I. lejtnik 1923. šprilis 20. 5. numera. oe Mejszecsne vepszke novine Podgovornt reditel: LUTHAR AdAM v Paconci. Pom. reditela : Fliszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmursxka evang-. sinyorija. f ^ ^ Zvonouvje. ^ Piszao i goriprecsteo v Hodoskoga zs&nszkoga druzstva pobozsnom nedelnom popoldnevnom posztnom vkuppnhajanyi HEINER GEZA duhovnik. Pobozsna obcsina! Da dnesz pri etoj ouszvetnoj priliki, po szv. vere i duhovnoj vrej ¦ loszti vuzsganom, visziko gorecsem poszvejti goszpodni Bougi diihoven szvoj aldov prika-zsujemo: nam nede skoudilo sze szpomenouti z onoga zgttbicska, steroga szmo vu bojne krva-vom viheri zgiibili i steri je nevtajeno veliko boleznoszt zbiido vu szrdcaj nasi i da meszto nyega szi driigoga szpraviti je eden najblizsanyi cil gmajne nase: szi vu etoj szvetoj vori bomo premislavali od zvonouv. Ka je zvon, nescsem z recsmi doli szpisii-vati, ar je pred vszejmi nami dobro znano! Ali eti, ali bar gdeste vu dalekom meszti nasz je zibala materszka liibezen i csi miszel nasa z-bisztrimi perotami vu ta preminoucsa leti, eden sztari, poznani glasz sze csiije k-nam z-mraka dalejsnyega: tou je on zvon, steroga glasz nasz pozdravla i steroga mi od mala maluj mao dobro poznamo. Nyega glasz nam pozabiti da zsitka tes-koucse, pretekoucsi lejt nasi racsiin; kak de-tinsztva nasega liibleni znanec nasz pozdravla — mi ga pa z-blajzsenim obcsiitejnyem posz-liihsamo; detinsztva nasega blajzseno vrejmen, tou jezerokrat szladko, nigdar nepozableno vrej-men zocsari i prinesze pred nasz . . . Ka, ka je zvon? tou dobro znamo, szkousz szrdca nasega ga obcsutimo i zarazmimo ! Ali bi pa radi znali, postiivani poszliihsavci, zvona prigodo, histourio ? Dalecs, jako dalecs, vu vecs jezero lejt szkriti mrak pokriva nyega zacsetek i nlicanye. Mense zvoncseke, steglicse, szo zse pred 4000 lejtmi niicali indasnyi egiptancsarje, — szledi pa grki pri ta odpravlanyi cseszti bozse. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Puconce maio posila i. Naprejplacsilo gorivzeme vszški ev. diihovnik i vucsitel. Po tom prejk vecs sztotin nika nevejmo od nyi. Krsztsansztva zacsetni dnevi szo nej bili pripravni na tou, ka bi eta navadna prijetna cerkevna szprava na tnolitev pozavala vernike. Krisztusa ti prvi naszledniki szo od grkov, rim-lancov, zsidovov preganyani bili, cseszt bozso szo v-nocsi vu szkrivni mejsztaj vu pod zemlouv bodoucsi votlinaj (brlagaj) sze szkrivajoucs od-pravlali. Kak bi szi tak oni mogli na tou miszliti, da szvoja ouszvetna veszelja z-zvonouv ialecs brnecsim glaszom naznanyiijejo. Szledi, da sze je zse krsztsansztvo z-sz\ o~ jov hitro razsiirjavaioucsov nebeszkov mocc / razsiirilo vu vsze onoga vrejmena poznan vcsene kraje i orszage, vu IV-toj sztotini piej pridti vidimo zvone tiidi. Paulinus ocsa je dad rediti te prvi zvon (kak tou cerkevna legenda [prigodka] pravi) po Kr. rojdsztvi v. 394-tom leti za Nolai cerkev. Zvonouv zlevanye je potom li hitro znamenita mestria gratala v~Nola varasi. Bogate kufrene bajce szo k-zlejvanvi zvonouv pripravno kojno v-obilnoj meri obszliizsavale. Talianszki veksi varasje szo eden za drtigim z-vonami obravnali szvoje torme i cerkvi. Za talianszkim orszagom Francuski, szledi v-nemski orszag szo zacsali zvone szpravlati. Vu Fran-cuskom orszagi szo pozdignyeni zvonouvje najobprvim na prigodno znamenitoszt, gda je Chlotar Frank kral Orleans varos pod bitje vzeo — Orleansi piispek, ka naj sztiszkavajoucse sztancsare na molitev i na vodrzsanye pobudjava, je vu cerkvaj bodoucsimi vszejmi zvonami zvo-niti dao. Na steri glasz szo sze ti vderjajoucsi vojnicke, ki szo zvona glasz escse nej poznali, tak posztrahsili, ka szo bejzsati zacsali. V-zhodnom tali Europe szo krsztsanye naj-prvle v fc71-leti niicali lepou brnecsi glasz zvona. I-vi Orso Venicie doge je grcskomi ca-szari Baziliusi prijetno delo namejno vcsiniti i poszlao nyemi je v-senk 12 bruncseni zvonouv. Bazilius caszar je potom k-hiresnyoj ,,Zsofia" Sztran 52. DUSEVNI LISZT aprilis 20. cerkvi veliki torem dao zozidati i v-toga je dao gori potegnoti imenuvane zvone. Zvonouv zlejvanya mestria je najbole cvela v-XVI-toj sztotini. V tom vrejmeni szo v Hol-landii zacsali siriti tak imeniivano zvonouv igro. Tou je tou : vecs mensi, veksi zvonouv i zvon-csekov szo v zvezo prikapcsili z-vorov, steri szo tak vu gviisni voraj cerkevni peszem, ali drtigi popejvk noute, poutnice na zvonaj vozbili. Takse zvonouv igre i den-denesnyi jesztejo vu vecs-mejszti, naimre v prot. Hollandii i v-Nemskom orszagi. Ki szo je csuti priliko meli, tak pravijo, ka je tou sztrahsno lejpo i szrdce obhodecse, naimre vu tihoj noucsi, gda sze ober szpajou-csega varasa dalecs csiije z-bruncseni zvonouv plemenito donecsa, Lutherove cerkevne, ,,Trdi grad" navdiisavajoucse budecse lejpe peszmi nouta. — Edna taksa znamenita naprava žvonouv igra *je pri lssel tekoucsi v Zufteni, stera z 25-ti zvonouv sztoji. Velko razmejnye i z-ednim cinkorne zna~ noszt potrebiije zvonouv zlejvanye, gda ga naprej na vozravnani glasz trbej zlejati. I tou je tem bole nemudno potrejbno znati, ar dvej, trej, ali vecs zvonouv navktipno zuneinve je li tak pri-jetno, csi z-sztoga edne akkordi vkiipglaszbe glaszi donijo, gde neszmi ta najmensa diszo-nancia bidti. Glaven i poprejsni vorcan je pri zlejvanyi zvonouv tou, ka edne iszte velikoszti i zsmecsave zvona glasz je tak globsi, ali visisi, csi je nyega szpoudnyi krouzs, povitie, vekse, ali mense siirine. Zvone z tak imenitvanoga zvonszkoga brunca zlejvajo, steri sztoji z 80%-tov kufra (vorosrez) i z 20 °o-tov cina. Inda szo tak sti- Podlisztek. mali, ka csi escse nika szrebra pridajo k toj-kojni, de nyega glasz csisztejsi i glasznejsi. Probali szo tak z tem mejsati brunc — ali szkiiszili szo, ka szrebra k-coj mejsanye vecs skoudi, kak haszni. Da od zvonouv gucsimo, nam nede vises-nye sze i z-ednim szpomenouti z-oni zvonouv, steri szo na szvejti ti najveksi i steri szo kak zvonouv uriasje znani. Ti najveksi zvonouvje v Russii jesztejo. V-Moszkva varosi pri ,,Ivan Veliki" tormi na te cii zgotovlenom ednom krepkom fundamenti posztavlenom groznom rusti viszi szvejta te najveksi zvon, steri je 2019 metercentov zsmeten. Visziki je 51 a rnetrov, szpoudnya siirina je 18 tnetrov, v 1653-tjem leti je zlejani. Grozna na-prava je tou, steri je na zvonenye niti nej pripra-ven, li szamo kak znamenitoszt ali csiida sztoji. Za nyim naszlediije edem drugi, uprav M o s z k v e zvon, steri je 800 metercentov zsmeten. (Kak sze z-Russije domou povrnyeni zgrablenikov csuje, teva dva velikiva zvona szo kommunistje szpotrli i stiike naredili zsnyidva, stero ]e velka skoda) v-Japani jeszte edem 756 m. c. zsmeten, v-Kolniskom domi (cerkev) eden 262 mt; v-Olmiitzi 200; v-Stevana cerkvi tormi v-Becsi 198 m. c; v-Rimi eden 157 m. Naj-sztarejsi je med zvonov uriasi Erfurtszki (nemsko), steri je v 1497-ti zlejani i 154 m. c. zsmeten. Bazilike velki zvon v Bpesti je 77 m. c. zsme-csave i slirje liidje szo potrejbni pri zvonenyej. V-Soproni evg. cerkvi zvon je 70 m. zsmeten, z-sterim tiidi li stirje mouzsje morejo zvonitii. Kak sze z-ti naprejdani vidi, zvonouv nii-canye je zse doszta sztotin sztaro. Nase vere djatke, ali pa kakse driigo zrendeliivanye zvo- Dragocse podpora. % Piszao: Fliszar Jdnos. Gyula sze je nad vszem, slero nyemi je ] pricitel pripoveddvao, vu szrdci globoko zburkao, { ali nej je steo ka'zati i escse bole ga zsalozstiti i ; dreszeliti. Ali zdaj na vlaki v-ednom kouti szam \ szedecsi, szi je miszlo vu szebi : sziromak Lajos, ! ti bi ttidi bougse sztave vrejden bio ! Vrejdno sze ti je bilou po^pousztva vcsiti, stero etaksi gizda"vci szamo na teliko prestimajo i ponizsavajo? Vrejdno je t^ksim liidem predgati ? Jasz bi ie zse dčivno tam i povrgao, kak nigda Szv. Peter Vlahe. On sze pa \ tii navouliva zse 12 lejt . . . Z-toga sze zagviisno \ vidi, ka je Lajosa Boug za diihovniksztvo zrav- i nao, da nyemi teliko trplivoszti podeli, ka med ! etaksimi zgrablivimi, v-dtisi szkrcsenimi lud- ! mi mirovno szpunyava pozvanye szvoje. Pravi ! Knsztusov szluga je i nyegov duh ga povodjava j i nyegov dnigi navuk naszleduje, dobro znajoucsi, ka ti betezsni polrebujejo vracsa i nej ti zdravi. Tej gmajnarje szo pa jako, jako betezsni bili vu ti diisevni. Zetaksimi miszli sze je pelao prouti szvojemi doumi, stera pout nyemi je sztrahsno duga i neprijetna bila. Lajos od zseleznice domou idoucsi, je tiidi pobiti bio vu dtihi. Bolelo ga je, ka je szvojemi prijetnomi prijdteli tak teski szvoj sztan mogao notri pokazati, za steroga volo ga je bogme szram bilou, ali da sze sziromastvo neda tajiti, ie pomiro. — Z-druge sztrdni nyemi je pa prav szpadoolo, ka je tak v-dugom cajti ednouk do-nok meo priliko naidti edno taljemajoucse szrdce — steromi sze je včpotouzso i szrdca szvojega boleznoszt cdkrio . . . Kak dugo ide prouti doumi, sze hitro za glavo zgrabi. tak da csioveki kaj ne-prijetnoga v-miszel pride. Nyemi je tiidi v-pamet szpadnolo, ka je zse szkoro te drugi fer^l pre-tekao i escse je itak nej placsao v-konviktusi za cserami sztroska, no csi bi ga pravilno mogao aprilis 20. DUSEVNI LISZT Sztran 53. nou.v niicanye pri nasi cerkvaj neszpisejo bar naprej, ali podugi vecs sztotinaj vrejmeni je na teliko poliibleni nye milo cinkajoucsi bruncseni glasz, da szo cejlomi krsztsansztvi jako prijetni. Tak vu radoszti, kak vu zsaloszti i nevouli nasoj sze zglaszijo oni, obcsiitejnya nasa tol-macsijo, i na vrejlo Boga molenye nasz biidijo. * Veszelo doni zorjenice zvon: Znouvics mi gori zhaja V-diki bozse [szunce! ", , NouvaradosztobhajaTebe,mojeszrdce! , j Nouvo moucs Mi je noucs Po triidi i brigaj, Zbiidila v kotrigaj, .;-,.;•' (451 p.) Na ponizno molitev nasz pozava poldnes-nyi zvon: Molimo sze ti, Boug nebe, Za vsze [i nej szamo zaszebe. i . Oh! — primi szrdc nasi aldov I vtalaj vszem tvoj blagoszlov. (364.) Vu vecserasnyem mraki sze oumnrno csfije vecsernice zvon: Kmicsne noucsi temnoszt Lice zemle [pokriva, I nebesz zsivotnoszt Sze vu grozen [mrak szkriva; :^fi Li zvejzd temni poszvejt, Razveszel-[java szvejt. (466 p.) ' I csi po triidavni delavni dnevi i opravi-caj — pocsinka i poszvetsenya den zide gori, pa nasz vsze te szremezslivi zvona glasz opo-mina: Zvisavaj diih moj goszpodna Z-veszelimi [peszmami, Ki tak csiidna i vugodna Dela csini med [nami. On ti je zato dao bivoszt. Da bi sze ed- [nouk v-Diki Zsnyim veszelio ti zsftki Szpejvaioucs [nyegvo miioszt. Radiij sze v-neduzsnoszti Tvojoj plemeni- [toszti (40) Blajzseni je, ki poszluhsa nyega zezavajoucsi mili glasz i szkrben je vu oni, stera szo Ocse nebeszkoga. On szi vekivecsne kincse szpravi, steri ni erja nezapravi, ni tat ji neodnesze! Csi, sze pa neszrecsa priblizsava; csi sze nezasztavl-no valovje vode sziinyava doli z brezsin, steri opiisztsavajoucs vderjajo nad v-douli bodoucse, rnlrovno zsivoucse sztancsare i nye z-pogiibelnosztjouv sztrahsijo; csi ognya neszrecse zserjavi poszvejt sze szkazse vu kmics-noj noucsi na nebi: neszrecso glaszecsi, joukajoucsi glasz da zvon, cinkajoucsi: cslovek, mentiij vrejdnoszt szvojo i szam szebe. (Pri