UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne uro za stranke so od 10. doli. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Ofjrsko in Bosno K ‘21 '60, polletna K 10 80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo ce o etno K 26 40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K db —. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* .' ob pol 11. dopoldne. \ \ ' UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbuifjovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od S. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna pciit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame ■10 v n. i.i,.i.il\ ^lejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo " Reklamacije lista so poštnine proste. ————— Stev. 418. V Ljubljani, v petek dne 25. oktobra 1912 Leto II. Bolgari osvoje v krvavi bitki Kirkiliso Pričin in Novi Pazar v srbskih rokah. — Zmaga ali poraz Srbov pred Kumanovo? — Klanje v Serviji? Glej Zad. vesti. PISMA IZ SRBIJE. B e 1 g r a d , 9./22. oktobra. Tudi uradna srbska poročila obveščajo, da se Arnavti trumoma izseljujejo iz krajev, kamor prihaja srbska vojska. Samo to dejstvo pokazuje, da so se Arnavti odločili proti akciji balkanskih držav, za borbo z njimi. To potrjujejo v ostalem tudi prvi boji, v katerih se je srbska vojska spopadla poglavitno z Arnavti. Arnavti smatrajo akcijo balkanskih držav za akcijo, da je naperjena proti njihovemu združenju in avtonomiji, in so odločeni, da se ji zoperstavijo kar najodločneje. A velika škoda je, kakor sem že enkrat omenil, da so Arnavti pognani na to pot, škoda i zanje i za balkansko stvar. Naj zavojevalci govore, kar hočejo, in naj opravičujejo svoj korak s čimer jim je drago, ali opravičiti se ne da nikakor. In njihov najkrepkejši razlog za zavojevanje Arnavtov, namreč, da so oni divji narod ne zdrži kritike 'n ne opraviči zavojevanja. Z zavojevanjem se ne kultivira riarod, narobe, še bolj se podivja- Ravno to se je zgodilo Arnavtom; Bizan-cija, za njo Srbija, a za Srbijo Turčija — zavojevalci Arnavtov so jih le še boljq podivjali. A v tem so Arnavti začeli kazati lepe primere, da so sposobni, da se razvijejo v kultiviran in delaven narod. V njih mestih sta se začeli raz-.vijati obrt in trgovina, v selih prehaja prebivalstvo čez dalje bolj od pašnega gospodarstva k poljedelstvu, ta siromašen svet, namesto da bi umiral v bedi, hodi čez dalje bolj preko meje m si išče dela. V Belgradu je n. pr. od leta do leta več Arnavtov — pošten, častivreden svet; V Belgradu se gode različni zločini, tatvine, uboji, ali doslej ni niti en Arnavt odgovoren zanje. Da obstoja z Arnavti kombinacija, da jim je priznano zedinjenje in avtonomija, bi oni v balkanski kooperaciji igrali vidno in važno vlogo, a balkanska vojna bi bila krajša in mnogo manj krvava. Tako pa. ne le prezirani in prezrti od ^e^nih držav, temveč tudi razkosani v njih nartih. so se dvignili, kakor človek v silobranu. Srbska vojska na primer ima opravila sedaj samo z odporom Arnavtov, a ta odpor je žilav in oster; Arnavti so kakor razljučeni levi; kakor gnezdo sršenov: brezobzirno hite v boj in brez Posebnih ceremonij umirajo ali tudi svojemu nasprotniku ne prizanašajo z udarci. Danes je dospel v Belgrad voz prvih ranjencev, 300 po številu. Oni pripovedujejo, da ie še 400 težje ranjenih ostalo v Nišu in Leskovcu, a da je okolo 300 mož poginilo. In vse to je padlo v eni sami bitki na Mrdarjih, ki je trajala 11 ur in sicer z Arnavti, katerih ni zmotil ne dež ne salve topov. Tu je padlo mrtvih najmanj 2000 Arnavtov. Ta pogubija jih ne umiri; do zadnje glave se bodo borili Arnavti, ker oni ne zapuščajo svojih postojank, in ne dopuščajo, da bi bili zavojevani. V vstajah jih je turška vojska po-končevala in kakor plevelj zatirala ampak Ar- navti se niso umirili dokler jim ni zmagovita Turčija ponudila koncesije ali pa obljubila, da se njih zahteve izpolnijo! Nasproti srbski vojski je pod orožjem 40.000 Arnavtov, a to pomenja mnogo, vrlo mnogo... Da je z njimi napravljena iskrena in poštena kombinacija, bi teh 40.000 Arnavtov zagotovilo zmago, kakor je sedaj mogoče, da z nadlegovanjem zveznih vojsk, povzroča poraz. # Srbska vojska prodira stalno naprej. Pod Javorom je zavzela utrdbo Kalinove; sinoči so bili prvi oddelki pred Sjenico, a danes je morda Sjenica že padla. Če se to zgodi, je sestanek srbske in črnogorske vojske gotovo stvar. Do Novega Pazarja je dospela srbska vojska že pred dvema dnevoma. Včeraj je tam bila borba, zlasti s topovi. Novi Pazar ie jako utrjen in važna strateška točka; razen tega pa se je tu zbralo veliko število Arnavtov in Muhacikov in boj traja lehko dolgo časa in more pogoltniti ogromno žrtev. Od Prepolca je srbska vojska zavzela zaseko in prodrla do Prištine, okolo katere bo spet srdit spopad. Od Ristovca je prodiranje izvršeno naglo in brez velikih bitk; danes opoldne je dospela vest, da je zavzeto Kumanovo. Od vseh strani se vrši prodiranje. Krvave in strašne bitke se pričakujejo okrog Mitroviče. Kačanika. Skoplja in Ovčjega polja. Zato ker so na vidiku strašne bitke, so odrinile hitro in brez odloga tudi čete, ki v začetku ostajajo doma; dopolnilni polki in ves 111. poziv. Kri gori... Okrepčajte živce za najstrašnejše vesti; Balkan je na potu medsebojnega iztrebljenja. ZAHRBTNOST RUSIJE. Od dne do dne se množe vesti, ki poročajo o zločinskih nakanah ruskega okrvavljenega absolutizma spričo balkanske vojne. Rusija ne mobilizira le proti Avstriji in Nemčiji, ampak tudi proti Turčiji. Carizem hoče ogrožati Turčijo na azijskem vzhodu in se skuša po tej poti okoristiti z zaposlenostjo Turčije na Balkanu. Kakor je porta izvedla, nadaljuje Rusija v veliki meri koncentracijo svojega vojaštva v okolici Karsa onostran Kavkaza. Vsak dan pripeljeta dva vlaka čete in municijo. Položaj kaže zelo resno lice. zakaj veliki vezir Kiamil-paša, najvišji politični dostojanstvenik porte, se je že zatekel s svojimi tožbami in pritožbami k angleški javnosti. Tako poročajo iz Londona: »Zastopniku .Daily Chro-nicle’ se je Kiamil-paša bridko pritoževal, da oznanja kralj Ferdinand v svojem manifestu vojno križa proti polumesecu in skuša razvneti najhujšo vseh strasti, versko sovraštvo. Nič ni od Turčije oddaljenejšega, kakor versko vojskovanje. Upanje je, da se angleško ljudstvo ne bo dalo zapeljati. Anglija sicer ni mogla za-braniti izbruha vojne, ampak morda bomo zelo kmalu rabili krepke roke Anglije, da nas popolnoma ne potlačijo. Kralj Ferdinand je samo ptmčika za ierračo. da ndari v interesu gotovih A. K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) — Vidim, da smatrate to opombo za neumestno; toda ženske vedno prav težko za-molče kako skrivnost. Toda slednjič je vseeno, zakaj danes zvečer bo vedelo že vse mesto, da Je starejši in ne mlajši brat pri sebi hranil one Prstane. Povzpela sem se do sledečih besed: — Raz-uinen in previden mož ste, gospod Gryce. in zato imate še druge vzroke razen najdbe prstanov, da ste dali zapreti tako čislanega moža, °t je Franklin Van Burnam. In te vzroke bi rada vedela, gospod Gryce! Prav rada bi jih vedela! . Napor, s katerim sem v tem težkem položaju hlinila mir in ravnodušnost, je gotovo poostril moj glas. Zakaj namesto da bi mi odgovoril, je gospod Gryce očetovsko, kakor govore s svojeglavnim otrokom dejal: , — Nejevoljni ste, miss Butterworth, ker n'ste sami našli prstanov. d — Morda! Toda med nama bodi povejmo: samo za to gre, kdo je bil preje na mestu. !kdar nisem pričakovala, da bi policija zastala za menoj. , — To je res. Posebno ka