.
Francoski industrija odklanja]* Slamo v ultimat
Pristanejo na povišanje mezd za lo odstotkov, za posledice pa prepuščajo odgovornost vladi
Pariz, 15. septembra, z. Stavkovni pokret v Franciji se trenutno sicer ni razširil, vendar pa do sporazuma kljub posredovanju predsednika vlade Bluma Se ni prišlo. Tekstilni industrijci so Blumov ultimat odklonili, pristajajo pa na 10-odatotno pxrvi8anje mezd Zahtevajo, da se obnovi avtoriteta last m kov tovarn, ki Jib imajo zasedene atavkujoei. ker bo samo na ta način omogočeno uapeino obratovanje podje-tii in preprečena sovjetizacija. Induatrijci
končno izjavljajo, da ae bodo ukkrnili le zakonu ali sili, prepuščajo pa vso odgovornost za posledice vladi sami. Ministrski predsednik Blum je imel sinoči dolgo posvetovanje s predstavniki sindikalne zveza. Delavstvo zahteva, da vlada raaaodi v tem sporu. Blum je zaradi tega za danes popoldne sklical sejo ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o polosaja. Kot razsodnik bo najbrže imenovan bivši ored tednik vlade Chantempa.
Smrtna nesreča     i
Davi okrog 8. je padel z 22 m viaoke strehe v Marijini ulici 21-letni kleparski pomočnik Ozvald Mlinaric, usluzben pri tvrdki ftomrak. Pleskal je stresne žlebe. Ker ni bil privezan, je izgubil ravnotežje ter padel v globino kjer je obležal z razbito lobanjo in polomljenimi udi. Ker je Se kazal znake življenja, so pozvali reševalce, ki so ga prepeljan v bolnico. Toda Že med prevozom je posavrMharn podlegel.
Borzna poročila*
Carin, 15. septembra. Bengrad 7.-, Paril 20-206, London 15-o375s Newyork 806.875, Bruse!) 51.85. Milan« 24.15. Amsterdam 206.90 Berlin 123.40, Dunaj 56.66 Praga 12.06, Varšava 57-SO, Bukarešta 2.50
Postani in ostani Oan
▼ vaaaaa^a^saa»      ^besHH^^v s
Stran 2
»SLOVENSKI   NIROD«, torek.  t5.  asptombra  19M.
Sfcv. 2 O
Nabiranje zdravilnih zelišč
vandalizem?
Nekateri M radi zabranili revnim ttSdtai naMraa|e
zdravilnih seliič
Ljubljana, 15. septembra.
Naš list je že nekajkrat opozarjal na izreden gospodarski in socialni pomen nabiranja zdravilnih lelteč. Dokazovali srno, da j© v naši državi skoraj v vseh pokrajinah mnogo neizrabljenih zdravilnih zelišč in rastlin, odnosno njihovih plodov, ter da je v njih pravi neizčrpen zaklad. .Opozarjali smo na to, da uvažamo izredno mnogo zdravil, izdelanih v inozemskih kemičnih tovarnah ter da revni ljudje navadno ne morejo kupovati dragih uvoženih zdravil Zdravilnih zelišč kot sirovin za izdelovanje zdravil doslej tudi nismo te nmog;. 17..-/» li ter nismo znali izrabiti tega naravo Z'\ bogastva, ker ga nismo mali ceniti in ker ni nihče smotreno organiziral trgovine in nabiranja zelišč. Sprožili smo tudi misel, da bi zidtli tovarno za zdravila, kjer bi uporabljali doma nabrana zdravilna zelišča, in pripominjali, da bi bilo najbolje, če bi tovarno prevzela primerna zadruga. Ob tej priliki pa moramo povedati, kakšen odmev je zbudila akcija za nabiranje zeli»o pri nas. da javnost sprevidi, kakšne nasprotnike ima vsaka lepa, nesebična zamisel in kako malo so nekaterim pri srcu splošni, ljudski  interesi.
Med zdravilnimi zelišči, ki jih je pri nas izredno mnogo, je največ plevela. Nekatere rastline, ki imajo veliko zdravilno vrednost so zelo škodljiv travniški ali poljski plevel, zopet druge para žitne rastline pa zelo škodujejo sadnemu drevju. Ta plevel kmet sicer trebi, a ga je toliko, ga da ne more uničiti. Doslej v splošnem ni bilo znano, da bi ljudje lahko prodajali nekatere vrste plevela, in sicer da bi zanj dobili celo lep izkupiček. Ce bi vedeli, bi trebljenje plevela mnogo bolje napredovalo. Nabiranje zdravilnih zelišč in plodov je tako važno že iz gospodarskih razlogov, da bi bilo priporočljivo, da bi se otroci seznanjali v osnovnih šolah z rastlinami in nabiranjem. Vse to smo že nekajkrat nagla.šali. Ponovno pa moramo zlasti poudariti, da za nabiranje zelišč ni treba niti delovnih moči v pravem pomenu besede. Zelišča lahko nabirajo otroci in vsi oni. ki ne morejo oprav I jati težkega dela na polju in v gozdu. Če se torej v kmečki družini odločijo, da bodo nabirali in prodajali zdravilna zelišča, jim zaradi lega ne bo treba zanemarjati drugega dela. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je v Sloveniji izredno mnogo revnih ljudi, kočarjev, ki se lahko še s posebnim zanimanjem posvetijo nabiranju zelišč, zlasti, ker navadno nimajo niti skromnega stalnega  zaslužka.
Samo po sebi fee razume, da ima nabiranje zelišč tudi svoje velike nasprotnike, ki sicer ne nastopajo javno, pač pa se poslužujejo vseh sredstev, da bi dosegli prepoved nabiranji. Tega najbrž ne more marsikdo razumeti. Opozorimo ga pa naj samo na to, da imajo nekatere kemične tovarne velik interes* da bi nabiranje zelišč ne po-
stalo preveč popularno. Prav tako te nekateri zelo boje, da bi kdo ne taoei prodajati izdelkov zdravilnih zetidč povsem svobodno, ceneje, kakor prodaja kdo drugi **>-dobne izdelke. Samo po sebi se razume, da nabiralci niso organizirani, dočim to njihovi nasprotniki močni finančno In organi za torno.
Morda ^e po vsem tem ne boste več čudili da nasprotniki nabiranja zdravilnih zelišč (pkvela) in plodov (ki eo sicer povsem neizkoriščeni), trde, da je nabiranje vandalizem ter da ga je treba prepovedati. 2ele pa tudi, da bi oblasti prepovedali vsako propagando za nabiranje zelišč, češ. da se z njo zavajajo ljudje v vandalizem! Kakšne vrste vandalizem je to, si lahko predočite, če ljudje na travniku trebijo preslico ali podlesek. Taksne vandale bi morali vsi bia-grovati in oblast bi jih morala podpirati, potrebovali bi "pa tudi zaščito. ^ Vandali« smo seveda tudi mi, ki pišemo o tem in ki se ne bojimo zaščitnikov plevela. Zadnja leta napreduje organizacija nabiranja in trgovanja zdravilnih zelišč in revni ljudje so z »vandalizmom« zaslužili lepo skupno vsoto. Vsako leto bi lahko prejeli vsaj okrog tO milijonov za zdravilna zelišča in plodove. Seveda. Če bo pa nabiranje zelišč proglašeno za vandalizem. si ljudje ne bodo upali več nabirati niti hrastovega mahu. ki je največji škodljivec sadnega drevja. Prav tako ne bodo smeli trgati lapuha in kopriv. Plevel bo proglašen za zaščitene rastline. Lahko se tudi zgodi, da ljudje ne bodo smeli piti več lipovega čaja. ker je zdravilen in zdravil ne sme izdelovati in prodajati kdorkoli. Zato bi tudi na našem trgu nihče ne smel prodajati lipov ine.
Vendar nasprotniki »vandalizma« ne bodo mogli ugnati »vandalov«. Zdravilna zelišča nabirajo ljudje v dragih državah in mi nismo iznašli novega evangelija. Seveda jim tega nihče ne* brani in upamo, da tudi pri nas .ne bo nihče ljudem prepovedal trebiti plevela. Vnovčevalci zdravilnih zelišč in plodov pri nas. ki propagirajo nabiranje med ljudstvom v njegovo korist, nče ljudi nabiranja ter jih seznanjajo z rastlinami. Zato ljudje tudi vedo katere rastline smejo nabirati in ne uničujejo nobenih zaščitenih rastlin. Govoriti o vandalizmu je smešno in človek se mora čuditi nasprotnikom nabiranja zelišč, da se poslužujejo tako slabih argumentov. Pri nas nihče ne vnovčuje niti ene pri nas nabrane, zaščitene rastline. Toda niti škoda, če bi ljudje v resnici uničevali .zaščitene rastline, bi ne bila nikdar tako velika, ka&or je zaradi škodljivega, neiztrebljenega plevela in bi se ne mogla primerjati z neposredno in posredno koristjo, ki jo imajo ljudje ter splošno gospodarstvo od nabiranja zelišč. Svetujemo nasprotnikom nabiranja zelišč, naj vtaknejo svoje slabo nabrušene sablje v nožnice, ker sicer si bodo morali zdraviti glavobol  neposredno z »zdravilnim«  čajem.
Obdolženčeva skrivnost
Sodniki so si zaman prizadevali, da bj zvedeli kaj o nji
Ljubljana, 15. septembra. Zelo redko se zgodi, da pridejo pred sodnike ljudje s skrivnostjo, ki jo nikakor nočejo izdati. Navadno je tako, da so obdolženci dokaj zgovorni, posebno kadar gre za okolnosti, ki naj dokažejo, da so nedolžni.
38 let stari Jakob Oven, ki je bil obtožen, da je na Gornjem Igu oropal niso posestnika Franca Gruma, je pa nazadnje, ko je vse kazalo, da je njegova usoda zapečatena, povedal sodnikom malega senata, da lahko z nečem dokaže svojo nedolžnost. Sodniki so bili radovedni in državni tožilec seveda tudi. Morda ima Jakob Se kaj na vesti, morda bi prišli z njegovim dokazom o nedolžnosti na sled groznemu zločinu, ki ga je storil kdo drugi. Skratka, sodniki in državni tožit elj so na vse načine pregovarjali Jakoba, da bi jim povedal svojo skrivnost, pa vse zaman. Jakob je pripovedal, da je tistega kritičnega dne nekaj delal v gozdu, toda ni povedal, kaj je bilo tisto nekaj in kako bo dokazal, da je tisto nekaj delal ravno tisti dan in tisto uro, ko je ropar vdrl v Grumovo hišo.