povoudni) 'l K-tebi kricsi v-pogiibeli Plavajoucsi narod [tvoj Vidivsl gviisen grob szvoj V-povoudni [vderjajoucsoj I szvejt zalejvajoucsoj. (43z p.) (Pri ognyi) " " Oh ti, ki vsza v-oblaszti mas! Ti ra'- t [i jaj dati Tou zdaj obcsiitijo vnougi z- >m [opiisztseni vbougi. (442) naprej notri placsati i zdaj de zse szila za strtji fertao placsilo tiidi. Nevolne dekline sze za toga volo morejo pred ovimi szramotiti i zvontoga za-gvusno nyima escse na edno drtigo tiidi Irbej pejneze. Z-kakse nevoule bi me zmogli tej neszmileni, vu duhi szkrcseni farnici, csi bi mi tej nevolni 400 kron podpore dali, od stere kak zse znamo, szo szamo imeniivani presbiterje, oszobno v-onoj noucsi 3 - 4 krat vecs nepremisleno ta zapravili. Dobro znam, ka vszedugo nej opominanye dobim od konviktusa za volo pl. Medetaksimi nemirovnimi miszli je niti na pamet nej vzeo, ka je zse doma i maii szinek pred nyega bezsecs z-nalezsnim ob-r^zom pita: Apika! Gyula bacsi szo nej naza'j prisii? Zakaj pa duzse tii neosztdnejo? — Vidite, ka szo mi nej da*li ? — V-zsebki cinkavsi stirami szrebrnimi korounicami, stere szo nouve bile, tak j da bi dnesz prisle vkraj od prese. — Pojbarec sze je jako veszelio t^m lejpim korounam, vo je je szklao na szto i racsunao 2x2=4, 4x 1~~4, 4 : 2=^2 i tak vszefele formo Ocsa ga je pitao : ka bos ti z-tejmi pejoezi ? Aptka meo mo je odgovori. No szamo je mej, mamika ti je ta szrani i na szenye ti nika kupi za nye. Pojbarec malo iniszli i od-govori: »Znate ka, papika i mamika, meni nikaj nej trbej, ta je dam Ilonki i Mariski, stirf na dvouje je dvej, vszaka tak dvej korouni dobi — naj szi knige, ali pa kaj drugo kupita za nye. Kak do one rade tčm lejpim pejnezom! Tou je ma^te, szra*nte je, szesztricam ravno prav pridejo. Ocso pa mater szo szkuze pobile, kak te mkli szinek dobro szrdce ma, kak da bi prevido nyiva sziikesino i na pomoucs nyima bio. Tou je bilou v-Petek vecser. — Doj szi lčzsejo — ocsa pa mati szta od velike szkrbi, szinek pa od radoszti, kak do sze szesztre vesze-lfle koronam — dugo nej mogli zaszpati. — V-gojdno, kak sze je szinek prebudo, veszelecs prdvi ka sze nyemi je szenyalo, ka je Ilonka piszmo poszla*la i jako veszele gldszi. Na tou mati odgo-vori: mogoucse de piszala, stero nede za ndsz veszelo nego zsalosztno, &r je zse gviisno szila za placsilo. Nevolne duse tecsasz tak nigdar ne proszijo pejnez, da ji zse duzse odlasati nemorejo. Tak ocsa, kak mati szta pod obhodom szfneka szenye cejli den popdrjeniva bila, ar szta znaia, Sztran 54 DUSEVNI LISZT aprilis 20 I csi zsitka szunce zahaja i te triiden vandrar szlobou jemle od tiivarisov i od ti szvoji, zvona glasz tiizsno doni: ,i v. . . .^,;. / : .,, Vsza szo na zemll etoj preidoucsa; Vsza szo, kak megle szpar, preminoucsa. Ka zselej diisa, eta vidoucsa? — Iscsi, iscsi li ta presztajoucsa. (2.50 p.) Gda pri tuzsnoj mrtvecsnoj szkrinyi szto-jimo i szkuz povouden nasega trousta szunce zakrije pred nami; gda z-turubnim szprevodom na cintora gfiide sztoupimo : escse i te nasz vu zsaloszti nasoj trousta i z ete zemle praha nasz proti nebeszam pozava: Naj szi mi tejlo moje Szmrt vuprajh pokoszi, Diise mi v-noucsi szvoje Prepaszt nepo- [grozi. (503.) Poszliihsajmo zato, pobozsni krsztsanye, vszigdar z-diisevnov radosztjov zvonouv milo brnecs cinkajoucsi glasz. Oni biidijo diise nase na bozsicsna. Drzsrno sze ji z-ocsaki nasi ver-nosztjov. Ki szo sze za neszrecsne i osztavlene drzsali zato, ar nyim je li brezi tormov i zvo-nouv bilou szlobodno cerkvi zidati. Vi pa, liibleni zvonouvje, sze glaszte i donite z-vasim cinkajoucs, zunecsbrnecsim bruncsenim glaszom. Naj trobiinta vas glasz vu szvetle pa-lacse, gde je zse vise szvekloszti bliscs. Neszte troust vu sziromaske hiite, gde sze za iitrasnyi kriih sztara i vcaga drzsina. Naj trobiinta zsa-losztno ta, gde je greh vdaro gori sztan szvoj j gde najvecskrat nepremiszleno torijo ta dari bozse zelci i hotlivci, gnani od hiidoga scsigeta szvojega Popadnite i gente diise nyihove i pe-lajte je vo na ceszto vu blati, mrazi k-gladecsim, od rnrazi drgetajoucsim, britko joukajoucsim szi-routicam. Miliglasz zvona, poiscsi gori toga moudroga znanca; ravnaj, vodi pamet nyegovo, da naj nej preklesztvo, nego bozsi blagoszlov zhaia z-brod-]avanya nyegovoga ; naj nebode vmarjanya, nego liibeznoszti pouti reditel i bojnik. Povrni sze vu toga neverca hrambo, steri zvisavajoucs, naddhto kiiha, csini pouleg szvo-jega zablodjenoga nagiba, szam szebe drzsecsi za vszamogoucsega Boga. Vuzsgi trousta poszvejt tam, gde te pre~ ganyani osztavleno, vcagajoucs pogiba i nyega tozsecso diiso nagni i navcsi sze moliti. Trtipli, cinkaj z-nemucsecsim glaszom tam, gde^ rejcs tvoia, gde liibezni rejcs na zaprejta dveri najde. ¦¦'•""¦ ¦'-' *-¦ ¦'¦¦* I li te hejnyaj : Csi ednouk rejcs tvojo povszed prerazmijo; Csi po cejloj zemli liibezen najdemo ; Te, li te, csi zamucsis, csi szi pocsines: Gda bozse kralevsztvo po zemli razpresztres! Vzemi, csti i daj dale ,,Dii-sevni liszt"! *r'¦¦¦*?;* ka bi zse davno trbelo placsati od konviktusa, — ali z-koj ? Zanasala i racsiinala szta sze na drd-gocse podporo, ali zdaj je i ta* v-vodou szpddnola. — Z-koj ? z-koj? je bilou za nyidva sztrahsno pitanye. — Apika! pregovori szinek, 10 vora je vd^rila hodva sze vcsit, -— zakaj szi tak zsal-oszten ? Moj szin, gldva me boli, zdto nemam voule. Dejte k-nyemi bizsi, kiisne ga, gla"di oyemi glavou, ali neoslata, gde bi bolejla, zdto pita: gde boli ? Tam notri od znoutra. — Dnesz sze tak neva vcsila, pita pojbec? — Csi tak ka de mi