ste imeli na tihem ^oščenje, da ste spravili policijo na pravo za dragocenostmi. Kako mislite? ijn Imeli smo le srečo, da smo prstane prvi u ^Kli. Toda Vi, ali pravzaprav Vaša služkinja nam pokazali, kje naj jih iščemo. —- Ze zopet služkinja! Razumem da Vam je bilo v trenotku trn i odreči se, ko ste že videli uspeh svojega inišr pred seb°j- ^e pa naša odkritosrčno Pov °Prostitev zadošča, da se Vam zopet rne dobra volja, tedaj Vas prav rad v last- nem imenu in v imenu kriminalnega nadzornika prosim za odpuščanje. Še vedo nisem vedela, o čem govori; toda ironijo zadnjih besed' sem dobro umela. In k sreči sem se čutila dovolj vzvišeno, da sem mu odgovorila: — Zadeva je prevažna, da bi izgubljala šc dalje tako neumne besede o njej. Povejte mi raje, na katerem koncu mize so bili najdeni prstani in zakaj ste sklepali, da jih je položil Franklin tja in ne Howard. — Vaša nevednost je čudovita, cenjena miss Butter\vortli! Vprašajte rajše mlado deklico v sivi obleki, katerega predmeta se je včeraj zjuraj doteknila na mizi gospoda Franklina Van Burnama, (>a dobite odgovor na svoje prvo vprašanje. Se lažji je odgovor na drugo vprašanje: Gospod Hovvard Van Burnam ni mo-■ 'I skriti prstanov v pisarni svojega brata, ker smrti svoje soproge še ni bil tam. To dej-. o je nam prav tako znano kakor Vam. Prebledeli ste, miss Butterworth! Čemu; kot detektivka iz športa ste si izborno pomagali iz zagate, ne da bi napravila več napak, kakor sem pričakoval. To je bilo vendar prehudo! Kazal se je še velikodušnega! In sicer vsled gotovih uspehov, h katerim nisem nič pripomogla. Ali se je norčeval, ali se je motil v vsakem oziru o namenu in smeri mojega truda? Odgovor na to sem hotela imeti za vsako ceno. Kakor me je izkušnja uCila, se mi je doslej z dvoumnim vedenjem najbolj posrečilo izvleči to in ono iz gospoda Gryca. Zato sem sedaj prijazno pogledala malo vazo, lci jo je bil gospod Grycc takoj pri vstopu vzel v roke in do katere se je navidezno obračal s svojimi besedami. Nato sem dejala: — Pod nobenim pogojem ne bi hotela veljati za tisto, ki je razkrila krivdo Franklina Van Burnama. Toda na vsak način pa bi mi bilo ljubo, če bi policija priznala moj trud. Če tudi samo zato, ker ste, gospod Gryce, s takim zaničeva- velesil na Turčijo. Od vojne mi ne moremo imeti dobička, pa tudi Bolgarija ne. Če je velesilam resno do trditve, da hočejo ohraniti status quo, smo pripravljeni, čeprav smo bili izzvani, da poslušamo mirovni nasvet, samo če se varujeta naša čast in dostojanstvo.« Dopisnik pripominja k temu, da se Turčija ne upa popolnoma razorožiti se od čet in da se boji napada pete sile. Ruske spletke se zde nevarne celo ostalima državama tripelentente. Poročilo iz Pariza pravi: »Razkrajajoči učinek balkanskega konflikta na evropske skupine velesil se javlja vedno jačje. ,Novoje Vremja’ toži Francijo, da se premalo zanima za težavno stališče Rusije v orientalskem vprašanju. V nedeljo so hotele ,Times’ z napadi na Rusijo in Francijo pokazati, da obstoje težka nesporazumljenja in interesne razlike v tripelententi; tripelententa je med dvema ognjema. ,Temps’ poskuša ščititi tripejentento pred posledicami teli nesporazum-ljenj, ki so naravna, in opozarja, da imajo velesile tripelentente razen orienta splošne interese, katerih solidarnost jih mora združevati.« Medtem pa v Rusiji neoficialno, ampak s tajnim oficialnim odobravanjem, marljivo hujskajo. Iz Peterburga poročajo o slavnostni pojedini v čast bolgarskemu notranjemu ministru. Bolgarski minister ie dejal, da si balkanski narodi ne delajo nikakih iluzij. Voina bo strašna. Gre za nadaljno eksistcnco Turkov in za biti balkanskih narodov. Vse balkanske države računajo na mogočnega ruskega brata. Govornik je sklenil z živio na Rusijo. Stolipin, brat umorjenega ministra, pa je zavračal mnenje, kakor da bi Rusija ne bila prinravljena na hoj. Bolgarski minister je imel dališi razgovor s Ko-kovcevom. Pravilo. da gre za bolgarska vojna naročila na Ruskem. Vse to fu še marsikaj druzega z nepobitno jasnostjo dokazuje resničnost domnevanja, da se'balkansko klanje ni začelo proti volii Rušilo. Ruska mirovna vlmja, ki jo igra okrvavljeni carizem napram Evropi, se vsekako nc loči mnogo od navadne hinavščine. ZA OHRANITEV MIRU. Kakor smo že omenili, so vložili socialno demokratični poslanci Pcrnerstorfer. Adler, Seitz, Pittoni in sodrugi na Seji poslanske zbornice v sredo interpelacijo na vso vlado vsled vznemirjenja javnega mnenja po vojni nevarnosti. Iz nje posnemamo: Izbruh vojne na balkanskem polotoku je rodil v vsej Evropi najhujše bojazni. Boje se, da se vmeša Avstro-Ogrska v teku vojne ali po vojni v balkanske zmede, da njeno vmešavanje povzroči konflikt z drugo velesilo in da utegne s tem zarotiti nevarnost evropske vojne. Tem bojaznim so dale novo hrano brezmerne zahteve. Ki sta jih dovolili delegaciji vojni in mornariški upravi, novo hrano pa so jim dali tudi skr,"'ro nepremišljeni govori, ki jih je govori' v"'M'ii minister v avstrijski in zlasti v r>' ’ : * *• ’'i njem odklonili mojo pomoč. Upoštevam Vaše vprašanje, v kolikor je namreč odkritosrčno, vprašanje v kolikor je namreč odkritosrčno. Za-ker sicer bi ne izgubljali dragocenega časa pri meni. — Nehote moram misliti, cenjena miss Butterworth, da morajo biti poročila, ki mi jih toliko časa odrekate, silno važna. V tem slučaju bi bilo bolje, da ne bi Vašega pripovedovanja poslušal sam. Oh! Ravno čujem drdrati voz! Ce se pripelje z njim kriminalni nadzornik, ki ga pričakujem, tedaj je prav, da ste tako dolgo odlašali s svojo izpovedjo. Voz se je ustavil pred mojo liišo in res se je Štrukelj. pripeljal kriminalni nadzornik. Čutila sem, kakšen ponos in domišljavost mi zbuja važnost, ki se je pripisovala mojemu poročilu. S silo sem se premagala, da poizkusim zadnjič še kaj poizvedeti od gospoda Gryca, preden vstopi nadzornik. Zato sem ga naglo vprašala: — Gospod Gryce, zakaj govorite enkrat o moji služkinji in potem zopet o neki deklici v sivi obleki? Ali mislite, da Lena?... — Pst! — je zašepetal. — Imela bova pozneje časa dovolj, da se pomeniva o tej točki. I ako, tega mnenja si! sem si mislila. Samo to ti lahko rečem, razgovarjala se ne bovo o ničemur, preden natančno ne vem, kaj pravzaprav hočete. 1 oda na mojem obrazu ni bilo opaziti tega trdnega sklepa. Nasprotno, ko je stopil nadzornik v sobo, sem bila zelo ljubezniva. Gospod Gryce pa je strmel kot poprej v vazo. — Miss Butterworth, — me je ogovoril nadzornik, — čul sem, da se za umor mlade gospe Van Burnamove zelo zanimate in da ste se celo trudili za dejstvi, ki jih doslej še niste pojasnili policiji. — Dobro ste poučeni, — sem odvrnila. — Res sem zbrala nekaj dejstev, o katerih še nisem govorila z nobenim človekom. Ne bi bila dosegla tako popolnega uspeha, če bi si bila Te bojazni so imele že dozdaj najhujše posledice. Ne oziraje se na nadaljno padanje rentnih kurzov, je že danes težko zadeta naša industrija, ki je v začetku balkanskih zmed pravkar pričela okrevati od težke depresije. Nedvomno je, da ta težki gospodarski potres ni le posledica pešanja našega balkanskega izvoza, ampak je tudi posledica strahu, ki hromi banke, industrijcc in trgovce v njih poslovanju in s tem poostruje industrialno krizo. Zategadelj smatramo za dolžnost vlade, da javnost pomiri o tem, da je Avstrija odločena, v vsakem slučaju in v vseh okoliščinah ohraniti mir. V resnici ni nobenega razloga, da bi se Avstrija vmešavala v balkanske zmede. Da bi imela Avstrija kakršnekoli interese na balkanskem polotoku, ki bi utegnili opravičiti