-	Vpišite se v komunistično partijo.
-	Obnovite člansko izkaznico za leto 1971.
Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 16 (762)
UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 'L, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
TRST - 16. novembra 1970	Posamezna številka 50 lir
Zgodovinska obletnica
Prepričani smo. da je naše stališče pravilno!
Pred nekaj dnevi smo proslavljali obletnico oktobrske revolucije. Te obletnice se vselej spominjamo kot zgodovinskega mejnika in prelomnice stare dobe ter rojstva novega sveta ki je ustvaril nov zgodovinski tok in nove življenjske pogoje ne le za ljudstva Sovjetske zveze temveč za ves svet. Te obletnice se spominjamo zaradi tega, kar predstavlja za komuniste, za ljudstva, ki gradijo socializem, za delavsko mladinsko gibanje, skratka za vse, ki se bore za svobodo, neodvisnost odpravo kapitalističnega izkoriščanja, proti imperializmu in vojni.
Zgodovinskega Oktobra se spominjamo tudi za to, kar predstavlja za tiste narode, ki še v izredno težkih pogojih borijo proti fašističnim režimom in proti imperializmu. Pri tem mislimo na ljudstva Vietnama, Kambodže, Laoisa, Palestine, na odporniška gibanja na Bližnjem vzhodu, v Afriki, v Latinski Ameriki, na špansko in portugalsko ljudstvo in na grške rodoljube.
Oktobrska revolucija je velikega pomena tudi za nas, za komuniste v Italiji, za tukajšnji delavski razred in demokratično gibanje. Veliki Oktober je namreč tesno povezan z delom naše zgodovine. Naš dolgotrajen boj proti fašizmu, za svobodo in mir, naš sedanji boj za preokret na levo, za socialne reforme, za novo zunanjo politiko in nevtralnost Italije se je opiral in se opira na ideje oktobrske revolucije. Naš internacionalističmi čut se je krepil in se krepi ob Leninovih naukih, ob vzgledu in v izkušnjah oktobrske revolucije. To seveda ne pomeni, da hočemo izkušnje oktobrske revolucije kot take prenesti v naše razmere. Marksizem-leninizem se mora izvajati kreativno, se pravi, upoštevajoč tudi razmere, položaj, zgodovino, izvor, pogoje boja, sestav političnih sil, kulturni razvoj posameznih dežel. Zato 'si morajo posa-ntezni narodi iskati različne in njim najprimernejše poti za prebod v socializem.
Komunisti v Italiji imamo last-
Slovensko gledališče bo redno nastopalo tudi v Gorici. Dolgoletne želje in prošnje goriških Slovencev se uresničujejo. Gledališke predstave bodo izmenično v gledališču Verdi, v Katoliškem domu in v Prosvetni dvorani. Predstave bodo pod pokroviteljstvom Slovenskega gledališča iz krsta, Slovenske prosvetne zveze, 2veze slovenske katoliške prosve-,e iz Gorice in Ustanove za kul turno - umetniške prireditve —
emac.
Repertoar Slovenskega gledališča za sezono 1970-1971 v Gorici Je naslednji:
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi ( gostovanje Primorskega dram skega gledališča iz Nove Gorice ) ; Ludvig Holberg: Jeppe s hriba; Lev N. Tolstoj : Moč teme ; Peter Lstinov: Romanov in Julija (go s,ovanje Primorskega dramskega
no tezo o poti v socializem. Ta teza je osnovana na enem izmed najvažnejših naukov ieniminsko-marksistične teorije. V tej tezi se srečujejo misli in ideje Lenina in -Gramscija.
Letošnja obletnica oktobrske revolucije je soupadala 's stoletnico Leninovega rojstva in so-u pada s pripravami na petdesetletnico ustanovitve KPI. Prilika je torej, da okrepimo medsebojne internacionalistične vezi, utrdimo enotnost delavskega gibanja ter da si prizadevamo za uveljavitev naše teze o enotnosti delavskega naše teze o enotnosti delavskega gibanja v različnosti mnenj, ker se le pod tem pogojem more objasniti borba proti skupnemu sovražniku in proti kapitalističnemu izkoriščanju.
JELKA GERBEC
Na pobudo uredništva Dela je bil pretekli teden tudi v Go-rioi pogovor o zakonskem osnutku za pravno zaščito Slovenske narodne manjšine v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Sodelovali so tovariši: Jože Jarc, pokrajinski svetovalec (KPI), Karlo Cernie, podžupan v Doberdobu (PSIUP), Vilma Brajnik, občinska svetovalka v Goric: (KPI), dr. Peter Sanzin, občinski svetovalec v Gorici (PSI) in Mirko Kapelj, odgovorni urednik Dela.
(Pogovor objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.)
V uvodnem nagovoru je odgovorni urednik Dela objasnili pomen pogovora. Med drugim je dejal, da je zakonski osnutek, ki so ga izdelali in v obeh zbornicah parlamenta predložili komuinsti, pomemben dokument «čeravno ne jemlje v pretres manjšinske problematike v
gledališča iz Nove Gorice ) ; Dominik Smole: Antigona; William Shakespeare : Macbeth ( gostovanje Drame SNG iz Ljubljane); Sergej Verč: Ko luna škili z desnim očesom in jaše veliki voz; Vitalino Brancati: Raffaele; Janko Moder: Kekec (predstava za otroke).
Prva prireditev bo 26. novem bra. V Katoliškem domu bo Primorsko dramsko gledališče iz Neve Gorice uprizorilo Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Slovensko gledališče iz Trsta bo ime lo 14. januarja 1971 veliko pred stavo Leva Tolstoja Moč teme v gledališču Verdi.
Pokrajinska svetovalca KPI Jože Jarc in Silvino Poletto sta predlagala goriški pokrajinski upravi, naj prouči možnost pristopa v konzorcij «Slovensko stalno gledališče».
Obisk tržaških komunistov v Sežani
Prejšnji teden je delegacija Avtonomne tržaške federacije KPI, katero je vodil tajnik Cuffaro, vrnila obisk občinski konferenci ZKS v Sežani. Pogovori o vprašanjih delavskega gibanja, o bojih za reforme in preokret na levo, kakor tudi o prizadevanjih za priznanje pravic slovenski narodni manjšini v Italiji, so potekala v tovariškem vzdušju. Delegaciji sta se med drugim dogovorili, da se bedo stiki med komunisti obeh partij nadaljevali in še bolj okrepili.
Dne 9. novembra je bila na obisku pri osnovni organizaciji ZKS v Sežani tudi delegacija sekcije KPI z Opčin. Obisk je potekal v tovariškem vzdušju. Delegaciji sta se dogovorili, da se bo delegacija sežanskih komunistov prihodnjega januarja srečala s komunisti na Opčinah.
vsej njeni širini». Poudaril ie tudi, da je potrebno nadaljevati ter poglobiti razpravo o tem o-s.nutku ter dodal, da bodo nasveti, priporočila lin konlkretni predlogi vselej dobrodošli. Zakon za pravno zaščito Slovencev v Ita-iji je toliko bolj potreben, ker dežefa — ki ima posebni statut prav zaradi obstoja slovenske manjšine — še nima pristojnosti za reševanje manjšinske problematike in ker rimska vlada ne kaže potrebnega razumevanja za to problematiko. Sicer pa tudi z zakonom za pravno zaščito Slovencev v Italiji še ne bodo rešena vsa manjšinska vprašanja saj so in bodo še dolgo občutene posledice škode, ki jc je povzročil fašizem.
