»ottmna plačana v gatoV^
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 294
Turžifa in Jugoslavija
Dasi je nova Tuičija pretežno azijska država, je po svoji politični tradiciji in mnogih drugih okolnostih bolj navezana na evropski jugovzhod, zlasti na Balkan, kakor na vzhodno in južno muslimansko zaledje, s katerim jo danes druži le še vera. To dejstvo je upošteval tudi njen preporoditelj Kemal paša, ki je sicer prenesel sedež vlade iz evropskega Carigrada v azijsko Ankaro, a je iskal ves čas svojega vladanja stikov skoraj izključno samo z Evropo. Prvi pakt, ki ga je zaključil, je bila prijateljska pogodba s sovjetsko Rusijo, sledili pa so slični sporazumi z Grčijo, Italijo, Bolgarijo itd. Torej s samimi evropskimi državami. _
Namere Kemala paše in njegovega odličnega zunanjega ministra Rudži bega pri sklepanju zvez in sporazumov, so bile vedno precej jasne. Hotele so I určiji zavarovati meje in ustvariti pogoje za popolno izvedbo modernih reform in gospodarskih akcij. Pogodbi z Grčijo in Bolgarijo, zlasti s prvo, sta bili važni tudi zaradi dokončne likvidacije nekdanjega turškega gospodstva rta Balkanu. Kemal paša je po zmagi nad Grki v Mali Aziji hotel izčistiti svojo nacionalno državo, zato je odredil, da se morajo izseliti iz nje vsi grški kolonisti, tudi tisti, ki so bili tamkaj naseljeni še izza časa bizantinskega cesarstva. Nasprotno pa so morali nazaj čez Bospor in Dardanele vsi v Grčiji in Bolgariji naseljeni Turki. Ta zamenjava med Turčijo na eni in Grčijo ter Bolgarijo na drugi strani, je sedad dovršena in tudi v podrobnostih likvidirana.
Edina država, s katero se vprašanje izselitve Turkov in likvidacije ostalih problemov ni zakonito uredilo s posebnimi pogodbami, je bila Jugosluvija. Turki, ki so se izseljevali iz Grčije in Bolgarije. posebno iz obeh Macedonij, so sicer potegnili za seboj tudi tisoče onih fz Južne Srbije, toda brez posebnega načrta in sistema. Usoda njihovih nepremičnin, katerih pred odhodom zaradi agrarne reforme ali drugih vzrokov niso mogli prodati, je še vedno neodločena. Drugi Turki, ki se niso hoteli izpostaviti onaki nevarnosti, so pa sploh ostali pri nas in so še vedno naši državljani. A tudi razna druga vprašanja, kakor n. pr. glede konzularnih in pravnih konvencij, prometa, trgovine itd. se med Turčijo in Jugoslavijo niso uredila, dasi se Prijateljski odnošajl nikdar niso kalili.
To ex !ex stanje odnošajev med obema državama je nujno zahtevalo raz-člščenja, in kakor poročajo v najnovejšem času naši in turški Usti. se bo uredilo takoj po Novem letu. Načelno je baje že dosežen popoln sporazum glede likvidacije turških posestev v Južni Srbiji in v Sandžaku. Izseljenci bodo dobili za nepremičnine, ki so jih pri nas zapustili, primemo odškodnino, a pozvani bodo tudi še preostali, da se vrnejo v Turčlio, kjer jim bo vlade dodelila pri-
Brezposelnost v Jugoslaviji
USTAVLJANJE INDUSTRIJSKIH OBR
UKREPI ZA
BEOGRAD, 30. decembra. Ker vedno več naših industrij zapira svoje obrate, je ministrstvo za socialno politiko pričelo posvečati vprašanju brezposelnosti veliko več pažnje kakor doslej. Po podatkih, zbranih po delavskih zbornicah in navedenih na delavskih zborovanjih po vseh pokrajinah države, je položaj na jugoslovenskem delovnem trgu še razmeroma dober. Procentualno se pojavlja svetovna gospodarska kriza pri nas v mnogo milejši obliki kakor po ostalih državah srednje in zahodne Evrope. Poslabšanje položaja industrijskih delavcev pa upliva vendar tudi na položaj poljedelskih delavcev, ki se stalno slabša. Ministrstvo proučuje neumorno predloge, ki jih prejema tako od delo dajalcev kakor od delojemalcev.
Vsi predlogi se zaključujejo z zahtevo,
ATOV. — SPLOŠNA SITUACIJA. — ODPOMOC.
da so nujno potrebni odločni ukrepi, da se zmanjša in odstrani brezposelnost, to največje socialno zlo sedanjega časa. Konkretno se zahteva, da se čimprej ustanovi gospodarski svet, katerega predvideva nova državna ustava, da se tako zagotovi tudi delavstvu primerno zastopstvo pri vrhovni zakonodaji. Da se domača industrija zaščiti, naj se uvedejo nekatere nove zaščitne carine. Industrijskim podjetjem naj se dovole dolgoročni krediti, da jim bodo omogočene večje investicije in da bo mogla zadržati tujo konkurenco. Posebna pažnja se mora posvetiti tudi gradnji novih cest, kjer bo lahko dobilo dela veliko število brezposelnih. V večjih krajih, kjer preskrba revnih še ni uvedena, naj se osnujejo ljudske kuhinje in ogrevalnice.
Zveza vseh pa rodovnih družb
OSNOVANJE NOVE PAROPLOVNE DRUŽBE S 40 MILIJONI OSNOVNEGA
KAPITALA IN 20 PARNIKI.
SPLIT, 30. decembra. Te dni je bila tu konferenca zastopnikov jugoslovanskih paroplovnih družb, ki je razprav-
ljala o združitvi posameznih podjetij v večjo družbo, ki bi zamogla uspešno kljubovati vedno naraščajoči paroplovni konkurenci na Jadranskem in Sredozemskem morju. Dosežen je bil o vseh vprašanjih popoln sporazum.
Nova družba, kateri se bodo priključile vse dosedanje, se bo imenovala »Zveza jugoslovanskih paroplovnih družb«. Posedovala bo poleg 40 milijonov dinarjev osnovnega kapitala 20 parnikov s skupno tonažo 40.000 ton. Za predsednika družbe je bil izvoljen g. Gjuro Sesa.
Novi krvavi boli v Mandžuriji
JAPONCI ODPOŠILJAJO NOVE ČETE, KITAJCI PA SVOJE UMIKAJO. -ČUDNA IZJAVA JAPONSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
TOKIO, 30. decembra. Japonski cesar je odobril predlog, da se odpošljejo v Mandžurijo nove čete. Potreba po po-šiljatvi novih čet se utemeljuje s tem. da so Japonci predvčerajšmim zasedli mesto Tavu, oddaljeno 50 milj od Otočana, Kitajci so, podprti z lahko artilje-rijo, skušali mesto zopet osvoboditi, kar se iiin»pa ,ni posrečilo. Morali so se umakniti in so pri tem utrpeli težke izgube.
TOKIO, 30. decembra. Japonska letala so včeraj bombardirala postojanke kitajskih čet v bližini Pan-Šana. Kitajci so odgovorili s strpll iz strojnic in topov, kar je Japonce prisililo, da so se umaknili nazaj v Pan-Šan.
TOKIO. 30. decembra. Vse tukajšnje časopisje se bavi z nezaupanjem, katero vzbuja pri evropskih velesilah in pri Ameriki japonska akcija v Mandžuriji. Včeraj je objavilo izjavo ministrskega predsednika Inukaja, v kateri pravi, da ves svet krivo razume in tolmači ja-nonsko akcijo v Mandžuriji, Pri vsem
gre le za obrambo japonskih pravic. Japonska Mandžurije nikoli ne bi hotela stalno zasesti in priključiti k svoji državi, tudi če bi ji jo kdo daroval ne, ker bi že sama obramba ogromnih mej stala silno veliko in povzročala vedno nove žrtve.