Državni tožilec  mu je celo obljubil,   da ga bodo izpustili, če pove, s čim lahko dokaže svojo nedolžnost.    Jakob je spet postal zgovoren in se je  delal zelo važnega, toda o  vsem  mogočem smo  izvedeli, le o njegovi skrivnosti ne. Tako so sodniki precej dolgo pomagali Jakobu, da bi razodel svojo   skrivnost,   in   Jakob   je   precej   dolgo znal    zek> spretno    vzbujati pozornost in dražiti  radovednost   sodnikov.   Končno   se je predsedniku senata Brelihu zdelo, da je dovolj.  Poslal  je Jakoba nazaj  v preiskovalni zapor, kjer naj se javi na raport in preiskovalnemu   sodniku     pove     vse   svoje skrivnosti.    Obravnava proti skrivnostnemu Jakobu se bo namreč nadaljevala 25. t. m., med tem bodo pa se zaslišali orožnike ki so Jakoba aretirali. Težko se bo Jakob Oven fcerezal kljub svoji pretkanosti, kajti dokazov, da Je on s salo vdrl v Oru-movo Mso,  je precej.     Odnesel je namreč med drugim tudi stare srebrne avstrijske krone m tri take krone Je prinesel celo seboj ▼ jetrdsnieo. Ko so ga preiskali, kakor vsakega kaznjenca, M pride v zapore, ae je zdelu pazniku, da Jakob nekam trdo stoji. Velel mn Je,  naj se razkorači in tedaj so mu padle srebrne krone na tla, linel Jm je skrito med korakom. Razen tega ima v kazenskem ttstu zapisanih 21 kazni In  je strah in trepet domačega kraja. Občina je sporočila sodntjl, d« Je detomrznež In zelo maščevalen človek. Vsi se ga boje. Rad se norčujejo* rjo«, ki delajo, češ da on ne dela, pa vseeno dobro žrrl. Odkar Je v zaporu, to«    nI nobene tatvine več   v kraju. Znan Je tod* kot nevaren >raubSic«. 1J5PA IAHK0HVKA  JtAJCTA Msajsl B111 »J1*   w 1* pristojna v Sv. Jn-r*j ob SčavnJci. rojena na Je bfla v Ham-
burgu, kjer je hodila tudi v solo, je s ponosom povedala sodnikom malega senata, da ima štiri gimnazije. Postavna je in zelo lepa črnolaska in kar verjeli smo pričam, ki jih je osleparila, da jin je zapeljala s svojo lepoto. Bila je že kaznovana zaradi tatvine. To pot je prišla v Ljubljano iz Begunj, kjer prestaja 18 mesečni strogi zapor. Med tem so prišli na dan njeni stari grehi, in sicer da je predlanskim osleparila in okradla v Beogradu neko kuharico, v Gradcu pa ženo nekega sodarja.
Marta  je   rafinirana   lahkoživka,   kakor pravi obtožnica. Potepa se po svetu in se preživlja  s  sleparijami.     Za   seboj   ima  že drzne pustolovščine. S posebno metodo lovi žrtve, in sicer na ta način, da se predstavlja za sorodnico ali intimno prijateljico znancev svojih žrtev.     S svojim sigurnim nastopom  in  lepo zunanjostjo se ji je posrečilo  premotiti  že  mnogo  lahkoverne-žev.    Spretno    zna tudi navezati  stike  v tramvaju    ali na potovanju    po železnici. Ljudje se je  »usmilijo«    in ji dado denar, ker je svojega  pozabila doma ali pa  ima le tujo valuto. Včasih >pozabi« doma ključ in je reva na cesti brez strehe. Dobri ljudje ji ponudijo prenočišče. Drugo jutro izgine z Marto vred iz predala denar in še kaj. Marta je dajala sodnikom svoje podatke zelo pohlevno in prikupno. Odločna je postala Sele tedaj,  ko  so jo  vprašali,  ali  je kriva. Trdila je, da ni bila tedaj v Beogradu, v Gradcu pa sploh ni bila. Ljudi, ki so jo ovadili, sploh ne pozna. Da je bila res v Gradcu,   je   dokazano,   ker   so   jo   žrtve spoznale  po  fotografiji  in  se  njen  podpis ujema s podpisom, ki ga je pustila pri neki izmed žrtev. Treba bo Se poslati fotografijo tisti kuharici v Beograd, da bo dokazano,  da Je bila tudi v  BeogTadu  in da je ona tista, ki je kuharico prav nesramno oneharila.
Največ je imela opravka z orožniki. Rada se je izdajala za sestro kakega orožnika. Po potrebi pa je bila tudi učiteljica ali hči veleposestnika itd.
__Slavni senat, res sem nedolžna! je zapeljivo zaključila svoj zagovor lepa Marta in je spet lahkih korakov odšla v preiskovalni zapor.
Iz Trbovelj
— Nedelja v dolini. Nedelja je bila v revirju brez pomembnejših dogodkov. Mnogo ljudi je izkoristilo lepo vreme ter krenilo že v zgodnjih jutranjih urah na planine, zlasti I Sv. Planina    je imela zopet izredno veliko obiskovalcev. Mnogi so pa obiskali tudi ljub Ijanaki velesejem. ki je bil včeraj zaključen. Imeli smo pa v nedeljo tudi gokte in sicer je prišel z Jesenic SK Bratstvo, ki je popoldne nastopil   v  kvalifikacijski   tekmi   proti prvaku rudarskih revirjev SK Amaterju, k* ga je premagal.
Protituberkulozni dispanzer v Trbovljah
Trbovlje, 14. septembra. Ob zaključku vsakega meseca se vedno znova poante, kako neizmerno koristen na zdravje prebivalstva rudarskih revirjev in okolice Js tukajšnji protituberkulozni dispanzer. Vsak dan prihajajo v dispanzer novi bolniki ali pa tudi taki, ki samo domnevajo in sumijo, da se jih loteva jetika. Sleherni, ki prihaja v dispanzer, najde v njem za svojo bolezen dober nasvet, pri premnogih pa se odkrije se pri prvi preiskavi obolelost na Jetiki, veliko je pa tudi med njimi takih nesreč nese v, ki Se sami niso vedeli, da bolehajo na tetki odprti tuberkulozi. Ogromni večini onih. ki so posetiU dispanzer ali pa ga še posečajo. je bilo že pomagano. Bolniki, ki so že docela obupali nad svojo boleznijo, so s smotrnim le-č en jem, krepke jšo prehrano in zdržnostjb tako okrevali, da so postali tudi za težje delo že sposobni. Zato ni čuda. da je začetno nezaupanje med prebivalstvom do dispanzerja danes Že docela izginilo in da bolniki kar sami prihajajo v dispanzer iskat bodisi nasvetov ali pa zdravljenja. — Tako je prišlo v avgustu k pregledu zopet 156 bolnikov, radi posveta pa je obiskalo dispanzer 47 oseb. Pri 9 moških in 5 ženskah zdravnik ni mogel ugotoviti kake posebne bolezni, pri 32 moških in 27 ženskah pa je ugotovil tuberkulozo, pri 11 moških in 14 ženskah pa celo odprto dočim je bila pri 4 moških in 4 ženskah ugotovi iena druga bolezen. Zaščitna sestra dispanzerja je obiskala v Trbovljah r»a domu 39 bolnikov, izven Trbovelj pa 25 katerim je dajala navodila za koristno lečenje in v obče nadzirala od dispanzerskega zdravnika odreieno zdravlienje. V bolnico je b'lo oddanih 6 bolnikov, v zdravilišče 1 in v okrevališče 1. Na rentgenu fnkaišnic hratov-ske skladnice ie bilo pregledanih 111 bolnikov izmeček ie bil pregledan v 19 primerih, sedimentaciia krvi ie bMa izvršeni 29 krat pneumotoraks pa ^e bil dan v 31 pri merih. Poleg ostalih zdravil je dispanzer nakaza] bolnikom tudi 630 litrov mleka.
Iz opisanega se vidi, da vrši tukajšnji dispanzer svojo Človekoljubno nalogo z velikim uspehom in požrtvovalnostjo, želeti bi le bilo, da bi merodajni činitelji v bodoče še učinkoviteje podpirali to velevažno humano ustanovo, ki je za prebivalstvo rudarskih revirjev in okolice, zlasti pa za zdravje naše mladine največje koristi.
Do pogajanj bo torej prišlo prej ali slej. a delavski zastopniki bodo mnogo težje branili zahteve kranjskega tekstilnega delavstva, kakor bi jih sicer.
Z avtomobilom v vlak
Ptuj, 14. septembra. Pretekli teden se je zgodila v bližini postaje Krapina avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala štiri človeške žrtve. Na istem kraju se je zgodila že pred meseci avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, kjer se je avtomobil zaletel v vlak, ki ga je popolnoma razbil. Naključje je naneslo, da je pri sedanji nesreči vodil isti strojnik kakor pred meseei. Usodnega dne se je napotila z avtomobilom druž na štirih oseb iz Ptuja po opravkih v bližnjo tovarno. Avto je šofiral trgovski zastopnik Anton Rosenfeld iz Ptuja. V bližini Krapine je hotel Rosenfeld čez železniško progo, na kateri je stal neki moški in dajal signale, ki pa jih >ofer ni razumel in tako ni mogel pravočasno ustaviti avtomobila. V zadnjem trenutku pa je opazil drveči vlak in je avtomobil močno zavrl. Pretečo nesrečo je opazi! tudi strojevodja g. Rožič, ki je istočasno začel zavirati vlak. toda nesreča je bila neizogibna. Avtomobil se je zalete' s sprednjim delom v vlak. ki ga j« odtrjralo zadnji <\^\ pa je pahnilo v stran. Potniki v avtomobilu so bili težje poškodovani in jib je odpe!jal rošflni avto z Ptuja v bolnico. O nesreči je uvedena streha preiskava.