JOŽE JARC — Osnutek zakona za pravno zaščito slovenske manjšine v Italiji je pozitivno dejstvo in predstavlja korak naprej v prizadevanjih za rešitev številnih perečih vprašanj. To je dokument, ki po svojem pomenu presega razne spomenice in resolucije, ki so bile ob raznih prilikah naslovljene vladnim, deželnim in drugim oblastem.
Cilj pogovora: poglobitev razprave
O zakonskem osnutku so komunisti že mnogo razpravljali, kljub temu pa se ne laste monopola nad njim, kar potrjuje tudi današnji pogovor. Ta pogovor ima za cilj še bolj poglobiti razpravo o številnih pomembnih vprašanjih.
Nisem pravnik, zato ne bom govoril o pravnih zadevah. Dotaknil se bom -samo nekaterih členov zakonskega osnutka. Člen 5 pravi, da «država prispeva v •sporazumu z deželo za kritje stroškov upravljanja kulturnih krožkov, dramskih skupin, športnih društev itd., ne da bi vplivala
(Nadaljevanje na 3. strani)
V zvezi z nedavnimi volitvami članov komisije za obrništvo pri trgovinski zbornici so nazadnjaške sile, ki obstajajo na slovenskem področju, povzročile mnogo hrupa. Povod za nesramno protikomunistično agitacijo so dali, žal, organizmi in posamezniki, ki se sklicujejo na ideje socialnega napredka in na enotnost Slovencev. Slovensko gospodarsko združenje je nastopilo z lastno listo kljub temu, da je na volitvah nastopila tudi vsedržavna obrtniška zveza — CNA, ki je izraz naprednih sil, komunistov, socialistov in neodviSnežev in ki je pomemben činitelj v boju za obrambo interesov obrtništva pred velikimi monopoli in zvezo industrijcev — Confindustrio.
Nasprotovali smo in nasprotujemo odtujitvi slovenskih delovnih ljudi, delavcev, kmetov, obrtnikov, šolnikov idr. od splošne akcije, ki se razvija v državi, v kateri živimo, in od velikih sindikalnih organizacij, ki vodijo bitko za obrabmo. pravic in interesov delovnih ljudi. Zato smo nasprotovali tudi — kar smo jasno povedali na vseh mestih in tudi javno — taki listi, ki na osnovi narodnosti teži po ločitvi obrtnikov in to v času, ko je potrebno združiti kategorijo, saj samo združena lahko postane protiutež večinski organizaciji, ki v bistvu ščiti interese zveze industrijcev — Confindustrie in je z njo tudi povezana.
Enotnosti Slovencev v akcijah za svobodni razvoj slovenske narodne skupnosti na vseh področjih političnega, gospodarskega, in kulturnega življenja, smo dali in dajemo odločilen doprinos. Uvrščeni smo v enotnih akcijah z vso težo našega vpliva in naše moči, zato ne moremo sprejeti naukov od nekaterih, n. pr. od tistih, ki se zbirajo okrog Katoliškega glasa ali Novega lista in ki niso dvignili svojega glasu tedaj, ko je leva sredina razdvojila Slovence ter onemogočila enote akcije.
Sicer pa kdaj so tisti porabili kapljico črnila npr. za obsodbo bonomianske kmečke organizacije, ki se ni nikoli izrazila v korist slovenske manjšine, in je vselej hodila po smernicah Le ge nazionale ter se upira ceh volitvam v kmečki bolniški blagajni (saj je jasno, da bi te volitve prisodile večino slovenskim kmeton). Podobne ugotovitve veliajo tudi za področje zadružništva.
Pohvale, ki jih je prejelo Slovensko gospodarsko združenje zato, ker je predložilo lastno listo. bi morale resno zaskrbeti voditelje tega združenja, še več, voditelji Slov. gospodarskega združenja bi morali resno pomisliti na to, da volilni rezultati potrjujejo oslabitev ne pa okrepitev tudi z vidika pravic slovenske manjšine. Ti rezultati (medtem ko potrjujejo razdvoji-tev sil, ki bi morale biti združene v boju proti zvezi industrijcev in za obramoo lastne kategorije) zmanjšujejo tudi silo slo-
venskih obrtnikov in dajejo našim nasprotnikom povod, da na pihujejo «nepomembnost naše manjšine». To ne krepi Slovencev (ne samo obrtnikov) temveč utvarja občutek šibkosti. Če so pobudniki slovenske liste imeli namen, da preštejejo slov. obrt nike, so se dvakrat zmotili. Prvič zato, ker so volitve imele drugačen cilj in ne neke vrste štetje; drugič zato, ker bi iz rezultatov lahko izgledalo, da so Slovenci samo tisti, ki so glasovali za slovensko listo, kar pa, na srečo, ne odgovarja resnici.
Pobudniki slovenske liste so torej naredili zelo slabo uslugo obrtnikom in Slovencem sploh. Oslabili so pogodbeno silo kategorije, istočasno pa so otežkoči-H enotnost akcije Slovencev v boju za narodne pravice, vpeljali elemente dvoličnosti, neugodja, neumestne ostre polemike, v katere so se besno zagnali naši nasprotniki. Nerazumljivo je tudi zadržanje SKGZ, ker je to zgrešeno «operacijo» z nejasnim uradnim stališčem prej in s ob javo netočnega in pristranskega poročila v Primorskem dnevniku potem, kršila osnovna pravila korektnosti in tudi dolžnosti, da objavi vsa stališča, izražena v organizaciji, in ne samo nekatera.
Komunisti nimamo namena zadrževati se pri polemiki, ki nas ne zanima, saj ne gre za to, da bi se branili. Hoteli smo — to Že — pojasniti svoje stališče o tem problemu. Podpirali smo in podpiramo, v polnem spoštovanju recipročnosti in avtonomije sleherne organizacije, vsedržavno obrtniško zvezo — CNA, v katero so včlanjeni italijanski in slovenski komunisti, socialisti, levi katoličani in neodvisni, ki so za napredek. Prepričani smo, da smo pravilno ravnali. Na ta način smo potrdili, kar je rečeno v resoluciji vodstva KPI iz leta 1961, «najtesnejše in bratsko enotnost na temelju popolne enakopravnosti Italijanov in Slovencev» zato, da «različni sloji slovenskega prebivalstva morejo in morajo sodelovati v svojstvu protagonistov v vseh bojih za rešitev splošnih in posebnih problemov».
Na ta način se pomaga boju Slovencev za pravice na vseh področjih, ne pa z. ločitvijo delavcev od delavcev, obrtnikov od obrtnikov zaradi narodne pripadnosti. Seveda, če nekateri ne prihajajo do absurdnega zaključka, da bi tudi morebitna zveza slovenskih industrijcev (nekakšna slovenska confindustria) pomenila korak naprej za našo narodno manjšino.
Sicer pa se mnogi zavedajo napake, ki je bila storjena. To spoznanje, skupaj z jezo reakcionarjev, potrjuje, da smo na pravi poti, ko usmerjamo delavci vseh kategorij k enotnosti v gospodarskih in sindikalnih bojih, in ko kažemo Slovencem pot e notnosti v boju za popolno priznanje narodnih pravic
DUŠAN KODRIČ
Predsfave SG v Gorici
Pobuda uredništva DELA v Gorici
Pogovor o zakonskem osnutku za pravno zaščito slovenske narodne manjšine v naši deželi
2 • DELO ---------------------------------------------
Izrazi ogorčenja zaradi dejanj, ki žalijo čustva vse demokratične javnosti
Resolucija občinskega sveta v Zgoniku
------------------------- 16.11.1970
Pobude za ovadbo dvojezičnih napisov na GoM
Občinski svet v Zgoniku je na izredni seji, ki je bila 19. oktobra 1970 soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
«V noči med 16. in 17. oktobrom so neznanci, v okviru razbojniške dejavnosti in v poskusu, da se ustvari ozračje ustrahovanja ter v naporih, da se obrne pozornost od aktualnih in resnih problemov Trsta in njegove pokrajine ter da se pokvarijo odnosi med tu živečima narodoma, v Zgoniku z zeleno oljinato barvo pomazali napis v slovenščini, ki stoji poleg enakega napisa v italijanščini na občinskem spomeniku padlim za osvoboditev.