LONDON, 30. decembra. V položaju v Mandžuriji je nastopil prevrat. Kitajske čete zapuščajo Mandžurijo in se umikajo za veliki kitajski zid. Baje namerava kitajska vlada odpoklicati vse čete, da tako Japonski vzame vsako pretvezo za zasedbo Mandžurije.
TOKIO, 30. decembra. Japonski parlament je odobril adreso, namenjeno cesarju kot odgovor na prestolni govor, na kar je bilo zasedanje odgodeno do 20. januarja. Na tej seji bo govoril tudi že novi zunanji minister Jošizava, ki potuje iz Pariza v domovino preko Sibirije in Vladivostoka.
PLAČEVANJE DAVKA NA MINERALNE VODE.
BEOGRAD, 30. decembra. Finančno ministrstvo je zaradi enotnosti po-poslovanja odredilo, da se plačuje davek na mineralne vode na kraju polnjenja, ne pa konzuma.
DEMISIJA KATALONSKE VLADE
BARCELONA, 30. decembra. Katalonska vlada je sinoči podala ostavko, da omogoči polkovniku Maciji sestavo novega kabineta, ki bo v skladu s sedanjim političnim položajem.
PILSIJDSKI POTUJE V EGIPT.
VARŠAVA. 30. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da bo takoj po Novem letu odpotoval maršal Pilsudski v Egipt, kjer bo ostal najbrže do februarja.
METEOR POVZROČIL PANIKO.
LIZBONA, 30. decembra. Včeraj zvečer se je nenadoma pojavil nad mestom ogromen meteor. Viden je bil skoraj celo minuto in vse je bilo prepričano, da bo padel na hiše, kar se pa ni zgodilo. Ljudje na ladjah, ki so plule v bližini obale, trdijo, da je meteor izginil pod morsko gladino.
KARAMBOL AVTOBUSA IN VLAKA
MILAN, 30. decembra. Med Mantovo in Monte Liso se je dogodila snoči strašna nesreča. Avtobus je trčil v osebni vlak in se popolnoma razbil. Od osmih potnikov so bili štirje takoj mrtvi, dočim sta bila dva težko poškodovana prepeljana v bolnišnico v Mantovi. Ostala dva potnika sta nepoškodovana.
SKLICANJE REPARACIJSKE KONFE-RENČE.
LONDON, 29. decembra. Mednarodna
reparacijska konferenca se bo sklicala še pred razorožitveno. Zborovati bo pričela najbrže 20. januarja v Lausanneu.
Konferenca o vprašanju pospeševanja obrti
Maribor, 30. decembra. Včeraj popoldne je na poziv Obrtno-pospeševalne sekcii> pri srezkem načelstvu bila v hotelu »Orel« važna konferenca najvidnejših zastopnikov obrtništva, trgovine in industrije, ob navzočnosti generalnega tajnika zbornice za TOI g. Mohoriča iz Ljubljane in zastopnika mestnega magistrata g. Rodoška ter pod predsedstvom narodnega poslanca, ravnatelja g. Krejčija. Na konferenci so razpravljali Izključno o vprašanju obrtnega pospeševanja v bivši mariborski obtosti. O sprejetih sklepih na konferenci, ki so za naše obrtništvo, trgovino in industrijo izredno važni, bomo še obširnejše poročali.
merna zemljišča za novo naselitev. Ko bo to izseljevanje dovršeno, ne bodo oni Turki, ki bodo še ostali pri nas, imeli pravice do položaja narodne manjšine, ker se bo njihova odločitev po medsebojni pogodbi smatrala za izjavo pripadnosti k jugostovenskl narodnosti.
Nadalje se bodo uredila tudi vsa ostala vprašanja: sklenjene bodo konvencije o konzularni službi, pravnem sodelovanju, prometu, trgovini, kulturnem sodelovanju Itd. Pri sedanjih uvodnih po-
gajanjih je bil naposled odobren tudi predlog glede skupnega nastopa Turčije in Jugoslavije pri ureditvi trgovine z opijem. Osnoval se bo v ta namen skupen kartel. Tem prvim pogodbam bodo sledile gotovo tudi politične In tako bodo med Ankaro in Beogradom navezani; najboljši stiki. Po sklenitvi pogodb bo Tevfik Rudži beg obiskal Beograd, in verjetno je. da mu bo Marinkovič vrnil obisk v Ankari.
i loUMHl
v kavarni JADRAN
Sodlluiejo ljubljenci našega Narod* nega gledališča in sicer gospodična UdovliavB, gosp. Sancin, gosp. ShrblnSak in gosp. Haraatovli
Dekoracija Dve godbi Bar L t. d.
Maribor, sreda 30. decembra 1931
izhaia razun nedei|S n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pH poStnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesečno preie-nan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uradnittvo in uprava: Maribor. Aleksandrove cesta št.13
Oglaai po Urlfu
Oglasa aprejama tudi oglaeni oddelek .Jutra- v Ljubljani, PraSernova ulica St. 4
Težka nesreža v Franzovem mlinu mariborsko gledališče
Dva delavca padla z dvigalom iz tretjega nadstropja in se težje poškodovala.
kar se jima pa ni posrečilo. Padla sta z
Včeraj popoldne sta se v Franzovem paromlinu zaposlena delavca, 301etni Matija Ozmec, stanujoč na Meljskem hribu in 231etni Anton Šafarič, stanujoč na Bet-navski cesti, hotela poslužitl tovornega dvigala, da bi prej prišla iz tretjega nadstropja v pritličje. Ker je dvigalo napravljeno le za prevažanje tovorov iz nadstropja v nadstropje, ni zavarovano in Je ljudem vožnja na njem policijsko prepovedana.
Zaradi neprevidnega ravnanja se je dvigalo prenaglo sprožilo in zdrvelo z največjo naglico v globino. Delavca sta hotela padanje zaustaviti z zavorami,
dvigalom vred na tla in obležala v nje m nezavestna in težko poškodovana. Matija Ozmec se je nevarno ranil na glavi in se tudi notranje poškodoval, vendar ne nevarno, dočim je dobil Anton Šafarič tako težke notranje poškodbe, da bo več časa nesposoben za delo.
O nesreči je bila telefonično obveščena reševalna postaja, ki je oba ponesrečenca prepeljala v bolnišnico. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo, da do-žene, če zadene krivda še koga drugega ali le neprevidna in lahkomiselna delavca.
Sneg, sneg, sneg...
Visoki zračni tlak se jc umaknil, in iz juga je zapihal fbplejši veter. Sneg je zadnje dni skopnel in kakor poročajo, so skopne’a na Pohorskih vrhovih tudi smučišča. Včeraj popoldne je bilo še milo vreme, ponoči pa jc pritisnila hladnejša struja, nebo se je pooblačilo in dobili smo sneg, ki so ja posebno kmetje in smučarji veseli. Čez noč ga je zapadlo približno 20 centimetrov, zdaj pa še dalje prav krepko siplje z neba, kakor letos še ne. .Jutranji vlaki so že prihajali z manjšini zamudami. Ker je sneg južen in težak, je napravil že precej škode in zmede na telefonski mreži. V jutranjih urah je b i na več krajih mesta prekinjen tudi električni tok in so po pisarnah za-brlele svečke. Dobrodošel je sneg brez-poslencem. ki bodo s kidanjem zdaj lahko kaj zas'užili. Vsaka stvar ima svojo dobro stran ...
REPERTOAR.
J Sreda, 30. decembra. Zaprto.
Četrtek, 31. decembra. Zaprto.
Petek, 1. januarja ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. — Ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«.
Sobota, 2. januarja ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. Zadnjič.