Iz Celja
—c Poškodbam je podlegel, Veeraj smo poročali o -lletnem delavčevem Mnčku Stanku Pla^kanu iz Lat kove vasi pri št. Pavlu pri Preboldu, ki ie padel v petek popoldne na pašniku v pastirski ogenj in se opekel po v&em telesu. Deček je v n«^leljo v celjski lwlnici   podlegel   poškodbam.
—c Umrl je v ponedeljek zjutraj na Lož-nici 13. v 7t. letu starosti nekdanji podžupan eeljske občine, posestnik in bivši gostilničar g. Franc Samec. Pogreb uglednega moža bo v sredo ob 16. iz hiše žalosti na okoliško    pokopališče-   V   celjski   bolnici   je
Ije nastopijo: ga. Nada liabnj&Lčiceva, *i bo sodelovala topo* prvič v opereti, ter gdčni Japljeva in Brcarjevs ter gg. Janko, Zupan, SimouČič   in   Frelih.   Reži*** r     prof.   Sest
Drugo gesto»auje g. J. Rijavea. Po velikih uspehih, ki jih je imel tenonst g. Josip Rt. jave« v tujini, ga je imela tudi naša pu!> i k« priliko slikati kot Edu'irja v 1 Luciji di Lameriooorc. V <ol*>to '9. t ni. bo pel »Trubadurja«, ki opada me i njegove naj. odličnejše podane partije. (vtaJa Sa»edba opere običajna. Dirigent dr. švara, rej r ravnatelj   Polič.
fie/eicffiea
KOLEDAR
Dane*: torek, lo upleni Ura kaio.K^.u: Mati  sedem   žalosti.
DANAŠNJE    PKIREDITVK K i No   MATICA;   /Upru, KINO   IDEAL:   Smehlja ore   *rce. KINO SLOGA:   Viva  Vi i  • KINo INION-  steajka  Rax?n    Volea. \V-ga...
KINO   &*&KA:   Mornari-a   pride KINO   MOSTE;   Daj   mi   to   no/-   (Jan   1. vm pura).
KINO  KODEUIAO-   Zaprto
DE2 U KN E   UBK A R N B
T>ane«: v tkarl I. Si lakoba Ifa * Hamor. M'kUfeTceva testa 20, Uaitna, Itn! ste,   ZaloSka   ceata
Iz Maribora
—   Nm pra^n-lavni duhovnik, /a narednika marjUon-k-!ia prote g. Trlvojevira \(* bil imenovan 7:1 mariborsko vojno oJcroft ♦-> pravoslavni   duhovnik   g.   Simeon   [vole* •
—    Srebrni jnnfleJL Te rini po elsviU na Teznu v krogu vonje družine Solatni julu* lej sršena nvaonsae svete viaji sodnooissr«
niski oficiial g. Mihael Visočnik in njegova zvesta življenjska družice. <ja PUmhota. Iskreno  čestitamo.
—    Fronta MaNtrovjh |*»rcev. \ ned»ljo se je vrši! v Narodnem domu dobro obijan oboni zbor Zveze Mai^lrovih borcev, ki ga je vodil 2. dr. Dolar Z OSOnOga zhora w> odposlalj vdanost no brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Po uvodnih formalnostih in pozdravu Številnih zastopnikov narodno obrambnih organizacij so tded La posamezna poročila.   Iz   tajniškega   poročila   i^iiftniarao,
Pogajanj se vedno ni bilo
Ljubljana, 15.  septembra.
Včeraj bi se začele pogajanja med zastopniki tekstilnih podjetij in delavstva, a se niso, ker še vedino niso bili izrinjeni vai pogoji za to. Podjetntiki namreč vztrajajo n« svoji prvotni zahtevi, da morajo delavci zapustiti vse tovarne, preden se začno   pogajantja
Banska uprave je izdala formunikc, ki v nj.m pravi, da bi se včeraj začela pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe pO predlogu Zveze delodajalcev tekstilne otroke, to se pravi, da so se delodajalci v glavnem že zedinili glede delavskih zahtev. Samfl po sebi se razume, da si žele tudi rK>dietndk; kakor tudi razsodni delavci, da bi se pogajanj* čim prej začela. l>ruge ovire včeraj ni bilo več, kakor da delavci še niso ispraznili tovarn v Kranju in ^kofji Loki. Zastopnik: de'avskih organizacij so si prizadevali ves teden neprestano. da bi nriprevili delavstvo do razsodnosti n da bi ne ovirali oogaianj. Žal je bile vse zaman in če se delavci ne bodo hoteli pokorni svojemu zastopstvu, bo prišlo nai-Hrž  do  preloma   med  ni;m   in  organizacije.
V komunikeju je nagla&eno. da je treba pripisovati krivdo le delavcem v Kranju in i^kofjii Loki, če do pogajanj še vedno n: prišlo in da so za vsak dan. ko se pogajanja zavlačujejo, odgovorni oni Končno ic v  komunikeju  rečeno:
Oblastvo, ki je poklioatno. da ščiti splošne interese in koristi skupnosti, ne *nore pre-križanih rolc gnedafci. kako večina razsod nega delavstva trpi škodo /aradi neraz sodnosti manjšine. L'krenjeno je, da s« razsodnemu delavstvu iz»polnijo obljub", ki so mu bile dane.
umrla v soboto 231etna posestnikova hčerka Marija Razgorškova iz Malih Dol pri Voj niku v nedeljo je umrl 621etni Lambert Petek, dninar brez stalnega bivališča.
—c 2rtve nesreč. V Okrogu pri Ponikvi je padla 1 kletna posestnikova hčerka Slava Debela kova pri igTanju tako nesrečno, da *e ji je zabodla igla, ki jo je imela v obleki, v prsi do kosti. V petek je padel 2£letni dninar brez stalnega bivališča Janez Pod-kovšek pri nalaganju sena z Rebeuseheggo-vega kozolca v Zavedni in si močno poškodoval obe roki. V soboto si je 461etni posestnik Franc Orel iz Zekovca pri Mozirju pri brušenju kose prerezal kite na desni roki. I&tega dne je pri delu padla skala na 3o-letnega delavca Franca Heleta s Trličnega pri Rogatcu in mu zmečkala levo stopalo. Ponesrečenci   se   zdravijo   v  celjski   bolnici.
Nase gledališče
OPERA Začetek ob 20. uri
Torek   |&:   Zaprlo.
Sreda    14i ;   Zaprto.
Četrtek   17.:   Dvojno  knjigovodstvo.   Operejo. Izven.
Petek   IS.:   Zaprlo.                       •
Sobota    1!*.:   Trubadur.    I/v^n.   o^tovanje    %. J.   Rifarvea.
Nedelja   -0 :    Dvojno   knjigovodstvo.   Opereta.   Izven.
iia.    M»r;i*a    Brumen=Lubc;eTa    K|    ^    t0
tesano   »ai  utalnl   gost   v   opereti,   nastopi
i-rvič v četrtek 17. t. m. v glavni vk>gi !'oldi I.e.-hr.e-reve v opereii Dvojno knji-•lovod?tvo Nien partner bo jr. GoreJci t*. 1'eček igra glavno moško vlogo knjieckvod« ie   gdč*.  iSinerkolova  bagalo  nevesto.   Nada-
da žteje Zveza 708 čnanov, pri čemer je treba poudariti, da se je Število članstva M lo povečaW>. Po poročilu tajnika g. Lipuiša je poročal o povoljnom blagajniškem stanju g. Petrovič. Iz vseh poročil se zrcali velika delavnost Zveze in njenih odsekov in po* verjeiništev. Pri volitvah je bil ponovno \i-. voljen za predsednika zaslužni borec g. dr. Dolar.
—    Ubijalec *a zapahi. Včeraj srno poročali o zverinskem uboju v Ciglemcah pri Dupleku, kjer je bil s kamenjem ubit posestnik Pavel Dvoršak. Orožniki so prijeli Spletnega hlapca Hermana Vohaka. Aretira* nec je zločin priznal in izjavkL, da je ubd Dvorsaka, ker je ta izzival njegovega gospodarja.
—   Mariborsko cledališce. Razpisan }e g'e-daillški at*>nma ter sprejema prijave dnev* na gledališka blagajna vsak dan od 9. do pol 13 ter od 13. do iT ure. Ugodnosti abonmana so zelo velike, mesečni obrabi (sedem jih je) pa tako nizki, da se v*akdo lahko vpiše med abonente Na galeriji n. pr. se dobi uradniški abonma ie za 7 mesečnih obrokov po 9 Din in ker pridejo na vsak mesec povprečno '.i predstave, stane abonenta predstava .-amo H Din, vsekakor smešna bogatela. Pa tudi obroki za parter-ne in loire t»edeže niso draigi, v najboljših ložah pa so letos tnOMns aminV Repertoar je skrbno i/bran in pester ter dobe aho-nentie 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter en koncert, (iostovala bo tudi ljubljanska opera ter si at>onentje lahko ogledajo opo ro enkrat s V> odstotnim popustom. Lanskim abonentom >a dosedanji sedeli reser* virani samo do petka. IS. t m., pozneje iih bo uprava oddajala drugim interesentom. %______________________
HITRO   IZPOLNJENE   SANJE
__   Suoči   se  J^   moji   ženi   sanjalo   o   zla*i
zape.siniei   in  danes   imam   že  račun  za  njo.
y globeli i žalosti naznanjamo, da nam fe danes umrl naš IHihVteni soprog, oče, stari oče, brat, stric gospod
Prane   ^llfatttc
PODURADNIK V POKOJU
po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti.
Pogreb bo v sredo 16. t. m. ob 4. uri popoldne na farno pohopaiišče v Trboulfoli.
TRBOVLJE, dne 15. septembra 1936.
Žalttio&i soproga ALOJZIJA, otroci:  FRANCI,  VILMA  por.  VRBICA, ALBINA por. KOV ACEVIC, ALOJZI JA,  por.   MIKLAVŽ**    O ARKA   in
ostalo sorodstre
Štev. 210
»SLOVENSKI  NAEODc, torek, 15. Mptonbn im
Stran 3
DNEVNE VESTI
__Za odpravo trošarine na vino. Vršačkc
gospodarske organizacije ao poslale predsedniku vlade, predsedniku narodne skupščine in resornim ministrom spomenico, kri v nji prosijo, naj se trošarina na vse vrste vina in vinskih proizvodov čim prej odpravi. V spomenica je reoeno, da finančni efekt te^a ne pomeni nič v primeri s težkimi posledicami, ki jih ima ta trošarina z^ vse nase vinogradništvo. Vinogradniki pozdravljajo izjavo poljedelskega ministra, ki se je izrekel za odpravo trošarine na vino. O tem so obveščene vse vinarske organizacije v državi in pozvane, na i se pvndJučijO   te i   zahtevi.