Da je bila ta zločinska gesta namenjena visemu, kar je slovenskega in kar se kot tako kaže navzven, dokazuje tudi dejstvo, da so bili istočasno pomazani z ilsto barvo nekateri slovenski napisi na dvojezičnih tablah, ki označujejo posamezne vasi v občini.
To dejanje, ki po svoji neza-slišanosti nima precedensov v naši občini, nas spominja, da se je nekaj podobnega že zgodilo pri nas pred nekaj leti, ko so isti «neznanci» v okrilju noči odnesli dvojezične table.
Spričo tega podlega dejanja, ki so ga neznani elementi po svoji že utrjeni metodi izvršili v zaščiti noči, ki pa bi morali biti odgovornim oblastem dobro znani, je vzklil med prebivalstvom občine val globokega o-gorčenja in ostrega protesta, saj se je to zločinsko dejanje izvršilo v času, ki sovpada s 25-let-
nico osvoboditve izpod fašizma, ki je v svoji več kot dvajsetletni strahovladi povzročil našemu ljudstvu nepovrnijivo škodo in zasekal rane, ki se še niso zacelile.
V prepričanju, da tolmači čustva vsega prebivalstva občine in slovenske narodnostne skupnosti sploh, občinski svet, ki se je sestal na izredni seji
izraža
svoje globoko ogorčenost in gnev proti temu nezaslišanemu vandalskemu dejanju, 'ki žali naj svetejša čustva narodne pripadnosti in nacionalne zavesti ter protifašističnega in demokratičnega duha našega ljudstva, ki si je z lastnim bojem in krvjo pridobilo to, kar ima in kar mu pripada po vseh naravnih zakonih, zakaj njegove čeprav omejene pravice, priznane tudi v u-stavi italijanske republike, mu niso bile darovane od nikogar;
poziva
vse prebivalstvo in vso. demokratično javnost, posebno pa mladino na trajno budnost za obvarovanje demokratičnih svoboščin pred vsakršnim real-, Cjonarn ira poskusom nazadnjaških sil;
obvezuje
ožji odbor 1. naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da se krivci, ki jih ni težko odkriti spričo po uobnih dejani, ki so jih isti elementi z enako metodo izvršili v treh krajih, č.mprej identificira jo ter predajo sodnim oblastem za zgledno in pravično kazen in
2.	naj ob obnovitvi spomenika priredi javno manifestacijo.
Odgovori na vprašanja naših predstavnikov
Vsa demokratična in protifašistična javnost na Tržaškem je reagirala na provokacijo, ki so jo zagrešili «neznanci» s tem, da so skrunili partizanski spomenik in pomazali nekatere slovenske napise v Zgoniku.
Komunistični svetovalci v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu in v deželnem svetu, so zaradi podlega dejanja «neznancev» predložili županu odnosno predsednikom svetov posebna vprašanja, poslanec Skerk in senator Sema pa sta naslovila vprašanji na ministra za notranje zadeve. Občinski svet v Zgoniku je soglasno odobril resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Vsi so zahtevali izsleditev in 'kaznovanje provokatorjev.
Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila prejšnji teden je predsednik dr. Zanetti odločno obsodil provokacijo. Na eni izmed zadnjih sej deželnega sveta je odbornik Stopper poudaril, da se deželni odbor «z vso odločnostjo pridružuje ogorčenju prebivalstva zaradi podlih dejanj v Zgoniku». Poudaril je tudi, da so skus provokacije, ki jo vsi res-«ta dejanja znak neomike in po-nični demokrati odločno zavračajo v zavesti, da je za mir in napredek nujno potrebno medsebojno spoštovanje. Pravično je, da se krivci odkrijejo in kaznujejo in prav ta poziv smo naslovili na pristojne oblasti.»
Odborniku Stopperju je odgovoril tovariš dr. Godnič, ki je dejal : «jemljem na znanje odbornikove besede, ne morem pa biti zadovdljen, ker bi deželni odbor lahko storil mnogo več, da bi onemogočil dogodke, ki motijo mirno sožitje med prebivalstvom. Niso dovolj le obsodbe, marveč so potrebna stvarna dejanja, da se kaj takega ne bo več ponovilo,» Inž. Cuffaro je dejal : «deželni odbor naj odločno zahteva od policije, da prepreči kršitev zakonov.»
Tudi tržaški župan Spaccini je (Nadaljevanje na 4. strani)
Komunistični svetovalci v tržaškem pokrajinskem svetu so dne 6. oktobra predložili resolucijo o problemih slovenske narodne manjšine. Zahtevajo tudi, naj pokrajinski svet poglobi razpravo o teh problemih, žal na prvi seji novoizvoljenega sveta so načeli ta problem. V imenu skupine je svetovalka Stanka Hrovatin zahtevala pravico, da svetovalci slovenske narodnosti govorijo v svojem jeziku tudi na sejah sveta. V zvezi s tem problemom je prišlo v levi sredini do očitnih razlik. Demokristjani, socialdemokrati in republikanci so se skupaj z liberalci in fašisti izrekli proti temu predlogu, svetovalca socialistične stranke in Slovenske skupnosti pa sta skupaj s komunisti glasovala za ta predlog.
Dne 12. oktobra so tudi skupine, ki sestavljajo levo sredino, predložile svojo resolucijo o slovenskih problemih. Ta resolucija pa se v glavnem omejuje samo na zahtevo po spoštovanju dogovora med skupinami leve sredine. V tem ne vidimo doslednosti. Kot je že omenjeno, so se
Lanskega decembra je občinski svet v Gorici z veliko večino glasov (proti so glasovali samo fašisti!) odobril resolucijo o problemih slovenske narodne manjšine. Resolucija obvezuje občinsko u-pravo, naj s konkretnimi ukrepi na upravnem, socialnem in kulturnem področju zajamči pravico do rabe slovenskega jezika. Predvidena je bila tudi ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora za proučevanje slovenske problematike. Sedanja občinska uprava je potrdila obveze resolucije glede posvetovalnega odbora, o obvezah, ki se tičejo konkretne občinske politike pa se ni jasno izjavila.
Imeli smo določene dvome in ob neki priliki smo tudi zapisali, da so nekateri, ki so sicer glasovali iza zgoraj omenjeno resolucijo, prikrivali določene pridržke. Socialdemokrati in pomemben idei demokristjanov (da ne govorimo o liberalcih ! ) so računali s tem, da bodo v določenem trenutku in ko bo treba sprejemati konkretne ukrepe, četudi so glasovali za resolucijo, drugače ravnali.
Kmalu po sprejemu pomembne resolucije o Slovencih je bila na dnevnem redu razprava o nekaterih konkretnih problemih, ki se
Pred spomenikom v Saležu
razne skupine leve sredine že na prvi seji izrekle preti predlogu, ki se tiče pravic Slovencev.