bougse, veli ocsa — szledi va sze vcsila. Oh jasz mo sze szam vcsio, prdvi Pistek. Po poldnevi ob 4-toi vori posta piszmo prinesze. Z-napiszka sze vidi, ka Uonka, ta* szta-rejsa csi pise. Dobro je znao, ka pise i zato szo nyemi roke trepetale, gda je je gori trgao. Vszi trije szo ndlezsno csakali, neprijeten gldsz je bio r-nyem, ali Pistek sze je raduvao, ka zdaj zse nede dugo, ka sze koroune odposlejo. Piszmo je Lajos na gldsz csteo i etak sze je glaszilo: Liibleni Apika i Mamika ! Trepetajoucs vzemem v-vrouke pero i med szkuzami pisem ete neprijetne redi, sieri duzse odldsati nemorem. Zse bi prvle mogla piszati, ali da szem mfszlila, ka vam lehko Boug da priliko, da 'za nama zaoszt^nyeno placsilo brezi opo-minanya poslete i ttidi szem vasz nej stela zsal-osztiti, ar tak znam, ka je placsilo nej zvdjne zdmiidnoszti, nego za nemogoucsnoszti, zaosztalo do eti mao. Solszki Direktor szo oumorno gori opoumenili vsze, ki szo escse v-konviktus kaj duzsni — naj do 15-toga notri placsajo, a'r ovak duzse nedobijo sztroska . . . Csi bi mi stoj szrdce preszmeknd, me nebi tak bolelo, kak pa Direktora oszter pogled, steroga szo ravno pri tom ozna-nenyi na mene vrgli, z-steroga szem prerazmila, ka sze tou na^j z-szesztrouv doszta*ja, szamo ka szo po imeni vopovedati uaj donok miliivati steli. Boug moj ! kelko szramoie more sziromak td prenosziti ! . . . Vsze vkiiper 345 koron szmo duzsni, kak szem szledi od goszp. Direktora zvejdla. Zvon toga bi Mariski trbelo na puncsike poplate tiidi gori djdti — na knige, tento i papire, hva*la Sztran 55. DUSEVNI LISZT aprilis 20. Betezsna dekiica. Z-vo^rszkoga poszlovencsena po POLGAR SANDORI. Ka me biidi z-teskoga szna, • " Mamica pogledni? '" Ka doni mile glaszi zdai, Tak keszno po nocsi? , . Ne szlisi sze zdaj niksi glasz, Noucs je mirna, tiha; Ka bi donilo zdaj lebi, Betezsna deklica. Ah, to je nej zemelszki giasz, Ka zsitek da i moucs; Zovejo mene angyeli, Mamica, lejko noucs! Magvetes. ,,Egy ember kimene, hogy elvesse a mag-jat." Mostanaban sok emberro! lehet ezt nion-dani, hiszen most van a magvetes ideje. ,,Kime-ne." Ezt fgen egyszeru es konnyu igy kfmondarif, vagy leirni, de azt minden foldmuves tudja, hogy nem eleg csak kirnenni, hanem a talajt a mag-veteshez elo is kel! kesziteni. Tobbszor es jol meg kell szantani, meg kell boronalni s a gaz-tol es gyomtol iš meg kell tisztitani. E nelkiil a magvetes karba veszett dolog, az eihiniett mag-bol soha nem lesz vetes, nem lesz aratas. Ez olyan dolog, amit mindenki tud, mindenki ter-meszetesnek talal s alig akad ma rnar olyan baigatag, aki toretlen foldre, gaz koze hintene el a draga magot. Hat amit termeszetesnek talalunk a test tapialekaul szolgald magnal, miert nern tartjuk azt olyan termeszetesnek es magatol ertetodonek a lelek taplalekat ado sokkai becsesebb magnal: az Isten igejenel ? Tudjuk, hogy ennek talaja a sziv. Vajjon ennek elokeszitesere miert for-ditunk kevesebb gondot? Nern dragabb-e a le-lek, hogy nem a test? Annyira nem vagvunk talan tneg, hogy Isten igejet teljesen megvetnok. Nem, eme lelki megvetesre: az igehirdetesre neha elmegyunk meg, mert ezt igy szoktuk s igy illik. De hogy azt a kemeny szivet meg is kellene lagyitani, a biinok tovisetol meg is kellene tisztitani, hogy igy kepes legyen az elhintett lelki magvaknak, az Isten igejenek befogadasara s a belole kisarjado vetest: a tiszta es erkolcsos eletet a tovisek el ne fojtsak, az nem jut esziinkbe, arra nem ve-sziink magunknak idot es faradsagot. Hanem azutan telekiabaljuk a vilagot, panaszkodunk fu-nek, fanak, hogy a sok es koltseges igehirdetes-nek nincs semmi latszata. Minek is emeltiik azt a draga templomot, ininek is tartjuk a magve-toket, az igehirdetoket?! Ugyan mit szolnal az olyan embernek, aki toretlen ugarra hfntette ei magvat s panaszkodna elotted, hogy munkajanak nincs semmi eredmenye ? Ugy-e kinevetned s bolond-nak tartanad. Nem gondolod, hogy ez az elne-vezes te rad is rad illik, ha panaszkodoi, hogy az igehirdetesnek nincs scmmi hata^d, >.- em gondoskbdol arrol, hogy a lelki magvsi ¦ "a es jo foidbe hulljanak? Nem igv volt e- n, az elso keresztyeneknel! Ok megfogad -*- fetai iniest: szantsatok uj szantast, vei .-...?z- sagra (Hos. 10-12.) Igen, 6'k igazsag:. .uck s igazsagot is arattak. Nem iehetett szebb dicse- Bougi nama obema dohaja z-oni 5—5 koron, stere na vszaki tjeden dobivam, ka edno deklino vcsim. (Zdaj je bio eden dugi teg, z-steroga sze je teliko razmilo, ka bi escse drugo tiidi trbele deklinam, naimre pri oblejki, ali od toga ie nej piszala, ar szta sze mogoucse vkiiper vlekle). Odpusztite mi, ka szo v-piszmi nistere recsi raztekle od szkuz z-oucsi moji ka*pajoucsi. Szrdca pozdraviajo i sztoukrat kiisnejo apiko, mamiko i maloga Pisteka Ilonka i Mariska. Tou piszmo je globoko obhodiio sztarisa szrdca i bridke szkuze pobudilo vu nyidva ocsa'j. Ka mam csiniti ? Qde vzemem telko pejnez? odgovori Lajos . . . Nediizsna deca, kakse szrdca boleznoszti moreta trpeti za najnoga szirmastva volo.s/e sztara mati ! Pistek nyidva pa trousta, govorecsi: ,,oh da prav pridejo zdaj moje koro-une" ! . . . Moj szinek, \d szo szamo maMa kaplica tu mourji vode, miszli szi ocsa vu szebi... Zsena, stera je vu zsaloszti vszigdar troustala mozsa", je zdaj tiidi etak pra'vila: Boug n&\ je vszigdar escse zmogao z-nevoule. more bidti na"j i zdaj. tiidi pomore, csi szva vrejdniva nye-gove pomoucsi. Viitro de nedeia, te rno v-cerkev sli k-bozsoj szluzsbi. v-pondeljek mo.sla v-Krkovce k-vuci i proszila mo ji, lehko do nama mogli zmocsti — oni szo zse ndj vecskrat zmogli i vszigddr szva nyim zpostenyom nazaj szpunila, — csi pa nedo mogli — teda moreva krmlenoga projnika odati — to mense prasze sze do fasenka na teliko podkrmi, ka nam pouleg prisparane maszti, posparoma dojde maszt do kleti ! — ,,Q^ je najveksa potreboucsa, tam je tiidi bliizi pomoucs, apika sze zato nesztaraj, ar sze mo <2 pripravlati k-iitrasnyoj predgi" ! Miszliti sze da, z-kaksim diihom de odprav-lao mirovno on diihovnik szluzsbo Bozso, steroga szrdce nateliko trdpijo zsivlejnya szkrbi. Ki szam potrebuje troust, kak de troustao druge i nairnre takse toupe duse, kak szo nyegovi fa"rnici bili. Ktisno je zseno, od stere sze je pa ogviisao, ka je mocsnoga diihci i nyegov pravi angel varitel. Za szrecsnoga sze je drzsaao i hva"lo dao Bougi, Sztran 56. DOSEVNI LISZT aprilis 20. retet mondani az akkori keresztyenekre; mint amit az egyik helytarto irt a keresztyenek iildo-zeset megparancsold rdmai csaszarnak: az en tartomanyornban a legbekesebb, legjdzanabb, legbecsuletesebb alattvalok a keresztenyek. Ezen regi pogany bizonyitvany melie hadd allitsunk egy ujabbat. Tudva levo dolog, bogy a japanok, ez az elelmes, fiirge nep, csak az ujabb idčben kezdtek rohamosan fejlodni es emelkedni. Kaput nyitottak az europai kulturanak, egvmasutan honositottak meg a muveit nvugati allamok in-tezme/7yeit. Meg akartak honositani ezen muvelt allamok keresztenyseget is. Megbizottakat kiildot-tek ezen allamokba, hogy tarmlmanvozzak a ker. vallast. Fizek a kikiildottek haza terve azt jelentettek: a ker. vailas tanai szepek es fense-gesek, de azert felesleges volna a keresztyen-segre atterniink, mert a keresztyenek semmi-vel sem jobbak, mint mi vagyunk. Szomoru jgazsag, de igazsag,. amit ezek a poganyok mondottak. Er6's vad ez, de iiem a keresztyen-seg, hanem a keresztyenek ellen. A mag szerin-tiik is jd, csak a termest talaltak silanynak. Ha a mag jo s a termes megis silany, akkor csak a talajban lehet a hiba. Ezt magad is tudod, ha fčldrol van szo, miert felejted el, ha a szivnek talajarol van szo ? Melvebben tehat a biinbanat es torodelem ekejevel! Mindjart kevesebb lesz a panasz, csak szantsatok fe! az ugart s ne ves-setek tovisek kozze ! (Jer. 4, 3.) Teko Denes, ev. lelkesz. Vszaka evangeilcsanszka famiiija naj cste i podpera Dusevni liszti Zvona poszvetsiivanye pod orozsnikov obrarnbov. Nenavadno zvona poszvetsiivanye je bilou na cvetno nedelo, marc. 25-toga na bokanszkom brutivi (Panovci), steri briitiv je trej vesznic: pa-novszki, kancsevszki i kiikecski evangelicsancov lasznoszt, od vszej trej vesznic hatarni. Pred bojnov szo meli dva kozoskiva zvona, steriva szo szi nyih vrejli ocsevje z-medszebni sztros-kov szpravili i kak orocsino nihali szinom i vnukom szvojim i steriva szo te tri vesznice med szebom v-najlepsem miri niicale. Pred nis-ternimi leitmi szo pod Malacsics Petrom vodsztvi znouva zozidali zdaj gori sztojecso kapeilo i med diisevnov zadovoinosztjouv prejk dali poz-vanyi szvojemi. Z-recsjouv, vsze je vu miri, v-najjaksem redi teklo, do szle]dnyi vrejmenov; kak trej vesznic ocsaci i matere vu miri szpijo szvoj vekivecsni szen eden pouleg toga driigoga, tak szo i nyih szinouvje vu miri zsiveli. Prisla je bojna, odneszla je zvone i z-bo-kanszke kapejle torma, tak da je on, kak vno-zsino driigi bratov nyegovi, vecs lejt prazen gledao prouti nebi i nejmo kazao ono pout, stero szo zvonovje prejk cseresz dugilejt z-szvojim brun-csenirn milim glaszom nazvesztsavali z bokansz-koga breska cintora. Po dokoncsanyi bojne szo sze i tej trej vesznic vernici gibati zacsali, da szi nouve ka ga je z elaksov tiivarisicov obdarttvao, stera ; nevcaga, nepomenka vu nevouli pogiibelnoszti. j Vcsio sze ]e utr^snyo predgo, do kesznoga vecsera. Ob ouszmoj vori pri szlaboj vecserji pra*vi zsena: »Nozdaj je zse Gyu!a ttidi doma« ! Ob pol 8-moj ie zse domou prisao, csi je zseleznica nej miidila — odgovori Lajos, globoko szi zdehnovsi i escse govorecsi: Kelko je on od mene szrecsnejsi, koga netezsijo teske miszli zsivlejnya! — Boug nyemi | daj szrecso ! Duzse bi escse gori bila, ali da j je poszvejt tudi dragi, doj sztaszi legla. ali od szkrbi ; szta nej mogla zaszpaii . . . Pistek ie preci za-szpao — Zagviisno sze nyemi je szenyalo, kak velko veszelje szpravi on Ilonki i Mariski z-szvo-iimi szveklimi korounami, Szenyalo sze oyemi je escse, kak je v-gojdoo, gda sze je prebudo, pri-poveda'vo: Apika pa sze ini je szenyalo, ka szi edno veliko piszmo doubo, na sterom szo erdecse pecsati bi!e. ,,No tebi sze vsžigddr od piszem szenya". Zagvusno do pa dekline piszale, more-bidti miszlijo, ka szem prvejsega nej doubo v-rouke i znouva me opominajo — ali pa more foidti . . . me porcio bodo terjali, a> szem je escse tiidi nej pla"csao i tam bou gori szliizsbeni pecsat . . . Kak bou, tak bou ! — Vidim ka sze ladja zalejva — a!i Boug jo pogroziti nedo-puszti! . . . »Troust, viipanye te naj neosztdvi,« odgovori liibeznjvo zsena. Ob deszetoj vori notri zvonijo. Bozsa szltizsba sze zacsne. Lajos je zse ddvno nej predgao z-taksov navdusevnosztjouv, kak zdaj. Tak da szo ga escse ti najtopejsega duha gmajnarje z csiidiivanyem poszluhsali. Szkisznya'vec Andris, steri je na pres-biterszkom gviilejsi pravo, ka naj od Boga proszi podporo.s ze je presiima^vajocs etak spotaro zsnyega, gda szo nikdki pravili, ka je lejpa predga bila: »Tak, tak naj neproszi szamo podpore, bole naj miszli na szpunydvanye szvoje dtizsnoszti i Bo»g nyemi pomore.