—   Zračni promet z Nemčijo. Doslej je vodila preko naše države samo ena redna zračna pro^a iz N** m čija in sicer r»roqa Rerlin-.Vene. Na***$ka letala so se ustavljala samo na letal licu v Zemunu. Nedavno je bila na sklenjena jv^bn« konvenciji med naV> državi in Nemčijo o zračnem prome'u in s tem srno dobil: še eno zračno potniško in postno zvezo z Nemčijo Ni i 7kljuce.no. da bo ta proga veza1 a tudi Zagreb in mnrdi še cn^ mesto ob ,ladranu, karti Zemun odnosno Beograd že ima direktno zračno zvezo z Berlinom Podrobnost:   bpnvenotje   z   Nemčijo   še   nii-o   zrw*mc
—   /^ele7""ci Koprivnica-Var^ždn Gradnja ?ele7n ^ke nroge Koprivnica Varaždin je Mli >rKinlidj zaradi slabeča vremen« nekoliko rastala, zda! se vi normalno nada-liuie. '♦ako. do bodo leto«; dogra^onn tudi vsa potrebna po«lopia Čes z:mo bodo po. lagaV tračnice in nova n~oga bo i*ro"ena prometu  naikasncie  sr^di   pHliodni^Ca   leta.
wmmmmmmmmmmm*i**mmmmmmmm
Samo še dan*»a ob  16.30 in  20.30  uri
JAN KIEPURA
DAJ MI TO NOČ
Jutri    ob    16.30    in    20.30    senzacija džungle
VRAŽJI TIGER
V  groznih  malajskih  džunglah,   kjer
odločuje  moč  in  srce. Stra&na  borba
tipra in leva.
aaai KINO MOSTE "—*
—    Francoski inženirji v Beogradu V neleljo popoldne je prispelo v Beograd  12^
francoski h inžc-n'erjev pod vodstvom pred sednika in-enjerskecia društva v Parizu Ja-cobsona. Francoski pos'anik na n-išcm dvoru 2"of Damn-ierre j: m ]o pri red' 1 popoldne čajanko v prostorih poslaništva, kamor Je Ivlo povabljenih tudi mnn^o naših   tnžcn;cr;cv
—    Nai novJiiarskf tovarii M:'an čula-ftć, ki Sj j* pridobU v Ljubljani mnogo prijateljev kot novinar in človek in ki je zlasti uživa: med kolegi najbcljšj ugled, j? odpotoval snečj na cvojc novo službeno mesto v Bccgrad Ob noftnvltvi j*4 izroči,] pozdrave v-em ljubljanskim kolegom in znancem ter d^jal. da n? bo pri svojem novinar kem delu v Beogradu nikdar p. zahl zagovariati slovenikjh jntre. rtsov in da bo vedno ohranil vse simpatije d0 Slovencv. ki jih j0 v 14 letih ta-o dobro -pezina] kakor lP redko kdo iz južnih   pokrajin  nase  držav?
—    S^upScina mednarodno taratpčne *>-*.*,. uan s se je pričela v Montp Čarlu {rla\Tia ^kup^eina       mednarodno zve-zc za tur'z~m. v kateri sn organizirane najvaž nejš^ turistične crganizaeij« vega sveta-V zvezi je zastopanih 51 držav. Skupščina   bo  trajala do  20    L.   m
—   Volitev novega poglavarja make c^r:%ve v inozemstvu y Sremskih Karlov-cih se je srstal danes pod pokrovitelj, fetvom patrijarha Varna ve sabor rusk*ih arhijorejv iz Jugoslavije, Bolgarije, Francije, Avstrije, Kitajske in Amerike. Na dnevnem redu je volitev poglavarja ru3ke cerkve v inozemstvu namesto pokojnega metropolita A-ntcnia. vprašanje ureditve ruske cerkve v Nemčiji. kjer j? dobila v^e prajvice ter vprašanje preureditve notranje uprave ruske cerkve v inozemstvu v skladu  s  sedanjimi razmerami.
— Večer jugosLovenske glasbe v sofijskem radiu. Drevi ob 20.30 priredi koncertna pevka, mjezzcsoprani^tka Ljudmila Slatin v bolgarskem radiu ve*er jugo. 6.1ovenskc glasbe. Za ta koncert jugoslo-venskih skladateljev in pesnikov vlada v Bolgariji   veiiiiko   zanimanje.
K resoluciji stavbnih delavcev nam pošilja gradbeno podjetje ing. Jos. Dedek naslednje pojasnilo: Poročilo z Jesenic z dne 14. t. m. o delavskih mezdah pri gradbenem podjetju ing. Joa. Dedeka iz Ljubljane je neresnično, ker je podjetje že v juniju 1.1. podpisalo sporazum o mezdah in je od 12. junija naprej izpolnjevalo obveznosti napram svojemu delavstvu po sporazumu. Nadalje ni res, da podjetje gradi na Jesenicah, temveč v Zasipu pri Bledu pri dovršitvi razširjenja hidrocentrale ter delavstvo pri tem delu sploh ni hotelo stavkati, temveč je dokazano, da so prišli delavski zastopniki z Jesenic na stavbišče v Zasipu in branili delavstvu nadaljevati de-
lo in mu grozili a pretepom, ako bodo delali naprej. Delavstvo je izjavilo, da nima nobenih zahtev in tudi istih ni stavilo, ter je bilo prisiljeno stopiti v stavko. Število teh delavcev je znašalo 20 — 30. Podjetje zaposluje trenutno približno 700 delavcev ter izpolnjuje naprav vsem in povsod obveznosti, ki jih je prevzelo s podpisom sporazuma v mesecu juniju.
•kino union, tel. aa-ai1-
Danes poslednji« ob 16.. 19.15 In 21.13
STENJKA RAZIN
VOLGA ... VOLGA... Ne zamudite!
Jutri popolnoma nova barvana revija zabavnih bajk in pripovedk! Priljubljena Mickv-mlftka, Klips-iabica in drugi taki junaki bodo zabavali staro in mlado.
Silly pleše in svira
Jutri premiera!       Dve uri smeha!
—    LreduisUo   »Verda   revuo«   za   Ju^o«
riavijo j j izdao esperantsko slovnico (ko rensko metodo), ki jo je priredil Damjan Vahen. Vsa tvarina je obdelana v 22 učnih urah, obsega pa še tabelo vzajemnega (korelati vneua) sestava, tabelo predponk, priponk in e> j v niskih končnic ter uaj važnejše   glagolske   korene   po   abecednem   redu.
V    kratkem pa izide pravtako tudi sloven-sko-espeianL-ki slovar, ki bo obsegal 46.0U0 besed, kot priloga pa prtnieri iz besedoivor« ja pod naslovom: Raba priponk, predponk in ©lovniških končnic v esperantu. Navedena slovnica Damjana Vahna ie prva slovenska esperantska slovnica, ker dosedanja slovnica je bila samo prehod dr. Maruzzije* ve  hrvatske  slovnice,   ki   pa   je že   tudi  po-
šla. Naroča se; Damjan Vahen. urednik * Verda revuoc za Jugoslavijo, Ljubljana, Resljeva 20. in stane v predplačilu 10 Din in po«1nina 0 75 Din
—   Slovrnci v Ameriki. V Milwaukee so nas] i doma obešenega Lojzeta ZakrajŠka. Tri dni pred samomorom ie je vrnil iz pboijševalnice, kjcr je bd zaprt kot pijanec. Pokojni je bi| doma  iz Dolenjskega,
V   Clevelandu so umrli Janez Hočevar po domače Sedlarjev, star 56 It. doma jz vasi Glob?lj, fara Scdražica, Jože TuršiČ, star 40 jet in Marija Gabrenja. rojtna Faletič, stara 56 let, doma iz Srednje vasi na Primorskem, v Calc-mettu je umrla Gregoriju Kumpu žena, stara 61 let, doma izBele Krajine. V Glenwoodu je umrla Katarina Godec rojena Ivec. doma iz Maline pri Semiču, žrtev avtomobiUke nesreč; je postal v Clevelandu Josip Uršič. Z očetom sta se p Ijaia domov a piknika m oee je zavozil v tramvaj. Poljcija je dvignila   proti   njemu   tožbo.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, deloma oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 24. v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skoplju 20. v Ljubljan: 19, v Mariboru 17. Davi je kaza.1 barometer v Ljubljani 770.3, temperatura je znašala 7.4.
—     Zri »t- napadu* \ U> nico K) prepeljali vcVrai popoldne tri žrtve neznanih na* padalcev. ve»e ie ni lede fante, kar je pač precej značilno za na£e razmere. M. Hafner, meear iz Straži&i-a |>n Kranju jo ie izkupil v gostilni Neiidn mu je zabodel nož v hr* bet. Zelo rt*ne poškodbe je zadobil prav tako o*l neznanega napadalca J. Černivec, klepar iz MaJe vasi pri Jezici. Nekdo ga je napadel na ce^ti Zelo ima poškodovano deeno nogo in nevarne poškodbe v trebuhu. Dopoldne »o pripeljali v bolnico iz Vač pri Litiji II. Lovšeta. ki so ga tudi napadli nes znanci in ga grdo obdelali. Včeraj se je pripetila na Dolenjski ceeti prometna nesreča. Mizarski pomočnik L. Pango© se je peljal 6 kolesom za kmečkim vozooi. Ko mu je pripeljal naproti avtomobil, je a kolesom zavU tako nerodno, da je zadel v zadnji del avtomobila ter padel. Obležal je nezavesten. Avtomobilist je takoj ustavil avtomobil in nesrečo prijavil na dolenjski stražnici, nakar je rešilni avtomobil prepeljal ponesrečenca v bolnico
—   Potapljača potegnili mrtvega iz morja. V nedeljo so se vračali ribiči iz Krap-nja z ribolova in ustavili so se na rtiču Kornadskih otokov, kjer se je spustil potapljač Franjo Curavič 30 m globoko v morje, da bi nalovil morskih gob. Zrak sta mu dovajala brata Božo in ValenL Naenkrat je Franjo potegnil za vrv v znak, da se mu bliža nevarnost. Brata sta ga potegnila iz morja, toda bil je onesvesčen in kmalu je izdihnil. Počila je bila namreč cev za dovajanje zraka. Ribiška ladja z mrtvim potapljačem je takoj krenila proti Krap-nju, kjer so položili mrliča doma na mrtvaški oder. V sobi se je zbralo toliko ljudi da so se udrla tla in z mrličem vred so padli vsi v klet. Težje nesreče ni hilo.