ogro-ženje miru, je predsodek nevednih in nespa-tnetniii. Sicer slišimo, da Sandžak Novipazar in njemu sosedni kraji sami po sebi niso pomembni, ampak so le most do drugih, pomembnejših krajev. Če se oglašajo v avstrijskem časopisju take izjave, tedaj pač še učinkuje stara misel, da utegne priti nekdaj za Avstrijo prilika, ko prodre do Egejskega morja. Ampak gotovo ni le to, da pot do Soluna danes ni hodna, temveč prav tako je gotovo, da za nas nikdar ne bo hodna. Gotovo je, da bi s slehernim takim poskusom zadeli na odporo nele balkanskih držav in Rusije, ampak tudi na odpor velesil, predvsem na odpor Italije, bržčas tudi Anglije in Francije; torej bi bila osvojitev Soluna možna le za ceno vojne, kj si je Avstrija ne more drzniti in si je ne bo nikdar. Pohod v Solun je fantastična utopija. Seveda slišimo še eno dokazovanje, ki naj bi opravičilo poseg Avstrije v balkanske zmede. Pravijo, Avstrija ne sme trpeti, da se poveča Srbija, njej sovražna obmejna država. Ampak ne oziraje se na to. da tudi za nekaj kvadratnih kilometrov povečana Srbija ne more biti nikak prenevaren nasprotnik Avstro-Ogrski. je pač dovoljeno vprašanje, zakaj pač smatrajo Srbijo za nam sovražno državo. Temu ni tako, da bi ne smeli Srbiji privoščiti raztez-nosti, ker je nam sovražnega mišljenja; ravno narobe je: Srbija je nam sovražnega mišljenja, ker ji ne privoščimo nikakega povečanja. Zgodovina Srbije in Bolgarije dokazuje, da so se znale te države leta in leta osamosvojiti od Rusije in so živele z Avstrijo v prijateljskih razmerah. Če se danes širi po Srbiji sovražno mišljenje proti Avstriji, tedaj je to zgolj posledica blazne politike, ki jo je uganjala Avstrija proti mali državi v službi ogrskih agrarcev in v službi avstrijskega velikega kapitala. Vsled nasilnega oškodovanja srbskih gospodarskih interesov smo Srbijo naravnost prisilili, da je težila po gospodarski osvoboditvi od Avstrije. Pa tudi na tej poti smo prizadevali Srbiji največje težave. Ko je hotela skleniti srbska z Bolgarijo carinsko unijo, ji je avstrijska vlada naravnost prepovedala, predložiti že sklenjeno pogodbo skupščini. I ako smo Srbiji zaprli pot na vzhod. Ce ii zdaj hočemo zastaviti pot še na zahod. poiskala kakega zaupnika. Trud, ki sem ga imela, je vodil le vsled tega do dobrega konca, ker je ostal popolnoma prikrit. Nihče ni vedel, da se za umor sploh zanimam, — razven gospoda Gryce, kateremu sem povedala, da hočem, čim bo zaprt Howard Van Burnam, storiti vse, da pojasnim umor. — Torej ne verujete na krivdo Howarda Van Burnama? Niti na njegovo sokrivdo? — je vprašal nadzornik. — Kar se tiče njegove sokrivde, ne vem nič o tem. Toda prepričana sem, da ni on zadal smrtnega sunka svoji soprogi. — Razumem! Razumem! Vi menite, da je to storil njegov brat? Preden sem odgovorila, sem skrivaj pogledala gospoda Gryca'. Ta je bil vazo obrnil in je pazno ogledoval tvorniško znamko; toda kljub vsemu se mu ni posrečilo prikriti, kako radoveden je bil na moj odgovor. To prepričanje je bilo zame velika olajšava; s trdnim, odločnim glasom sem rekla: — Dejstva, ki so mi bila znana, ne izgube ničesar na svoji važnosti, če z odgovorom odlašam še deset minut. Rada bi prej izvedela, kakšne dokaze za krivdo Franklina Van Burnama ste izbrali sami, preden povem svoje. Gotovo imam več zaslug za stvar kot na primer poročevalci časopisov, katerim boste v kratkem nedvomno vse sporočili. Torej prosim, govorite! — Vaša želja je precej obsežna, miss But-ter\vorth! In mislite, da sploh smemo razkrivati skrivnosti svojega urada? Povedali smo Vam, da imamo nov važen dokaz za krivdo starejšega brata. Ali Vam to ne zadošča? potem &e ni čuditi, da so v Srbiji nam sovražnega mišljenja. Če bi se Avstrija odrekla tej blazni politiki in bi se odločila, da nič več ne nastopa sovražno proti Srbiji, potem bi Srbija kaj kmalu gojila dobro razmerje z nami, kaj kmalu bi prenehala biti sosed, ki ogroža naš mir. Pri vsem tem bi bila politika Avstro-Ogrske še umljiva, če bi merila na osvojeva-nje. Ampak Čisto gotovo je, da nihče v Avstriji ne misli na ponovno osvojitev pred štirimi leti zapuščenega Sandžaka. Ob posegu Avsrije v balkansko vojno bi torej ne moglo iti za nič drugega kakor za to, da hoče Avstrija ohraniti Turčiji njene zemlje. da hoče sultanu obvarovati moč. Ampak vloge sultanovega žandarma Avstrija pač ne bo hotela igrati. Če bi hoteli prelivati kri svojih sinov, samo da ohranimo gospodstvo turške fevdalne gospode nad srbskimi kmeti, če bi hoteli vzeti na svoja ramena vojno nevarnost, da ščitimo ozemlje za gospodstvo koruptne turške birokracije in kupljive turške justice, tedaj bi padli s tem v stare težko plačane grehe Metternichove vnanje politike, ki je nekdaj v našo največio škodo, ampak brez uspeha ščitil turško gospodstvo proti osvobojevalnim bojem Srbov in Grkov; napram Jugoslovannm bi prišli v prav tisto vlogo reakcionarne države, kakor smo jo nekoč igrali proti Italijanom. Zategadelj ni misliti, da bi se Avstro-Ogrska vnovič r^^ila postaviti se proti napredku narodov in bi vnovič rodila nevarnost krvavih vo-je*>. Ha hi ovirala osvoboditev sosednih narodov. Če pa to ni misliti, potem je dolžnost avstrijske vlade, da pravočasno odkrito in jasno izjavi, da nikjer ni take namere, in da s tem odvali težko prokletstvo z našega narodnega gospodarstva. ČRNOGORCI PRED SKADROM. * Operacije črnogorske armade pred Ska-drom se nadaljujejo; • dohod do mesta zavira Črnogorcem močna trdnjava Taraboš, ki jo bombardirajo z vseh strani. Črnogorceu se je pridružilo tudi nekaj albanskih plemen, ki so oborožena z »mavzericami«. Osrednja črnogorska armada zbira svoje sile poleg Koplika, kjer je letošnje leto taboril Torgut paša. Dočim poročajo črnogorske vesti, da je padec Skadra neizogiben in da se bo ustavljal črnogorskemu navalu le še nekaj dni javljajo Turki, da je v Skadru zbranih do 20.000 turške armade in da so pozicije Esad paše, ki brani mesta, nepremagljive. Nadalje trde turška poročila, da so Črnogorske vesti o zavzetju Gu-sinja lažnjive in da imajo Črnogorci, ki oblegajo to mesto »velike izgube«. V zadnjih petih dnevih so šestkrat naskočili utrjeno mesto, a so jih Albanci vselej odbili. Ena turška divizija je na potu v Gusinje, da osvobodi mesto črnogorskih oblegovalcev. r V zadnjem času je postalo črnogorsko prodiranje nekam medlejše. Iz Cetinja prihajajo vesti, da je več albanskih plemen, med njimi Koti, Grudi, Klementi in Kostrati, zahtevalo od kralja Nikite pismene obljube, da črnogorske čete po srečno končani vojski zapuste ozemlje katoliških Albancev in da Črna Gora prizna popolno avtonomijo Albanije. Dejstvo, da so Črnogorci vse ozemlje, kar so ga doslej osvojili, proglasili za svoje, je zbudilo med Malisori hudo razburjenje, ker imajo od Črnogorcev le ustne in splošne obljube. Dogovori med Malisori in črnogorsko vlado se razpletajo že osem dni in vsled tega so se ustavile tudi operacije črnogorske kolone, ki jo vodi prestolonaslednik Danilo, DRINOPOLJE. Zadnja poročila z bojišča kažejo, da bo prej ali slej prišlo do hude, odločilne bitke med bolgarsko in turško armado pred Drinopoljem. Dri-nopolje (turško Edirne) je po velikosti drugo mesto v evropski Turčiji in šteje 120.000 prebivalcev, večinoma Turkov, nekaj je tudi Bolgarov. Mesto leži ob steku Marice in Arde. Marica je pri Drinopolju precej široka in lehko zelo ovira prehod čet, čeprav ni zelo globoka in le v zimskem času plovna. V Drinopolju so se zbirale v času rusko-turške vojne premagane turške čete, ali takrat je imelo mesto slabe utrdbe. Sedaj pa je baje prav