Kaj bo na Novo leto v gledališču? Dve
opereti, najbolj uspeli v letošnji sezoni. To sta Leharjeva melodijozna »Zemlja smehljaja«, ki se bo pela popoldne ob 15. uri, ter Abrahamova tako popularna »Viktorija in njen huzair«, ki se uprizori kot večerna predstava. Ker bo gotovo zopet velik naval pri blagajni, priporo
VELIKA KAVARNA — Dancing-Bouvirjeva vinska soba
Nailepši Silvestrov vežer 1
| Silvestrovanje
Avtobusni promet na podeželju ustavljen.
Ker so ceste na dcžeH- že močno zu-stiežene, tako da je vožnja na mnogih krajih nemogoča, bo mestno avtobusno podjetje primorano z današnjim popoldnevom do nadaljnjega ukiniti avtobusni promet na vseh podeželskih progah.
Smrt na ulici.
Včeraj popoldne je obležala v E'n-spielerjevi ulici 67'etua služkinja Marija Zorko. Staro ženico je zadela srčna kap in je bila na mestu mrtva. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče.
Poizkus samomora.
■ V samomorilnem namenu je sinoči izpila žena mizarskega pomočnika Ana V., stanujoča v Mlinski ulici, večjo količino lizola. Domači so to še pravočasno opazili in takoj poklicali reševalce, ki so obupanko prepeljali v bolnišn co. Do obupnega dejanja so nesrečno ženo pri-tirale družinske razmere.
Kovčeg je Izginil.
Portir hotela »Orol« je prijavil policiji. da je odnesel nekdo iz garderobe velik kovčeg z vzorci, last trgovskega potnika ,1. Schwarza z Dunaja. Ker je mogoče, da se jc zgodila le pomota, naj ga dotični, ki ga jc zamenjal, odda v hotelu.
Ukradeno kolo.
Trgovskemu vajencu Marjanu Hafnerju je odpeljal nekdo izpred Mactinove trgovine v Gosposki ulici skoro novo, črno pleskano »Puch« kolo. vredno 1800 Dtn.
Banovinska podpora za Ribniško kočo.
Banska uprava je zopet pokazala, da ve ceniti vsako podjetje, ki služi povzdi-gi tujskega oz. turistovskega prometa. Ribniška koča, ki je še vsega potrebna, bo izhodišče vseh tur na zapadnem Pohorju in središče vsega zimskošportnega življenja na Pohorju. Da bo čimpreje opremljena, je banovinska uprava darovala oooolno opremo za dve sobi in denarno podporo 40.000 dinarjev.
Najcenejši snežni čevlji samo pri Jos. Moravec, Maribor, Can
Kabaret —
3 GODBE !
Silvestrovanje v kavarni »Astoriji«
bo tudi letos nudilo gostom obilo zabave. Naš priljubljeni operetni pevec g Belizar Sancin nam bo zapel nekaj lepih pesmi in istotako priljubljeni orkester prof. Kubiček bo na svoj način skrbel zato, da se bodo gostje v najboljšem razpoloženju poslavljali od starega leta.
Prostovoljno gasilno društvo Pobrežje
vabi na Silvestrov večer v dvorani g. Rojka rta Pobrežju. Začetek ob 7. uri. Želi tudi vsem dobrotnikom veselo Novo leto!
Silvestrovanje gasilcev v Studencih.
Studenški gasilci se pridno pripravljajo za Silvestrov večer, ki bo v gostilni ligo in obeta biti sijajen. Studencam. na S:;vestrovo vsi k’ Ilgu.
Variete — ditka s serpentinami Mnogo isnenadenja
Sokol - Mptica
Zvočni kino v Studencih
je že montiran v Sokolskem domu. Prva oredstava bo na Silvestrov večer, ko nastopi tudi sijajen kabaret, balet in celo kozaki s svojimi plesi.
Gasilno društvo v Radvanju
uri redi kakor vsako leto tudi letos v gostilni g. Anderle, Gor. Radvanje, Silvestrov večer. Začetek ob 18. url K obilni udeležbi vabi odbor.
3 GODBE!
čarno čimprejšnjo nabavo .vstopnic v predprodaji.
Poslednja uprizoritev Cankarjeve učinkovite drame »Kralj na Betajnovi« bo v
soboto, 2. januarja. Predstava bo po znižanih cenah.
Iz Dolnje Lendave
Proračun Dolnje Lendave.
Mestni občinskis vet v Dolnji Lendavi je svoji zadnji seji odobril proračun za prihodnje poslovno leto. Izdatki občine so pr^računjerl na 440.716 Din, redni dohodki pa na 188.185 Din. Primanjkljaj, ki znaša 58 odstotkov, se bo pokril z neposrednimi davki, ki bodo kljub temu za 2 odstotka nižji kakor so bili letos.
Iz Pobrežja
Šolska božičnica na Pobrežju.
Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju je priredil skupno z učiteljstvom preteklo nedeljo božičnico za šolsko mladino. Domače učiteljice so pripravile poleg deklamacij in par težjih, za ta dan primernih pesmi tudi dve mladinski igri, med temi »Siroto Jerico«, ki sta obe nad vse pričakovanje lepo uspeli. Srčkani in samozavestni nastop mladih igralcev je do solza ganil navzoče starše in prijatelje otrok. Okoli 240 revnih otrok je bilo obdarovanih z obleko, obutjern, pe-
Narodni dom |
karjeva ulica I.
5924
V hotelu „OR EL“
Min
v vseh prostorih koncerti Najfinejša ljutomerska vina in plzensko pivo
Sokolsino
Silvestrovo Sokola I.
Sokol Maribor I. priredi svoj Silvestrov večer 31. t. m. v telovadnici inž. podof. šole (kadetnici). Spored je obširen in raznovrsten, zaključil pa ga bo novoletni govor br. prof. Kende. — Preskrbljeno je tudi za dobro godbo, a tudi buffet bo dobro založen. Pričetek ob 20. uri. Pridite!
Sokol Maribor 1.
vabi vse Sokole, njihove prijatelje in znance, na Silvestrov večer 31. t. m. v telovadnici inž. podof. šole kralja Petra I. Začetek ob 20. uri.
Lutkarski večer pri Sokolu I.
Prošlo soboto, na Štefanovo je priredi! Sokol I. v kadetnici drugo lutkovno predstavo za odrasle. Na sporedu jt> bila za lutke prirejena Milčinskega pravljična spevoigra »Mogočni prstan«. Ta igra stavi na lutkovni oder velike zahteve, vendar so bile vse premagane in je bila uprizoritev odlična. Na večeru se je zbralo veliko prijateljev lutkarske umetnosti in je bil obisk zelo dober. Po predstavi se je razvil animiran sokolski večer. — V nedeljo se je igra ponovila za deco in je imela tudi ta predstava lep obisk.
Lutkovni oder Sokola I.
Lutkovni oder Sokola I. ponovi v nedeljo 3. januarja v telovadnici inž. pod ofic. Šole kralja Petra I. igro »Gašper-ček v peklu«. Začetek ob 15. uri.
Plesna šola Sokola Maribor II na Pobrežju
priredi dne 31. t. m. v dvorani br. Renčelja »Silvestrov večer«. Na sporedu komični prizori in nastopi, godba, po 24. uri ples. Vstopnine ni. — Odbor.
lilom in drugimi potrebščinami. Skupne čajanke pa je bilo deležnih okoli 450 otrok. — Vsem dobrotnikom, ki so bodisi z denarjem, bodisi z blagom, pecivom, sladkorjem in drugimi potrebščinami pripomogli k tej krasno uspeli bo-žičniei, izreka odbor svojo majtoplejo zahvalo.
Iz Poljčan.