Resolucija, ki so jo podpisali vsi komunistični pokrajinski svetovalci obvezuje pokrajinski odbor, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni :
1.	za tako revizijo pravilnika pokrajinskega sveta, ki bo omogočila svetovalcem slovenske narodnosti, da lahko na sejah sveta govorijo v svojem jeziku;
2.	za dejansko uresničenje previe državljanov slovenske narodnosti, ki naj v uradih pokrajinske uprave in v ustanovah, ki spadajo pod njeno pristojnost omogoči Slovencem, da poslužujejo svojega jezika in v tem jeziku dobe tudi odgovore;
3.	za izpopolnitev organika pomožnega osebja šol, ki spadajo pod pristojnost pokrajine in za dobavo vseh potrebnih učnih ipri-pomočkov omenjenim šolam ;
4.	za izpopolnitev dvojezičnih napisov ob pokrajinskih cestah v krajih, kjer prebivajo tudi Slovenci.
tičejo manjšine. Med drugim je bilo treba sklepati o predlogu, ki je predvideval dodelitev nekaterih službenih mest pripadnikom slovenske manjšine. Tedaj se je izkazalo, da naši dvomi niso bili brez osnove. Izkazalo se je, da je resolucija kos papirja.
Skupina občinskih svetovalcev KPI je sprožila iniciativo, ki naj prisili občinsko upravo in skupine leve sredine, da se jasno izjavijo ne le o načelih temveč s konkretnimi ukrepi, med katere spada tudi postavitev dvojezičnih napisov v Podgori, Pevmi in štan-drežu. Dvojezični napisi v omenjenih krajih, naj bi bili le prvi korak na poti uresničenja pravic slovenske manjšine ter rabe slovenskega jezika v občinskih u-radih.
Prvega novembra letos je bila sprožena še druga pomembna iniciativa. Na spominski proslavi v Standrežu je občinska svetovalka KPI Vilma Brajnik-Corva predlagala prisotnim, naj zaprosijo občinsko upravo, da zgradi v štan-drežu spomenik padlim partizanom, na katerem naj bo dvojezičen napis. Ta predlog sta v imenu združenja ÀNPI in prosvetnega društva «Oton Župančič» podprla tudi tovariša Stanko Marušič in Danilo Nanut, odobrili pa so ga vsi udeleženci spominske svečanosti.
Natečaj
Občinska uprava v Doberdobu je razpisala natečaj za . službo nameščenca, ki bo vršil razne uradniške posle. Prosilci morajo torej biti italijanski državljani, imeti morajo diplomo nižje srednje šole ter morajo obladati slovenščino. Natečaja se lahko udeleže kandidati stari od 18 do 30 let.
Ravnateljstvo INPS povzročilo nevzdržno stanje v zdraviliščih
Deželno tajništvo KPI in delovna skupina za probleme socialnega skrbstva sta proučila zdrav- : stveno - skrbstvene in finančne težave, ki so nastale v zdravilišču INPS v Trstu in v določeni meri tudi v Gorici, zaradi obstrukcije generalnega ravnateljstva INPS po spremembi zdravilišča v javno bolnišnico.
Po sklepu ustanove INPS, da ; bo vložila na državni svet priziv proti odloku predsednika deželnega odbora o spremembi zdra- j vilišča v bolnišmco, je ravnateljsko INPS sklenilo, da ne bo plačalo dobav tržaški bolnišnici ter da bo zavrnilo zahie\o po plačilu predujma oskrbovalnine, s čimer je povzročilo hude finančne težave bolnišnici tudi zato, ker ji bolniške blagajne ne ! plačujejo svojih dolgov. Uprava bolnišnice mora najemati poso- J j ila z visoko obrestno mero, da , lahko krije najnujnejše potrebe-Razen tega primanjkuje zdravnikov, zdravstvenega in strežnega osebja.
Deželno tajništvo KPI opozarja javno mnenje na odgovornost ravnateljstva ustanove INPS za težave, a katere je zabredlo zdravilišče, ter poziva oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se zajamči redno delovanje zdravilišč v Trstu in Gorici, ter spoštovanje odloka predsednika deželnega odbora.
Od mrtvih vstali
Iz vaškega zvonika je odbilo : don, don, don... dvanajstkrat. Polnoč. Ob uri strahov je iz večnega spanja prilezel iz svojega novega kamnitega doma slovenski Pisatelj. Pomencai si je oči in se vprašal, kaj je novega na svetu (je Kardelj že napravil samomor?). Popravil si je očala na koščenem nosu in hlače. Z desne se mu je približal Boris.
«Pozdravljeni. Vi sami? Kje pa so ostali?»
«Kmalu pride Pahor in bomo vsi.»
Pahorja ni bilo treba čakati. Zgodovinski trenutek, pač.
Prebral je politično poročilo, kajti ob uri strahov se je, pred dnevi, zbral od mrtvih vstali odbor Slovenske levice... Pst, otroci, čemu se smejete? To je vendar stranka !
V poročilu je bilo vse. Ocena nabrežinskega krajevnega sejma (kdo pa je rekel, da živinoreja izumira med Slovenci?), ki so ga tokrat priredili kar v občinski dvorani, jugoslovansko - italijanskih dvostranskih odnosov, pa tudi spletk okoli obrtniških volitev.
O nabrežinskem krajevnem sejmu meni SL, ki zasluži, da jo citiramo da bi slovenska kraška ( čeprav tudi obmorska ) občina zaslužila domačo slovensko upravo s (pfuj!) komunisti in socialisti. «Da bi pokazali demokristjanom...»
SL jemlje nato na znanje, da so drugi bili za povezavo z demokristjani (v Nabrežini «à la Lega Nazionale») v imenu svete križarske vojne proti rdečim. Zato ima
«pridržke» v zvezi z izjavo SSL v nabrežinskem občinskem svetu.
Na pokopališču, kjer so se zbrali Pisatelj, Boris in Pahor (se pravi odbor SL), je b'Io očitno mraz. Misli so jim otopele, da so «mimogrede» prezrli, da je izjavo SSL v Nabrežini prebral Bojan Brezigar.
V izjavi je Brezigar obsodil težnje po obnovitvi domače slovenske uprave v Nabrežini, ker bi to pripomoglo k zaostritvi narodnostnih trenj. V celoti je podprl povezavo z Lego naz... pardon, krščansko demokracijo.
Bojan Brezigar pa je, čeprav izgleda inteligenten fant in nosi belo srajco z metuljčkom, ko poje, edini izvoljeni predstavnik Slovenske levice na svetu. Adam slovenske levice.
Iz česar bi izhajalo, da je kljub vlagi in megli na kraškem pokopališču, prišlo v Slovenski, tudi levici, do razkola. Teoretično je v stranki, kjer n.i veliko ljudi, to redkost. Toda zgodilo se je.
Lahko tudi, da so se v SL pojavila «različna mnenja» med «veterani» (Boris, Pisatelj in Pahor) in «mladinsk' organizacijo» (Bojan Brezigar). V dobi kontestaci-je je to tudi možno, čeprav so navadno reakcionarji stari, mladi pa naprednejši. Izjemno, tokrat, ne.
Ob uri strahov, pred svitom, je iz zvonika odbilo: Don. Samo enkrat. Počasi so vzvišeni duhovi zlezli nazaj v svoje grobove, s tihim zadovoljstvom, da so opravili svojo dolžnost. Pred Narodom.
«Requiescant in pace.»