« (Nadalja"vanye pride.) M aprilis 20. DUSEVNI LISZT Sztran 57. zvone szpravijo i zacsali szo aldove poberati i vonametavati na nyih sztroske i csi sze je glih eden duhovni sziromak najsao, ki je nemo-goucsi bio aldov prineszti, tem veksa vrejloszt sze ]e szkazala pri ti ovi driigi vernikaj i vu Ameriki bodoucsi bratov darovitnoj gotovnoszti — da ]e tak lejpa summa prinesena vkiiper na te szveti cil, ka je zdaj zse nika nej zasztavlalo szkrbeti sze za zvone. Szamo tou je bilou hii-dou, ka sze je med nyimi, sto zna za kaksi szebicsni, rnanyi zrokov nezlozsnoszt pobiidila za toga volo, jeli z-Soprona, odkud szo prvejsi zvonouvje bili. ali pa z-Ljublane szi je dajo zrendeliivati ? Nej szo sze mogli poglihati. Tiiho pocsivajoucsi ocsakov duh je nej mogao nav-jedinanye pobiiditi szvoji szinouv. Po nakla-nosztaj podezsigani szo eden prouti dnigomi v-odiirnoszt, v-nyevko sztirani. Tou pa dobro znarno, ka gde je nyevka i nezbivanye, tam je vsze hudo delo. . Panovcsarje szo szi za szvojo summo v I Ljublani dali szpraviti 107 kgrm zsmecsave zvon, ti ovi szo szi pa vkiipszpravleno sumo med szebom znouva razdejlili. Pananovszki zvon je domou pripelani, ali nezlozsnoszt je med tejmi vesznicami na tak visziko sztubo zavrejla, ka szo zdaj ti ovi nej steli dopiisztiti ga v-ko-zoski torem gori potegnoli. Vecs mejszecov je doma pri ritari bio i nej prejk dani pozvanyi szvojemi, nocsi je gorecsa potrejbcsina bila za nyega. Po vecs vrejmena vlecsecsoj tozsbi i szemta hodbi je k-koncovi donok na obri ime-niivani den med drzsanov szliizsbov bozsov po krizsevszkom farnom diihovniki pred velikov vnozsinov, med Krizsevszke cerkevne dalarde na stiri glasze lejpim vkiipglasznim szpevanyem, zvon gori poszvetseni i prejk dani odicsenomi pozvanyi szvojefni, stero de zdaj zse z-szvojim | lepou donecsim glaszom, na vernikov duhovno | veszelje i Bougi na diko szpunyavao. Kak szezse I csiije vu kratkom hipi dobi csakanoga brato szvo-jega vu veksoj oupravi od szebe, z-sterim de j pa vu dalecs krajino csiiti i szlihsani bokansz-koga tor. zvonouv bruncseno mili glasz, steri do ve-szelo gldszili vrejli ocsakov vrejli szinouv i vnii-kov vu dtihi vjedinanye, vu veri krepkoszt i sztalnoszt notri do kesznoga pokolejnya! Boug daj, ka bi te hip kak naj hitrej prisao ! Popej-vane szo: wPred tebom sztoji sereg tvoj", ,,Trdi grad je nas Boug zmozsni" i ,,Doni, brni zse zvon nouvi« zacsetne cerkevne peszmi. Da szo sze csiili glaszi (mogoucse krivi glaszi), ka de poszvetsiivanye (stero je zsmetno vervati) grouzsano, szo za obarvanya reda volo orozsnici poszlani na licsno raeszto. Z-druge sztrani sze pa tak cs(ije, ka je poszvetstivanye zvona zse naprej zato pobiidilo vu szrdcaj llidi zburkanye, ka |e k-toj szltizsbi nenavadno ne-pozvana oszoba pritisznyena, steri je na takse szveto csinejnye escse nej pripravleni, ki je nej pouleg cerkevnoga reda poszpodoben poszvet-siivanya szveto oupravo szpunyavati i ki sze je pri verszkom szvojem znasanyi na etakse csi-nejnye pred vernikrni escse za nevrejdnoga drzsao. Da szmo na tou poszvetsiivanye gledoucs od doticsnoga meszta glasza nej doubili, szmo je, kak szo nam nikakipred nasz dali, vu nas liszt notri vzeli.Na stero, szvoje sztrani, szamo teliko za-merkamo, ka bi sze jako zsalosztna diisevna bivoszt szkazsiivala v-etakso doub znasajoucsi pri vere nase domanyi i nemremo vervati od naj vekse nase gmajne vernikov, ka bi sze vu te fare tejli zdomacsili razpiisztsenya zsalosztni bacilusje. Komaj pred ednim letom sze je po szalanszki evang. zvonouv poszvetsenyi tiidi nenavadno zburkanye i nezlozsnoszt szkazsiivala! Cslovek sze csiidiije pri szkazanoj verszkoj vrejloszti nad etaksim koukolom i na tou sti-manye pride, ka je potrejbno pri tej dobroga nagiba ovcaj nagosztej sze moliti pri vszak-denesnyem kruhi: daj nam ocsa nebeszki tiidi diihovno hrano! Zsitka knige (biblia). V-Kopenhagi jeednecerkvi oltar Thor-waldsen znameniti danszki stebrar z-ednim sztojecsim Krisztus sztebrom sznajzso. Toga sztebra cstidevrejdne lepote glasz je dalecs razisao, i csi je kaksi tuhinec v Kopenhago prisao, nej je zamiido te szteber poglednoti. Zgoudilo sze je ednouk, ka je eden taksi tiihinec tiidi sou v cer.kev, naj te hiresen szteber pogledne, ali na szvoje najvekse csiiduvanye je szamo eden szploj prouszti kameni szteber najsao. Preglejiivao ga je z-deszne, preglejiivao ga je z lejve sztrani, ali nikse csudn.e lepote je nej mogao na nyem gorinajdti. Z-vkanenyem sze je pri-pravlao zse odhajati, gda je k-nyemi sztoupo Sztran 58. DUSEVNI LlSZT aprilis 20. cerkevni szluga i.nyemivu vuha posepno, ka naj ide pred oltar i tam szi pokleknovsi pozdigne szvoj pogled na szteber. Tak je csinio nej sze je mogao napuniti z veli-csansztvom i lepotov sztebra. Znas, ka scse praviti te szteber ? Krisztusa isztinszko velicsansztvo szamo te vzemes na paniet i szamo te te po-padne i pozdigne k-szebi, csi sze z po-niznov dusov nakleknes pred nyim. Idi i priszpodobno csinil (Jak. 4, 10.) * ¦ -,•¦•. * * Ecen prouszti poiodelavec je na je-zik szvojem «dnouk mozoul doubo i mo-gao sze je operirati dati. Pred operaciov je nyemi vracs pravo : priatei, operacia nede prevecs nevarna, ali za nyouv nigdar nete vecs mogiii gucsati. Tak csi scsete. zdaj gucste i potom sze pripravimo k-ope-racii P,ci¦¦¦"-;- konfirmacije. ;; -' ;;-4f- , Naj bodemo tvoji verni ,,lutheranye", fii^. . - ^», ..,¦-....,-_______ ¦......,......... Amen ! Kronika. Cerkevni gyulejs. Prejkinurszka ev. sinyoria lejtni gyii!ejs bode v-Piiconci majusa 2-ga dneva z naszlediivajoucsim redovekom drzsala: 1. V-gojdno ob 7-nioj vori podpor-nice sze/a, vu souii pnd Siftar Karolya i Kuhar Jozsefa predszednikstvom. 