V znamenju krize. Pekelski občinski urad razglaša: Davčna oblast Slov. Bistrica jc dovolila radi iztirjanja zaostalih državnih davkov javno dražbo vsakovrstnih predmetov v več hišah v Peklu. Dražba je določena na 31. decembra.
Bila sta dva petelinčka. Za praznike si je hotel neki kurji tat, bilo je tam blizu Makol, privoščiti slastno pečenko, dva lepo rejena petelinčka, ki ju je bil nekje izmaknil. Že je živalci osnažil in se baš pripravljal, da ju speče, ko potrka na vrata orožnik. Kaj je brlo potem, to si lahko predstavljamo. Lastnik petelinčkov je bil gotovo vesel, da ju je dobil nazaj že kar lepo pripravljena za v ponev,
Doživljaj kirurga
Dr. Robert Barany, privatni docent na dunajski kliniki za ušesne bolezni, je leta 1914. v, vojni bolnišnici trdnjave Przemysl vodil oddelek za strele v glavo. S padcem Przemysla je prišel Bara-ny v rusko vojno ujetništvo. Dve leti pozneje je prejel on, vojni ujetnik, od odbora za Noblove nagrade v Stockholmu obvestilo, da mu je za njegova odlična možgansko-fizijološka dela priznana Noblova medicinska nagrada za l. 1916. Nato so ga Rusi takoj izpustili in ga z velikimi častmi prepeljali na švedsko mejo. Jeseni 1. 1916. se je Barany vrnil na Dunaj. Kmalu za tem je sprejel profesuro na univerzi v Upsali. Iz svoje prakse v vojni bolnišnici v Przemyslu pripoveduje Barany tale nenavadni primer:
Dva vojaka sta mi pripeljaJa ranjenca, držeč ga desno in levo pod pazduho. Ampak kakor je bilo videti, te pomoči niti ni bil potreben: mož je hodil pokon-cu, izgledal svež in zdrav, menda je bil samo malo prestrašen. V njegovi levi podočni kosti je tičala ruska krogla, ki je za dve tretjini gledala ven, ampak ne z širokim spodnjim delom, marveč s konico. Zdaj sem se pa jaz prestrašil. In res: na desni strani glave, tik pri ušesu je bil dobil strel; krogla mu je šla z desne na levo počez skozi glavo, prebila levo lično kost in je bila tam obtičala. Oprezno sem potipali konico krogle; ni se premaknila, trdno je tičala v kosti. Torej se je še vse nekako dobro izteklo. Pomiril sem moža. Ukazal bolničarjem, da morajo skrbeti, da bo imel absoluten mir in sem nameraval da mu cez nekaj dni, ko se med tem rana t. j. takozvani strelni kanal dovolj zacei, odstranim kroglo iz kosti.
Ampak prišlo je drugače. Naslednjega jutra je komandant bolnišnice general-štabni zdravnik pri viziti našel tega moža v postelji, kadečega cigareto, je videj levo ob ušesu iz lica mti molečo kroglo in je zaukazal takojšno operativno odstranitev krogle. Moj ugovor je gospod komandant preslišal. Položili so moža na operacijsko mizo, ga lahko narkotizirali, m pripravili klešče in pile. Mlad zdravnik je zrahljal trdno v kosti tičečo kro-g'o in jo je hotel baš prijeti s kleščam!, da jo izdere, ko je krogla naenkrat izginila. Krogla je bila izgubila oporo, zdrknila nazaj v še odprti stretoi kanal in je tičala zdaj nekje v možganih, ki jih je bila dan poprej bliskovito in brez nevarnih poškodb predrla. Pet sekund pozneje je bil mož mrtev.
~~ČITA)TE „ VEČER NIK"
Popolna priključitev Štrigove k Dravski banovini
ZNAČILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA. — VPRAŠANJE URADOVANJA IH
POUKA.
š t r i g o v a, 29. dec.
Z novo ustavo naše države je bila, kakor znano, velika medmurska občina
Daruite za
pomožno akcijo!
Strlgova prideljena Dravski banovini in ljutomerskemu srezu. Občino, ki šteje več tisoč prebivalcev in obsega veliko površino med Mu-ro in prejšnjo avstrij-sko-ogrsko mejo, je v imenu ljubljanske banske uprave in ljutomerskega sreza že v novembru prevzela posebna uradna komisija, administrativno je pa v nekaterih ozirih ostala še nadalje podrejena Čakovcu, odnosno Zagrebu.
To stanje, ki znatno ovira redno poslovanje, je napotilo štrigovski občinski svet, da je na nedavni seji z 21. proti 1. glasu sklenil zahtevati od olVasti, da se čim prej in popolnoma likvidira prejšnje stanje in se občina v vseh ozirih priključi Dravski banovini, odnosno ljuto-
merskemu srezu. Zadevni sklep je bil že odposlan pristojnim oblastvom v obeh banovinah in notranjemu ministrstvu v Beograd.
Med ostalimi važnimi zahtevami je tudi ureditev uradovanja z oblastvi v slovenskem jeziku in preosnovanjc jezikovnega pouka v osnovnih šolah. Zaenkrat zahteva štrigovsko občinsko okrožje, da se uvede v šole vsaj nekajurni pouk slovenščine, ker je bil doslej uSni jezik samo srbskohrvaški. Vprašanje celotnega pouka pa naj se reši s prihodnjim šolskim letom. Razkiržani sami so uvedli tudi akcijo, da bi se vas Razkržje štrigovske občine všolala v ljutomerski šolski obč!ni, ker je šolski’mladini pot v Ljutomer dosti krajša kakor v oddaljenejšo Štrigovo.
V M a r ! b' o r u, 3ne 30. XII. 1931.
MailborsM »VEČČEENfR« .Y„?ra
SffSri X
Dvoje . . .
RAZSTAVA SLIK. — V PRVIH DNEH. — MORDA V MARIBORU.
Prostori skoro prazni, obiskovalcev pičlo število. Navadni tipi, ki jih sreču
Vstop
....... * > -
ješ vedno na vseh sličnih prireditvah, ki j h morda privlačuje zanimanje za w-nietnbst, 'morebiti tudi radovednost, ali pa morda sola konvencionalnost. Eden se pa le odraža! Suh možiček, če-gar zunanjost bi ga mogla označevati za delavca pri železnici ali v kaki tovarni. Iz oguljenega mošnjička odrine pri vratih onih pet dinarčkov in si kupi za dinar še program. Od slike do slike roma, se skoro vsaki približuje, se od nje r -jdaljuje, išče po programu, momlja nekaj v ščetinaste brke. Odkod to zanimanje, ta gorečnost? Morda prirojen zrnisel, morda spomini na rano mladost, na ure. prebite na šolskih klopeh, z risalnim skladom pred seboj... Pa je posegla kruta usoda vmes. ločiti se je trebalo od šole in zagrabiti za kladivo.
Z vidnim zadoščenjem na licu zapušča starček razstavo in se zgubi v vahi Šetalcev na široki, zimskomrzli ulici.
Ista razstava slik. Zadnji dan prost.
Obisk malo boljši. Publika druga. Študenti, trgovski pomočniki, morda kaka služkinja, nekaj otrok. Pri vratih mladenič, ki ponuja program. Za dinarček. Pa se prikažete dve dami. Krzno, svila, u-snjate rokavice, veličanstveni koraki. »Želite program?« nudi mladenič. Kakor da bi mi!ost delila, sprejme ena beli list in hoče dalje. »Dinar prosim!« se oglasi •vljudno zopet mladenič. »Sicer pa resne potrebujeve programa, kaj-ne da, teta?« zaropoče ona v krznu in dostojanstveno po loži list na mizo nazaj. Potem pa hajd enkrat okoli po dvorani, v tolikem času, kolikor potrebuje človek, da si kupi hrenovko v trgovini ali pa cigarete v trafiki. Nato pa zopet dostojanstven odhod. Toda ne brez pikre opazke pri vratih: »V takem mrazu Jbi morale biti sobe zakurjene!«  Za take radodarne dame
seveda!