Črt
Zahteve komunistične skupine v tržaškem pokrajinskem svetu
16. 11.1970  --------------------------------------- DELO • 3
Pogovor o zakonskem osnutku za pravno zaščito
slovenske narodne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini
rogovor v Gorici. Sodelovali so tovariši: Jože Jarc, Vilma Braj-nik-Corva, Karel Černič, Mirko Kapelj in dr Peter Sanzin
(Nadaljevanje s 1. strani) na njihovo idemabratičr.o in avtonomno delovanje...» Menim, da je ta člen zelo važen, saj vemo, kako (živijo mnoga naša društva Zaradi pomanjkanja sredstev naša društva ne morejo razviti prave dejavnosti. Če bi država sporazumno z deželo Ikrila le del bremena, bi to bil pomemben korak naprej. Tudi danes, ko še ni zadevnega zakona, ndkatera društva prejemajo določene prispevke od dežele, toda ti prispevki (so manjhni in prejemajo jih samo nekatera društva, še vedno se ponavlja (diskriminacija. Poglejmo npr., kaj se dogaja z godbo v Doberdobu. Prejšnje leto je prejela 100.000 lir podpore, letos pa ni prejela ničesar. Tudi primer doberdobske-ga športnega združenja Mladost je značilen. Prošnja za prispevek je bila enostavno zavrnjena. To je diskriminacija ! Naša društva vršijo poleg kulturne in športne dejavnosti — in že zato bi morala dobivati primerno podporo iz javnih sredstev — tudi pomembno narodno obrambno poslanstvo. To bi tako država kot dežela morala upoštevati.
Podobno kot Slovenskim prosvetnim in športnim društvom se dogaja tudi Slovenskemu gledališču in slovenskim dijaškim domom. Slovensko gledališče ne deluje v takih pogojih kot italijanska poklicna gledališča. Medtem ko neko italijansko gledališče lahko nastopa skozi celo (sezono tudi z enim sa-nim delom (z njim lahko nastopi v mnogih mestih), mora slov. gledališče v eni (sezoni naštudirati več del, kar pomeni med drugim, da ima tudi mnogo večje stroške. Ni dovolj, če slovenski dijaški dom prejme od 300.000 de 400.000 lir letne podpore. Poslanstva slovenskega dijaškega doma ni mogoče primerjati s poslanstvom nekega italijanskega vzgojnega zavoda. Država sporazumno z deželo bi morala vzdrževati slovenske dijaške domove kakor je rečeno tudi v zakonskem osnutku, o katerem govorimo.
Problem slovenskih imen in priimkov
Zelo važen je problem slovenskih imen in priimkov. Res je sicer, da je ta problem deloma že nekako rešen in da je bil razveljavljen fašistični dekret, ki je prepovedal dajati otrokom «tuja» imena, vendar pa nas to še ne more zadovoliti, saj je slovensko ime v matičnih knjigah zapisano v italijanskem jeziku. Konkreten primer: imenujem se Jože, toda v matičnih knjigah in na vseh mojih dokumentih je namesto Jože zapisano Giuseppe. 'Slovenski priimki so bili z dekretom spremenjeni. Danes lahko zaprosimo za vrnitev prvotne oblike priimka, toda Postopek za to je zapleten in je Pidi združen z določenimi stroški. V gotovih primerih je postopek na Goriškem drugačen od postopka na Tržaškem. Tu je težje dobiti prvotni priimek. To bi moralo z novim zakonom odpasti. Priimki in imena bi morali biti pisani v slovenskem jeziku.
KAREL ČERNIČ — Komunistični stranki gre priznanje, ker je izdelala in predložila zakonski osnutek za pravno zaščito slovenske manjšine. Sicer pa je LPI, po mojem mnenju, dolžna narediti več kot druge stranke, saj je močna 'Stranka in preje-nta mnogo slovenskih glasov.
Soglašam s tem, kar je rekel Jože Jarc in kar je podčrtal tudi urednik Dela, namreč, da je pravilno in (potrebno poglobiti razpravo o zakonskem osnutku ter storiti, kar je mogoče, da bo zakonski osnutek (poznala najširša javnost. Zakonski osnutek, ki ga je izdelala in v parlamentu predložila KPI, je pomemben dokument, ki bo prešel v zgodovino. Vendar pa menim, da je bilo doslej še premalo storjeno za to, da bi ga poznale množice in da je še vedno premalo upoštevan.
Prav tako soglašam s tem, kar je povedal Jože Jarc v zvezi z življenjem, delovanjem in poslanstvom slovenskih prosvetnih in športnih društev. Tem društvom pritiče mnogo večja podpora že zaradi tega, ker so manjšinska društva. Razna športna in kulturna društva večinskega naroda prejemajo podporo tudi od velikih industri jsikih podjetij. Nobeno slovensko društvo ne prejema podpore od tovarne ali podjetja. Zato skoraj vsa naša društva težko zmagujejo bremena in ne morejo razviti take dejavnosti, kot si jo žele in ki je tudi potrebna. Navedel bom konkreten primer iz Doberdoba: Pred kratkim smo organizirali vrsto prireditev v počastitev 25-letnice osvoboditve. Prireditve so terjale tudi velike stroške toda organizatorji niso prejeli nobene podpore. Kje naj sedaj vzamejo denar za poravnavo dolgov?
Bežno se bom dotaknil tudi nekaterih drugih členov zakon-skega osnutka, o katerem govorimo. Zdi se mi, da je člen, k' govori o imenih in priimkih preveč retoričen. Rečeno je, «da se mora vrnitev imen in priimkov v izvirno obliko izvesti v roku 3C dni po vložitvi prošnje». Po mojem mnenju je predvideni rok prekratek. Morali bi biti objek-tivnejši. Bolje bi bilo, če bi zapisali, recimo, «v teku enega leta».
O krajevnih imenih slovenskih krajev
Pravilno je in tudi potrebno, da zakon ščiti značilnosti slovenskih krajev, da ščiti (tudi favno in floro (o tem govori člen 12 zakonskega osnutka), toda kje naj se gradijo bodoče tovarne? Nasprotujemo razlaščanju slovenske zemlje, toda istočasne zahtevamo nove industrijske objekte, v katerih naj dobijo zaposlitev domačini. Torej smo za napredek. Menim, da bi bilo potrebno, da bi zakon predvidel tudi to, naj bodo v komisijah, ki bodo določale lokacijo novih industrijskih objektov, tudi predstavniki slovenske narodne manjšine.
Dotaknil se bom še enega vprašanja, ki je v zvezi s slovenskimi krajevnimi imeni. Ker ta imena niso z zakonom določena, jih uradno pišejo samo v italijan-
ski obliki. Odpravo tega nesmisla sicer predvideva člen 12 zakonskega osnutka.
Nobena slovenska občina nima svojega prapora. V Doberdo-bv. smo svojčais sprejelli sklep, da nabavimo občinski prapor. Ker smo sklenili, da na praporu napišemo Doberdob, je nadrejena oblast sklep zavrnila.
Na koncu bi rad poudaril še to, da bi Slovenci morali biti vsaj takrat, ko gre za bistveno važna vprašanja, bolj složni.
Na rodovitni zemlji so zgradili hiše
VILMA BRAJNIK — Spregovorila bom o nekaterih problemih Štandreža. Ta kraj je v zadnjih letih (spremenil svoje lice. Kmetijstvo se vedno bolj zmanjšuje. Na rodovitnih njivah, ki so bile nekoč skrbno obdelane, so sezidali hiše. Zidajo jih še vedno tu namesto, da bi jih zidali ram, kjer ni mogoče izkoriščati zemlje, ker je nerodovitna. Podobno kot v štandrežu se dogaja tudi v Sovodnjah. Tu so zgradili tovarne. Bivši kmetje so postali delavci, ker pa ni dovolj dela v tovarnah, bi se nekateri radi povrnili h kmetijstvu. Dogaja se, da sami ne vedo, kaj storiti. Toda kako se vrniti h kmetijstvu, če ni več obdelovalne zemlje in so na rodovitnih njivah zgrajene hiše?