2. Ob 8 oj vori ouszvetna Bozsa szliizsba. > 3 Ob 9 toj vori sze zacsne sinyorszka szeja vu cerkvi. Po szliizsbi bozsoj dobrovolni aldov poberanye na podpornico. na stere pod-peranye proszimo dobrovolne diise i kot-rige szpraviscsa nasega evangelicsanszkoga. Z-szrdca pozovemo i z-etoga meszta gmajne i vsze kotrige vere nase domanyi i zselejmo da sze ji kak naj vecs pridriizsi vktiper i vovzeme tal szvoj z-ravnanya cerkvenoga. Pozovejo sze i z-szrdca primlejo gori brez razlocska vadltivanya vszi gosztje, ki nazoucsi bidti zselejo. Predszedniksztvo. Naznanye sze da, ka Protestansko diakonisztva drustvo v-SHS drzsavi gori vzeme vu Noviszadszkom spitali pobozsue dekline od 17 lejt sztaroszti, siere sze vu obravnavanyi i dvorbi betezsnikov i diak-onistva szliizsbi voosznoviti zselejo. Stere devojke tak v-tou Krisztusovo szluzsbo sztoupiti zselejo. sze naj ali vszaka pri szvojem, ali pa pri evang. dtihovniki v-Novem-Sadi zglaszijo. V-prisesztnom ra-csuni Dusevnoga Liszta bodemo tou na-sztavo popolnej szpoznavali. ,, ¦„; - > ; ;,:. Reditelsztvo. Dolnjalendavszka fara je t. 1. marciusa 11. dneva mejla szvoje racsun-szko szpraviscse. 1922. ietaje notrijemanva mejla 47,734 K 96 fill., včdavanya 44508"k 98 fill., osztanek je 3.225 K 98 fill. L0-bezni darov je notriprislo na cerkevno fundacijo 520 K, na zvona fundacijo pa 5518 K. Veszela datka racsunov je, ka je z-zidanya escse gorsztojecsi dug z-vun- Sztran 60. DUSEVNI LISZT aprilis 20. szkov podporov szploh dolplacsani. Gie-doucs na to malo csrejdo, racsuni zadoszta gfaszno gucsijo. Vu veri escse nej, ali vu diis racsuni je gmajna prevecs oszlabila. Kazse zse veliki krvf zgtibicsek tou, ka dokecs sze je racsun rojsztev predtem po-veksavao, 1914 I. 9.; 1914. leto 21. je bilo hovorojencev; tecsasz sze je preminoucse leto szaino 7 dece naraudilo vtoj gmajni. Edno viipanye pa itak majo: Bozsa moucs je vu ti sziabi zmozsna. Dusevni zvecserek. Aprilisa 2., na vuzenszki pondelek, je prevecs iejpi dusevni zvecserek bio drzsani v Vucsoj gomiii, vtoj vugodnoj, z naturszkimi iepo-tami od Boga tak bogato obdaruvanoj ob-csini. Prebivalci domacse obcsine, gouszti szouszedni obcsin, escse z' Sobote, szo pri toj priliki presztrano souio nabito na-piinili i z moucsnim kebziivanyem vzsivali vsze naprejdavanye pouleg szledecsega, malo predugoga, ali jako intereszantnoga redoveka: 1.) Nevcagaj, oh csrejdna mala (Moski !'? us); 2.) Moiitev (Hima Sandor diihovnik) ¦) Csakaj diisa moja . . . (Mej-sani kon ¦).) Hizsne bo?se szliizsbe (goric , •-• Hima Sandori); 5.) Dozdaj | je Gua^poud nasa pornoucs (Moski korus) j 6.) Krivi szvedok od Aranya (deklamalivao | Antalics Vince); 7.) Glaszi sze, 6h szveta i peszem (Mejsani korus); 8.) Steroga? od ' Varadija (deklamaliva Bedek Juliska); 9)| ]0.) Pojk Jezuseki (Mejsani korus); 11.) | Klarikine knige (goricsteto po Polgar San- | dori); 12.) Boug je nasa obramba (Moski i korus); 13.) A gyermek es a szivarvany ' (deklamalivala Polgar Olga); Zaprtna mo-litev (po Hima Sandori); 15.) Amen. Amen! (popejvano po mejsanom korusi,) Nase prestimanye Polgar Sandori, ka trude nemiluvavsi, je na onom zvecserki vnouga szrdca zozsaro vu liibeznoszti do z-mrtvi zbiidjenoga Krisztusa i nam driigim tudi ; podpiszek nihao, naj priszpodobno csinfmo na dopunyavanye diisevni potrebcsin nasi vernikov. Edno zamerkanye mamo donok. Kvar, ka je pri toj priliki, — kak je tou indri navadno —, offertorium nej bio po-berani, steri bi sze lejko obrno na pod-peranye nasi stampov, (ja bi te naprejdane vrejdne predmete kem prvle vnougi mogii csteti vu nasem Liszti i szi ddso bogatili. Zagrebszka evang. sinyoria je aprila 14. i 15. mejla szvoje szpraviscse v Zagrabi z lejpim i znamenitim progra-mom od Dr. Popp Filip sinyora vkup-sztavlenim. Na szpraviscse szta pozvanye doubila Kovats Stefan sinyor i Luthar Adam cerk. zapernik nase sinyorije, ali nieden nyidva je nej mogoucsi bio po-zavanyi dopuniti. Viipamo sze donok, ka szpraviscsa i nasz dotikajoucse szklepe bomo mogli v ednoj, prisesztnoj numeri nasega Liszta szpoznavati. Gda bode viizen do 1932. ' * ¦ 1923 . . . . 1. aprila ' *1924 . . . . 20. 1925 . . . . 12. n 1926 . . . . 4. 1927 . . . . 17. 55 •1928 . . . . 8. 1929 . . . . 31. marca 1830 . . . . 20. aprila 1931 . . . . 5. n *1932 . . . . 27. marca * znamenuje presztopna leta Eljegyzes. Bako Karoly, a kivalo muzsikalis tehetsegii sztriikovcii tanito, La-punk munkalarsa, eljegyezte maganak Vratarits Karolina okl. ovonot, ugyismint bodoncii tanitonot. Skraban Janos pucincii kereskedo je-gyet valtott Kiihar Janos pucincii tekinteiyes hiviink Jolanka Ieanyaval. Oszinte szivvel gratulalunk a jegyeseknek! : ^^hisUr, (Itt emlitjuk meg, hogy az eljegyzesi unnepelyen Siftar Karoly tir, Lapunk sztru-kovcii jo baratja, a jegyesekhez intezendo Demosthenesi keszsegii iidvozlo beszedet megvaltotta 100 dinarral Lapunk javara es egyuttal megigerte, hogy ezutan minden eljegyzesi es eskiivoi iinnepelyen, amelyen reszt vehet, Ciceroi čkes szolasat arra fogja forditani, hogy Lapunk fentartasara es terjesztesere adomanyokat gyiijt — Isten aldja \6 szandekačrt es adjon neki szamos kOvetfit!) - ;- :^-:-/:"^V-;:.J:¦:,"¦¦ <<¦"¦><: Sziran 61. DOSEVNI LISZT aprilis 20. ¦J- Fliszar Sandor salovszkii evang. kantortanito f. e. aprilis ho 26-an, hosz-szabb kinos szenvedes utan, a inurska-sobotai korhazban elhunyt. Teinetese a korhaz udvarabol apr. 28 an ment vegbe, amidon vendnyelven Kovacs