—   Dekleta ugrabil, da bi mu delala. Na novega leta dan je ugrabil v va3i Greba-ščice blizu Šibenika Mate Peran Grgin lepo sosedovo hčerko Ano Peran. Njena rodite-
Potrti od bridke žalosti naznanjamo, da je nepričakovano preminula naša ljubljena žena, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Zida BIBRCVA roj. Perhavec
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 16. septembra 1936, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 36. na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala dne 17. IX. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 15. septembra 1936. JOČKO BLBER, mož, MILAN in DUftAN, sinova ter ostalo sorodstvo.
lja ata ae kmalu sprijaznila a hčerkino usodo in pozabita na ugrabita*. Oaz tri mesece jo pa Ifate zapodil Ano od hiAe, čoi, naj ae vrne k materi, ker on nima več dela za njo. Ko je pa prišla setev, jo je zopet poklical nazaj, a zdaj jo je znova zapodil. Lepa Anka nI mogla več prenašati sramote in zahtevala je od fanta, naj se porod s njo. Fant jo je pa začel pretapati. Med ruvanjem je Anka pograbila oster kamen in ubila fanta. V nedeljo je prišla v Šibenik k advokatu Blazeviču in ga prosila, naj jo odvede na sodišče.
Iz Ljubljane
—ij Ted*n Rdečega krita, s posebnim zakonom za vso državo odrejena doba vsakoletne propagande za pri*top k temu humanitarnemu društvu, bo leto* cd 20. do 26. septembra V Beogradu, kjer je sedež osrednjega odbora Jugo5loven»ke-ga Rdečega križa, bodo velike svečanosti, ker se bo obenem obhajala 60-letni ca društva, ki ae je poprej imenovalo Srbski Rdeči križ. Te proslav« se udeleži tudi številno odpoalanstvo drustvecvikov drav-=ke banovine, zlasti iz Ljubljane, ki pošlje nanjo tudi močan odred svojih samarija-nov. V Ljubljani bo prireditve o priliki tedna Rde»čega križa otvori! of ci jelen večer Rdečega križa v soboto 19. t. m. v dramskem gledališču. V nedeljo, 20. t, nu, bo običajni  nabiralni   dan.
—lj Lepa nagrada za najtočnejso oee. no titana »Vesela vdova«. Jutri ob 9.15. uri zve^ar se bo vršila v kinu Slogi slavnostna premiera največje šlageroperete sedanjosti — Leharjeve popularn« operete »Vesela vdova«, ki smo jo lani videl j tudj na našem opernem odru Brez vsakega pretiravanja lahko mirno trdimo, da bo Ljubljana ob tem filmu ostrmela in upravičeno občudovala krasoto tega naj novejšega Lubitschevega filmskega vele-deJa. »Ve*eia vdova« s sarmaatnirn Mau-riceom Chevalierjem in lepo Jeanetto Mac Donaldovo v glavnih vlogah je najboljša filmska opereta sedanjosti. Toliko Ifpote. sarma, bogatega razkošja, take popolnosti v igri, režiji, in tonu doslej ie nismo videli. Ne pretiravamo prav nič, če trdimo, da je fiflm >Vesels vdovac ma-
koma oevojil tw avet in da se ga ljudje niso mogli nagledati. V Zagrebu j* bil deležen takega triumfa, da so ga predvajali nad tri tedne, ietotako v Beogradu in drugod. Tudi Ljubljana bo vzhieena in nedvomno v okusu delila mnenje z drugimi mesti. Uprava kina Sloge razpisuje povodom slavnostna krsta« predstave »Vesele vdove« nagra<sao tekmovanje in podeli eno breapla&no l^tno vstopnico tistemu, ki bo film najtočnije ocenil. Vsak. ki si bo ogledal film, je upravičen udeie*iti ae tega tekmovanja O pogojih, ki jih zahteva uprava kina Sloge, bomo poročali Jutri.
—lj Racija na avtomobil i ste In motori kjlste. Policija je priredila v nedeljo po-e'bno racijo, kakršne se ni bjlo v Ljubljani. Zasedla je vse dovozne cest*, ki drže v mesto in ustavila vsakega avtomobi-Hsta in. moteciklista, da s* je legitimiral. Pri tem se je pa izkazalo, kakor »o na policiji sumili, da se ob nedeljah pogosto vozijo na in]rte razni amaterji avtomobilskega in motoclkli«tičnega sporta, zlasti fantiči, ki se radi postav i ja za vola nom. Seveda jim niso p-omagale tudi najbolj mile prošnje. Policija je vozila zaplenila in lastniki so hodili včeraj skesani ponje; seveda so grešniki morali plačati primerne globe in najbrž prihodnjič ne bo več nihče posojal avtomobilov. Policija bo še prirejala taksne racije na >črne« potnike pri krmilih, ker se je iz-kazajo. da je to zelo potrebno, zlar ti ob nedeljah, ko je navadno največ prometnih  nesreč.
—lj KopaHšee SK IMrije zaključi kopalno sezono z današnjim dnem. Garderoba £e oddaja eamo 16., 17. in 18- t. m. od 13. do 16.   ure.
—lj   Plesni   zavod  »Jenko«  v   Kazini  —
edina strokovna šola za družabni ples v Ljubljani — ©tvori letošnjo sezono 5. okto. bra. Informacije in vpisovanje od 1. oktobra  dalje.
—U Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v ir^do 16. septembra izlet v Litijo in Šmartno iz Ljubljane z vlakom ob 13.36; vrnitev ob 18.12. Sestanek na glavnem  kolodvoru.
bKraa|a
— Občinske novice. Včeraj popoldne oh 17. je sreaki načelnik g. dr. Gregorin v mestni hiši zaprisegel novo imenovano začasno upravo občine Kranj, istočasno pa te je iz vršila tudi predaja poslov. Predsednik nove začasne uprave je bančni ravnatelj £. Česen j, člani pa gg. Gorja ne Tranc, veletr-govec, Kock Makto, tovarnar, Peterlin Miro hotelir, in Gojrala Jože, graver v »Jugo-ssssat.
— Kmetice is Bel okra jine zadnje ca te redno vsak ponedeljek in petek prihajajo prodajat na kranjski živilski trg. S seboj pripeljejo velike košare sliv, grozdja m hrušk. Na trgu zavzamejo včasih kar po dve dolgi vrsti ?icer belokranjsko grozdje Bi ravno najslajše, vendar velika količina bla-jra vpliva na ceno sadja na tukajšnjih stalnih stojnicah. In če prištejemo Še sadje, katero piineso okoliške domače kmetice, lahko ugotovimo, da je b sadjem kranjski trg dobro založen, škoda le, da na.M kmetje tako malo pažuje posvečajo boljMm vrstam sadja, predvsem zabolk in hrušk, ter da niso vajeni sadov sortirati po kakovosti. V enaki obilici je na trgru tudi mlečnih irdelkov in   zelenjave.
Iz Litije
—    Cvetje jeleni. Našpmu dopisniku *o izročili cvetočo vejico jablane, ki je pognala zdaj na jesen. -Jablana je lasi znanega posestnika s- Verba]?a iz Potoka pod Dolgim brdom.
—  Srečko, ki je zadela tombolo, je podan, V  nedeljo smo   imeli  na   Ponovičah  pri   Litiji   lepo   obiskano   *sokol*»ko   tombolo.    Za
glavne dobitke so bila lepa darila; plemen, skd bik. dvoje koles, bala u*mja itd. Prvo darilo, plemenskega bika, je zad>l Janeiif Ivo s predilniških stavb \z Gradca pri Litiji. Marsikdo, ki je menil, da je šla sreča že mimo njega, ko mu je manjkalo ob po slednjih darilih več MeviUt, je listek kar zavrgel. Tako tudi g. B.. ki te potem, ko eta bili izigrani že prva in druga tombola, m^nil, da je vse izgbljeno. Listek, kjer pta manjkali še dve številki, je podaril v safli nekemu brusaču, ki ie zadnje dni ho» dil po na.-i okolici. Brusač je listek vzel In sreča mu ie bila naklonjena. Tombolarji *o izklicali oni dve šiteviLki, ki eta če manjkali na podSTVstl sreflki. Ve** srečen ie ate-kel brusač li komisiji in tretja tombola, kolo,  je bila njegova.
MALI   OGLASI
-seaa u.&o para, daveS Dir a.—    oeseoa 1 Din, davek a uin
pssssM '.a   pismene   odgovore  glede  malin   oglasov  \m  crene  pruoiit. snamko   —   Popustov aa male oglase oe pninamo
Seseda SO pni   davek S.- Din
Najmantsi meseS 8 Din
DALMATINSKE SMOKVE
za jelo, okusne, letošnje nudi po 5 Din kg Sever & Kom p., Ljubljana                                 4©   R-
RESTAVKACIJA    ZVEZDA sprejme  abonente.  Hrana prvo--vr»tna.   Zaiutrk-.      gulaž,   vampi ali    pijucka   s   kruhom   3   Din. Se   priporoča      Briški.         2423
JUBILEJNA dvokolesa moška m ženska •Tribuna< precizno izdelana. (>o-•enT Prevozni tricikli za r-govce. obrtnike in m le kance. novi modeli od 1.800 Din naprej. Najnovejši modeli o'roskb vozičkov.    Šivalni    stroji     Ceniki
franko? >Tribuna< F Batiel. Ljubljana. Karlovlka cesta ?t. 4 Podružnica; Maribor SJetu *androva   cesta   26                 20-R
GOSTILNA
>Prj fajmoštru« Sv. Petra na* sip 5 sprejme abonente na do= bro in ceneno hrano.           -4H>
Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanj* znese* 8 Din
ZASTOPNIKA za   prodajo   reklamnih   koledarskih ozadij sprejmemo. Fototeh nika.   Prešernova   9.              2418
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najman]*)  znesek S Din
HOI^\NDSKE   C\*ETNB
GOMOLJE
hijacint, tulipanov, narcis, kro; kusov itd nudi Sever 6c Komp. Ljubljana.   Zahtevajte   cenik!