močna utrdba. Ako bodo umetne utrdbe uspešno zdržale bolgarske napade, to se bo šele izkazalo, ali naravna lega ni preveč ugodna. Glavna utrdba je v dolini med pogorjema, ki se vzdigujeta ob obeh straneh teka Marice in ki tvorita skupaj precej širok prelaz. Ob levem bregu je Sakar Planina z vrhovi do 800 metrov, ob desnem bregu med Marico in Ardo je pogorje Beštepe z najvišjim, 703 metrov visokim vrhom Kurtkoj-Kale. Obe pogorji omogočujeti zavarovano prodiranje, ako bi ne bili zavarovani — gotovo sta pa dobro zasedeni — in imata v raz-rastkih, ki se razprostirajo do deset kilometrov pred mestom, vzvišena mesta, iz katerih se lehko spregleda drinopoljsko okolico. Turki so prepustili Bolgarom del doline in nad njo se vzdigujoče pogorje pred Drinopoljem, ker drugače bi Bolgari ne dobili Mustafe Paše. Iz tega lehko sklepamo, da je obrambna črta Turkov deloma v notranjosti utrdb drinopoljskih, deloma pa v smeri Tundže, ki priteka v Marico od severa. POMORSKE BITKE. Nihče ni doslej pričakoval ne od turškega, se celo ne od grškega brodovja izrednih vojnih junaštev. Zdelo se je celo, da obstojata obe flo-tilji bolj v bajnem svetu pravljice, nego v trdi vsakdanjosti. A zdaj sta si kar naenkrat oživeli in delujeta tako, da zbujata pozornost. Seveda \ ne smemo pri presoji grškega in turškega brodovja vzeti 2*1 merilo n. pr. angleško velikansko flotiljo. Turčija ima ladje, 38 jih je, ki imajo že prav častitljivo starost in ki so pravzaprav nevarne onim, ki so toliko pogumni, da se vozijo njimi. Ima pa še 43 drugih vojnih ladij, ki so jač-je od prej omenjenih. Od teh 43 vojnih ladij so štiri oklopnice, ki imajo vse skupaj res le 33.000 ton, torej približno toliko kakor en sam, najmo- dernejši »Drednot In' pol«. IJalje Ima Se štiri oklopne korvete, prav zastarelega tipa, ki imajo zopet le 10.000 ton skupaj. Ostale so torpe-dovke, najrazličnejših vrst, in končno še dva podmorska čolna. To je oficialno stanje turškega brodovja iz 1. 1907. Odtlej so nekaj ladij še dokupili, ali vzlic temu se ni bojna moč brodovja mnogo izpremenila. Turčija dobro pozna neznatnost svojega brodovja, zato je v zadnji vojni proti Italiji svoje vojne ladje imela pod zaščito obrežnih baterij v Marmorskem morju. Z modernimi italijanskimi ladjami, o katerih trdijo strokovnjaki, da so res izvrstne, se seveda Turčija ni upala meriti. Italijani bi imeli turške ladje za tarčo. Ali v sedanji vojni ima Turčija nasprotnike, ki so še slabejše oborožene za pomorske bitke od nje, ali pa sploh nimajo brodovja. Da se Turčija ni obrnila takoj proti Grkom, je bilo dobro prera-čunjeno. Turki hočejo napeti vse sile proti glavnemu sovražniku, proti Bolgarom. Iz poročil o bombardiranju Varne in Burgasa se lehko sklepa, da so Turki prav temeljito obstreljevali ti dve obrežni mesti iz svojih ladij. Čeprav ne namerava Turčija izkrcati čet ob bolgarski obali, vendar niso ti napadi tako brezpomembni, za kakršne jih napravljajo bolgarska poročila. Bolgari so prvič vznemirjeni in drugič morajo puščati čete v varstvoobali. Bolgari ne bodo iskali pomorske bitke s Turki, ker vse bolgarsko bro-dovje obstoja iz dveh jaht, šest torpednih čolnov 1. razreda in dveh torpednih čolnov 2. razreda, torej čolnov, ki nikakor ne morejo v pomorsko bitko in ki so kvečjemu dobri za pomorsko policijo. Grška flotilja je še bornejša od turške. Po izkazu iz 1. 1910 ima eno samo močnejšo ladjo, oklopno križarko z 10.000 tonami, štiri obrežne križarke, od katerih je ena iz 1. 1867 in druge so stare po 20 do 22 let. Dalje imajo nekaj čolnov s topovi in flotiljo torpednih čolnov, ki so tik pred vojno pomnožili za tri čolne, tako da imajo sedaj vsega skupaj okolo 50 ladij. Grške ladje pridno križarijo po Egejskem morju, kar je Turkom seveda precej neprijetno. Grki so doslej zajeli turško ladjo in vjeli 13 turških častnikov. V vojni odloča gibanje, hitra odločitev in pogumno dejanje, potem imajo lehko tudi majhna sredstva velike posledice. ANATOLCI. Prvi tok turške mobilizacije je potekel; moštvo te mobilizacije so hili neznatni, izstradani, izmozgani ljudje. Ali sedaj prihaja iz osrčja azijatske Turčije povsem drugo pleme: velike, koščene, jedrovite postave. Dan za dnem se vali ta tok, ni ga konca. Rod velikanov za rodom! človek se ne more ubraniti vtisku: čim oddaljenejši od trgovinskega prometa kapitalizma, tem močnejši so ljudje. Ti velikani, v svesti si svoje moči, kažejo tudi veličastno mirnost. S prihodom teh novih rezervistov je ponehal tudi pocestni hrup; prejšnje čete so v pričakovanju junaških činov uprizarjale naravnost pozornost vzbujajoče pohode. Najveličastnejši prizor je bil takrat, če je pred gručo redifov (rezervistov), ki so bili od patriotičnega tuljenja kar zaripljenih obrazov, korakal mož z davlo, kotlastim bobnom. Zamolklo. enolično ropotanje: dumb, dumb, dnmb — vedno enako, z neutrudno trdovratnostjo. Pred posameznimi četami so hodili tudi plesalci. Tam je plesal eden v cikcaku, vihtel palico namesto meča, ki je bil prej ob enakih prilikah v navadi. V tem hrušču in trušču se je kazalo vse nervozno razpoloženje mesta. Ali vse drugače je sedaj ob prihodu velikanov iz anatolskih gorovij. Marširajo z jekleno hladnostjo, ne slišiš skoraj glasu, poteze na obrazu so nepremične, kakor vlite iz brona, njihovi pogledi so temni in tuji — temno in sovražno zro na vse to velikomestno vrvenje. Iz daljne daljave so jih poklicali, zbudili iz veličastnega miru, odločeni so za strahotno bojevanje, da končajo nemirno razpolženje. Ti azijatski Turki so nedosežni v moči, vztrajnosti in odločnosti. Ali v moderni vojni odločujejo drugačni faktorji: denar, znanost, orožje. V prvih 'dnevih mobilizacije so odpošiljali mnogo artiljerije, streliva in konj. Zdaj prevladuje drug material — ljudje. Od vseh strani se zlivajo; z železnico, z ladjami, peš prihajajo, da jih nalože v vojaške vlake, ki odhajajo na vojno prizorišče. Obenem ropotajo po cestah težki vozovi, vlečejo jih črni bivoli, naloženi so z vrečami, polnimi prepečenca. Ljudje in kruh. ljudje in kruh! Vse proti eni smeri! Rumelija je natlačena z vojaštvom kakor vreča! Vse gre imenitno! Vedno več in več! Kako pa bo tedaj, če se bodo morale nekoč vračati te množice? In kakšne se bodo vrnile? In vse skozi Carigrad. Tukaj je križišče. Izvažajo in nakladajo, dočim pohajajo množice po mestnih ulicah. Nad Carigradom bo vreča izpraznjena. Nemohamedansko prebivalstvo pričakuje s skrbjo in grozo prihodnjih časov, boji se klanja, pogromov. Če zmaga Turčija, tedaj se vrnejo Osmani s podvojenim pohlepom po vladanju, krvi pijani se bodo vračali iz bojev, če pa bo Turčija premagana, tedaj poplavijo mesto besne, obupne tolpe. če zmaga Turčija, tedaj se demobilizacija izvrši še v nekakšnem redu, čeprav je vračanje mnogo težje izvedljivo nego koncentracija na bojišče. Če pa bo Turčija premagana, tedaj se vse potopi v velikanski zmedi, nasprotje med mohamedanci in kristjani se poostri do skrajnosti. Med nemohamedanci vzbuja vprašanje, ali prav nič vojnega navdušenja. Odkar imajo na Turškem ustavo, je tudi za nemohamedance vojaška obveznost. Ker pripušča turški vojni zakon tudi odkup od vojaške službe, je mnogo kristjanov in Židov sprejelo to udobnost in se odkupilo. Odkup je sicer le pogojen — ne oprošča od vojaške dolžnosti v slučaju mobilizacije. Odkupi se pa lahko dvakrat. Drugi odkup velja 40 turških funtov, to je 750 kron. "v jada je vpoklicala letnike do 28. leta, tudi Kristjane in žide. Ti se odkupujejo, čeprav se za-dolže. Ali pa pobegnejo, ali se skrijejo. Med enmohamedanci vzbuja