Istvanesperes-lelkesz, magyar nyelven pedig Heiner Geza hodosii leikesz mondtak felette bu-csubeszedet. Temetesen a rokonsa"gon ki-viil tobb kartarsa, jo ismerose, valainint Jurko tanfelugyelo es a tanfeliigyelosegi tisztviselok is resztvettek. — A megboldo-gult meltatasara jovo szamunkban meg visszaterunk. ¦^ Končni rezultati skupščinsKih vo-litev. Ministrstvo notranjih del je izdalo ta-Ie komunike o končnih rezultatihskupš-činskih volitev: radikali 109, Radič 69, demokratje 52, klerikaici 21, dr. Spaho 18, Džemijet 13, zemljoradniki 10, Nemci 8, bunjevci 3, dr. Drinkovič 2, crnagorski avtonornisti 2, socijalisti 2, srbska stranka 1, Roinuni 1, vsega skupaj 312 poslancev. Dopisi župnih uradov so oproš-čeni tudi rekomandacijske pristoj-bine. Izšla je ministrska odredba, po ka-teri ne piačajo župni uradi za priporočene dopise, ki jih pošiljajo vojaškim in drugim oblastim, nobene pristojbine, torej tudi tedaj ne, čc pošiljke rekomandirajo. Nave-dena, ugodnost velja pa samo za važnejše, nenadomestljive spise. , ..•¦.- Zarok. Vu-kan Ferenc z-Bokracsa szi je zaroucso Rituper Rozsiko z- Kosta-novec. Obilno blagosziova ! 'K ' Zsalivanya glaszi. V Loncsarovci je enzadriigim obilno zsetvo mejia szmrtna kosza. Febr. 24. je Bedok lerezia, Koltai Petra tiivarisica sztaroszti szvoje 48. leti. — marc 9. pa Pojbics Franciska, Kranyec Janosa tivarisica v 70. leti ne-csakajoucs preminoula. — Globoko pri-zadeta je v Ratkovci Kocsis kuratora fa-milija. Mrou ji je nanagli szin Elek 26. leti szvoje sztaroszti. Bojnszke moke je dalecs vopresztao, ah doma ga je pa roditelszka liibezen, tiivarisicina vernoszt nej mogla oharvati prouti szmrti! — Febr. 17. je po dugom betegi preminoula Novdk Miirla v Salamonci. Pred ednim letom je escse z blajzsensztvom vu szrdci, z-ra-dosztjom na lici szprevajaia domou pu-conszke zvone, .zdaj pa zse 19 lejt szpro-toletje vejne vu nyej v-hladnom grobi. Po dugom trplejnyi febr, 27. je premino v Szebeborci Bedok Ivan sztaroszti szvoje 66. leti. — Marc 13 pa vu Vanecsi Troksar P^erenc v 57. leti. V Pticonci cerkvi i obcsine 2 delavnivi kotrigi, ali zse dozorjenivi vlati en za ovov szta sze notri szpravile vu te nebeszki skegyen. — Marc 25. Kiihdr Miklos 78. i. april 5. pa Bencdk Ferenc 71. 1. szta dokon-csala szvoj bezsaj. — Prevecs vrejlo kot-rigo je zgubila Krizsevszka fara vu oszebi Kiicsan Janosa, ki je apr. 1. sztaroszti szvoje 78. !. v Pecskovci nanagli premino. Par dnevov naprej je escse szprevodo po sz!ednyoj pouti szvojega vrsztnika Ruzsics Miklosa, ali viizenszske szvetke je pa nyegva diisa zse tiidi tam gori szvetila. Bojdi vszej tej szpoumenek blagoszlovleni med nami! Nas Lfszt na indekszi. Nedelszki (Gornji petrovszki) pleb^nos szo nas Liszt zse na »indeksz« vrgli. Na predganci szo vooznanili szvojim farnikom, ka Diisevni Liszt neszmi ni eden csteti?! Nisterne szvoje vernike szo pa poszebno escse z-piszmom opominali: »Luteranszki diisevni liszt vi csteti nikak neszmite". (Pametnomi zadoszta telko, g. Hari Lipoti pa pri priliki bole na tenci tiidi lehko razlozsimo.) Edna evang. fararca v Pest pridoucs je notri poglednola vu edno r. kath cerkev, gde je rdvno eden jezsuit meo predgo. I od koj je giicsao ? Ravno od toga, ka csi ednoga prave vere katholicsanca protestantszki szpozndnec merje, nikak neszmi na nyegov szprevod idti, ar csi de sou, tak sze szkvari, I nedobi na"csisi sors i te, csi k-zddvanyi taksega vu protestantszko cerkev bi viipao idti. Kak je dobro(?) bilou nlgda pravo.. je — gda szta kath. i prot. pod ednov sztrehov vu ednoj hizsi niti prebivati nej szmela. Fararca je vsze tou nej jako za dobro najsla, dr je bogme szku-zecsa prisla vo od szluzsbe. (Jeli bar g. Hari, genlivo lubezen glaszijo vasi krsztsanszki bratovje?) Slovenec 1923. III. 2. v 57. št. graja ed-noga kat diihovnika, ar je nej bio Korosecove, nego Sustersicsove parta*je. Med drugim pravi na nyega, ka je »vreden Martina Luthera". (Q. Hari, gda vidite z-toga. ka szo klerikalci tak scseli vdariti po ednom kat. diihovniki, steri je nej tiilo v-nyuv rogeo, ka szo nyemi piszali: »vreden sze M. Luthera", jeli csutite te z-tej rejcsi vo, kaksi Sztran 62. DUSEVNI LISZT aprilis 20. odiirno ponizsanye szkazsiijejo klerikaici prouti onomi dicsnomi reformatori, steroga nej szamo bluzi 100 millio evangelicsanov, nego \szaki pre-szvetsenoga mislejnya csiovek herosze liidsztva racsuna?.) 1 • Nove 1000 banke. Narodna banka je 11. t. m. szpravila v promet nove 1000 din banke. Kak bo v prometi zadoszla novi bankovcev, sze sztaVe banke vzemejo z-prometa. Niscse sze nikaj nema bojati i na zobsztonszke recsi naj neod-tnenyaya gori banke. V Piiconszkoj fari je na prekmurszko ev. podporno driistvo naszlediivajoucsi aldov v-kiip-da"ni: I., Edne nedele mosnya 174 K 60 f., II. Pri podpornoj bozsoj szliizsbi pri cerkevni dveraj doli dani aldov 1574 K 80 f., III. Po vesznicaj. Brezovci 406; Pi.conci 1558; Oorica 369 K, Andrejci 355 (z-toga 27 K Ivanonci); Bokracsi 221; Krnci 165; Moscsanci 248; Polana 433; Puzsavci 780 ; Le.nerje 369 ; Vanecsa 608 ; Sala-menci 475; Predanovci 786; Markisavci 742; Szebeborci 728; Dolina 92; Pecsarovci 590 K z 17 vesznic gmajnarje 8925 K. (z-toga 1 strti tao je dariivao na pornoucs ^ Porkolab Gvula diihovnika vdovici i sziroticam). Vsze vkiiper je tak vkiipdano 10.674 K 40 f. < Slovenec 1923. marc 11. v 57 stevilki sze loiizsi. V" v Becsi za"dnyiva dva meszeca je z katolicsanszk- erkvi 12,096 dtis sztoupilo prejk na drugo vero . :¦*> sze od dneva do dneva povek-sava. Hja, it ,t mutantur. Vf /t