4A  R
ZA JESEN smo zopet cenejši. Trenchcoati 375 Din, Hubertu« 350 Din, pumparce izpod 100 Din. Modne hlače v ogromni ixbiri Pre« aker, Sv. Petra c. 14.           6. R.
Reseda 50 par  davek 8.- Dtn
Najmanjši znesek 8 Dtn
POSESTVO
kupim v lepem kraju Kranja ali Savinjske doline. Okolri 100 ha z vilo od o do 7 *ob. kopalnico, parke ti rane sobe, e-lektriž. no razsvetljavo. Posestvo mora ležati visoko in mora biti * dobrem stanju. Takojšnje ponudbe na agencijo »Argus<, Zas greb,   Draškovireva      28.     2:^78
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem žalostno vest, da %e naš ljubljeni, srčno dobri moi9 o£e, slnt brat, svak in stric, gospod
Stanico jCtttfretfCfc
POSESTNIK IN TRGOVEC V POSTOJNI po hratM mučni bolezni, v starosti 50 let, danes, dne 15. t. m., preminul.
POSTOJNA, LJUBLJANA, 1£* septembra 1936.
Globoko Žalujoče rodbine
Lavrenčiča Lončar, Žerjavt ing. Pehani.
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, tank, 15. »eptamtca  188».
Sfcr. 210
Uha luna jasno sije
V nedel}o bo v Dvorjalt odkrit doprsni kip skladatelja
Davorina Jenka
Cerklje, 14. septembra. Zavila sem se v plašč in krenila med njive, da tU še ujela poslednje solnčne žarke, ki so se igTali in zamudili tod. 2e ves dan j mi je prihajala na misel pesem: >Tiha luna | jasno sije.<  Saj jo poznate!    Tako mehka  j je, otožna, vsa polna hrepenenja, da se ću- I
i
dite umetniku, ki je tako mojstrsko zlil besede v zvoke. To privlačno melodijo ji je dal nas veliki skladatelj, Davorin Jenko, ze lani smo praznovali 100 letnico njegovega rojstva. Takrat so cerkljanski šolski otroci pod vodstvom g. upravitelja po radiu povedali širnemu svetu, da je Davorin Jenko nas rojak. Davorin Jenko, skladatelj nase državne himne, ene najmogočnejših sploh med narodi, cerkljanski domačin, je bil do zadnjega diha zvest naši divni Gorenjski.
Pa to je bilo lani. Letos bomo odkrili ▼ nedeljo 20. t. m. doprsni kip, delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, in spominsko piramido v Dvorjan na prostoru, kjer je nekoč stala njegova rojstna hISa. Po odkritju bo na vrtu ge. Helene Jenko, lastnice Jenkovega doma, prosta zabava, kjer vam bo pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske z domačimi pevci in godbo zapel najlepše Jenkove pesmi.
Pridite v rojstni kraj skladatelja »Tihe lune«. Saj ste se že tolikokrat oglasili v prijaznih Cerkljah — bodisi, da ste se pozimi odzvali nememu povabilu zasneženega Krvavca s smučmi na rami. morda ste pohiteli poleti po divno planinsko cvetje, ki ga hrani in čuva narava po njegovih pobočjih,  morda. ..
Toda v nedeljo se ustavite v Cerkljah in prisluhnite pesmi, s katero si jp Davorin Jenko tešil hrepenenje, ko je v tujini mislil na dom v zavetju planin:
. .  »vmes  so  hribi   in_ doline.
vmes šumenje bistrih rek.
Daleč, daleč so planine.
daleč Save je iztek... « To pesem in še mnogo drugih njegovih nepozabnih bodo zapeli na t*, dan. da bo odjeknilo na sivih pprMnah trorskih velikanov, da bo slišal zeleni Krvavec in prisluhnila Grintavec in Kočna.                            K. J.
Konec sejma, začetek šole
Včerai ie bil zaključen tudi dijaški sejem pred Narodnim
domom
Ljubija.ua,  15. septembra.
Ljubljanski djijaški sejem je tako znamenit, da bi ga časopisje ne smelo prezreti, saj gr? prav /a prav za vol ose jem. Dijaški sejem je v Ljubljani prava borza soiskifa knjiji in njena posebnost je, da ni monopolizirana in da je na nji vedno mnojio   prometa   brez   Črnega   potka.
VtneVur je bil včeraj prav /a prav nekakšen črni pelek. kajti bil je zadnji sejm-ski dan, tik pred šolo, ko že leži na dijakih šolska mora, ko jih davijo strašne skrbi in jim lega na srca črna žalost. Prejšnje drvi je bik> na sejen u živahno in <I lasno kakor na orientalskem bazarju. Spoh so ria«i dijaški sejmi od le«ta do leta živahnejši in baš zaradi tega so sejmišče za knjige prestavili s Krekovega trga v za.tišje Gajeve ulice. Toda včeraj je vladala tišina na sejmu. Dijaki so stali potrti pred sjmnazijo, kakor da čakajo na popravljalne   izurite.
Prve dni je moralo skrbeti za red na sejmu celo več stražnikov m cela skup'na mladih sejmarjev je morala na policijo, ker so bili menda preveč glasni in ker so sftjem na.xširiH na n-edo voljeno cesto. Vendar rrulaidijfie ne more nihče kratkomalo ugnati.   Potisnrti  so  jih  nn   parcelo   pred
Narodnim domom, toda kmalu so i*>pet zavzeli c«^bf> in si iriso pustili kratiti »vojn h starih se j makih pravne. In sejmske pravice je treba res spoštovati, čeprav niso potrjene s pevavti na pergamentu. Sčaaom po si   sejmaTJi   priiasrKli   še  nokajj  pravic  fci
m povsem   rKiaške.    Sredi   množice je od
časa do časa počila babica in ko je stražnik hotel prijeti krivca, seveda nihče ni bil kriv. Ako pa je (roga osumi* in mu hotel izprašati v&st, so se v*i sejmarji »točno potegnili za tovariš*! in v zboru po dijaško dajali duška svoji voLji. Lahko si mini iti, da jih ne more nihče ugnati, če jim ne morejo v šoLi niti »cveki« do živega. Človek bi pričakoval, da so naši dijaki izredmo marljivi, ker prodajajo tako obdelane knjige. Na sejmu je bilo malo celih knjig. Studentovske knjiige imajo že od n>ega dni najboljše ime — špehi. Pomen je dosioven, kajti papirja se drži poštena porcija maščobe. Zato pa knjige ne izgube cene. Ne smete misliti, da dijaki prodajajo izipiod cene, čeprav roiso organizirani v nobeni; »slogi«. Skoraj vsi kažejo trgovski talent, toda nesreča je, da morajo študirati humanistične vede. Najbolje se prepričajo o trgoNskem talentu sejmarjev starši, ki kupujejo 'za svoje snnčke knjige. Nekateri namreč ne zaupajo ctfrokom denarja ler kupujejo sami. dijaki, ki pa morajo (►stati doma. smejo samo napisati seznam knjig, ki jih potrebujejo. Pac pa smejo vsi prodajati   sami   stare   knjige;   to   je   njihova
stara pravica in starši se v to ne vmešavajo. Pogosto starši kupijo stare knjige na sejmu ■dražje kekor b-i nove v trgovirri. kar pa morajo pripisati sami sebi, ker se preveč precenjujejo. Starši imajo tudi pogosto smolo, da ne kupijo pravih knjig. Proda-jađeri juh prepričujejo, da je vseeno in da ao prav za prav te knjige še boljše, dijaček pa zve v šoli. da mu  ie mati kupila  zasta-
ralo knjigo. Saj veste, kako je a »»lakima knjigami pri nas. d« so vedno zastarele kakor renski kV>buki.
Sproženih je bilo že več zamnsVi. da bi se proda.'* knjig pri nas reorganizirala ter d« bi odpravili dijaški sejem. Toda sejma si dijaki nedvomno ne bodo pustiti vzeti. Ne gre za to, da bi bi1* prodaja čim bolj racionalna, temveč z* dijalko pravico, da sinejo sami gospodariti s svojimi kn.rg?mi in izkupičkom. Ce ne »me stadortedar rm& v bližino draSkega sftima, na ne more nihče prepovedati dijakom, da bi ne kupovali slaščrc v brifeni. nki očetov« šiba ne. Velike šolske počitnice m dijaški sejem   sta  pač  samo  enkrat  na leto,  ko  se
dijaki požvižtfajo na vse reforme in predsodke odraslih. Ne skrbi jih, če bodo dobili za prihodnje šolsko leto knjige ali ne. p*č pa jih skrb\ će bodo lahko ugodno prodali »spehe* in če b^do obrni'i vsai nekaj izkupička v svoj »zasebni« prid. Za*o je samo po sebi umevno, da so cene knjig na sejmu vedno višje kakor d**rw». ko mora dijak odš'eti dinarske strogemu očetu. Kaj hočemo, povsod v življenju se uveljavlja/a trgovski  princip.
In če ste videli vče-rsn 7-adnte potrte se ima rje na dvisškem sejmu, ste odpustili ♦udi vsem drugim na račun te nepopisne potrtosti vse vragolije, ki so jih poćonia'.i na  sejmu   14  dni.
Deklica« Id je že bila mati
Učenjaki proučujejo zanimiv primer preseljevanja
človeške duše
Iz  Londona  poročajo, da je objavila  *Soeiety for P«ychical Reaearclu; poročilo o mladi  Indijki, ki ee hi\? ločno   spominja   svojega   prejšnje^* ž^vijen.a    Najslavnejši   paihijatri   ta zelo   zanimajo   za   ta   pojav   in   ga proučujejo   na       strogo    znanstveni podlagi. Buuhistični   nauk   o       preseljevanju    du* pravi,   da   s   smrtjo   človeka    ugasne   sr^er njegova   osebna   zavest,   toda   mistične  ^ile, ■   katerih   je sestavljena   njegova  duša* se izselijo  iz   njega   in   /ačno   iskati   nov  sedež Preselijo  se   v   baš   oplojeno   žensko  jajčno relico in lam  začno snovati   svojo novo ob« liko.   Uimrli   Človek   prihaja  torej  znova  na svet,   tako   da   je   vsak   Človek   pod   eolncem preživel  že   tisoče  in  tisoče  življenjskih  on. lik, samo da ae jih ne more »pomniti, kaj tj osebna  zavest  ni  vezana  na  duševne  sile. Le tu   pa  tam ee  zdramijo  nejasni spomini in   švignejo  skozi   glavo  kakor   blisk.   Marsikateri   človek   pozna    poseben   občutek,    če stoji pred novim položajem, pred novim doživljanjem   aH krajem,   pa   mu   naenkrat   h* ne v glavo misel, da je že vse to nekoč vi j del a-li  doživel.