vprašanje, ali bodo morali starejši ljudje — letniki od 30. do 45. leta — tudi na vojno, mnogo preglavice, vojni minister je izjavil, da teh »za enkrat« ne bo pozval. Z izredno složnostjo so se zbrali nato zastopniki krščanskega in židovskega duhovništva, da demonstrirajo proti izrazu »za enkrat«. Seveda ne misli turška vlada resno, da bi vpoklicala ravno starejše letnike, ki jim [e ravnanje z orožjem popolnoma neznano, turška vlada špekulira le — na odkup od vojaške dolžnosti. Italijanski socialisti iu mir. Ob sklepu miru med Italijo in Turčijo je izdala italijanska socialna demokracija na delavstvo manifest, iz katerega povzemamo: Vest o miru nas navdaja predvsem z radostnim veseljem vsled strahu, ki so ga občutile italijanske matere v vojni. Z radostnim veseljem pa nas navdaja tudi zategadelj, ker se bodo zopet uveljavile kulturne vrednosti, ki jih je vojna pustošila tako dolgo in tako strašno. In vendar ni mogla italijanska vlada v Ouchyju nič več doseči, kar dokazuje, da so ljudstvo nespodobno vodili za nos tisti, ki so leto dni načrtoma zatajevali težave ter žrtve denarja in krvi, pa so z velikopoteznimi in zločinskimi pretiravanji poveličevali zmagoslavja in osvojitve v vojni. In ko je bila italijanska vlada prispevala k temu, da je vstala na Balkanu nova vojna s svojimi strahotami in pustošenji, mora obrniti od nje zapeljanim bojevnikom hrbet in deželo pustiti v nevarnih pretnjah evropskih zmed. Zaradi takega uspeha objokuje na tisoče italijanskih mater svoje sinove, ki so zagreb-Ijeni v peščenih pokopališčih Libije, na tisoče mladih ljudi leži po bolnicah ali blodijo ohromljeni in pohabljeni po italijanskih cestah, obtožne priče zločinske vojne blaznosti. Delavci! V tej uri vam kliče socialistična stranka v spomin, da je kolonialno vojno, s premeteno lokavostjo pripravljano od piratovske tolpe visoke finance, najvnetejše branila vsa italijanska buržvazija, od klerikalne do demokratične, zapeljane od blaznosti nacionalistov. Pozivamo, da trpe tisti, ki so hoteli nesrečno vojno, tudi njene posledice. Delavci, ki so plačali že prebogat davek žrtev in krvi za tujo besnost, naj se pripravljajo že danes, da v bližnjem volilnem boju obračunajo s tistimi, ki so odgovorni za grozote vojne. Zvesta vzorom internacionale, poziva socialistična stranka italijansko delavstvo k tej sveti dolžnosti obraču-nanja. Ljubljana in Kranjsko. — Naša poročila z balkanskega bojišča. Imamo celo vrsto listov, ki prinašajo najraz-novrstnejša poročila z balkanskih bojišč. Na podlagi resničnih ali pa tudi neresničnih poročil potem razmotrivajo o situaciji in o razmerah, ki jih sploh ni ali pa šele ntegnejo nastati. Za čitatelje je tako čtivo prava muka, ki mu razburja živce, ne poda mu pa nobene prave slike o dogodkih. Med telegrami, ki jih čitamo po vsem svetu, so race, ki si jih izmišljujejo kakršnikoli špekulantje in pa poročevalci z bujnimi fantazijami. Čitali smo celo nedavno, da je pred nekaj leti tak poročevalec fotografiral kmetiško skupino v Albaniji in je potem poslal listom dotično sliko, češ da je kmet na tisti sliki pravi Is a Boljetinac, ki je na Balkanu jako vpliven in energičen voditelj ustašev. In često se občinstvo vara na enake načine. Poskrbeli smo *;JVaditega, da dobivamo poleg drugih vesti, tudi zanesljiva poročila direktno z Balkana, ki so, kakor so čitatelji že lahko opazili, jasna in nepretirana. Taka poročila potrebuje čitatelj, če hoče soditi o situaciji in jo poznati. Poročila o vojni, stvarna kakor so potrebna za resen list, bomo priobčevati torej odslej vedno, ker hočemo s tem ustreči naročnikom in čitateljem sploh ter obenem pripomoči, da se senzacionalnim hiperboličnim poročilom napravi konec, zakaj ne koristijo nikomur razen špekulantom. — Draginja In balkanska vojna. 1. novembra bodo ljubljanski mesarji napovedali prebivalstvu balkansko vojno in podražili meso. Meso je že danes tako drago, da ga delavstvo po veliki večini nič več ne zmore. Narodnjaki in kristjani se močno navdušujejo za vojno, ki bo sedanjo mizerijo še pretirala, in zabavljajo zoper socialiste, ki so se enodušno v vseh deželah izrekli zoper zločinsko vojno. Naravno je, da bodo narodnjaki in kristjani z navdušenjem pozdravili tudi podraženje mesa. ki je senca vojne. — Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 27. oktobra ob 3. popoldne bo javen rudarski shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Dnevni red: 1. Rudarska zadruga in službeni red. 2. Zakon o izplačevanju rudarskih mezd. Poročevalec sodrug Tokan. Rudarji, udeležite se shoda do zadnjega! — Pevsko veselico z dramatično predstavo priredi v nedeljo 27. t. m. v salonu g. R. Mihelčiča v Zagorju rudarski pevski zbor trboveljske »Vzajemnosti«. Spored: E. Adamič: »Vasovalec«, zbor. V. Novak: »Ah, tamo . . .fe, z bariton samospevom, zbor. F. Mayer: »Ti-čica gozdna«, zbor. A. Foerster: »Gorenici« iz opere Gorenjski slavček, zbor. H. V. Vogrič: »Lahko noč«, zbor. — Po dovršenem sporedu ples. Dramatično igro igra dramatični odsek »Vzajemnosti« Iz Trbovelj. Na veselici sodeluje rudarska godba iz Trbovelj pod vodstvom kapelnika sodr. S. Kolenca. Začetek veselice točno ob 6. zvečer. Vstopnina znaša za prve tri vrste sedežev K 1,60, za druge tri vrste sedežev K 1,—, za ostale sedeže 50 vin., stoiišče 30 vin. Vsi Sedeži bodo označeni s številkami. Vstopnice se dobivajo v občnem konsumnem društvu v Zagorju in rudarskem tajništvu v Trbovljah. Na veseličnem prostoru bo odprta blagajna že ob ppl 6. — Sodrugi v Trbovljah, ki naj se ve- selice udeleže v čim večjem številu, se zbertf ob 3. v »Delavskem domu«, od koder odkorakamo točno ob pol 4. popoldne z godbo na čc’u v Zagorje. — Slavnemu občinstvu se tem potoni naznanja, da se imajo vsi oni, ki nameravajo v prihodnjem letu 1913 od županstva zahtevati Kakršnokoli popravilo cest, jarkov, poti, vodovodov itd., priglasiti najpozneje do 28. t. m. pri županstvu, da se njih želje upoštevajo pri sestavi proračuna za leto 1913. Kdor se do tega dneva ne zglasi pri podpisanem županstvu, tistega prošnja se med letom ne bo vpoštevala. V Idriji, dne 20. oktobra 1912. * , Županstvo, r .“n enkrat poštni nabiralniki v Ljubljani. I rijatelj našega lista nam piše: Včerajšnja notica v »Zarji« o poštnih nabiralnikih je zadela nedostatek, ki ga občuti vse ljubljansko prebivalstvo prav neprijetno. Poštni nabiralniki imajo namen, da olajšajo točen in hiter po-* P1 omet in da odvzamejo občinstvu trud in ».asovne zamude, ki so zdruzene z odvajanjem pisem na poštni centrali. Izpraznjevanje nabi-ra!m,ravna pogajanja na Češkem, finančni položaj Češke, položaj v deželnih zborih, o proračunu čarnem, o finančni reformi, o izboljšanju položaja učiteljev in uradnikov, o uravnavi rek, o razvoju prometa na železnicah in vodnih cestah, o socialnopolitični zakonodaji in sanaciji deželnih financ. Priporočal se je zbornici za krepko oporo v vprašanju finančne reforme. Ce oi ne bil gospod grof namigaval na nekakšen lurtktim med svojim kabinetom in finančno reformo, bi bil njegov govor potekel brez najmanjše pozornosti. Poslanec Stanek (češki agrarec) govori za ilrugo češko univerzo v Brnu. Poslanec Hoher (soc. dem.) izjavlja, da je /nlsel finančnega ministra o dobrem uspevanju poljedelstva kriva. Govornik ostro biča vedno ^ečje nalaganje davkov, ki težko leže tudi na kmetih in obrtnikih. Poslanec Zenker (nemški svobodomislec) ovori za mirovno politiko monarhije spričo alkanske vojne. Seja se prekine. Potem se nadaljuje razprava o raznih nujnih predlogih. Za njo slede razne interpelacije. Poslanec dr. Piffaco govori za skorajšnjo rešitev predloge o italijanski pravni fakulteti. Konec seje tričetrt na štiri popoldan. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Dunaj, 25. oktobra. Včeraj sta bila pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu poslanca Conci in dr. Malfatti, da urgirata rešitev italijanske fakultetne zadeve. Ministrski predsednik je obljubil, da nemudoma stopi v tozadevna pogajanja z italijanskimi strankami. Zadnfe vesti. Volna sim, Italtami. BOLGARSKA ZMAGA PRI KIRKILISI. Sofija, 25. oktobra. Bolgarske čete so osvojile Kirkillsi ob 11. dopoldne. BOJ ZA DRINOPOLJE. Soilja, 25. oktobra. Boji na drinopolj-ski črti traiajo že 36 ur napretrgoma. Carigrad, 25. oktobra. Boj za Drinopolje se je začel s spopadi med predstražami na vsej črti. Bolgari so prodrli do Arnavt koja severno-zahodno od Drino|)olja in so streljali od tu s topovi na turške čete, ki so korakale čez most. Drugi bolgarski oddelek je prodrl zahodno od Drinopolja do Maroša in Kadlkeja, pa so jih Turki baje pri Člrmi in Karagaču vrgli nazaj. Tretji bolgarski oddelek je prodrl do Čafalika. Konjeniška bitka med predstražami se je končala baje z bolgarskim porazom. Boj se je bil z besnostjo, na večih krajih se je razvilo divje klanje z bajoneti. Izgube še niso znane; nedvomno pa so na obeh straneh velike. BITKA ŠESTINTRIDESET UR. London, 24. oktobra. Vsi korespondentje v glavnem bolgarskem taborišču poročajo, da smejo javljati le oficialna poročila, iz katerih pa je popolnoma razvidno, da se vrše boji na vsej drinopoljski črti že 36 ur. KRVAVI BOJI MED DRINOPOLJEM IN KIR-KILISO. Carigrad, 24. oktobra. Vojno ministrstvo razglaša naslednje uradno poročilo: Spopadi na liniji Drinopolje Kirkillsa se nadaljujejo in postajalo čez dalje hujši. Raztezajo se na vzhod do Kirkilise, na zapad do reke Tžunda. Veliki boji se vrše tudi v okolici Kirdžale. Osmanske čete so začele z ofenzivo proti Dzumaji Bali. PADEC KIRKILISE. Berlin, 25. oktobra. General Inihov paša je izjavil korespondentu »N.. F. P.«: Padec Kirkilise je uspeh bolgarske armade. Turki so vsled padca prisiljeni, da se umaknejo na desnem krilu proti jugu. Vendar padec za Turke ni oločilnega pomena. Sofija, 25. oktobra Bolgarska telegraiična agentura poroča: Bolgarske čete so zavzele Kirkiliso v naskoku. Uplenili so mnogoštevilne trofeje, Kruppove topove in munlcljo. Z zavzetjem Mehomije so uplenili Bolgari dva topova. DOSEDANJI BOLGARSKO-TURŠKI BOJI. Stara Zagora, 25. oktobra. Dosedanje operacije glavne bolgarske armade so tele: 18. oktobra so Bolgari prekoračili turško mejo, 19. oktobra so zavzeli Septeke, dan pozneje Arandik, 21. oktobra so osvojili Stribovo in vse kraje v okolici Mali Tirnova. Mali Tirnovo so zavzele bolgarske čete 23. t. m. Ta dan je padel v bolgarske roke tudi Vasilikos, Zdaj prodirajo bolgarske čete ob morskem obrežju in napadajo kraje južno od Vasilikosa. Turške čete, pregnane iz Mali Tirnova, se umikajo deloma proti Kirkilisi. deloma proti Visi. Bolgarsko levo krilo prodira proti Visi, kjer je pričakovati novih hudih bojev. Visa leži jugovzhodno od Drinopolja. Iz smeri bolgarskega pohoda v poslednjih 48 urah se da sklepati, da Bolgari ne nameravajo napasti Drinopolja temveč da pojdejo naravnost proti Carigradu. V okolici drinopoljski bodo pustili le okrog 40.000 mož, da paralizirajo turske vojne sile. BOLGARI V JELI TISOČ TURKOV? Stara Zagora. 25. oktobra. Število turških jetnikov znaša okolo 1000 mož. ponajveč Ma-cedoncev in deloma Kurdov. Bolgari so jih večinoma zajeli v bojih pri Džumi. VELIKANSKE IZGUBE PRED DRINOPOLJEM NA OBEH STRANEH. Carigrad, 25. oktobra. Boji, ki se še vrše na črti Kirkilisa-Drinopolje, so strahovito srditi in krvavi. Poročila, došla vojnemu ministrstvu pravijo, da so izgube na obeh straneh naravnost velikanske. Število ranjencev, ki jih prepeljejo v Carigrad, je tako veliko, da ne zadoščajo več prostori vojaških in civilnih bolnic, to noč so adaptirali univerzo za bolnišnico. LONDONSKA POROČILA O BOLGARSKIH IN TURŠKIH IZGUBAH. London, 24. oktobra, Posebni poročevalec »Daily Telegrapha« iz Bolgarije poroča: Ves včerajšnji dan so se vrSili hudi boji v okolici drinopoljski, ki se danes nadaljujejo. Iz bolgarskega taborišča poročajo, da so bili Turki na vsej črt? potisnjeni nazaj. »Daily News« poročajo, da so bolgarski polki z bajoneti napadli kolono, ki ščiti Kirkiliso. Izgube na bolgarski strani so naravnost ogromne; Bolgari sami pripovedujejo, da je ubitih 2000 in ranjenih 5000. LUOLE BURGAS - SREDIŠČE TURŠKE ARMADE V TRAČI JI. Pariz, 25. oktobra. »Matin« poroča iz Carigrada: Drinopolje ščiti turška vojska 55.000 mož; mesto je dobro utrjeno In ima 500 topov. Štirideset kilometov na jug, v okolici Dimotlke le levo krilo turške armade, sestavljeno iz dveh korov in broječe vsega ykup 50.000 mož; šti- rideset kilometrov na vzhod v okolici Kirkilise je 25.000 mož. Še južneje, 60 kilometrov od Drinopolja, v okolici Liile Burgasa, j<* jedro turške armade, katero šteje doslej najmanj 200.000 duš. Vrhovni poveljnik vse turške armade v Traclji je Abdulah paša. BOLGARSKI PORAZI? London, 25. oktobra. »Times« poročajo iz Drinopolja, da je bila 23. t. m. pri Marasu srdita devet ur trajajoča bitka s 30.000 Bolgari. Turška vojska je pognala Bolgare v beg in uplenila štiri bolgarske baterije in šest topov »ina-xlm«. London, 25. oktobra. »Daily News<; poročajo o velikem porazu bolgarske konjenice pri Malko Skalarju: s težkimi izgubami se je umaknila nazaj čez mejo, VČERAJŠNJE VESTI O BOLGARSKEM PORAZU NERESNIČNE? Sofija, 24. oktobra. Bolgarska brzojavna agencija označuje vesti »Frankfurter Zeitung« o velikem porazu Bolgarov pri Kirkilisi, kjer da so izgubili 3000 mož, za tendenčno Izmišljotino. BOLGARSKE ZMAGE. Sofija, 25. oktobra. Bolgarska armada je zavzela v torek Meluimijo in griče pri Elesiku. V Mali Tirnovi in Mustafi Paši že uradujejo bolgarske oblasti. Pri Lozengradu so hudi boji. Bolgari so osvojili tudi Tirnovdžek in Va-siliko. PLAČE BOLGARSKIH URADNIKOV V ČASU VOJNE. Sofija, 25. oktobra. Vlada je sklenila, da bo izplačevala v času vojne državnim uradnikom le eno tretjino njihove plače. ABDUL HAMIDOVO PREMOŽENJE. Kelniorajn, 24. oktobra. »Koln. Zeitung« zanikuje poročilo iz Romanije, da so nemške banke izplačale turški vladi 70 miljonov frankov, imetje bivšega sultana Abdul Hamida. Abdul Hamid je pač imel naložen daner v nemških bankah, a le v znesku 11 miljonov mark, ki so jih banke izplačale turški vladi že pred enim letom. Carigrad, 25. oktobra. Eksultana Abdul Hamida so prepeljali v Smirno. PET BOLGAROV USTRELJENIH. Carigrad, 25. oktobra. Nad sto Bolgarov je pripeljanih iz Drinopolja, kjer so jih zavoljo vohunstva zaprli. Pet jetnikov, k| so bili uporni, je bilo ustreljenih. SILNA ŽELEZNIŠKA NEZGODA V SMIRNI. London, 25. oktobra. »Times« poročajo da je železniška nezgoda v Smirni Adani, ki je uničilo življenje stotinam turških vojakov, delo macedonskih emlsatjev. ZAVZETJE PRIŠTINE. Zemun, 25. oktobra. Uradno potrjujejo zavzteje Prištine. V Prištini je že srbska uprava. Boj za Prištino le bil silno krvav, vendar so imelj Turki še večje Izgube. SRDITI BOJI PRED KUMANOVEM. London, 25. oktobra. »Times« poročajo iz Belgrada: Močna postojanka v Kumanovski OKolici je še v turških rokah in danes se vrše srditi boji. Druga armada je zavzela trdnjavo Stračin na poti čez Egrl Palanko, severozapad-fio od Krativa. SRBSKI PORAZ PRI KUMANOVI? Carigrad, 25. oktobra. Turško vojno ministrstvo javlja: Turška zahodna armada, koncentrirana v okolici Kumanove, je napadla srbsko glavno armado, ki je pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra in šteje 4 divizije. Srbi so popolnoma poraženi In imajo velikanske Izgube. Srbi so se umakniti proti severovzhodu, naši jih zasledujejo. ŠRBSKO POROČILO O BOJU PRI KUMANOVI. Beigrad, 25. oktobra. Včeraj popoldne je došlo iz Vranje poročilo, da je del srbskih čet primarširal v Kumanovo, prej je pa srbska artilerija odbila uspešen naskok turške artrljerije. Carigrajsko poročilo o našem porazu je neresnično. OFICIALNA POTRDITEV SRBSKE ZMAGE PRI KUMANOVI. Dunaj, 25. oktobra. Poročevalec »N. Fr. Pr.« brzojavlia iz Vranje: Ravnokar je Izšla oficialna potrditev srbske zmage pri Kuma-riovi. Tri divizije turških regularnih čet so se umaknile v neredu. Srbi so osvojili ves Sandžak PODROBNOSTI žO BOJU PRI KUMANOVI. Carigrad, 25. oktobra. V okolici Kumanove se nadaljujejo srditi boji Turkov proti srbskim in bolgarskem četam, ki se skušajo združiti. Turki odbijajo Srbe in Bolgare. Turške čete so uplenile štiri bolgarske topove in šest srbskih topov, kakor tudi srbsko zastavo in so vjele več vojakov. Turki so streljali na sovražnika s topovi. Sovražnik je bežal proti Baljaji, 25 kilometrov severno od Kumanove. BOJI ZA NOVI PAZAR. Beigrad, 25. oktobra. Srbske čete so osvojile Novi Pazar po tridnevnem hudem boju. Veliko vznemirjenje zbuja tukaj vest, da so Turki osvojili Tuzi, ko je bil že v srbskih rokah. DOSEDANJI SRBSKI USPEHI. Beigrad, 25. oktobra. Po doslej došlih ofi-cialih vesteh so zavzele srbske čete Novi pazar, Pričln, Kumanovo, Sorazin, Kratovo in Kočano. ČRNOGORCI V PLEV JU. Dunaj, 24. oktobra. Iz Sarajeva poročajo, da so Črnogorci zažgali Plevlje v Sandžaku. Mnogo mohamedancev je pribežalo Iz Sand-žaka v Plevlje. BOMBARDIRANJE TARABOŠA. PROTk DJAKOVI. Podgorica, 25. oktobra. Včeraj ves dan se Je nadaljevalo bombardiranje TaraboŠa. Potrjuje se, da imajo Turki zbranih v Skadru 20.060 mož. Divizija generala Vukotlča prodira proti Djakovi. ŠTIRIDESET TURŠKIH VOJAKOV PRIBEŽALO V BOSNO. Sarajevo, 25. oktobra. Štirideset turških vojakov je bežečih pred Črnogorci prestopilo bosansko mejo. V Celeliču, blizu turške meje, so jih razorožili in zaprli v kasarne, kjer čakajo na odločitev vojnega ministra. Eden od njih, ki je težko ranjen, je bil poslan v bolnico. GRK! V SERVIJI. - TURŠKI POGROMI? Atene, 25 oktobra. Osvojitev Servije se v popolnem obsegu potrjuje; tudi most čez. Ha-liakmon so zavzeli Grki in odrezali Turkom povratek. Preden so odšli Iz Servije, so poklal! 70 Grkov, med njimi enega duhovnika (?). Vlada je grškemu vojskovodju in armadi brzojavno Častitala k velikim uspehom. Grki so vžell tudi Ž2 topov. IZKRCANJE RUSKIH IN ANGLEŠKIH ČET NA KRETI. Kreta, 25. oktobra. Ruske In angleške kri* Žarke so izkrcale vojaštvo na Kreti hi razobesile zopet turški prapor. GRŠKI USPEHI. Atene, 24. oktobra. Položaj Turkov v Allak. montale le obupen. Vsak čas pričakujejo njihovo kapitulacijo. Vsa turška armada, 30.000 tnož, je izgubljena. TURŠKA POROČILA O BlTKAH Z GfcKI. Šohm, 24. oktobra. V okoliči Elasone za-branjujejo Turki prodiranje Grkov. Tudi pri Mecovi so Turki zabranill Grkom prodiranje. Grki so se umaknili z velikimi izgubami. MORATORIJ, Dunaj, 25. oktobra. Iz Aten poročajo, da je že izšel izvršilni odlok za že naznanjeni grški moratorij. BALKANSKA ZVEZA. Beigrad, 25. oktobra. Gotovo je, da so se balkanske države zavezale druga proti drugi, da se nikomur na ljubo ne umaknejo po zmagoviti vojni Iz osvojenih dežel. Balkanske države bodo zahtevale po končani Vojni evfopski kngres. Ce bo hotela Evropa na tem kongresu ohraniti status quo, potem je evropski konflikt neizogiben, zakaj balkanske države se umikaio le sili. BERCHTOLD V ITALIJI. Florenca, 24. oktobra. Pogajanja med San Giulianom in grofom Berchtoldom niso veljala obnovitvi trozveze, ampak vprašanju o obstoječem teritorialno-političnem stanju na Balkanu. Ohranitev sedanjega stanja naj se omogoči s temeljitimi političnimi in upravno tehničnimi reformami. Če pa bi se sedanje stanje ne dalo ohraniti, potem se Izjavita Avstro-Ogrska in Italija za formulo: »Balkan balkanskim narodom!« Oba ministra sta se predvčerajšnjem posvetovala vse dopoldne, da dasta tej formuli konkretne predloge. Posvetovanje je trajalo do 3. popoldne in je pokazalo popolno soglašanje interesov Avstrije in Italije. Zvečer tistega dne je Berchtold nastopil povratek na Dunaj. SKRIVNOSTNA BOLEZEN CAREVIČA. Peterburg, 25. oktobra. Zaradi bolezni ca-reviča je v vseh krogih največje vznemirjenje. BARCELONSKI OBČINSKI SVETNIK OBSOJEN NA SMRT. Madrid, 25. oktobra. Smrtna obsodba, ki jo je izreklo vojno sodišče nad radikalnim občinskim svetnikom Radonom Folchom v Barceloni, češ da je sokriv julijske vstaje 1. 1909., je zbudila po vsej Španiji najhujšo nejevoljo. Prodiranje socializma med amerikanskimi Slovenci. S. N. P. J. SPREJELA SOCIALISTIČNI PRO-GRAM. Slovenska Narodna Podporna Jednota, ta najnaprednješa med vsemi naprednimi sloven« skimi podpornimi organizacijami v Ameriki, je potom svojih zastopnikov in zastopnic n« peti redni konvenciji v MiKvaukee, Wis„ priznala socialistična načela kot edina prava de- lavska načela, ki naj vOdtip slovenskega delavca v boju zoper kapitalizem, Konvencija je soglasno sprejela resolucijo, s katero Jednota pripoznava razredni boi in socialistično stranko kot edino delavsko stranko in priporoča svojini članom in članicam, da to stranko podpirajo. S tem se je S. N. P. J. postavila na razredno zavedno stališče in proglasila socializem kot edino rešitev in edino pot iz sedanje mezdne snžnosti. Tozadevna resolucija, ki tvori izredno važen dokument za moderno gibanje slovenskega delavstva v Ameriki, se glasi: Člani in članice Slovenske Narodne Podporne Jednote. ki z malimi izjemami tvorimo del mezdnega delavstva, priznavamo moderno delavsko gibanje na temelju razrednega boja. Zavedamo se, da tvori Jednota s svojo blagajno za bolniško podporo, odpravnino in posmrtnino l£ odnomoč v skrajni sili. Jednota nudi le začasno pomoč, da se kolikortoliko omili in zmanjša beda naših razrednih bratov in sester Priznavamo, da ie današnji kapitalistični sistem natveč kriv strokovnih bolezni in ponesrečeni pri delu. Kapitalizem, čegar glavni smoter ie, ugrabiti člmveč profita za lastnino proizvajalnih sredstev ,se ne briga za dobre zdravstvene in varnostne naprave in razmere v delavnicah, tovarnah in v rovih. Posledica tega je, da se dan za dnevom ponavljajo industrijski umori naših bratov; stotine in tisoče delavcev in delavk se telesno pohabi ali za-dobi bolezni, ki jih spravijo v prezgodnji grob, »jih rodbino pa pahnejo v bedo in pomanjkanje. To pa samo zato, ker kapitalizem smatra zdravje In življenje delavca cenejšim in manj vrednim, kakor pa nabavo dobrih zdravstvenih in varnostnih naprav pri delu. Delavčeva kri mora biti cena profita. Priznavamo dalje, da bi se dale strokovne bolezni in ponesrečbe pri delu že danes omejiti in znižati, ako se v vseh strokah vseh industrij uvedejo dobre zdravstvene in varnostne naorave, katere bi odstranile nevarnost za zdravje in življenje delavcev. V dosego tega je pa treba, da se delavci organizirajo politično, strokovno in gospodarsko, da zamorejo delavci izsiliti iz kapitalizma najnujnejši poboljšek in ublažiti si tužne razmere v svojem boju za obstanek. Najbolj potrebna delavcem je pa politična organizacija. Ta organizacija, osnovana na temelju razrednega boja, je delavcu glavno orožje, glavno bojevno sredstvo, s katerim za-more delavec izviti kapitalizmu iz rok zakonodajno moč; zaobrniti