Nekatere kmete so razlastili, drugi pa sami prodajajo svojo zemljo. V Sovodnjah se je pojavil tudi problem avto ceste. Zopet so odvzeli mnogo rodovitne zemlje. K sreči, kaže da ne bo vas razdeljena na dvoje.
( Govornica je vse navedene argumente navezala na itiisto poglavje zakonskega osnutka, ki govori o zaščiti značilnosti občin in o skrbi za ohranitev fiore in favne. Pripis ured.)
Toda hkrati s spreminjanjem značaja vasi in predmestja se spreminja tudi narodnostni sestav prebivalstva. Pri štandrežu je nastalo veliko naselje z italijansko govorečimi prebivalci.
Imamo primere, ko slovenski učitelji, ker nimajo službe, delajo v tovarni. Seveda ne kot uradniki, saj za slovenskega uradnika ni mesta v tovarni.
Zakonski osnutek za pravno zaščito slovenske manjšine v Italiji je pozitiven. Potrebno je, da se z njegovo vsebino seznani naše ljudstvo. Morali bi obiskati vse slovenske družine ir, obrazložiti zakonski osnutek. Pojasni-t' bi morali tudi koristi, ki bi jih Slovenci imeli od zakona.
Potrebna je politična volja
Dr. PETER SANZIN — Imamo izkušnje glede manjšinske zakonodaje. Po prvi svetovni vojni je bil (Sklenjen dogovor med Pdljsko in Nemčijo o manjši-
nah v šleziji. Izdelan je b i tudi dober kodeks, ki pa se ni nikoli izvajal, ker ni bilo politične volje za zaščito manjšin.
Kaj izhaja iz tega?
Zakon pomaga v glavnem v kolikor obstaja volja politične oblasti, ki zakon izvaja.
Ta zakon (t.j. zakon o zaščiti Slovencev v Italiji. Op. uredn ), kateri koli zakon, ki naj bi prišel in bi odpravil vse diskrimi-nante, bo dober zakon le če bo misel o odpravi diskriminacije pravilno postavljen in če bodo postavljeni elementi za to, da je manjšina poleg tega, da je enakopravna tudi pravno zaščitena.
Imamo vse elemente za to, da se manjšina pravilno razvija. V našem primeru imamo potrebo po takem zakonu in — upam, da bomo tak zakon na en ali drug način tudi dobili. Prav je, da so na prizorišču te iniciative stranke, ki uživajo zaupanje slovenske manjšine.
Meni je vedno drago priklicati v spomin resolucijo, ki jo je pred leti (sprejelo vodstvo KPI in v kateri je postavljeno načelno stališče o slovenski manjšini v Italiji. Prav tako mi je (drago priklicati v spomin resolucijo, katero je sprejel kongres PSI v Rimu. Tudi ta resolucija ima točno stališče o slovenski manjšini v Italiji.
Danes imamo drugo iniciativo, ki se konkretizira v zakonu. To je posledica, mislim, poštenih, načelnih stališč, ki jih mora levica imeti. Seveda moramo upoštevati tudi to, v kolikor bo ta mici ativa zadela na rodovitna tla. Kar se Goriške tiče, mislim, da imamo tipičen primer ugodnega ozračja in določene determinante za zaščito manjšine. Vendar pa imamo 'tudi na Goriškem vrsto nerešenih vprašanj, ker še ni zakonov za reševanje teh vprašanj. Ni zakona, ki bi npr. predvideval dvojezične napise. Kljub temu pa so bili postavljeni dvojezični napisi v 'doberdobski in sovodenjski občini. Šel bi colo dlje: goriška občina je sprejela pravilnik, ki predvideva, da morajo določeni občinski uradniki obvladati slovenski jezik. Nadzorni urad ni zavrnil tega sklepa, čeprav je v preteklosti zavračal podobne sklepe. Ce obstaja politična volja je mogoče iti mimo določenih zakonskih določb, proti njim pa ni mogoče iti.
V diskusji o zakonu za slovensko manjšimo moramo dajati poudarek temu, da ustvarjamo pogoje, da se bo zakonski osnutek izpolnil in konkretno apliciral.
Namen zakona: odprava vseh diskriminant
Niman namena iti v detajle zakonskega osnutka. Po mojem mnenju važno to, da je osnova tega zakona — ali katerega koli zakona — ta, da se odpravi obstoječe diskriminante proti narodni manjšini. In zakonski osnutek, o katerem govorimo to ima, bodisi v členih, ki govorijo o zaščiti slovenske manjšine bodisi v členih, ki govorijo o pravicah manjšine. Mislim da ja, kolikor se tega problema tiče, posebno važen člen 16, ki pravi, da se «vse določbe, ki so v nasprotju s tem zakonom, razveljavijo».
Po mojem mnenju je potrebno poudariti, da bo iniciativa imela konkretne možnosti za ugodno rešitev v kolikor bo dobila potrebno soglasje v parlamentu.
Drugače pa, recimo iz moralnega vidika in legitimnosti te zahteve, bi morala dobiti soglasnost vse manjšine. To je po mojem mnenju zelo važno.
Zaradi tega pričakujem, da bodo pobudniki tega zakonskega osnutka ubrali vse poti, da bodo našli skupni jezik z vsemi forumi, ki so blizu manjšinskih problemom ali pa se z njimi ukvarjajo.
V	preteklosti smo imeli več primerov, ko so Slovenci, kljub raznim težavam, odposlali skupne spomenice predsedniku republike ali vlade. Menim, da se moramo (sklicevati na te osnove.
O asimilaciji
MIRKO KAPELJ — Ko govorimo o zakonskem osnutku za pravno zaščito slovenske manjšine, menim, da je prav imeti pred očmi tudi dejstvo, da se asimilacija nadaljuje. Rekel bi celo, da se blazno nadaljuje. In nas more to skrbeti. Tudi zato, pviudarjam, je zakon za zaščito Slovencev nujno potreben.
Komunisti so izdelali in predložiti zakonski osnutek. Prav bi bilo, da bi nekaj podobnega napravile tudi druge politične stranke, ki prejemajo glasove slovenskih volivcev.
In še to želim pripomniti : menim, da bi morali skrbeti za to, da se bodo naši ljudje, če bo zakon uveljavljen, znalli posluževati, pravic, ki jih bo zakon določal.
Diskriminacija tudi v šoli
JOŽE JARC — Ne soglašam v celoti s tem, kar je rekel dr. Sanzin v zvezi z dvojezičnimi napisi na Goriškem. Iniciativa za postavitev dvojezičnih napisov je prišla od slovenskih občin. 'Goriška pokrajina ni postavila dvojezičnih napisov. Tudi sklep, ki ga je sprejela goriška občina glede uradnikov, ki poznajo slovenski jezik, je samo do neke mere pozitiven. Ta sklep pa je negativen v kolikor ne predvideva, da mora biti materini jezik omenjenih uradnikov — slovenščina. Na osnovi sklepa, ki ga je sprejela goriška občina lahko pride v poštev za službo tudi človek, ki je obiskoval enomesečni tečaj slovenščine.
Glede asimilacije : ta se odraža v mnogih primerih. Tudi v šoli. V Doberdobu so npr. prejeli nagrade samo učenci, ki obiskujejo italijansko šolo. To je groba diskriminacija!
KAREL ČERNIČ — Asimilacija je nekaj logičnega. Vendar pa se pri naši manjšini ta pojav nekoliko manj opaža. Toda postavlja se vprašanje, do kakšne meje bo to veljalo.