Budhisli imajo ta pojav poleg mnogih drugih za dokaz pravilnosti svojega nauka o preseljevanju duš. poleg lega pa tudi verus jejo, da žive od časa do časa na svetu ljudje, obdarovani z božo mrlostjo tako, da s« lahko spominjajo poedinih dogodkov in doživetij iz svojih prejšnjih živtrjenj. In tak človek naj bi se bil zopet pojavil v Indij.i. Vest o tem je dobilo omenjeno angleško znanstveno društvo iz Ka'kute Gre za hčerko brahmana Ganga Visnu- Ime ji je Ram« koli in živi v naselbini šadinagar, iz ka? tere se do zadnjega ni nikamor ganila.
Že pred štLrimi leti je trdila o sebi, da ni prvič na svetu. Takrat so se ji ljudje se smejali, kajti to za pravovernega budhi«sta ni nič posebnega. Kmalu je pa začela deklica svoje pripovedovanje zgoščevati. Konč-s no je trdila jasno in odločno, da ji je bilo ime Sitarani in da je živela v vasici Ma-glabad predno ie prišla na svet kot H—ko* ti. Njeni roditelji seveda niso posvečali te^ mu pripovedovanju nobene pozornosti, Če* prav so se čudili, kako more vedeti za vasi* co Maglabad, ki je sploh ne pozna. Defoi-ca pa je neprestano trdila, da ne more za* treti v sebi hrepenenja, da bi rada videla svoje sinove iz prejšnjega življenja. Hotela ie še enkrat objeti* otroke, ki jim je dala  življenje  kot   Sitaram.
Ljudje so se ji smejali, toda končno «o se jeH bati za njeno zdravje, ker ni hotela več jesti. Oce se je napotil z njo v Maglabad. kjer je odšla Ramkoli naravnost k n«ki hiši, češ, da je bila v svojem prejšnjem živ* ljenju   tam   gospodinja     \     naslednjem   hipu
je prišel na dvorišče mladenič. OftkUra je stopila k njemu in ga pozdravila kot svoj?*
ga dragega sina. Mladenič jo je prvi hip presenečeno pogledaJ, potem se je pa zasmejal, toda Ramkoli atli Sitaram je do vseh podrobnosti opisala amrt njegove matere in obudila v njem že davno ugasle spomine. Pripovedovala mu je najintimnejše prigode iz rodbinskega življenja, ki jih je mogel po* znati samo tiati, ki jih je sam doživel. Strmeči mladenič je bil končno prepričan, da govori resnico in ves srečeni Je objel dekleta kot svojo mater. Vsa okolica pa zdaj časti   Ramkoli kot  svetnico.
V zvezi s tem naj omenimo kaj čudne poskuse enega najznamenitejših francoskih psihologov prof. Kochata. Hipnotiziral je mnoge ljudi, da bi obudil v njih spomine na prejšnje življenje. Pri tem je prišel do zanimivega zaključka, da se je govorica in zunanjost dotičnega človeka tt»m bolj izpre-minjala, čim globlja je bila hipnoza, dok-er ni končno nastal v pravem pomenu besede drug človek. Neki ženi srednjih let je v hipnozi naročil, naj si prikliče v spomin svoja otroška leta. To se ie tudi zgodilo Žena je vedno bolj kazala znake dojenčka, dokler se ni končno skljuČila In skrčila v karakteristično lego zarodka v materinem telesu. Tu se je nit pretrgala. Cez neka, minut je pa jela govoriti z globokim, izra« sito moškim glasom in pripovedovala je, da
je brla pred svojim sedanjim življenjem mo-^ki. v nekem oddaljenem mestu. In povedala je mnogo podrobnosti, \r svojega prejšnje ga življenja. Izgovorila je celo Ime dotične, ga moža.
Prof. Roehat se |e zanimal za ta primer in ugotovil, da je v dotične m mestu re* živel mož tega im^na in da je hipnotizirana žena povedala vse točno i/ njegovega življenja. Mož je umr'. tik pred rojstvom dot.č* ne žene. Psiholog je tudi ugotovil, rla žena nikakor ni mogla zvedeti, ria je dolični a**i sploh  kdaj  živel.
Vanderbiltova hoče postati tnodistka
Ločena žena enejra največjih ameriških bogatašev Gloria Vanderbiltova se je konč-no naveličala procesov, ki jih je raditi s svoji-m možem zaradi hčerkp Olorie in o katerih je več let pisal ves ameriški tisk. Naveličala se je prepirov z možom in pripravila ameriški javnosti svojevrstno senzacijo. Iz Xew Vorka namreč poročajo, da je Vanderbiltova sklonila zapustiti Ameriko, odpotovati v Evrnpo in začeti novo življenje. V Londonu honV postati mod i s tka, da dokaže ameriški javnosti, da zna tudi delati, kakor znajo deliti ruske velike kne-ginje.   razkropljene   po   vsem   svetu.
Vanderhiltevi nevfda ne bo težko ustano riti modni salon, saj ima poleg privlačnega rrnena tudi milijone in izbran okus. V njen modni salon bodo gotovo rade prihajale bogate Angležinje, saj ni karsibodi nositi klobuk, narejen v salonu ene n.i jiborratej-ših Američank, o kateri ne je toliko govorilo in pisalo. Londonskim rnodistkam se bliža torej  čez ocean   nevaren  val   konkurence.
Miljarder Hutton ▼ Pištanih
V četrtek je prispel v zdravilišč*' 1'ištanv na Češkoslovaškem znani ameriški miljarder Franklin Hutton. lastnik svetovno znanih trgovskih hiš Wnolwor+h rz New Vorka. Huttonovo ime se je omenjalo nedavno v svetovnem tisku, ko s*1 je njfgova hči omo-žila z znanim ruskim knerom Mdivrnijewi. Hutton je dal svojemu zetu kraljevsko premoženje, kar pa ni zadostovalo bivšemu ni skermi plemiču za njegovo ver kot raikoino tivljenje.  71akon  ni   bil   srečen   in   že  nekaj
tednov po poroki se je Hutt^nova. a0| »^ilo rila ra locit«»T-. Hutton }p *in] pt-oj^ttiu zetn še Sn.0O0.riOO dol.-jrjpv odpravnin*1, pamo da bi se odkrržal nje<rove£:a visokega sorodstva m razočarana knegrnja »e je vrnila v očetov dom.
Franklin Hutton je prispel v Pištane i Štirimi avtomobili ;n v hoteln Thermia-Pa-lae^» je najel sede*m sob. Kjegov prihod je vzbudil razumljivo zanimanje kakor neslavno  prihod   indijgkega  maharadže.
Skrb za kanadske petorčke
Iz Montrea'a poročajo. da je kanadski minJater #»ocialne politike Croll, ki mu je vlada poverila skrb za znane dioonoake petorčke. ob evoiem zadnjesm pn*ie4u slove* čih sestric izrazil frvoje ne^adovotetvo nad njihovimi neokusnimi frizurami in obleka* mi. Minister je takoj poskrbel, da se tj r\f-dostatki odpravijo, ker stoii na slaHSeu, da se morajo njegove varovanke enako okusno in elegantno oblačiti in česati, kakor hol« lywoodske zvezde, sai imajo sijajno filmsko   pogodbo.
Minister je  odredil,  naj   takoj   naroče  nai-
lepše oblekre v najveću kanadaki trgovini otročkih obleke, poleg tega je pa najel ae &v&i^ male varovanke iikuseno komorateo* ki jih bo ob'.aeila in česal«. Vsak dan mora vtsem pet:m dekheam ondulirati lase in nh preplesti « trakom, odgovarjajočim po barvi njihovim oblekram. Petorčke ne ams» o delati v iK>r»enem pogledu sramot* ka» nad^ki   državi,   pravi   minister   Croil.
i    Taborjenje trbo-veljskin go^dovaikov
.to   \ . i > .    it-,    »»'p iinhra.
čeprav se zaključujejo oficijelna taho* renja ie ob koncu julija, so si trboveljski gozdoruki iz rodu ^Črnega Dijamanta« izbrali avgust za svoje tahorenje. Tudi kraj taborenja t. j. nafto divno Gorenjsko, so zamenjali za nizinsko planoto v Savinjski dolini. Utaborili so se za streljaj od Mautnerjeve tekstilne tovarne v st. Pavlu pri Preboldu tik ob vznožju hribovitega sveta na lepi zeleni jasi. obkroženi od veličastnih smrek in gnniCja Le dohod v tabor ja odpiral razgled na cvetoče travnike in hmeljske nasade, izmed katerih le tu m tam mole kupole cerkvenih zvonikov okoliških vasi.
Ob državni cesti Celje Ljubljana me je najpreje izvabil napis j-Go*dovniski tAbor« kaier^ga so pritrdili pri odcepitvi re«»t* v ftt. Pavel. Po tej stranski cesti med pragozdom hmeljskih nasadov, pnsneA v kratkem Času v majhno vasico in k^maj prekoračiš za vasjo večji most, te pozdravi na visokem drogu plapolajoča roriova "sastava. Takoj pa tudi zagledaš lepp bele šotore, ki te prijazno vabijo na pose t. Predno pa stopiš v tabor, moraš pod visokim iz hmelovk zgrajenim vhodom občudovati velik napis, da tabore tu trboveljski goz-dovniki.