ustroj vlade v svoj prid in sploh spremeniti sedanji sistem izkoriščanja bede in industrijskega klanja v sistem blagostanja in svobode za vse. Poleg organizacije tvori delavsko časopisje najboljše orožje v boju za osvoboditev proletariata iz moderne mezdne sužnosti. Delavsko časopisje, ki zastopa načela razrednega boja, razkriva rane današnje bolne družbe in kaže delavcem pot, po kateri jim je treba hoditi, da se čimprei osvobodijo izpod jarma kapitalistične sužnosti. Zavedajoči se torej teh dejstev, izjavljamo člani S. N. P. J, potom svojih zastopnikov, zbranih na 5. redni konvenciji v MJhvaukee, Wis., da Je v interesu vsakega delavca, da se čimprej organizira politično, in sicer v socialistični stranki, katera je edina delavska stranka v Zedinjenih državah in po vsem svetu. Dalje je v interesu članov jednote, da naše Glasilo v tem smislu izobrazuje in budi delavce: prinaša vesti in razprave o političnem gibanju iz razrednega stališča in vselej in pri vsaki priliki zagovarja in priporoča socialistično stranko, katera se bori za svltlo bodočnost cc1- človeške družbe. Resolucijo je predloži« sodrug Ivan Molek, kateri je zastopal društvo »Francisco Fcrrer, štev. 131« v Chicagi. Po kratkem nagovoru na delegate in delegatinje, s katerim je predlagatelj resolucije utemeljil, je bila resolucija ob največjem navduešnju in gromovitem aplavzun soglasno sprejeta. Ta konvencija, ki je trajala deset dni, je bila po številu delegatov in delegatinj največja med vsemi dosedanjimi konvencijami slovenskih podpornih jednot v Ameriki, a po svojem delu in sklepih pa lahko zavzema častno mesto poleg najnaprcdnejšili zborovanj, kar se jili je kdaj izvršilo v Ameriki. Izmed 119 delegatov — vštevši šest delegatinj in glavni odbor — je bila pretežna večina socialistov, ki imajo rdeče članske karte. Bila je pač konvencija zavednih delavcev. Konvencija je sprejela med drugimi tjtdi resolucijo sodr. Fr. Podboja, s katero jednota poziva člane, da podpirajo unije in kupujejo le linijsko blago, kjerkoli je mogoče. Storjen je tudi sklep, da jednota sezida svoj lastni dom v Chicagi* kar pa še ima potrditi splošno glasovanje. Socialisti v glavnem odboru. Novoizvoljeni predsednik jednote je sodrug Jakob Miklavčič v Willock, Pa., prvi podpredsednik pa sodr. Martin Stefančič v Frontenac, Kans. Drugi podpredsednik: Louis Skubic iz Chicage. Stari tajnik John Verderbar je ponovno izvoljen. Blagajnik: M. Potokar v Chicagi. Par sodrugov je prišlo tudi v glavni nadzorni in porotni odbor. Urednikom »Glasila« je ponovno izvoljen sodrug Jože Zavertmk. Iskreno pozdravljamo velevažni korak Slovenske Narodne Podporne Jednote, izražen v fej resoluciji tudi slovenski socialisti v starem kraju. Gorko pozdravljamo tudi svojega novega sobojevnika »Glasilo S. N. P. J.«, katero ima v zmislu resolucije buditi in izobraževati 10.000 članov in članic te ponosne organizacije na podlagi socialističnih načel. Bratje delavci in sestre delavke! Ubrali ste pravo pot, torej le krepko po tej poti naprej, naprej!!! 2ivela S. N. P. J-!! Odgovorni urednik Fran Bartl. Iztlaja in zalaga založba »Zarle«. [Tiska »Učiteljska Tiskarna« V. Ljubljani D E LAV S K E Martin Kralj -r—-r-mn čevljar in izdelovalec gornjih del ž* A O I\ U G E L3ubliana> Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Siska pri Ljubljani. ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO Registrovana zadruga z omejenim jamstvom. .... MM” , - :-:-= Uspeh našega skladišča Dne 17. t. m. je bilo en mesec, odkar se je otvorilo novo skladišče oblek. Četudi opremljeno v hitrici in nedovršeno zaradi prekasne dobave blaga, lokalov in pohištva, je novo skladišče vendar velikanski uspeh Delavskih konsuinnih zadrug. Člani so pokazali veliko zanimanje za novi oddelek našega poslovama in prepričali so se tudi lahko takoj o ugodnostih, ki jim jih bo nudilo razširjeno podietje. Prihiteli so mnogoštevilni člani tudi iz Milja, Izole, Kopra in Trž ča. V teku prve mesečne dobe so se raz-pečale v novem skladišču proti gotovini sledeče množine blaga: Oddelek izvršenih oblek in krojačnica...............K 16.417'34 Oddelek manufakture . . K 10.404-38 Oddelek obuval .... K 5.964.04 Oddelek pokrival.... K 3 592-90 Skupaj . . K 36.378-75 Računali smo zmerno le s polovico, doseženega prometa v prvem mesecu, in smo tudi priprave uredili razmeroma tem nadani. Videč pa, da člani v neprimerno večjem številu obiskujejo svojo ustanovitev in se je dosegel nenavaden uspeh, dalje člani nenavadno pogostoma povprašujeio po različnih predmetih, s katerimi se uismo mislili založiti pa smo na poadlgi povpraševanja takoj poskrbeli, da se naše poslovanj primerno razširi. Naročilo se je mnogo blaga in obogatilo se je skladišče s suknom za ženske in moške, z barhentom in drugim blagom. Dan na dan prihajajo velike množine blaga in v nekaj tednih bomo lahko rekli, da smo opremljeni s popolno izbero. Člani, ki niso dobili vsega kar so si želeli, naj premislijo, da vodstvo iz previdnosti ni moglo prekoračiti zneska 100000 K za nabavo, predno je vedlo, kako bodo člani sprejeli te nove inciative. Videč pa podporo članov, poskrbeli bomo sedaj pogumno z vsemi močmi, da bomo zadostili njih željam in zahtevam. Razširili pa bomo prodajne prostore deloma še v drugo nadstropje. Proučuje se nadalje, kako bi pridelili oddelku za obuvala tudi delavnico in organizirali prodajo v oddaljenih skladiščih dežele potom potnika. Vpisovanje novih članov narašča, posebno odkar se je otvorilo novo skladišče oblačil. Število pristopivših članov: v juliju .... 55 v avgustu ... 83 v septembru . . 249 v oktobru . . . 199 skupaj . "T od 1. julija do 17. oktobra, Večina teh velikih uspehov je delo navdušenosti in neumorne propagande članov, in ako bode vstrajala ta delavnost članov nadalje, bomo imeli konec prihodnjega leta 10.000- č 1 a n o v. V Trstu, dne 17. oktobra 1912. Vodstvo. Priporoinm svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labra-dorja, kraskega in beljaškega marmorja itd, jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah. Fr. Kunovar, kamnosek LJUBLJANA, poleg Sv. Križa, novo pokopališče. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Najnovejše! Najnovej&e Cena K 4*—. Maksim Gorki] To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni olodvor. Fice, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Mirainar 1. Beden, ulioa Madonnina št. 3. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piozza Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. „• Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče H. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26, Trst. Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. 99 v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta* Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. » §ubič, Miklošičeva cesta Sen k, Resl|eva cesta Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Balioričeva ulica. Remžqar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešarlr, Selenburgova ulica Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulic« Pichier, Kongresni trg. UšeniAnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. K lan še k. Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotni! , Šiška L,kar. Glince. Jezeršek, Zaloška cesta Družba sv. Cirila in Metoda poživlja in prosi cenjeno občinstvo, da se poslužuje edino-Ie ('iril-Metoduvili vžigalic, kajti edino od teh ima družba podporo. Vsaka druga znamka se naj odločno . ’ . * . * zavrne! * . * • • Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.