Oj, ti dolina šentflorjanska!
špnrt
Prva letošnja smuška tekma
bo 17. januarja pri Ruški koci. Tekmo priredita Mariborski smučarski klub in
SK Žeezničar.
Mariborski smučarski klub.
Vsi člani in prijatelji so vabljeni, da se uct ležijo Silvestrovega večera pri Pohorskem domu. Skupen odhod bo jutri 31. t. m. ob 19. uri z avtobusom od glavnega kolodvora do Reke, odkoder je poldrugo uro hoda do doma.
Na 1. januarja se prične pri Pohorskem domu drugi 7dnevni smuški tečaj pod strokovnim vodstvom g. Vilka Forstneriča, od 10. do 24. jan. pa bo tečaj pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Visokoalpin-ski tečaj pa bo od 24. do 28. marca na Peci. Prijave sprejema urarna Stoječ v Jurčičevi ulici 8.
Smuški tečaji v okolic! Maribora.
Mariborski smučarski klub bo prirejal vsak dan poldnevne smuške tečaje za začetnike v bližini mesta. Natančnejše informacije daje urarna Stoječ, Jurčičeva ulica 8.
Silvester na Pohorju.
Zimskosportniki ne bodo na Silvester ostali doma. Oni morajo ven, na Pohorje! Vse koče so pripravljene, vsaka ima nekaj posebnega na programu.
Pohorski dom ima radio, gramofon, kitare, harmonike in nekaj ljudi, ki znajo spravljati druge v dobro voljo.
Mariborska koča ima letos zopet gostovanje slavnega varijeteja »Pika«. Na programu so vse mogoče zadevščine kot: vožnja z aeroplanom, solopetje starih mož, deklamacije deviških deklic, različne igre, debate o pokorščini in drugo. Vsak smučar je seveda dolžan prinesti seboj poln nahrbtnik dobre volje. Potice in drugo jedačo pusti lahko doma, ker ima koča vsega na razpolago.
Ruška koča in Klopni vrh sta rezervirana za večje družbe. Da bo dobro izpadlo, vemo vsi.
Za druge koče pa ne smemo izdajati tajne. To so sama prijetna presenečenja, k; jih bo vsak deležen, ki pride gor. Seveda je predpogoj, da je dobre volje. Oni, ki ljubijo mir in ne razumejo zafr-kac je, naj ostanejo doma. Na veselo silvestrovanje nekje na Pohorju!
JOŽE KOVIC.
Kulturne vesti
Mariborski koledar za 1. 1932
Izdala Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru. Uredi! N. I. Vrabl, Maribor 1931.
Solidno opremljeni Mariborski koledar za 1932 vsebuje prispevke o zadružnem delovanju naših državnih uradnikov, obravnava našo hrano (A. Škof) ter troje za mariborsko preteklost važnih vprašanj:	»Kulturna	slika Maribora v
začetku XIX. stoletja« (F. Baš), »Mariborsko časopisje do prevrata« (J. Gla-ser) in »Železničarska stavka za časa političnega preobrata v Mariboru koncem 1918« (general R. Maister). Maži Juiček Frnikula pa s svojimi pokrajinskimi in družinskimi eseji ter s zoološkimi slikami kaže, koliko je v preteklem letu napredovalo njegovo znanje zlasti v zoologiji.
Pri Mariborskem koledarju moramo pohvaliti smotrenost, s katero je urejen, da je poskrbljeno na eni strani za praktično zadružno vsebino, na drugi pa za očrte, ki se nanašajo na Maribor kot mesto. Od teh omenjamo z asti dva, ki tvorita nekako nadaljevanje lanskega Mariborskega koledarja; to je J. Gla-serjeva študija o časopisju in generala R. Maistra o stavkah po zlomu Avstro-Ogrske. Obe študiji so izdelani vestno in z veliko ljubeznijo do predmeta in Maribora. J. Glaserjeva razprava podaja sliko kulturnega boja med nemštvom in slovenstvom v Mariboru in prikazuje izčrpno nositelje tega boja, mariborske časopise. Slovenska premoč v mariborskem časopisju je dokaz za kulturno premoč slovenstva v predvojnem Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Medtem ko se Glaserjeva razprava nanaša na čas od narodnostne opredelitve do prevrata, pa poroča general R. Maister o stavkah, kot enem za slovenstvo Maribora najkočljivejšem vprašanju za prevratnih dni. Njegovo do podrobnosti izdelano poročilo, za katero mu bo hvaležen vsak kulturni Mariborčan in ne samo zgodovinar, pa kaže na moment v siovensko-nemškem boju za Maribor, katerega so železni živci našega generala odločili v našo korist.
Danes ko naši koledarji tako radi lovijo vse mogoče senzacije iz vseh delov zemlje in vsemirja, tako da jim za lov
na nevsakdanjosti postaja v sem ir že premajhen, je Mariborski koledar prijetna izjema, v katerem uredništvo smo-treno zbira gradivo. In tako so smotre-no zbrana domača poročila, ki dajejo Mariborskemu koledarju trajno vrednost. V interesu kulturnega Maribora je, da Nabavljalna zadruga nadaljuje s svojim delom pri MK, kateri naj postane in ostane vzor drugim mariborskim organizacijam pri izdaji njihovih letnih poročil, koledarjev in koledarčkov. Job.
Iz primorske pokrajine
K nekemu poročniku v Postojni je prišel spomladi neki mlad človek ter se je predstavil kot zastopnik tvrdke Ripa v Milami, ki izdeluje smučarske kostim^ Poročnik je naročil kostum in dal za. stopniku sto lir na račun. Ker ni dobil poročnik kostuma v določenem času, se je obrnil do tvrdke, katera mu je odgovorila, da ni dobila nobenega naročila. Poročnik je naznanil zadevo sodišču, katero je iskalo krivca hitro med slovensko mla dino in po fašističnih informacijah aretiralo in obdolžilo goljufije Marija Dolenca, ki je bil v Postojni obsojen na 6 mesecev zapora in 200 lir globe. Poročnika ni bilo pri razpravi, pač pa je prišel k sreči te dni k prizivni razpravi v Trstu in izpovedal, da Dolenca ne pozna in da on ni bil pri njem. Sodišče je nato Dolenca oprostilo obtožbe. Kdo pa mu povrne izgubo časa in odvetniške stroške?
Dobra kupčija.
Študent prinese k antikvariu kup knjig.
Antikvar:	Nevezanih	knjig ae vza-
mem. Lahko pa Vam jrh dam početi vezati. Vse skupaj za samo 20 Din.
Študent: Pa koliko bi mi potem daii za vezane knjige?
Antikvar: Deset dinarjev.
Snežni Mi
najboljših švedskih in ruskih znamk Pgro^ii^5|oiaprej
Jos. Moravec, Maribor
Canharjsva ulica itev. 1 ioi.
V tujino in nazaj
(Vtisi s potovanja Maribor—Praga— Dresden—Berlin—Hamburg.)
(Konec.)
Ta dva trga, ki sta pravzaprav zvezana, sta izmed najbolj prometnih berlinskih križišč, odkoder vodijo široke ceste in sicer proti severu Friedrich-Ebert-StraBe do znamenitih Branden-burških vrat, v severozahodno smer pa vodi BellevuestraBe; južnozahodno gre doltfa PotsdamerstraBe, vodeča v novejše mestne dele — Schdneberg, Frie-denau in Steglitz, južnovzhoidno pa je v ravni črti izpeljana Stresemann-straBe. Pa.ne gre tu opisovati mesta, ni, da bi tu našteval nešteto znamenitosti, vsakovrstnih iznajdljivosti, ni da bi govori! o mnogobrojnih veleulioah, ki se ti zdijo v nočni, bleščeči reklamni razsvetljavi kakor žareče reke, po katerih drve ogromne množice kakor nebrzdana lava. Preobširno bi btk> omenjati velike, razkošno in fantastično opremljene kavarne, kjer se prične koncert in ples že ob ‘dveh popoldne: izognem se tudi naravnost bajno opremljenim barom, kjer vidiš prvovrstne varietetske artiste in številne girle; nesmiselno bi bilo tu pisariti o znamenitih muzejih, palačah, spomenikih, knjižnicah, o tem in onem itd. itd... Vsega najdeš v< Berlinu na : reteg. Zvrhano mero vsega. Zvrhano mero bogastva in luksusa, zvrhano mero revirne in gorja. Vele - velemesto!! ;amo mimogrede naj se dotaknem sve-tovnoznanih trgovskih podjetij »Tietz« m- erthenn«, ki sta zlasti v božičnem času vredni ogleda. Tu dobiš vse, kar ti poželi srce; ne moreš si pri največji muhavosti izmisliti stvari, ki bi je v omenjanih trgovinah ne dobil za drag in ce^;eii denar. Posebno ti padejo v oči izložbeni aranžmani, ki so češče do per-
verznosti iznajdljivo izdelani. In pa ta, od leta do leta bolj zanimivi »Vater-Jand«, ki je za tujca, pa tudi za razvajenega Berlinčana izredno vabljivo zabavišče, ki si ga po svoji notranji opredeljenosti ne morem misliti bolj vsestranskega in po svoji iznajdljivosti ne bolj rafiniranega. Res, prava — tisočinena noč.
Za duševno hrano sskrbijo v polni meri najelitnejši koncerti, izbrana, umetniška predavanja, operna gledališča in izredno veliko število dramskih gledališč, kjer merijo svoje moči svetovnoznani zvezdniki. Značilno pa je za današnji čas, da celo Berlinu, po vsem svetu znanemu in slovečemu gledališkemu mestu, ni prizanesla denarna kriza. Zato se večina večjih in manjših gledališč peha za komadi puhle vrednosti, za senzacijami, in večji del gledališkega repertoarja nudi sila klavrno sliko v umetniškem pogledu. (Naravnost klasična šala za današnje gledališke razmere je sledeča: V gledališču »Deutsches Kttnstlerhaus« nastopa v plehki komediji »Nina« od Bruna Franka sloveča gled. diva Fritzi Massary. Poleg nje nastopata tudi znana gled. in filmska igravca Anton Edthofer in Otto Wallburg. Poshdnji igra v tej igri gled. ravnatelja ter pravi na nekem mestu: »Kaj pomagati? Kdo more meni še pomagati.J Ali ne veste, da sem iaz gledališki ravnatelj?!« Takoj spontan in prisrčen aplavz v publiki.) — Odkar je zvočni film in nastopajo filmski igralci tudi v gledališčih in obratno: gledališki igralci v filmih, je za gledališkega opazovalca z.asti zanimivo, gledati istega igravca v filmu in na odru z ozirom na učinek pri opcinstvu. Vide! sem več gledaliških in nunskih zvezdnikov in sicer Grete Mos-
n» iu' zac^a Čase zlasti znanega Hansa Alberta in Heinrlcha Georga. Vse tri sem Kjedal na odru in v filmu, seveda v različnih vlogah. Rezultat mojega o-pazovanja je bil, da je mnogo lažje učin-kovati na občinstvo s »platna« nego z |
»desk«. Zanimivo bi bilo spregovoriti o vzrokih tega učinka, a za to ni tu prostora. Nedvomno je bil najzanimivejši gledališki dogodek zadnjih tednov težko pričakovana uprizoritev »Hoffmanovih pripovedk« v moderni predelavi in v režiji Reinhardta. (Das groBe Schauspiel-haus). Gledališče je bilo teden dni zaprto (v Berlinu!) zaradi generalnih prob, štirinajst dni pred premijero pa že docela razprodano. Sodelovalo je preko 400 oseb...
Če si že v Berlinu, boš pogledal'še v Hamburg, in ne bo ti žal. Po štirih urah vožnje z D-vlakom, izstopiš na veličastnem kolodvoru. Kot »Berlinčana«, Te ne bo zanimalo mesto kot tako, temveč v glavnem pristanišče. Napotiš se po lepi Monckebergstrasse, JohannistraBe, Gr. BurstanstraBc, greš vzdolž Rodings-markta in dospeš v 20 minutah v Binnen hafen, od tu dalje ob obali si v dobrih petih minutah na najbolj prometni obalni točki »St. Pauli Landungsbrticken«, kjer se odigrava največji medkrajevni promet z večjimi in manjšimi motornimi čolni in ladjami. Kogar miče pomorsko življenje, se naslaja lahko ure in ure ob široki, mogočni Elbi. kjer švigajo veliki in mali čolni in ladje obkrožene od številnih ga->ebov. Tudi na Elbi, na tej široki vodni cesti vlada velemestni promet. Tavajoč v nočnih urah med ozkimi ulicami v sredino mesta, kaj lahko zaideš v katerokoli gostilniško beznico in opazil boš marsikateri apaški prizor in še več prizorčkov. Skoro gotovo te bo pot zanesla na Reperbahn, najširšo in najlepšo hamburško ulico (hamburški prater.) Na obeli straneh ulice so sama zabavišča, cirkuške atrakcije, znani hipodrom, elegantne restavracije in bari ter zloglasne beznice. Romantična je tudi vožnja po »Binnen in Aussenalster«. Če se voziš prott večeru proti obali, kier odseva nešteto luči v vodo. se ti zdi za hip, da se voziš iz Miramara proti Trstu ... čas je potekal in potekel, prehitro; de-
nar se e iztekel, tudi prehitro! Obojega premalo za zvedave oči. Toda nič ne pomaga ... Zbogom prekooceanski parnik, ki pelješ v Argentinijo. Vso srečo na dolgo pot! Zbogom Berlin 1...
Pozdravljen knjigotržni Leipzig, pozdravljen umetniški Miinchen, pozdravljen z'asti slikoviti, planinski Salzburg, ki kar malo dišiš po naših gorenjskih krajih. V Salzburgu se oziram iz kupeja na slovečo »Domkirche«, kjer se vsako leto uprizarjajo slavnostne predstave pod Reinhardtovim vodstvom. Krasna, divje romantična je .vožnja od Salzburga dalje preko Badgasteina... Lokomotiva komaj zmaguje napeto strmino. Globoko Podjiami sanjajo zasnežene vasice kot božične jaslice: razpadajoči, osameli gra dički stoje nad vasicami kot nekdanji mestni čuvaji s sulicami in helebardami; zdi se ini# da gledam pod seboj igračke, igračke kot nalašč za Miklavža in za Božič... Ko prisopihamo iz enega številnih predorov, se zganeta dva dremajoča fanta, ki sta vstopila v Miinchmi. Prvi pravi drugemu: »Smo že na Jesenicah?« »Kje pa, še v Beljaku ne,« se vmešam jaz, vesel, da slišim zopet slovensko besedo. No, in beseda da besedo, in izvem: ta dva možakarja sta rudarja. Sla sta na Holandsko s trebuhom za kruhom. Tri tedne sta zaman iskala dela v rudnikih in potrošila ves denar. Zdaj se vračata bolj ubožna, kakor sta Šla. Lepi božični prazniki. Za naše rudarje ni kruha. Ne na tujem, ne doma!
I »Rosenbach!« Zbogom, lepa, zasužnjena Koroška!
Jesenice! Globoko zadihaš, razprostre? roke, ko da bi padlo tuje, težko breme raz tebe ...
»O, domovina, mili kraj...«
O, revizija!
Na Jesenicah so oba fanta pretipal!. Našli so nekaj cigaret, dvoje igralnih kart m nekaj malih kosov blaga. Vse so jima pobrali... Srečen Božič!... No, če to ni bilo več ne*o smola! Revož*,,,
Currer BeH:
Lovvoodska sirota
Tekom dneva so me zapisali v četrti razred in mi naložili redno delo. Doslej sem bila le priča dogodkov v Lo\voodu — zdaj sem imela tudi jaz vlogo v tej glumi. Ker nisem bila navajena učenja na pamet, so se mi naloge zdele dolge in težavne. Tudi česta menjava predmetov me je motila in bila sem prav vesela, ko mi je nekako ob tretji popoldne gospodična Smith izročila dva vatla dolg kos muslina, iglo, naprstnik in dr. in me poslala v miren kot učilnice, da ga po njenem napotku zarobim. Ob tem času so tudi druge učenke iz večine šivale, le en razred je še stal okoli stola gospodične Scatcherd in čital. Vse je bilo tiho in mirno, zato sem slišala natančno predmet pouka in način, ktjko so deklice odgovarjale, pa tudi grajo in opazke gospodične Scatcherd izza posameznih odgovorov. Učile so se angleške zgodovine. Med bravkami je bila tudi moja znanka z verande. Pri začetku učne ure je stala še na prvem mestu, a radi neznatnih pomot v izgovoru ali radi nepazljivosti pri ločilih jo je učiteljica nenadno poslala na zadnje mesto. Tudi na tem malo častnem mestu jo je Miss Scatcherd venomer opominjala. Neprestano jo je mučila z opazkami:
»Burns«, — tako ji je bilo ime; vse deklice so tukaj klicali po rodbinskem imenu kakor drugod dečke — »Burns, na robeh svojih čevljev stojite, takoj okrenite prste ven!« — »Burns, kaj tako molite brado v zrak, dol ž njo!« — »Burns, glavo pokonci! Kdo Vas bo neki gledal s povešeno glavo!«
Deklice so dvakrat prečitale neko poglavje in so nato morale knjige zapreti, učiteljica pa jih je izpraševala. Šlo je za prvo dobo vladanja Karla I.; v knjigi so bile naštete razne stvari, ki jih skoro nobena učenka ni znala pojasniti, kakor tonaža, ladjarina in carina. Burns je vse težave rešila, da je bilo veselje poslušati. Kakor da je točno pamtila vsako učiteljičino besedo in bi bil za vsako vprašanje odgovor že pripravljen. Pričakovala sem, da bo Miss Scatcherd njeno pazljivost pohvalila; namesto tega ie nenadoma zakričala:
»Umazana, ostudna deklica! Davi si spet niste očistili nohtov!«
Burns ni odgovorila: čudila sem se njenemu molku.
»Kaj,« sem si mislila, »ali ne bo pojasnila, da si davi ni utegnila ne nohtov osnažiti ne obraza umiti, ker nismo imele vode?«
Tedaj me je poklicala gospodična Smith, naj ji držhn predeno. Med navijanjem niti je govorila z mano. Vprašala me je, ali sem že bila kdaj v šoli, ali znam znamkovati, plesti, vesti itd. Dokler nisva pomenka končali, nisem mogla opazovati, kaj uganja Miss Scatcherd. Ko sem se vračala na mesto, je baš nekaj ukazovala, česar nisem utegnila dojeti, a Burns je takoj odšla iz razreda v notranjo sobico,^ kjer so hranili knjige, se vrnila in prinesla snopič šib, ki so bile na enem koncu zvezane. To zloglasno orodje je izročila učiteljici s spoštljivim poklonom, nato pa si je mimo in ne da bi ji kdo kaj velel, odvezala predpasnik in učiteljica jo je neutegoma kakih dvanajstkrat močno ošinila s snopičem po golem tilniku. Nobena solza ji ni orosila očesa. Dočim sem nehala šivati, ker so se mi tresli prsti pri tem prizoru od neme, nemočne jeze, se nobena poteza njenega resnega lica ni zge-nila.
»Zakrknjeno dekle!« je kričala Miss Scatcherd, »da Vam ni moči izbiti Vaših nemarnih navad! Odnesite šibe!«
Burns je slušala. Pogledala sem jo natančno, ko je prihajala iz shrambe za knjige. Baš je spravljala robec v žep in sled solze se ji je svetila na shujšanem liou.
Večerna prosta ura se mi je zdela najlepši del vsega dneva v Lowoodu. Zalogaj kruha in požirek kave, ki sem ju bila použila ob peti uri, sta me vsaj oživila,
če ase nasitila. Huda stega, ki nas je vezala ves dan, je bila popustila. Učilnica je bila toplejša kot'zjutraj, ker smo pridno nalagale, da bi jarki plamen kamina vsaj do neke mere nadomestil sveče, ki jih niso tako rano prinašali. Rdeči žar, hrup, zmeda in zmes glasov so v duši vzbujali preugodno čuvstvo svobode.
Tisti večer, ko sem bila videla, kako je Miss Scatcherd izbičala učenko Burns, sem se potikala brez družine med klopmi in mizami in gručami smejočih se deklet, ne da bi se čutila osamljeno. Kadar sem prišla do okna, sem dvignila zaveso in pogledala v noč. Močno je snežilo, spodnje šipe so bile že nekoliko za-metene. Pritisnivši uho na steklo, sem mogla od veselega hrupa .v sobi razlikovati neutešni stok vetra v naravi.
Da sem bila ostavila ugoden dom in drage svojce, bi bila bržkone ta ura najtežja name; čutila bi bila v tem večernem času najhuje, ločitev od staršev. Ta veter bi mi bil obremenil srce, ta temačni metež bi mi bil vzel srčni mir. Tako pa me je oboje le čudno razčiljevalo in nemirna in mrzlična sem si želela, naj bi veter še bolj divje tulil, tema se zgostila v črno noč in zmeda v učilnici narastla do hrušča in trušča.
Preskočila sem nekaj klopi, izpodlezla nekoliko miz in se pririla do kamina. Tam sem se namerila na Burnsovo, klečečo pred visoko mrežo, zatopljeno v misli in tiho; pozabila je vse okoli sebe v družbi knjige, ki jo je čitala pri slabem žaru žerjavice.
»Kaj, je to še vedno Rasselas?« sem vprašala, stopivši za njo.
»Da,« je rekla, »in baš sem knjigo dočitala.«
Po kakih petih minutah je knjigo zaprla, kar mi je bilo siino po volji.
»Sedaj,« sem se nadejala, »jo nemara zpletem v pomenek.« Sela sem k njej na pod.
»Kako Vam je še ime razen Burns?«
»Jelka.«
»Ali ste oddaleč prišli?«
»Seveda sem, s škotske meje.«
»Ali se še kdaj vrnete domov?«
»Upam, a nihče ne ve, kaj se utegne pripetiti.«
»Gotovo si želite proč odtod!«
»Ne, čemu? Poslali so me v Lo\vood radi naobraz-be in nič bi mi ne pomoglo, ko bi odšla, ne da bi dosegla svojega namena.«
»Toda tista učiteljica, tista Miss Scatcherd, je tako krata z Vami!«
»Krota? Nikakor ne! Stroga je in sovraži moje napake.«
»In da sem na Vašem mestu, bi sovražila njo. Uprla bi se ji. Da me švikne s tisto šibo, ji jo iztrgam iz roke in prelomim pod nosom.«
»Bržkone bi ne storili ni enega ni drugega, In ko bi le kaj takega zagrešili, bi Vas Mr. Brocklehurst pognal iz šole. To bi bila velika žalost za Vaše sorodnike. Mnogo bolje je, če prenašate mirno in strpljivo bol, ki je razen Vas nihče ne čuti, kot da zagrešite prenagljeno dejanje, katerega hude posledice občutijo vsi, ki so z Vami v kaki zvezi; in konec konca tudi biblija veleva, naj hudo povračujemo z dobrim.«
»Toda zdi se mi zelo nerodno, če človeka izblčajo in ga potem pošljejo v sredino sobe, ki je polna deklet. In Vi ste že tako veliko dekle. Mnogo sem mlajša od Vas in bi tega ne mogla prebiti.«
»A Vaša dolžnost je, da kazen prenesete, če se ji ne morete ogniti; slabotno in bedasto je, če rečeš, da ne moreš prebiti, kar ti usoda nakloni.«
Začudena sem jo poslušala. Nisem mogla pojmiti takšnega nauka o strpljivosti in še manj sem utegnila razumeti odpustljivost ali se ogreti za spravljivost, s katero je govorila o svoji mučiteljici.
Čutila sem pač, da Jelka Burs gleda stvari v luči, ki ni svetila mojim očem. Domnevala sem, da je sodila prav, jaz pa krivo, a globlje o stvari nisem hotela razmišljati. Kakor Feliks sem jo odložila na primernejši čas.
»Pravite, da imate napake, Jelka; naštejte mi jih! Meni se zdite tako dobri I«
»Potem se naučite od mene, da ne smemo soditi po vnanjosti. Prav pravi Miss Scatcherd, da sem nemarna. Nikoli ne urejam svojih stvari, nikdar niso tam, kjer bi morale biti. Brezskrbna sem, pozabljam predpise. Čitam, kadar bi se morala učiti. Nimam prave metode in včasih pravim kot Vi, da ne morem prenašati sostavnih uredb. Vse to kači Miss Scatcherd, ki je že po svoji naravi snažna, redna in skrbna.«
»In zlobna in okrotna,« sem pristavila ogorčeno. A Jelka ni hotela priznavati pristavka. Umolknila je.
»Ali je Miss Temple tudi tako stroga z Vami kot Miss Scatcherd?«
Ko sem omenila ime prednice, je nežen nasmešek preletel preko njenega resnega obličja.
»Miss Temple je polna dobrot«; boli jo, če mora koga okarati, in naj bi to bila najslabša gojenka. Prav dobro vidi moje zmote in mi jih rahlo očita. Če pa storim kaj hvalevrednega, ne štedi priznanja. Močen dokaz za mojo nesrečno pregrešno nrav je to, da niti njeni prigovori, tako mili in pametni, ne utegnejo izle-čiti mojih nedostatkov, in tudi njena hvala, dasi jo cenim nad vse na svetu, me ne more skloniti, da bi bila skrbna in previdna.«
»To je čudno.« sem menila, »saj je tako lahko paziti na red.«
»Za Vas je lahko, o tern prav nič ne dvomitn. Motrila sem Vas danes v razredu in se uverila, da ste vztrajno pazili. Vaše misli niso blodile po svetu, ko Vas je Miss Miller poučevala in izpraševala. Moje pa mi kar same uhajajo. Kadar bi morala poslušati gospodično Scatcherd in točno pamtiti vse, kar pravi, se včasih niti ne zavedam njenega glasu in zasanjam. Včasih mislim, da sem v Northumberlatidu in da je nemir okoli mene le žuborenje potočka, ki teče skozi Deepden blizu naše hiše. Ko pride name vrsta za odgovor, me morajo dramiti; in ker nisem bila slišala, kar so čitali, ker sem poslušala umišljeni potok, ne morem odgovarjati.«
»In vendar ste danes popoldne tako dobro odgovarjali.«
»To je bil le slučaj. Predmet, o katerem smo Čitali, me je zanimal. Danes popoldne nisem sanjala o Decp-denu, marveč sem se čudila, kako je mogel človek, ki je sicer ljubil pravico, ravnati tako krivično in nespametno, kot je tupatam postopal Karel I. In mislila sem si, kako je bilo škoda, da pri vsej svoji poštenosti in vestnosti ni videl drugega kot pravice prestola- Da je le mogel videti malo dalje in spoznati, kam to sili, kar imenujejo duh časa! In vendar ljubim Karla, spoštujem ga — smili se mi, ubogi umorjeni kralj! Da, njegovi sovražniki so bili najgrši. Prelili so kri, ki je niso smoli liti. Kako	so	se drznili ga	ubiti!«
Jelka	je	govorila zdaj	le za sebe.	Pozabila	je bila,
da ie ne morem pojmiti, ker nisem nič ali skoro nič vedela o predmetu, ki aa je imela v mislih. Potegnila sem jo zopet k sebi.
»In če Vas poučuje Miss Temple, ali tudi tedaj blodijo Vaše misli po domovini?«
»Ne, ali pa vsaj ne često ker Miss Temple vselej nekaj pripoveduje, kar je novejše od mojih sanj. Nje govorica mi izredno prija in to, kar nam nudi, je često baš to, kar sem hotela izvedeti.«
»No, torej se z Miss Temple dobro razumeta?«
»Da, a to prihaja nekako kar samo od sebe. Ne trudim se v ta namen, storim le to, kar mi nagnjenje svetuje. V taki dobroti ni zasluge.«
»In še koliko je je! Vi	ste dobri tistim, ki so Vam
dobri. To	je	vse, kar tudi	zase željm.	Da bi bil	človek
vselej prijazen in poslušen tistim, ki so okrotni in nepravični, potem bi bilo hudobnežem krasno na svetu; nikoli bi se ne prestrašili in tudi ne poboljšali bi se nikdar, marveč bi bili vse hujši in hujši. Ako na® kdo brez vzroka udari, bi morali vrniti udarec še z večjo silo, potem bj si že premislili in nas ne bili v drugič.«
»Upam, da boste dirugih misli, ko boste starejši. Saj ste zdaj le nenaobražena deklica.«
(Nadaljevanje sledi.)
Jutrove zbirke za Novo leto
dobite tudi v podr. Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13
Kauarna Rotouž
Vam pripravi najprijetnejši prehod v
Novo leto
Silvestrova iyoslava z godbo. Izvrstna odprta vina in v steklenicah. Prvovrstna golaž-juha in domači krapi.	5903
((t. SOKLIČ)) Vr. Maribor &)) ■utopnOci m »prajmei«	Vajenca iz dobre hiše z najmanj meščansko-šolsko izobrazbo, po možnosti z znanjem obeh jezikov, ki se zanima za stroje, sprejmem. Predstavi se naj pri Ivanu Legatu, mehaniku za pisarniške stroje. Maribor, Vetrinjska 30. 5905
	Šivalne stroje, gramofone, otrošl vozičke, kolesa popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14. 5498
lllIlillllllllllH Modne novosti za dame in gospode tet šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PA$ SLOVINSKA ULICA "iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiitiiii"""		
	I 'ar rabite nageljčke, vence šopke, kličite telefonsko štev. 27—66, vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. 5506
	Sobo In firkoaiikanfe, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Orajska ulica 3 za kavarno »Astnria. X
Dobro pristno vino
čez ulico 5 Din liter. Gostilna Seifried, Aleksandrova 79.	5912
Abonente na dobro domačo hrano Gosposka ul. 58 II, vrata 3.
sprejmem.
5870
Dve praktikantinji
za pisarno in trgovino sprejmem. Naslov v upravi Večernika.	5914
Prodam
lepo mlado dogo-samca. Naslov v upravi lista.	5910
Lepo opremljeno sobico
z električno lučjo takoj oddam. Delavska ulica 51 (kolonija).	5888
nmnnmninniumini fCMH
»BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBV
Izdaja Konzorcij; »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstn'^^
STANKO DETELA v Mariboru-