Ko vstopim v tabor, me pozdravi mlad glavar, taborovodja letošnjega tabora ter mi prijazno razkaže vse taborno naprave. V teanem polkrogu se vrsti skupina hebh prostornih šotorov, sredi njih ne^zoj^ibnt Tee-Pee, veliki indijanski šotor, pred njtm >Totem« in veCni ogenj. Ta >Totem< ee-prav zelo primitiven, koreninasto suho drevo kakor s kačo opletenimi koreninami ter cek> pravimi kac-ami, sluzi obenem kot ra2v-Rlasna tabla, na nje je pritrjen >Taborr»i red« in taborni poštni nabiralnik Vse ja lepo živo pobarvano. Je nekaka svetinja tabora. Par korakov pred njim je izkopana večja jama, obkrožena s kamenčki, kl*r gori »veCni ogenj«. Ta ho gorel, dokler bodo taborili. Krog tega ognja so nameščeni primitivni sedeži. Vse taborno življert-lje je na veCer osredoCeno pri tem ognju. CV« dan so razne vežbe, gozdna šola. Šport In kopanje, urejevanje tabora itd. A na večer se zbere cela družina ob ognju, tu se egtaai vesela pesem, solospevi. kakor tudi resna beseda, menjajoč pestri program večera, tako. da je le težko slediti porivu k počitku. Za gozdovniško himno, ki zaključuje vsak tak večer pri ognju, slišiš le še tu pa tam šepetanje k počitku se odprav-ljajočih gozdovnikov — na to obmorkne vse in !e straža budno pazi na te in na šotore  ter okolico...
Naslednje jutro sem posvetil svojo pozornost kuhinji. Zeio primitivna je, za kratko dobo služi, pa kakor sem ar prepričal so taboreči zelo zadovoljni z njo. Olede živil so sieer skromni ali kar pride njim v »menazkr«- is res izborno Tik kuhinje 1« iz surovih desk pod j^srdm milim nehom zbita dolga miza, ob straneb po ravne-tako dolga lesena klop. kar vse iim shrrl za jedilnico. Tn ■• vr#i tako zvam dnurl glavni taborni program m^naža-.. ki pa ne traja nfkdar predolgo fV» navajeni na točnost  in   tudi  tu   vlada   red   in   diaeiplin*.
Ogledal sem m na. to Se nedeljski program taborenja: .Turanje vaje, pospravljanje šc*torr>-v in tabora nato presto Ho kosila, popoldan pa razni obiski in igr«v Co-stov imajo vedno dovolj, posebno na večer je življenje v taboru živo, ko pridejo razni obiralci hmelja m sosednji vaSCant v po-sete.
Tahorečih je doaedaj vpisanih v taborno evidenčno knjigo 3«, ki pa se različno menjavajo eni pridejo drugi zop^t odid*»jo. Stalno so le otroci in pa x*odstvo tabora. ki taborijo nepretrgoma za celo dobo Tudi izlete prav pridno delajo poznajo že okolico, pa tudi daljših ur v Savinjske Alpe se ne ustrašijo. Te tudi delajo v*»Čji del s koleai, kjer jim nekaj kilometrov razdalje ne dela takih ovir.
Kako zdrav -je tak pokret. snrsHn*ga taborenja. je rajcvidno na samih taber*Cfh, v katerih  kar kipi  življenje in podjetnost
SOČITME
Berač hoče omehčati srce bogate kmetice. Zato sede na livado pred hišo in ančn* trgati travo ter jo nositi k ustom, kakor da jo je. Na vprašanje kmetice, kaj pojenja, odgovori, da že dva dni ni rdčesaT zavžil.
— "Ubogi mož, — mu odgovori kmetiea, — če je tako. pa pojdite rajši na njfvo, kjer  raste detelja.
EMILE GABORIAU                                                     8
ZAKONSKI IH   CIH HEZHKOHSKI   iS 1 II
ROMAN.
—   Saj -to je cel roman! — je vzkfcktril GevroL
—   Ali ste si ogledali nohte vdove Lerouj?eeve, gospod predsednik varnostne poMcije? Ne. No. torej, oglejte si jih in povejte, ali se motim. Tu je Dorej mrtva žena. Kaj hoče nx>rilec? Denar? Vrednostne papirje? Ne. nikakor ne. Morilec hoče in išče papirje, ki o niih ve, da so v rokah njegove žrtve. In da hi iih dobil, prevrne vse, prebrska omare, razmeće perilo, vlomi v pisalno mizo. ker n:ma ključa in ker je prazna, zmeče zooet vse nazaj.
Končno najde, kar ye rskal. In veste, kaj stori s temi papirji? Sežge jih! Ne v peči, temveč v kaminu v prvi sobi. Zdaj je dosegel svoj cilj. Kaj stori? Pobegne, odnašajoč seboj vse. kar ie našel drago-oenega, da bi spravil na napačno sled preiskavo in vzbudil vtis. da je šlo za tatvino. Vse poveže v prt, ugasne svečo, zaklene za seboj od zunaj vrata in vrže ključ v jarek ob cesti, potem pa pobegne. Tako je in nič drugače.
—  Gospod Tabaret, — je dejal sodnik, vaša preiskava je čudovita m prepričan sem. da ste našli pravo sled.
—   Papačn Razvozljač je sfejen! — je vzkliknil Leooq.
—   Pirarrridaren! — je pripomnil Gevrol ironično.
—  Mislim samo. da <jte moral biti ♦emu na moč vrlemu fantu nekoliko neroden zarvttek v belem prtu, ker se je videđ že od daleč.
—  Sad zafto ga tudi ni nesel sto milj daleč, — ie odgovoril ode Tabaret. — Nikar ne mislite, da je bil tako neumen, da se je z omnibusom odpeljal na kolodvor. Odšel je tja peš. No. in ko je prišel k Seini. je bila prva njegova skrb vreči v vodo ta izdajalski zavitek.
—   Misije, očka Razvozljač? — ga je vprašal Gevrol.
—   Stavim glavo, da <je tako in da to dokažem. sem poslal tja tri može. ki bodo pod orožaiikovim nadzorstvom preiskali Seino na tistem kraju. Ce najdeio zavihek, sem Km obljubil nagrado.
—  Iz svo9e«a žepa. vi stari nepobolišljivec?
—  Da. gospod Gevrol, iz svojega žena.
—  Da bi Ve našli ta zavitek, — ie deral sodrrk Kar je vstopil orožnik.
—  Evo, kad so našli ti možije. — je dejal in pokazal moker namizni prt. v katerem je bH zavit pribor, denar in nakit. — Zahtevajo sto frankov, ki so jim brfi obljubljeni.
Oče Tabaret je vzel iz denarnice bankovec m ga izročil orožniku.
—   Kaj mislite zdaj. gospod preiskovalni sodnik?
—  je vprašal hi se posmehljivo o«fl na Gevrola.
—  Mislim, da borno no vaši zaslugi dosegli svoj cnj in...
Ni izgovoril svotje mrsh do konca. Prišel je zdravnik, da bi raztelesil truplo.
Ko je zdravnik opravil svoiie neprijetno dek>. ie lahko samo potrdil Tabaretove domnev^ in zaključke. Kakor Tabaret, je tudi on pojasntf lego trupla. Tudi po njegovem mnenju sta se morilec in njegova žrtev ruvala. Zdravnik je celo opozoril na modrikast, komad viden obroč na vratu nesrečne žrtve. To je pričalo, da je morilec svooo žrtev krepko stisnil za vrat.
— Treba je bfio samo še zbrati nekaj važnih predmetov, ki bi pozneje pomagali razkrinkati morilca.
Oče Tabaret je posebno skrbno pregledal nohte umorjene vdove ki po dolgem prizadevanju se mu je posrečilo izvleči izpod njih nekaj koščkov kože, ki se je bila zataknila za nje. Največji košček rokavice ni meril niti dva milimetra. Vendar se ie pa dobro poznala barva. Položil ie na stran tudi košček sukna, ob katerega je bit morilec obrisal okrvavljeno orožjje. K temo je priložil še v Seini najdeni zavitek in razne odtise. To ie bilo vse. kar ie bil pustil morilec za seboj.
To ni bilo nič, 'toda ta nič ae imel neprecenljivo vrednost v očeh preiskovalnega sodnika Daburona. Najnevarnejša pečiia v preiskavi tajnih zločinov ie pomota o njihovem nagibu. Ce zaide preiskava na napačno sled, se vedno bo$ oddaljnie od resnice. FV> Tabaretovi zaslugi ie bil pa preiskovalni sodnik skoraj prepričan, da se ne bo zmotil.
Nastopila je noč. Sodnik ni knei več opravka v
1^ Jonchere. Gevrol, Čigar vroča žeVia ie bila izslediti moža z velikimi uhani, ie izjavil, da ostane v Bougivalu. Obljubi je, da bo koris-tno izrabil večer, da pretakne vse krčme in izsledi nove prtče. c> se bo k dalo. Ko so se komisar in vsi drugi pred od hodom poslovilj od Daburona. ie le-ta povabil očes Tabareta. naj ga sprem'.
—  Sam sem hotel prositi za to čast, — je odgovoril bodri mož.
Odšla sta skupaj in prav kar odkriti zločin je postal predmet njunega poeovora.
Prispela sta na postajo Rueil m sedla v vlak. Imela sta srečo, ka^ti v kupedu prvega razreda sta b?la sama.
Toda oče Tabaret jo zdaj molčal. Razmišljal it, iskal, kombiniral in na obrazu se mu je poznalo, kako napeto misli. Sodnik ga je radovedno opazoval. Čudni značaj tega moža. ki ga ;e bila čudaSka strast privedla v policijsko službo, ga fe presenečal.
—  Gospod Tabaret. — je vprašal sodnik naenkrat aU že dolgo služite pri policij«?
—   Devet let. gospod sodnik. Nad devet let m dovofrte m{ priznati vam. da sem močno presenečen, da še niste slišali mojega imena.
—   Poznal sem vas po imenu. — je odgovoril Daburon. — in ko sem slišal hvaliti vašo nadarjenost, nr ie šinila v glavo srečna misel pos1ati po vas. Vprašujem *e samo. kai fo vas moglo privesti na to not?
—   Žalost,   gospod   sodnik,    samota,   dolgočasje Ah, vesrte, nrsem bi! vedno srečen-   -
Djelale Jortp Zupančič. — Trn. »Nfeiedao tttamoc ftaaa/«MfML — 9* i—tu In lwatiii đel Bata Oton Ctetatof. — T« v f Jaliljai