Dr. PETER SANZIN — Logično je, da napredek ima svoje pozitivne in tudi negativne strani. Nevarnost asimilacije obstaja, toda naša manjšina se dobro drži tudi po zaslugi političnih strank in skupin, ki se zavzemajo za Slovence. Tudi prosveta in šport igrata v tem pogledu pomembno vlogo.
V	zvezi z vprašanjem, ki ga je omenil Kapelj, tj. da bi bilo prav, da bi tudi druge stranke nekaj napravile za zaščito slovenske manjšine, menim, da je potrebna široka platforma, ki naj pride do izraza tako na vrhu kot na bazi. Menim, da danes obstajajo pogoji za sprejem zakona.
4 • DELO
16. 11.1970
Še o smetišču pri Trebčah
Zakon Škerk-Belci
Okno v svet
Akcija za odstranitev smetišča naj se nadaljuje
Sekcije KP1 Opčine, Trebče Padriče, Gropada in Bazovica so izdale skupen letak v zvezi z dolgotrajnim prizadevanjem za odstranitev smetišča pri Trebčah.
Smetišče pri Trebčah je povzročilo mnogo škode in raznih nevšečnosti prebivalstvu v Trebčah in v okoliških krajih. Oku-ženje zraka zaradi smrada in dima, ki se širita po Krasu, ovira turizem, kar povzroča znatno gospodarsko škodo. Poleg tega omenjeno smetišče ogroža higieno in zdravje prebivalstva.
Letak, ki so ga objavile navedene sekcije KPI, pravi med drugim, da so se komunistični svetovalci v tržaškem občinskem svetu stalno zavzemali za odstranitev smetišča pri Trebčah. Prebivalstvo omenjenih krajev je naslovilo na tržaškega žunana najprej pismo s številnimi podp1'-si, zatem pa je priredilo demonstracijo s tem, da ie za nekaj časa zaprlo cesto, ki vodi na smetišče.
Občinski odbor je bil prisiljen nakazati za razkuženje smetišča in uničenje podgan 8.900.000 lir, za ureditev ceste, ki vodi na smetišče pa 4.650.000 lir.
Sekcije KPI menijo, da je bil s tem storjen prvi korak naprej. Do tega je prišlo po zaslugi enotnega boja vsega prebivalstva okoliških krajev. Sedaj se mora boj nadaljevati za izpolnitev obljub, ki jih je dala tržaško občinska uprava in za to, da se nakazani denar takoj porabi v namene, za katere je bil nakazan. Treba je nadaljevati boj za dokončno in popolno odstranitev smetišča.
Pripominjamo:	'Na množič-
nem sestanku, ki je bil pred nekaj meseci v Trebčah, so predstavniki tržaške občinske uprave zagotovili, da bodo naprave za sežiganje smeti začele delovati proti koncu prihodnjega leta.
( Kot je znano bodo omenjene naprave zgradili na nekem griču med Skednjem in žavljami).
Odgovori
Nadaljevanje z 2. strani) odgovoril na vprašanje, ki so ga zaradi provokacije v Zgoniku, naslovili komunistični svetovalci. Ti so namreč povabili župana, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da odkrijejo tiste, ki so odgovorni za podlo početje in naj preprečijo provokacije fašističnih skrajnežev. Župan Spac-cini je v odgovoru dejal, da «obsoja skrunitev spomenika ter da je posredoval pri kvestorju, da pa občina nima pritojnosti za taka vprašanja.»
V imenu komunistične svetovalske skupine je odgovorila tov. Jelka Gerbec. Poudarila je, da se fašistične provokacije v zadnjem času cesto ponavljajo. O-menila je, da je do provokacije prišlo tudi v Saležu (dne 5. novembra zvečer) in da je tudi v Bazovici na motornem kolesu krožil neki črnosrajčnik. V zvezi s trditvijo župana, da občina ni pristojna za take zadeve pa je tov. Grbčeva dejala, da so se komunistični svetovalci obrnili na žunana, da kot tak odločno nastopi pri pristojnih oblasteh ter zahteva potrebne ukrepe za izsleditev in kaznovanje krivcev. Dodala je, da le-teh ni težko izslediti.
Pred kratkim je tržaški italijanski dnevnik poročal, da je še daleč od uresničitve tega načrta.
Ali naj verjamemo zagotovilu predstavnikov tržaške občinske uprave ali pa vesti, ki je bila objavljena v tisku?
«Bor» je v krizi. Tako trdijo vsi, po vseh pa še ljubljansko «Delo», izpod, peresa novinarja Dekleve. Pa ne, da je Dekleva sam to pognmtal, bognedaj, pač pa zato, ker so mu to povedali J. Cesar, Stanko Pertot in dr. Dolhar, zastopniki omenjenega športnega združenja. Potožili so pri ZTK (Zvezi za telesno kulturo) Slovenije, da «ni denarja za slovenski šport». Pri tem so postavili na zatožno klop SKGZ, katere pod predsenik je obenem tudi Borov predsednik in zato ni mogel v Ljubljani samega sebe obtoževati.
Dr. Dolhar pa se je, junaško, iz kašljal. Povedal je, primojdun, vse, kot je treba. Izposodil si je nekaj tujih (v smislu, nesvojih) definiciji o tem, kaj je «slovenski šport» v zamejstvu in od «matične domovine» (glej, kako jo ljubi) terjal pomoči.
Za njim je zabrenkal «Novi list», manj sramežljivo kot «KG», ki je molčal, in predlagal «samoobdavče-vanje» za 1000 lir, ki naj bi (po norveškem in Jezovem skandinavskem zgledu) rešil finančni položaj te slovenske zaslužne športne organizacije. Vsak zavedni Slovenec naj bi iz svojega žepa potegnil tisočak in ga poslal dr. Dolharju, v katerega poštenost mi ne dvomi mo. On bi namreč ta denar oddal «Boru».
Resda je težko razumeti, čemu ta zapleteni poštni sistem. Zakaj ne bi tisošake pošiljal kar na naslov «Bora»? čemu prej Dolharju? Vsi ljuje se nam sum («Novi list», oprostil),da si hoše nekdo kovati iz tega kapitala (po tisoč lir) politični kapital (v glasovih). Račun je enostaven: denar razdeli Dolhar, prihodnjo jesen pa bodo občinske volitve...
Vendar nas tudi to ne moti. Tudi drugi so razdeljevali z nasmeškom in lipovo vejico v očeh ‘denar (v Dolini) in nato bili poraženi, da ni o njih danes ne duha ne sluha (razen na sodišču in v okolišskih barih). Moti nas prej nekaj povsem drugega: čemu je moral dr. Dolhar, po domače Rafko, odhajati v Ljub Ijano in tam tolmačiti zahteve slovenskih športnikov v zamejstvu (kar pomeni tudi «v Italiji», ali «v
Parlamentarna komisija za šolstvo je na predlog komunističnega poslanca Raicicha sklenila, da preda združeno besedilo zakonskega predloga Škerk-Belci (gre za ureditev položaja slovenskih šolnikov. Op. ured. ) v razpravo komisiji za proračun. Besedilo dveh zakonskih predlogov je združil podtajnik ministrstva za šolstvo Rosati. Poslanec Raicich je v komisiji, ki je razpravljala o tem vprašanju, priporočil čim prejšnjo odobritev zakonskega predloga.
”Bora“
Trstu»)? Mar bi ne angažirali dr. Dolharja v občinskem odboru trža ške občine, na katerem ozemlju delujejo «Bor» in večina slovenskih športnih društev, da bi OBČINA PODPRLA naš šport, z ustreznimi prispevki in javnimi deli? Zadnji občinski proračun predvideva za gradnjo športnih objektov 800 mi lijonov lir. Koliko pa bo podpor iz javnih blagajn za športne orga nizacije? Naj nam nihče ne tvezi. da nekatera italijanska društva ni majo podpor! Naj nam nihče ne tjdi, da npr. «Lega nazionale» s svojimi športnimi društvi nima nit. beliča iz javnih blagajn!
No, dr. Dolhar, kot občinski od bornih v Trstu danes sicer ne odgo varja za šport, je pa imel ta resor nekaj časa, po odstopu odbor nika Luciana Ceschie, ki ga vsi po znamo, pa tudi spoštujemo. Kaj ji v tem času naredil Za «slovenski šport»? Je vsaj definicijo, tako lepo, o vlogi slovenskega športa kot na rodnostne vezi med slovensko mia di.no, ponovil pred županom, odbor niki, tudi «politično pokojnim» Hre ščakom?
Ko predlaga «Novi list» samoob-davčevanje za tisoč lir, pozablja očitno na družinski davek in niz drugih davščin. Občina prejema iz naših žepov milijonske vsote, če Že ne milijarde. KOLIKO TEGA NAŠEGA DENARJA. SLOVENSKE GA DENARJA, SE JE VRNILO IZ OBČINSKIH BLAGAJN ZA NAŠE DEJAVNOSTI, ŠPORTNE IN KUL TURNE? Dr. Dolhar, odgovorite! S številkami, ne z besedami!
Našim bralcem pa nasvet. Terjajte, naj občina, ki je že segla globo ko v vaš žep, razdeli nei aj tega vašega denarja tudi slovenskim šport mm organizacijam. Če že hočete pri spevati «Boru», tedaj pošljete svoje prispevke neposredno na «Borov» naslov, brez posrednikov in samozvanih poštarjev v službi lipove vejice.
Če pa hoče dr. Dolhar prispevati «Boru», ve kaj mu je narediti. V občinskem odboru, namreč. Sicei pa lahko vedno iz svojega žepa poš Ije (ali prinese) svojih tisoč lir.
Slovenski športnik (pa tudi davkoplačevalec)
Preteklo nedeljo je kot gost SPf> Tabor na Opčinah nastopil moški pevski zbor »Srečko Kosovel»iz Ajdovščine. Celovečerni koncert zbora, ki ga vodi Klavdij Koloini, je dosegel velik uspeh
O krizi
Odkrivanje revolucionarnih stvarnosti na azijski celini
Italijanska vlada se je končno naučila zemljepisa. S priznanjem obstoja Ljudske republike Kitajske je namreč v svoji diplomatski mreži dopustila obstoj polovico azijskega kontinenta, kjer je zmagala pred več kot dvajsetimi leti kmečka in delavska socialistična revolucija.
Za meščanske režime je bilo vedno težko priznavati zmago revolucij v drugih deželah. Bojazen, da bi to — pa čeprav v zelo majhni meri — pomagalo domačemu revolucionarnemu, gibanju je silila oblastnike k temu, da so priznanja odlagali, dokler se je to dalo. Italija je priznala obstoj ZSSR takrat, ko je bilo že vsem očitno, da so protirevolueionarji za vedno zgubili domovinsko pravico in so bili zaman vsi mednarodni imperialistični posegi.
Tudi v primeru Kitajske se politika vrti v tej smeri. Niz držav jc zadnje čase sklenilo navezati diplomatske stike z «rdečo» Kitajsko in je obenem dopustilo, da so se pobrali domov predstavniki t. im. «nacionalistične» Kitajske, zožene na z ameriškimi raketami oboroženem otoku Tajvan (Formoza). Minilo je vzdušje hladne vojne, toda predvsem, razblinila so se tudi zadnja upanja, da bo revolucija na Kitajskem propadla in dopustila obnovitev kapitalizma. Ne glede na oceno, ki jo dajemo izvirnim oblikam uresničevanja revolucije v Muovi in Lin Piaovi partiji m neglede na nesoglasja o marsikaterem svetovnem strateškem vprašanju, moramo pač ugotovi ti, da predstavlja Kitajska veliko revolucionarno in socialistično izkušnjo, z utrjenim ugledom v deželah nerazvitega, izpod kolonialnih rež;-mov komaj osvobojenega sveta
Zato smo pozdravili priznanje, čeprav za 21 let prepozno, Co-lombove vlade. KPI in z njo vsa levica v Italiji so dolgo časa vztrajale, že od vsega začetka, po zmagi revolucije, naj Italija prizna to stvarnost, naveže z njo ne samo diplomatske, temveč tudi gospodarske, kulturne in druge stike. Tedaj, kot je priznal sam Nenni, ki je leta 1955 obiskal Maocetunga in čuenlaja, je v vzdušju «hladne vojno- obvladala «umetna slepota», ki je ustrezala slepemu pokoravanju politiki ameriškega «State Departe-menta«.
Težko je danes trditi, da «hladne vojne» ni več. Prej lahko trdimo, da se je v Aziji vojna spremenila iz «hladne» v vročo, se preselila iz Koreje v Vietnam in na ves Imdokitajski polotok in da je politika ZDA prej ko slej ognjevito protikitajska. LR Kitajska je danes obkrožena s «sanitarnim
pasom» sovražnih filoameriških vojaških diktatur: od Tajvana (Formoze) do Južnega Vietnama, Siama, Indonezije, Filipinov, Koreje. Vojna v Vietnamu je poskus zatiranja ljudskih teženj po svobodi, toda ni skrivnost, 'da se vanjo vpletejo ameriški strateški interesi protikitajske vojaške prisotnosti na azijskem kontinentu.
Niz držav je v svetu priznalo Kitajsko prav sedaj, tudi zato, ker se ameriški imperij maje tudi v Aziji. Pod udarci junaških vietnamskih partizanov, laoških vojsk «patet laa», enot kamboške enotne fronte, siamskih gverilcev se ameriški vojaški stroj iz dneva v dan šibi in bliža se, tudi v zavesti predsednika Nixona in vojnih industrijcev v ZDA, dan odhoda in poraza.
Italija je naredila prvi korak, ostaja pa še dolga pot do popolne normalizacije odnosov. Ob upoštevanju suverenosti in načela ne-vmešavanja, kot trdi sklenjeni sporazum, mora Italija razviN gospodarsko sodelovanje: Kitajska je ogromno tržišče, ki lahko zagotovi italijanski strojni industri-jj velik razmah, obenem pa ne sre podcenjevati kitajske zmogljivosti.
KPI, ki pozdravlja storjene korake, pa ugotavlja, da terja doslednost v novi zunanji politiki priznanje ostalih revolucionarnih stvarnosti v Azija, v prvi vrsti obstoj demokratične republike Vietnam s prestolnico Hanoj, LDR Korejo, v Evropi pa DR Nemčijo. ;
To zahteva sama politična logika.
Prispevki za DELO
V	počastitev spomina pokojne ga dragega in nepozabnega moža očeta, tasta in starega očeta Fra nia Kodriča darujejo družine Ko-drič-šiškovič 50.000 lir za sklad lista DELO.
V	počastitev spomina dragega botra Franja darujejo Klavdija Miro in Mila 3.000 lir za DELO.
V	počastitev spomina pokojnega soproga Jakoba daruje Lina Sulli 1.000 lir za DELO.
V	počastitev spomina prijatelji ce Olge daruje Lina Sulli 2.000 lir za DELO.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk : Tip. Riva - Tr st - Ul. Torrebianca 12
Mie
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. p. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi - hranilne vloge - krožni čeki varnostne skrinjice - neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST - ULICA FABIO FILZI 10 - TELEF. 38-101 - 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED