SpeSIzicne ta abbonamentc postale »iicuicm/uo iu ouuuuaujcum yusRUB . plačana v H HUB Slovenski Prezzo > Cena Lic 0.50 Stev. 187. F Ljubljani, v sredo, 19. avgusta 1942-XX. Leto VII Izključna pooblaščenka u oglaševanje italijanskega In tujega izvora; Unione Pnbblicitd Italiana & A« Milano. Urednlitvo m oprovai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Ammimstrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. Concessionaria esclnsiva pei ta pobblidtA dl provenienza ttaliane ed eaterai Unione PobblicitA Italiana ti 4- Milana BoIIettino n. 813 Grandi successi dei sommergibili italiani ne!!’At!antico II Quartier Generale delle Forze Armate co-*nunica: .. Sul fronte egiziano vivace tunco delle arti-gnerie nemieho efficacemente contrabbattutn dal-*e nostre. Qualche puntata di mezzi corazzati av-versari e stata subito respinta. Durante un incursione notturna su Marsa Matruk. dne dei tre bombardieri nemici parteci-Ijanti alPazione venivano abbattuti dalla difesa della piazza; due »Curtiss« risultano distrutti in ®°mbattimenti da cacciatori tedeschi ed un altro dali© batterie controaereee dj una grande unita terrestre. Velivnli delPAsse lianno attaccato lo basi aereo-navali di Malta. Su di un grosso mercan-tile ehe, gravemente danneggiato procedeva al nmorchio, sono stati messi a segno nuovi colpi. Roma e stata ieri in allarme poco dopn le •jre 17 per 1’entrata in maglia di un apparecchio O' nazionalita sconnsciuta. La caccia, levatasi Prontamente in volo, constatava trattasi di un aereo francese. In Atlantic« un nostro sominergibile, al co-Wando del Capitano di fregata Giovanni Bruno, ba silurato ed affondato la motonave inglese ar-•nata »Medon«, il piroscafo americano »Califor-nia«, un terzo niercantile. pure armato, per com-plessive 18,885 tonn; ha inoltre colpita altra motonave di 10.000 tonn. Uspehi italijanskih podmornic na Atlantskem morju Za 28.858 ton ladij potopljenih in zadetih — Topniško udejstvovanje na egiptovskem bojišču Pohvala protiletalski obrambi v Tobruku Uradno vojno poročilo št. 813 pravi: Na egiptovskem bojišču živahen ogenj sovražnikovega topništva, katerega je uspešno pobijalo naše topništvo. Nekaj sunkov nasprotnikovih oklepnih vozil je bilo brž odbitih. Med nočnim poletom na Marso platnih je obramba postojanke sestrelila dva izmed treh sovražnikovih bombnikov, ki so sodelovali pri nastopu. Kaže, da so nemški lovci v boju uničili dve angleški letali vrste Curtiss, eno pa protiletalske baterije neke velike edinice na kopnem. Osna letala so napadla letalska in pomorska oporišča na Malti. Znova je bil zadet velik trgovski parnik,-ki so ga hudo poškodovanega vlekli v pristanišče. V Rimu je bil včeraj malo po 17 dan letalski alarm, ker je v obrambni pas mesta stopilo letalo neznane narodnosti. Takoj so se vzdignili v polet lovci ter so ugotovili, da gre za francosko letalo. | Na Atlantskem morju je naša podmornica pod poveljstvom fregatnega kapitana Ivana Bruna torpedirala in potopila angleško oboroženo in motorno ladjo »MedoiK, ameriški parnik »California* ter še tretjo trgovsko ladjo, tudi oboroženo, za skupno 18.885 ton. Vrh tega je zadela še neko motorno ladjo z 10.000 tonami. Področje vojnih nastopov, 19. avg. s. Nad El Alameinom je naš lovec včeraj zjutraj prestregel angleškega lovca, ki je skušal izvesti nadlegoval-ni nastop zoper italijanske čete na tem predelu bojišča. V dvoboju, ki se je razvil, je bilo nasprotnikovo letalo sestreljeno, pilot pa, ki se je rešil s tem, da je skočil s padalom, je bil ranjen in takoj prijet. V nekem koncentracijskem taborišču so nekateri ujetniki z angleškega letalstva proti svoji volji pohvalili protiletalsko obrambo v Tobruku, ki je njene zmage pogosto navajalo uradno vojno poročilo. Angleški piloti so povedali, da poleg le- Potek bojev na Kavkazu in ostalih ruskih bojiščih Zmagovito nadaljevanje napada pod Kavkazom — Sovjetski nastopi pri Vjazmi in Rževu znova odbiti — Potapljanje sovjetskih, angleških in ameriških ladij Hitlerjev glavni sfan, 19. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V kavkaškem predelu se napad nemških in zavezniških čet zmagovito nadaljuje proti Ogromne zavezniške izgube na Salomonskih otokih Japonsko uradno poročilo pravi, da je bilo potopljenih 24 angleških in ameriških vojnih ladij — Japonci izgubili 21 letal ter imeli poškodovani dve križarki Tokiq, 19. avgusta 6. Poročilo japonskega cesarskega glavnega stana daje po podatkih zoranih do 14. avgusta splošne uspele bitke pri salomonskem otočju: Potopljene ladje: Težka ameriška križarka virste »vVichrta« in pet težlkih ameriških križark vrste »Astorie«. Tri težke angileške križarke: dve vrste »Australia«, ena pa neugotovljene vrste. Ena lahika angleška križarka vrste »Achilles«, lahka ameriška križarka vrste »Omaha«, dve lažji križarki nedognane vrste, devet rušilcev, tri podmornice, deset prevoznih ladij. Hudo poškodovane ladje: Ena težka križarka neugotovljene vrste, trije rušilci in ena prevozna ladja. Zbita letala: 49 lovcev in 9 ilovcev-bombni- kov. Japonske izgube pri bitki pa so: 21 letal, ki so 6e vrgla s piloti vred na sovražnika. 2 jažje poškodovani križarki, ki pa še vedno lahko ploveta in se borita naprej. _ Rim. 19. avgusta, s. Vojaški sotrudnik lista * Philadelphia Record« osvetljuje vojne nastope, ki potekajo zdaj na Salomonskih otokih in pravi, da je Poglavitna zasluga teh nastopov ta, da so zavezniki zdaj prvič vzeli pobudo v roke. Da te s tem bilo treba zaseči, kaže stopnja, do katere so že prišle, japonske priprave. Ameri- ške Vojaške oblasti so bile presenečene spričo pomembnega dela, ki so ga Japonci že storili na Salomonskih otokih. List takole končuje svoj članek: »Hude izgube, ki so jih zavezniki pretrpeli dozdaj med vojno, ne gredo toliko na rovaš pomanjkljivosti vojnega blaga, kakor pa na rovaš dobrega vojaškega vodstva. Če Gamelin ne bi bil stavil vsega na svoj načrt glede Magi-notjeve linije, če bi maršal Gord bil uganil in razumel nevarnost nemških strmoglavcev, če bi se skupina okostenelih starcev ne bila držala utvare, da bo Japonce premagala s sleparijo, bi zavezniki ne bili v žalostnih okoliščinah, v kakršnih so zdai. Nastopi, ki potekajo zdaj na Salomonskih otokih, kažejo, če že ne drugega, vsai spremembo načinov.« , ., 19- avgusta, s. V japonskih pomor- s .v, S1“ .Podčrtavajo, da se ameriško mor- nariško ministrstvo v izjavah o bitki za Salomonske otoke prvič izogiba temu. da bi označilo izgube, ki so jih imele zavezniške sile. Ameriško poročilo namreč pravi, da »ni mogoče povedati celotnih naših izgub ker bi to dalo sovražniku koristna obvestila.« V japonskih pomorskih krogih poudarjajo, da ie to odlika, katero uporabljajo Angleži in Ameri-kanci, kadar se hočejo izogniti, da bi povedali svoje izgube. IM Odkrit in podtalni odpor proti Angležem v Indiji Bane/kok, 19. avgusta, s. Policijski nastopi angleških oblasti proti indijskim upornikom so izzvali med tlačenim ljudstvom nov val ogorčenja in odpornosti. Iz New Delhija poročajo, na je policija izvedla več hišnih preiskav v Kalkuti, med drugim tudi v uradnih prostorih kongresnega odbora. Več oseb je bilo tudi zaprtih. Po drugi strani pa so se v mestu začeli novi nemiri, kakor se da sklepati tudi iz angleškega uradnega poročila. Množica, v kateri je bila večina delavcev, ie v protest proti nastopom policije in vojaštva zažgala občinsko hišo in poslopje davčnega urada. Policija in vojaštvo sta streljala na upornike. Uvedena ie bila stroga policijska ura. Prišla so v mesto tudi številna vojaška ojačenja. Številne vojaške pa-trole križarijo po mestu. Bangkok, 19. avgusta, s. Nedvomno ie gotovo, da se je angleška policija, ki je mislila niti kos položaju s tem. da bo prijela vse voditelje indijskega osvobodilnega gibanja, zaere-sila veliko napako, kaiti osvobodilno gibanie se nadaljuje nezadržno. Kjer se to gibanie lavno P® kaže. pa tli kakor žerjavica pod pepelom. vedno jasneje se vidi. da so Gandhi in njegovi s°delavci te angleške protiukrepe že vnaprei vi-d®ii in da so organizirali posebno skrivno nejasno revolucionarno organizacijo, ki lahko „‘uie, četudi voditelji vsega gibania niso oseb- 0 Prisotni. Ljudstvo v vsej Indiji ie tako ved-P° dobro poučeno o sklepih svojega vodje. V •ndiio prihajajo poročila iz vseh krajev sveta In Podžigajo odpornost proti tujcu. ^ « . Na nekem zborovanju, ki so ga lužno-afriški Indijci imeli v Johannesburgu, je bilo več govorov. Več tisoč Indijcev ie zahtevalo od Anglije, naj takoj izpusti na svobodo indijske voditelje, istočasno pa nai da njihovi domovini Popolno politično svobodo. Geslo »Ven z Angleži«, kakor ga ie razglasila kongresna stranka- ie dnevna zapoved, ki se ne sme niti spremeniti, niti okrniti. Prispelo ie tudi poročilo, da ie večina odločilnih članov družbe »Ilindu Mahe Sabba« zahtevala od bivšega predsednika Savarkara, ki je bil odstopil 3. julija, nai svoje mesto spet prevzame. To zahtevo so podprle kongresne organizacije v vseh okrajih Indije. Uporniki so se začeli združevati v strnjene vrste. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« srditemu sovjetskemu odporu navzlic težavnemu ozemljai im tropski vročini V pristaniščih ob črnomorskih obalah je bilo po bombah potopl jenih 12 obalnih ladjic ter ena velika petrolejska ladja osem večjih odi nov za prevoz streliva pa je bilo hudo poškodovanih. V severovzhodnem loku velikega kolena Dona je bilo v bojih od 15. do 17. avgusta zajetih več ko 12.800 sovjetskih vojakov, zaseženili ali uničenih je bilo 4? oklepnih voz ter 252 topov, čiščenje bojišča se še nadaljuje. Vzhodno od Vjazme so bili številni sovjetski nastopi zavrnjeni po delnih protinapadih. Pri Rževu so Sovjeti znova napadli s številnimi pehotnimi oddelki ter oklepnimi vozovi na raznih točkah. Od 30. jmlija sem so bili vsi ti napadi odbiti. V hudih obrambnih bojih ter v tesnem sodelovanju z letalskimi skupinami je bilo uničenih vsega 1068 oklepnih voz. Tudi na severnem odseku vzhodnega bojišča so sipodleteli mnogi sovjetski napadi. Finsko letalstvo je v letalskih spopadih sestrelilo 11 sovjetskih strojev. V noči od 16. »do 17. avgusta je v Rokavskem prelivu prišlo do spopada med nemškimi pobiralci min ter angleškimi torpednimi čolni, v katerem je bila ena angleška torpedovka hudo poškodovana, da je računati z njeno izgubo. Ena naših enot se ni vrniila. Daljnostrelni mornariški topovi so potopili angleško ladjo, ki so jo pobiralci min zažgali. Pri dnevnih nadlegovalnih poletih nad zahodno in severno Nemčijo ter nad zasedenim zahodnim ozemiljem so Angleži v letalskih bojih izgubili 5 letal. V pretekli noči je angleško letalstvo napadlo pokrajine v zahodni Nemčiji. V stanovanjskih predelih mesta Osnabriicka je bila povzročena škoda na hišah in javnih poslopjih. Prebivalstvo je imelo izgube. Trije od napadajočih bombnikov so bili sestreljeni. Nemško letalstvo je ponoči in podnevi z rušilnimi in zazigallnimi bombami napadalo vojaško važne naprave ob južnih angleških obalah ter jugovzhodno od otoka. Povzročena je bila škoda in izbruhnili so požari. Kakor je bilo objavljeno v posebnem uradnem vojnem poročilu, so nemške podmornice v zadnjih 24 urah potopile 11 ladij s skupno 72.000 tonami, ipomožno križarko z 12.000 tonami ter dva vlačilca, polna čet. Te ladje, ki so Plule v spremstvu, so bile potopljene v posameznih spopadih v Atlantiku, v Ledenem morju ter v Sredozemskem morju. Berlin, 19. avgusta, s. V pristojnih vojaških krogih podčrtavajo, da so zadnja uradna vojna poročila nemškega vrhovnega poveljstva nekam značilna po posebni molčečnosti. Zdi se jim, da je zdaj nastopila tista doba delovnega molka, ki — Nevtralne in nemške razlage o ozadju Churchillovega obiska in posvetov v Moskvi Hemško vodstvo računa z možnostjo druge fronte in nadaljnjega sovjetskega odpora Berlin 19. avgusta, s. Zelo učinkovito razlago Churchillovega potovanja v Moskvo je dal neki nevtralni časnikar, ki je, še preden je poznal uradno poročilo in razne propagandne trditve, pisal takole: »Angleški ministrski predsednik ni šel v Moskvo, da bi obnovil obveznost, da se odpre drugo bojišče, temveč da bi skušal preprečiti, da se podre celo prvo bojišče, edino na katero more Anglija v Evropi še računati: sovjetsko bojišče. Ali pa je bilo Churchillovo prizadevanje kronano z uspehom v tem smislu, da bi bil dosegel, da bodo Sovjeti vzdržali dokler ne bosta Anglija in Amerika sposobni prinesti jim dejansko olajšanje, ni znano, zakaj vse to ni odvisno od Stalinove volje, temveč edino in samo od orožja Osi. Ni pa seveda izključeno, da bi se Angležem in Amerikanem posrečilo ustvariti nadomestek za drugo bojišče in pa tudi, da bi Sovieti mocli še držati svojo fronto. Na nemški strani pa so računali itak tudi s to možnostjo. Dopustna je torej misel, da bi se boljševiški orjak, kakor je povedal že Hitler^ februarja, še utegnil držati na nogah, ko bi ga že pognali daleč od svetih evropskih zemlja. Izključno pa je, da bi se mu še posrečilo kreniti proti zahodu. Da Churchill ni šel v Moskvo zaradi obnavljanja obljube, da bo odprl drugo bojišče, se lahko sklepa iz izjave agencije Keuter, ki pravi v razlagi poročila o obisku v Moskvi, da trenutek za začetek drugega bojišča še ni prišel in da sta Stalin ter Churchill zelo stvarno upoštevala vse nujnosti, ki nastajajo iz sedanjega položaja. Poglavitna nujnost, pripominja »Lokal Anzeiger« je ta, da ei ne delajo utvar. Vsekakor pa kaže Anglija dobro voljo, kar potrjuje navzočnost generala VVavella pri pogajanjih. Ni kar tako, da londonski tisk omenja, da jo Wavell prevzel tudi poveljstvo 10. angle- tal, ki treščijo na tla, se mnoga druga vrnejo na oporišča hudo poškodovana zaradi točnega streljanja protiletalskih topov. Številna so letala, ki se vračajo s poletov na to mesto z mrtvimi in ranjenimi na krovu. » Praznovanje godu Vladarice v Italiji in v črni gori Rim, 19. avg. s. God Kraljice in Cesarice so po vsej Italiji praznovali z obnovljenimi izrazi ljubeče vdanosti do Vladarice. Po vseh javnih poslopjih so izobesili tribarvnice. Po številnih dobrodelnih ustanovah, ki nosijo ime Kraljice Helene, je prišlo do posebnih zahvalnih in vdanostnih manifestacij. Kraljica in Cesarica je ob tem dogodku dobila nešteto izrazov vdanosti in voščil. Cetinje, 19. avg. s. Ob godu Kraljice in Cesarice so črnogorske oblasti kot tolmač ču-, stev vsega prebivalstva Črne gore izrekle guvernerju kar se da goreča voščila za ljubljeno Vladarico. Cetinje je vse v zastavah in po vsej pokrajini je opaziti veliko živahnost in prazničnost. Podnevi so bile različne manifestacije, med katerimi so razdelili oblačila 200 ubogim otrokom iz počitniške kolonije. Vojaške godbe so imele koncerte na trgu in na stadionu so bile športne tekme, h katerim je prišlo veliko ljudstva in vojaštva. Guverner je podčrtal značaj visokega godu s tem. da je odpustil kazen kakim 000 internirancem, ki so se tako lahko vrnili domov. Pomanjkanje pobude pri sovjetskih poveljnikih Rim, 19. avgusta, s. List »Rdeča zvezda«, ki jo glasilo sovjetske vojske, ugotavlja, da sovjetski vojaški poveljniki nimajo niti sledu o kakšni pobudi ali domiselnosti. Sovjetsko poveljstvo, nadaljuje list, ni v stanu, da bi dajalo navodila častnikom in vojakom V vojski, v kolikor gre ža njeno vodenje. Zaradi tega bi bilo želeti, da bi vsi poveljniki dajali nagle in učinkovite ukaze, da bi končno moštvo dobilo priložnost, da ukaze takoj in pravočasno tudi izvrši. »Pravda« o posledicah dosedanjih sovjetskih gospodarskih izgub Rim, 19. avg. s. Med številnimi oklici, ki so jih iz Moskve sprožili te dni, je tudi slovesni uvodnik lista »Pravda«, ki se bavi z gospo* darskimi in vojnimi vprašanji. Sovjetski list poudarja, da je izguba velikih delov Rusije, zlasti industrijskih in poljedelskih delov, zaradi napredovanja Nemcev in zaveznikov rodila hude posledice, ki se poznajo zlasti pri občutnem zmanjšanju možnosti za odpor. Iz vsega tega je videti, piše »Pravda«, da so nujne razne nove omejitve vsake vrste. Te omejitve morajo biti najmanj dvakrat hujše, kakor so sedanje, zaključuje list. kakor izkušnja uči — spremlja važne dozorevajoče dogodke. Tudi v včerajšnjem vojnem poročilu je omenjeno samo toliko, da se napadi na Kavkazu uspešno razvijajo. Jasno je, da te splošne besede naznačujejo to, da nemške čete navzlic sovjetskemu odporu, kljub težavnemu ozemlju in kljub tropski vročini zmagovito napredujejo. Znano je, da so dospele do podnožja velikanskega kavkaškega zidu. Torej je povsem umljivo, da bodo zdaj potrebne neke spremembe v napadalni taktiki. To pa že zaradi tega, ker bodo oklepne sile mogle le omejeno delovati. Vendar pa je gotovo, da zavoljo tega ne bo prišlo niti do začasnega zastoja. O bojih jugozahodno od Stalingrada že nekaj dni sem ni nobenih posebnih novic. Za zdaj se nemško vrhovno poveljstvo omejuje na poročilo o čiščenju zadnjega predela v kolenu Dona. Sovjetski poslanik pri turški vladi, Vinogradov, ki se zdaj mudi v Moskvi, se ne bo^ povrnil v Ankaro. V političnih krogih pričakujejo, da bo v kratkem objavljen službeni odpoklic z dosedanjega poslaniškega mesta. Za novega turškega poslanika v S«fiji je bil imenovan dosedanji načelnik prvega oddelka v turškem zunanjem ministrstvu Kemal Erkin. Dosedanji poslanik Berker pa je bil imenovan za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Sovjetski zunanji minister Molotov je bil imenovan za Stalinovega namestnika in za podpredsednika sovjetske vlade. Zaupana mu je naloga, da naj se bavi z vprašanji, ki se tičejo vojne. Grška vlada je ustanovila nakupno zadrugo za tobačno industrijo, ki bo nakupovala ves tobak za cigaretno industrijo. Razlog za to je razmeroma slabo obetajoča letina. Ske armade v Perziji, katero bodo v ugodnem trenutku porabili za obrambo Kavkaza. Tudi to hoče očitno biti nadomestek za drugo bojišče. Res pa je, zaključuje berlinski list, da je zgodovinski posvet v Moskvi končno odstranil vsak dvom o tem, kako resen je položaj, v katerem je zaradi osnih zmag Sovjetska zveza, le je tak dvom še kje biL Legendarno junaštvo hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču Prisotnost duha, odpornost in odločnost je rešila podpolk. Džala Franca Hrvatsko časopisje prinaša zadnje dni obširne zanimive članke o smelosti in legendarnem junaštvu hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču, kjer se z velikimi žrtvami in požrtvovalnostjo bore z zavezniki proti skupnemu sovražniku. Poveljnik hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču podpolkovnik Franc Džal je doživel pretekli mesec dan, ko ga ie rešila le njegova duševna prisotnost, odločnost in odpornost Listi prinašajo njegovo pismo, ki ga ie rešeni častnik poslal svojemu tovarišu v Zagreb. »Zarana sva se dvignila s Ferenčinom, da izvedeva nalogo nekje za sovražnim položajem. Skladno in močno brnenje naših motorjev je motilo tišino julijskega jutra nad obronki kav-kaških gora, da je odjeknil v moji duši odmev naše pesmi: .Kolika je Jahorina planina, siv je sokol preleteti ne more...‘ Nenadoma se ie pojavilo na obzorju šest boljševiških letal. Zmotila so me v trenutnem razmišljanju. Opazil jih je tudi moj tovariš in takoj sva prešla v napad. Nasprotniki so se spet skrili v oblake. Iskali smo jih in naenkrat sva zagledala nekaj sto metrov sovražno letalo nad položajem. Sovražnikove krogle so nas pozdravile s pravim ognjem zrakoplovnih granat. Brnenje mojega aparata ni več sličilo pesmi v tej granatni bakljadi, temveč pesem, ko zavre v njem vseh 650 konjskih sil. .Daj nam Bog, bojevati se...! in obrnil sem svoj aparat na nos, na sovražnikovega lovca, ki ie bil daleč pod menoj. Po kratkem času mi ie ta .match* že koristil in nadaljeval sem svojo nalogo. Med tem sem opazil, da se moj ,G-usti‘ čudno trese, kmalu pa mi je javil še tovariš, da se iz mojega motorja kadi. Nekaj minut kasneje je moj ,G-usti‘ popustil. Spoznal sem stanje, v katerem sem se nahajal. Bilo je brez vsakega izgleda: ravno v sovražnikove roke. Izkoristil sem višino, ustavil stroj in pustil letalu, da ie letelo v sovražnikovo ozadje. Letel šem preko livad in poli ter se spustil na tla. Hitel sem, kolikor so me le nesle noge. V polju sem legel in se za trenutek odpočil, kakor da bi hotel premotriti sovražnikovo zasledovan je. Vojni metež sem slišal vse boli blizu. Prebivalcev ni bilo tod niti za zdravilo in na začudenje nisem videl niti enega sovražnikovega vojaka. Kmalu sem lahko ugotovil, da se sovražnik umika in da naši napredujejo. Bil sem že skoraj v zadregi, ker sem-pričakoval, da se bo sovražnik kmalu pojavil v moji bližini, vendar sem še vedno upal, da se bom rešil iz tega obupnega položaja. Vojni inctež pa se ie vedno boli in boli bližal. Okrog 5 popoldne sem opazil iz svojega zaklonišča, da se boliševiki umikajo v 2 km široki črti. Ta črta bi morala ravno preko mene, čez polje, ki mi ie nudilo zavetje. Zgrabim samokres, poskočim in odrivam močna stebla sončnic, da bi izšel na drugo stran polja. Hiteti sem moral, brez počitka in oklevanja — a pot me je utrudila in žejalo me ie. Ne, nisem smel stati — kmalu bodo prišli. - Ves obnemogel, oprijemajoč se močnih stebel. sem na veselje opazil čisto obzorje. Motril sem položaj. Bil sem pred pšeničnim poljem. Brez pomišljanja sem skočil v visoko pšenico, slekel srajco, odložil kapo in se podvizal. Da, boljševiki so se že bližali polju, ki mi ie bilo prvo zatočišče. Bil sem srečen v novem položaju. svest si, kakšni nevarnosti sem se izognil. Opazil sem nekoliko boliševikov, ki so se mi bližali. Legel sem, prijel za samokres. Le nekaj korakov od mene so hiteli mimo. Metež je hitel mimo. vstal sem in hitel proti vasi. ki sem io opazil iz pšenice. Opazil sem. da so jo boliševiki že zapustili. Našel sem krave, ki so se pasle. V tem sem zaslišal žvižg in v daljavi sem opazil boljševika, ki mi je mahal z roko. Hlinil sem se. kakor da ne slišim in prijel za palico, da sem izgledal ko pastir. Boljševik me ie prenehal klicati, in ko sem opazil, da ni več pozoren name, sem hitel naprej proti vasi. V tem trenutku ie prifrčala iz njegove puške krogla in rezala zrak čisto blizu mene. Zleknil sem se na zemljo in po četrt uri ležanja sem hotel spet proti vasi. Pa že ko sem se dvignil, so priletele mimo glave nove krogle. Uvidel sem, da sem tarča enih in drugih. Gol do pasu sem bil sumljiv za eno in drugo stran, pa so vsi streljali name. Nemci so mislili, da sem boljševik, a boliševiki, da sem begunec. Položaj neugoden, še več — prav neroden. Ze se je na zemljo spuščal mrak. Bil sem vse preveč truden in ravnodušen proti vsemu, kar bi se zgodilo. Oblekel sem si srajco, obleko, pa naj bo kakor Bog hoče in sreča junaška... Nedaleč od mene ie bil vrt in hišica. Po tleh sem se priplazil do vrat. Na veliko začudenje vidim, kako boljševik izza vrat strelja na one v vasi. Iznenadil sem ga. Naperim samokres in zakličem: ,Kai delaš?* (v ruskem jeziku). On se strese, skoči in naperi puško proti meni. Toda spor je bil kmalu končan, končal ga ie moj, samokres. Pogledal sem skozi okno, skozi katero ie streljal. Hišica je bila ob potočku, a vasica na drugi strani. Po kratkem času sem opazil nemške vojake, kako počasi in oprezno napredujejo proti potoku. Dal sem jim znamenje, da sem njihov, toda bil sem brez vsakih častniških znakov in že so hoteli streljati. Premišljal sem, kako bo tudi to srečno prešlo. Boliševiki so za menoj, a oni, ki so pred meno), so moji, pa me ne spoznajo. Pojavil se ie nemški častnik. Zaklical sem mu, da sem njihov in mu pokazal rdeči list (Aussweiss). Ni veriel, seveda ne, saj so iz te hiše še pred časom streljali nanje. Začeli smo si s klicanjem pregovarjati. Vse sem mu opisal, kaj se je zgodilo, in ko ie bil prilično prepričan, da( govorim resnico, mi ie zaklical .Heil Hitler*, nakar sem mu odzdravil s .Ileil*. Kmalu so bili vojaki pri meni. Častnik mi ie čestital, vesel, ko ie zvedel, da sem hrvatski letalec. Pogostil me ie z dobrim vinom.« To pismo potrjuje, kako visoko ie razvito tovarištvo med nemškimi in hrvatskimi vojaki. Na koncu pisma izraža podpolkovnik Džal svojemu tovarišu iskreno želio, da bodo nie-govi tovariši kmalu slavili stoto zmago v zraku nad sovražnikom. Kako so si nekje delili skupne gozdove Proizvodnja kravjega mleka pod zaporo Vsaka oddaja mleka čez žično oviro prepovedana V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. novembra 1941-XX (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 22- novembra 1941-XX, kos 94) je z današnjim dnem postavljena celotna proizvodnja kravjega mleka pod zaporo in na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu glasom že izdanih in objavljenih odlokov v sledečih okoliških občinah: Ježica, Polje, Dobrunje, Rudnik, Brezovica. Log, Šmarje, Dobrova in na onem delu občine Ljubljana, ki leži onstran žične ovire. Izvzeta je od te zapore v smislu 51. 2 zgoraj citirane uredbe le ona količina mleka, ki je potrebna za prehranjevalne potrebe celokupne družine posameznega proizvajalca in živinorejske potrebe njegovega gospodarstva. Vsaka oddaja mleka (tudi brezplačna sorod nlkom itd.) čez žično oviro in nakup ali prevzem (tudi po katerem koli posredniku) je torej z današnjim dnem prepovedan in kazniv v smislu čl. 10 zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vsa tozadevna doslej izdana dovoljenja za prenos mleka čez žično oviro neposredno po proizvajalcih oziroma potrošnikih izgubijo veljavnost brez vsake izjeme! Zaradi lažje kontrole se v bodoče taka dovoljenja nikakor in nikomur ne bodo izdajala. Oni, ki imajo že knjižice za mleko, pa nimajo še vpisane količine nveka za III. četrtletje, -to je v tretji koloni na dragi strani knjižice, naj jib prendlože uradu za razdeljevanje mleka, Majstrova ulica 10, najkasneje do 22. Vlil. 1942. Kdaj bo mogoče te knjižice dvigniti, bo strankam javljeno ze v pisarni ali po časopisju. Zaradi hitrejšega in enostavnejšega vpisovanja in da ne bo nepotrebnih potov in zamude časa. lahko vse knjižice iz ene hiše prinese samo ena stranka. Le oni, ki imajo že nakazilo za dojenčka, pa nimajo še vpisa za tretje četrtletje, naj predlože knjižice osebno in jih dobe takoj nazaj popravljeno, ker jih pač že sedaj rabijo vsak dan. Ponavljamo, da onim, ki imajo že vpis za tretje četrtletje, ni treba predlagati knjižic. Oni, ki so prejemali sedaj mleko še od mlekaric onstran žične ovire in imajo otroka do enega leta starosti, naj pridejo po knjižice in nakazilo za mleko takoj in to osebno, in naj prineso s seboj družinsko knjižico. Ostali bodo obveščeni pozneje po časopisju. Urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi ulici št 10 bo posloval do nadaljnjega za stranke ves dan, to je ovedal pa §i mu tudi, da je dovolj do-lazov za ovadbo. Torej, same velike j>o-mote. Ti imaš, o tem ne dvomim, neko mero tega, kar tvoji sodobni učenci Solonovi nasledniki smatrajo za prepričljive dokaze. Dejstvo pa je, da v resnici še nisi videl krivca in da mučiš ubogo dekle, ki s tem zločinom nima nobenega opravka.« ,» »Po tvojem mnenju mučim nedolžno žensko, ne? Toda, kor smo jaz in moji pomočniki edini, ki naj zberemo zanjo obtežilne dokaze, ali ki mi ne mogel razložiti, kakšna tajna znamenja so te privedla do sklepa, da je ona nedoiz-na?« »Kaj preprosta stvar je to,« se je nasmehnil Vanče. Zločinca se ti zato ne bo jx»srečilo izslediti, ker je bil tisti, ki je zločin zagrešil, tako prevejan, bister in previden, da ni zapustil za seboj prav nobenega sumljivega znamenja, na podlagi katerega bi ga utegnili zasačiti, kajti dobro se je zavedal, da bi ga vi ali policija verjetno izsledila, če bi dobila sled za njim.« Govoril je prepričevalno, tako kot govori človek, ki razlaga čisto razumljivo stvar, nekaj, o čemer je vsaka razprava odveč. Markhara je hušknil v prezirljiv smeh. »Noben kršitelj zakona,« je začel s pridigarskim glasom, »ni tako premeten, da bi z vsem računal. Tudi najbolj preprosta stvar ima tisoč zvez z drugimi dejanji, ki so se dogodila pred njo, ali ji sledila, in je čisto nujno, da vsak zločinec, pa čeprav je še tako skrbno pripravil svoj načrt, vedno spregleda kakšno |xxlrobnost, ki ga nazadnje izda.« »Nujno?« je ponovil Vanče. »Ne, dragi prijatelj, ni tako nujno to. Je čisto navadna vraža,ki temelji na otroški veri v neutolažljivo Nemezis. Toda, če lahko razumem, da je ta bajka o maščevalni boginji preračunana na ljudsko domišljijo, z vsemi svojimi čarovnijami in duhovi, ker nič ne verjamem, da bi tudi ti pripisoval kak pomen tem prikaznim. Premisli malo zločine, ki se dan za dnem dogajajo ter ostanejo nepojasnjeni in nekaznovani. Pomenijo pa nekak poraz za najboljše med tvojimi tajnimi policisti. Dejstvo je, da se vselej pojasnijo samo tisti zločini, ki so jih zagrešili neumni, neprevidni ljudje. »Če se zgodi, da ta ali oni zločin ostane nepojasnjen, gre to na račun številnih napak od strani raziskovalcev, ecle vrste najrazličnejših razlag, ki gredo zločincem samo na roko. Nikakor pa ne na račun njihovo prevelike premete nosti.« »Napak? Napaka, dragi moj, pomeni isto ko nesposobnost. Človeka, ki ima glavo na pravem koncu, smola ne zašle duje in tudi preveč ne misli nanjo. Samo takšni zločini ki so duhovito zamišljeni in izvedeni, ostanejo nepojasnjeni, to ti znova ponavljam. In eden takšnih je Bensonov primer. Zato mi oprosti, če sem tedaj, ko si nekaj ur po začetku preiskave dejal, da sltoro zanesljivo veš, kdo je zločinec, slutil, da je vprav obratno res.« Pri teh besedah je umolknil, potegnil nekaj dimov in se za trenutek zamislil. Nato pa je še dejal: »V dokaz temu, kar sem ti povedal, ti omenjam gospodično, ki jo nameravate zapreti.« Markham, ki je doslej prikrival svoja prava čustva z dobrodušnostjo na obrazu, je vzkliknil nestrpno: »Ne govorim kar tja v tri dni, pac pa imam viden dokaz za vse to: vedi, da lahko že dokažem krivdo dekleta, ki ga toliko pomiluješ.« »Jaz pa ti povem, da nobena ženska ni mogla zagrešiti tega zločina in na tak nač.in,« je odvrnil Vanče hladno. Markham je puhnil v zrak. »Po tvojem je izključeno, da bi kakšna ženska storila ta zločin, kljub dokazom, ki govore, nasprotno, ne?« »Da, izključno Tudi če bi katera sama prisegla, da ga je, ne.« »Torej jh> tvojem mnenju niti priznanje obtoženca samega nima nobeno vrednosti?« »So ljudje, ki priznajo zločin, katerega nimajo na vesti, recimo ker jih prisilijo k temu, ali iz materinske ljubezni, iz kavalirstva, ker jih kakšna stvar omami, zaradi napačnega čuta dolžnosti, spričo pretiranega samoljubja, iz gole nečimernosti ali še iz sto dru; gih razlogov. Priznanje je eden še bolj nezanesljivih’ in varljivih dokazov. Res je vsaj, da ga celo zakon sam zametava, zlasti še, če ni podprto še z drugimi očitnimi dokazi.« »Zelo si zgovoren!« ga je ošvrknil Markham. »Toda, če zakon ne bi upošteval priznanj in bi šel preko vseh ugotovljenih dokazilnih znamenj, kakor ti svetuješ, jiotem bi lahko zaprli vsa sodišča in podrli vse jetnišnice.« »Prosim, ne poljubljajte me!« Tudi v izložbah človek lahko najde mnogo zabave Ljubljana, 19. avgusta. Včasih, kadar je človek prost in si v mestu zaželi malo razvedrila, ga na primer prime, da bi sel malo pogledat po izložbah, ki jih ljubljanski trgovci znajo vedno okusneje in vab-Ijiveje urejati. Nekatere so res tako mične, da se kar ne moreš ločiti od njih, čeprav se ti morda mudi in imaš še sto in sto drugih opravkov v mestu. Zdi se, da zlasti zadnje čase trgovci kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel lepše opremljeno izložbo in več občudovalcev. v O vsem tem sem se res prepričal na lastne °,c' *e c]nb k° sem po kosilu in pred popoldansko službo »postopal« po mestu. Ce vam odkrito povem, da se to zgodi le »na vsake svete čase enkrat«, sem prepričan, da mi takšnega mojega »postopanja« ne bo nihče zameril, saj ga še drugim dostikrat ne, čeprav nimajo ves dan nobenega resnega posla. In malo razvedrila na vse zadnje vendar tudi zaslužim, saj drugod po kakšnih sprehodih ne hodim in tudi v gostilno me redkokdaj zanese, pa še to ponavadi le takrat, kadar obhajamo kak domač praznik. Zadnjič sem se torej vrgel na izložbe. Ogledoval sem si jih, kakor da bi kupoval balo za svojo hčerko. Pa mi zdaj hvalabogu tega še ni treba, ker je moja Marjanca še premajhna ]n. se na balo še nič ne razume, razen na tisto, ji bi jo imela rada za svojo punčko. Zavil sem vez šentjakobski most in se ustavil že takoj Pred prvimi izložbami na Starem trgu. Vedno sem se raje držal bolj tistega dela mesta, s katerim je Grad obrobljen, kajti nanj me vežejo spomini, lepi spomini še izza dijaških let, poleg tega pa sem bil vselej še najbolj zadovoljen, če sem kdaj kupil prav v tem najstarejšem delu mesta. Zdelo se mi je vselej še najbolj poceni, čeprav na vse zadnje ni bilo tisto, kar sem kupil, tudi najlepše. Sem namreč tudi jaz eden tistih, ki jim je »zrno utile, dulce pa Pleva...« Pa tisti dan nisem imel namena, da bi kaj kupoval, a sem vseeno zavil najprej na Stari trg in šele potem krenil proti sodobneje urejenem mestu, mimo sodobnejših izložb, kakor da bi nalašč hotel začeti s slabšim, boljše Pa prihraniti za konec. Vse me je zanimalo, od skromnih izložb, kjer prodajajo bolj vsakdanje stvari, kuhinjsko posodo, mlečne izdelke, stare knjige (prav v tem delu mesta ima namreč svoj sedež starina, kakor je danes vsem še dokaj bol j znano kot Pa je bilo nekoč, ko je vsak hotel biti vedno samo nov), klobuke, Sveže sadje itd. itd. Nazadnje sem se spomnil, da ne bom daleč prišel, če si bom vsako stvar tako natančno ogledoval 'n se nad vsako preveč naslajal. Zato sem stopil malo hitreje in se že znašel na Mestnem trgu, kjer se mi je zazdelo, da sem že celo stopnjo v*šje. Napasel sem svojo radovednost najprej nad krasnimi porcelanastimi in steklenimi izdelki v izložbi trgovine, ki se je spominjam še iz leta 1919, ko sem kot prvošolec prvič videl Ljubljano. Takrat smo takšni fantiči namreč imeli vedno dovolj časa in smo vse pretaknili mr povsod napasli svoj neugnani firbec. Pred kakšno izložbo sem se nehote potipal, za žep ln. že mislil stopiti v trgovino, vsaj v takšno, kjer me ne bi preveč »olajšali«. Pa sem se tudi tu Premagal, kajti pomislil sem, da vendar tisto Pjpujdne njsem gR] v mest0 zaradi kakšnih ' ecjih nakupov«, pač pa le bolj za razvedrilo, u r ^ *am se mi je že vsiljeval dvom, ali je mio tisto moje ogledovanje izložb res razvedrilo ali pa samo »Tantalove muke«. Ko sem bil no-tem ves zatopljen v tisto veliko izložbo nasproti magistrata v kateri poleg kakovosti in raznovrstnosti blaga tudi cene delajo res reklamo sem se spomnil, kako mi je zadnjič doma moja’ Marjanca vztrajno dopovedovala, da je njen čeveljček lačen ... Doma na dvorišču, kjer vsak dan preklada drobni pesek in s kangljičo zaliva rožicam, ga je namreč strgala — kdo bi ji mogel zameriti eno in drugo! — in zdaj spredaj pod kapico zija, kakor bi bil res lačen. Za takšno »lakoto« pa je bil tokrat moj žep le nekoliko premalo dovzeten, čeprav je bilo šele okrog petnajstega. Lažje, čeprav še vseeno ne Mezde delavstva pivovarne Union Razsodiščni odbor je v kolektivnem delovnem sporu med Pokrajinsko zvezo delodajalcev o zahtevku za povišanje mezd za delavce pipovarne Union, kateremu je predsedoval dr. Atilij Apollo-nio, izdal naslednjo odločbo, ki je izšla v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št. 65 z dne lo. avgusta: Delavcem pivovarne »Union« v Ljubljani se prizna pravica na zvišanje mezd, kakor jih prejemajo od 1. novembra 1941-XX dalje, in sicer v izmeri od 10 do 20% po tem, kateri kategoriji pri-pada posamezni delavec. Glede na to se temeljne mezde posameznih kategorij določajo z zaokrože-njem na cele lire s sledečimi zneski: profesionisti in pivovarji 39 lir, pazniki 32 lir, pomočniki 31 lir, vozniki 29 lir. navadni delavci 27 Ur, delavke 24 lir. Ta povišek stopi v veljavo počenši s 1. majem 1942-XX. preveč lahko, bi jo potolažil okrog prvega, in sem tudi sklenil, da jo bom, kajti hčerkici sem to pri neki priliki tudi že obljubil in kar človek otroku enkrat obljubi, mora izpolniti, ali pa ne sme obljubljati. Otrok se od staršev namreč ne sme naučiti večnih izgovorov. Kakšnega pol meseca naj tisti čeveljček le še zija, sem si mislil, bo pa potem njegov pokoj za-služnejši. Menda se je že marsikomu zgodilo tako kot meni zadnjič, ko sem si ogledoval izložbe, namreč, da se je bridko pokesal, zakaj si te ali one stvari ni kupil že pred meseci, ali vsaj pred nekaj tednu Pa sem to misel spet takoj pobil z drugo, češ, saj se vendar nisi mogel nikdar prištevati med tiste petične ljudi, ki lahko posežejo malo globlje v žep in se zavarujejo vsaj za nekaj mesecev, če pa so sebičneži, pa še za več, čeprav je ta njihova lastnost v sedanjih časih še prav posebno grda. Na vse zadnje sem se na lepem odločil, da imam vsaj zaenkrat tega ogledovanja izložb dovolj, čeprav najlepših, tistili okrog pošte in dalj proti kolodvoru niti nisem še videl. Drugič pa me je tudi ura že priganjala, in njo je treba še prav posebno ubogati. Zato sem zavil na Pogačarjev trg v smeri proti svoji pisarni, to se pravi proti pisarni, v kateri sem zaposlen. Pri tem pa sem naletel na izložbo, ki mi je bila doslej od vseh še najbolj všeč. Kar nekam čud- no veselo razpoloženje mi je prinesla, kakor da mi je bilo prihranjeno za nazadnje. Bilo je tam za novimi ribnicami. V tisti izložbi so razstavljene otroške stvari, igrače vseh vrst in »kalibrov«, otroški voziček (kakršnega vsaj jaz v Ljubljani še nisem videl nikjer, ne na cesti, ne v izložbi), prava mojstrovina v pletilstvu. Med igračkami, ob katerih sem se spomnil, da jih jaz prav za prav nisem nikoli imel, da bi se igral z njimi, to se pravi, vsaj takšnih ne, kot jih imajo otroci danes — da, med temi' nedolžnimi igračkami mi je oko kar obviselo na res srčkani ropotuljici. Prav gotovo pa bi mi ne, Če ne bi bilo na njej nekaj tako svojevrstnega, tako posrečenega napisa. Mojster, ki jo je izdelal, ali pa kdo drugi, je napisal nanjo: Prego, non baciate me! Prosim, ne poljubljajte me! Napis očividno velja, ne otroku, ki bo tako srečen, da bo dobil v roke tisto ropotuljico, pač pa vsem, ki bodo imeli z otrokom opravka, tudi mamici. Prepogosto poljubljanje je namreč nevarno za otroka, kakor se je prepričala. sodobna zdravilska znanost, ki neprenehoma opozarja na bacile in spet na bacile. Da, na tisti ropotuljici je našla izraza res du hovita domislica. Še potem, ko sem bil že precej daleč, že v bližini pisarne, kjer je ob štirih popoldne spet treba začeti z delom, mi je šel po glavi tisti posrečeni napis na ropotuljici. Res ne vem. kolikokrat sem natihem, da me ne bi kdo slišal, ponovil: Prego, non baciate me, prosim ne poljubljajte me! Bog varuj, da bi me kdo slišal. Gotovo bi mislil, da sem ga vprašal, kje gre pot na — Studenec... Pravila Združenja kmetovalcev Do sedaj je »Službeni list« objavil pravila Združenja industrijcev in obrtnikov ter Združenja trgovcev, sedaj pa objavlja pravila Združenja kmetovalcev, ki so v mnogočem slična že objavljenim pravilom industrijcev in trgovcev. Pravila Združenja kmetovalcev predvidevajo, da so v Združenju včlanjeni vsi kmetovalci, ki izvršujejo svojo delavnost na področju pokrajine in ki so podvrženi plačilu zemljarine. Združenje kmetovalcev ima 4 sindikate, in 6icer: 1. lastniki in najemniki — lastniki posestev; 2. lastniki in najemnik' — direktni kmetovalci; 3. lastniki z v najem vzetimi posestvi; 4. voditelji kmetijskih in gozdnih podjetij. Združenje je včlanjeno v Pokrajinski zvezi delodajalcev. Cilji združenja so predvsem zaščita splošnih koristi včlanjenih skupin ter pospeševanje tehničnega in gospodarskega razvoja kmetijstva, študij gospodarskih in socialnih vprašanj, vodstvo pogajanj za kolektivne pogodbe in gospodarske sporazume itd. Vsa kmetijska podjetja *er kmetovalci v pokrajini so včlanjeni v združenju. Kdor hoče izvrševati v pokrajini delavnost kmetijskega značaja, mora vložiti prošnjo za vpis v združenje, ki pošlje prošnjo zvezi delodajalcev v izjavo. Člani morajo dati združenju vse potrebne podatke, ki jih združenje zahteva. Nadalje se morajo člani držati vseh kolektivnih pogodb in gospodarskih sporazumov, ki jih sklene Zveza delodajalcev ali pa Združenje na osnovi pooblastila zveze. Člani morajo obvestiti združenje o vseh sporih, ki bi nastali med njimi in delavci, pa bodisi, da gre za izvrševanje določil kolektivnih pogodb ali gospodarskih sporazumov, oziroma v vseh drugih primerih, ki se nanašajo na delovne odnošaje. Člani združenja so združeni v sindikatih, za katere so vsa pravila enaka. Vsak sindikat ima svojega predsednika, ki ga izvoli skupščina za tri leta in katerega izvolitev mora potrditi predsednik zveze po zaslišanju predsednika združenj. Skupščino tvorijo vsi občinski zaupniki iz pokrajine, katere imenujejo pristojni okrajni delegati po zaslišanju predsednika združenja. Organi združenja pa so- predsednik, katerega izvoli svet; svet, katerega tvorijo predsednik, dva podpredsednika, predsednik sindikatov, okrajni delegati in dodatni člani, katerih pa ne sme biti več kot 8; izvršilni odbor, katerega tvorijo predsednik združenja, dva podpredsednika im drugi člani, katere izvoli svet v ne večjem številu kot 4, im končno nadzorni odbor, katerega tvorijo trije člani in dva namestnika. Pravila podrobno predpisujejo delokrog teh organov v členih 9. do 16. Členi 18. do 22. govore o premoženju, upravi, proračunih in zaključnih računih združenja. Tozadevna poročila so enaka za vsa združenja. Isto velja tudi za disciplinske predpise. Disciplinski predpisi dajejo možnost predsedniku sindikata, da lahko izreče ukor; skupščina sindikata lahko izreče suspenzijo izvrševanja članskih pravi. Predsednik združenja lahko izreka' denarne globe do 1000 lir, izključitev od raznih ugodnosti im dokončno suspenzijo izvrševanja članskih pravic. Izvršilni odbor lahko izreče ukor ali suspenzijo od funkcije za voditelje sindikatov, končna inštanea pa sta predsednik zveze in Visoki komisariat. Zadnji člen pravil predvideva postopek pri morebitni izpremembi pravil, katero lahko predlagajo: predsednik, izvršilni odbor ali tretjina članov sveta. O predlogih za spremembo sklepa svet in je predpisana zato nadpolovična večina članov sveta. Izpremembe morajo biti predložene v odobritev svetu zveze, ki labkO| zahteva v njih tudi še izpremembe, nato pa jih pošlje zveza v odobritev Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino. V zimskih večerih Vam bo krajšala čas ..Slovenčeva knjižnica” 36 izbranih, tenih, zanimivih, napetih romanov, najboljših domačih in tujih pisateljev. Dve prekrasni knjigi bosta za nagrado! Naročite se takoj na drugi letnik »Slovenčeve knjižnice* dekler je še časi Če naročite »Slovenčevo knjižnico«, podprete s tem številne delavce, ki bodo na ta način imeli delo in Kruh. Ljubljana Koledar Danes, sreda 19. avgusta: Ludovik- Četrtek, 20. avgusta; Bernard. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba .trg 9; mr Ramor. Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Cepite se sami proti tifusu! V ponedeljek, 17. t. m. je mestni fizikat začel s cepljenjem zamudnikov za to obveznih poklicev, prav tako pa cepi tudi vse, ki sami žele biti cepljeni proti tej nevarni nalezljivi bolezni. Tudi šte-vilr takih, ki so prostovoljno prišli k cepljenju, je bilo prvi dan prav zadovoljivo ter bo zato mestni fizikat s tem cepljenjem nadaljeval do kraja meseca. Cepljenci lahko zaščitne tablete zaužijejo kar na mestnem fizikntu, vzamejo jih pa lahko tudi kar s seboj, da jih uživajo doma jk> navodilih zdravnika K cepljenju naj bi prišlo čim več ljudi, da bo Ljubljana s cepljenjem čitn najbolj varna pred tifusom, če bi jo ta nesreča kljub še tako vestnemu zdravstvenemu nadzorstvu vendar le napadla. Pridelovnlci krompirja dobe za september živilske nakaznice brez odrezkov s črkami A, B in C, ker bodo ti odrezki od živilskih nakaznic odrezani. Vrnjene živilske nakaznice naj stranke raznašalcein zapišejo v za to določeni prostor na potrdilu prevzema nakaznic, hkrati naj pa navedejo tudi vzrok, zakaj so živilske nakaznice vrnili, n. pr. zaradi smrti, odpotovanja, izselitve upravičenca itd. Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 19. avgusta ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Četrtek, 20. avgusta: Zaprto. Petek, 21. avgusta: Zaprto. Sobota, 22. avgusta ob 17.30: »Poročno darilo«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. S štajerskega V Celjtt je obhajala zaslužna Celjan Ka Genovefa Kveder, po rodu iz Maribora, 65 letnico rojstva. Kakor poročajo dnevniki, je bila 40 let vneta sodelavka v celjskih nemških društvih in jo poznajo mnoge družine, kjer je bila učiteljica otrokom. Da je bila vneta za nemško misel in zmago, je dokazala že pri prihodu avstrijskih nacionalistov, ko so pribežali v Varaždin. Dunajska dekleta so se končno poslovila od Sjrodnjega Štajerskega, kjer so obiskala več krajev in priredila družabne nastope. Obiskala so 45 krajev. Poslednjič so nastopila v Mariboru, kjer se je od teh nemških poslank po-slovil zvezni vodja dr. Steindl. V Spodnji vasi pri Brežicah je padel kamenček v oko delavcu Antonu Margošu in mu ga uničil. Ranil mu je tudi drugega, da so reveža morali odpeljati v graško bolnišnico. V okolici Maribora se je v soboto popoldne smrtno ponesrečil s kolesom 16 letni krojaški vajenec Jože Rakuša. V Mariboru je uinrl 28 letni vratar Ignacij Jelen. V visoki starosti je tu umrl 89 letni des-infektor Ignacij Krajšek. Umrla je dalje 32 letna Hermina Mlinarič. Na Vurbergu pri Ptuju so odprli pred dne- vi tudi ženski tečaj, na katerem se bodo uspo-sobljale za voditeljice tudi štajerske žene. V Pietovarju pri Št. Jurju je umrl 76 letni Anton Brglez. V Rogaški Slatini sta se poročila Franc Dolšak iz Tlak in Ana Jerič iz Cerovca. V Braslovčah sta se poročila Jožef Prislan in Jožica Smole. Umrli pa so tukaj Ivan Grah, Franc Hojnik iz Spodnjih GorČ, Alojz Stopar iz Letuša, Frano Tavčer, Leopoldina Vovk, pri Št. Rupertu pa Ignac Cizelj. Nesreče. Desno nogo si je zlomil v mariborski okolici 18 letni delavec Jože Veber. Levo nogo si je zlomila v Mariboru tudi 56 letna posestnica Leopoldina Kranjc. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. V Studencih pri Mariboru so pokopali znanega vnetega narodnega socialista g. Reinharda Rebernaka. O njegovi zvestobi in žrtvi je govoril na njegovem grobu krajevni organizacijski vodja. V Pekrah nad Mariborom je prišel pod voz 14 letni Bogomir Finžgar. Kolesa so šla čezenj tako. da je fant dobil nevarne poškodbe po trebuhu. V Slovenski Bistrici se je zbralo 4000 pripadnikov Heimatbunda od teh je bilo nad tisoč uradnih funkcionarjev iz vsega podeželskega mariborskega okrožja. Dnevniki prinašajo obširne članke o tem zborovanju in gospodarsko in socialno statistiko tega okrožja. V. HEISER 73 Zdravnik are križem svet fe večjih preglavic je Avstralcem budil kaktus, ki se je izmuznil iz nekega vrta krasilnega rastlinstva ter danes pokriva na tisoče hektarjev plodne zemlje. Te rastline so tako obilno pognale, da so dosegle višino človeške .postave; rastle so tako na gosto, da je pasoča se živina često ostala ?®jeta mea njimi. Vešča ki so začeli iskati po vsem svetu zajedalca, ki bi kakteje ugonobil; šele nedavno so si Preskrbeli neke žuželke, ki so kaktusu Sovražne, in zdi 6e, da so našli pravo s*edstvo. V deželi tolikih posebnosti je naivno, da so tudi ljudje po svoje čud-Ij1' V Avstraliji se ravnajo po načelu, da mora imeti vsakdo dovolj časa za sy°je razvedrilo: zato so skrajno strogi glede nedeljskega počitka. Na cest-”'h_ železnicah moraš ob nedeljah plačati dvojno pristojbino; na gospodov dan si ne moreš kupiti niti steklenico mineralne vode. Splošna zabava je bi- ? ta, da so ljudje za popoldansko ma-ioo in večerjo v družbah odhajali v drevesne nasade okrog mest in se tam-*aJ veselo razvedrili. Vsi sloji so bili najbolj vneti za konjske dirke. Z« razno igre m bili tako navdušeni, da so nekemu spretnemu mojstru »cri-cketa« od veselja natlačili žepe s tisočaki šte dingov. Avstralci so odločno sklenili, da mora njihova dežela ostati last belcev in so zato izdajali hudo stroge zakone glede naselitve. Natančno so nadzorovali celo prihod britanskih državljanov. Najbolj preprosto sredstvo za zaščito pred nezaželjenimi tujci je bilo v tem, da je moral vsak naseljenec opraviti preskušnjo glede svoje izobrazbe. Tako so na primer Indijcem, ki so po vsej sili in z vsemi zvijačami skušali priti v Avstralijo stavljali vprašanja iz trigonometrije ali iz zgodovine starega veka. Ker »učenec seveda ni zna'1 najti primernih odgovorov, so ga takoj poslali tja, od koder je prišel. Prav tako nezaželjcni so bili zastopniki razni verstev, čeprav proti njihovemu vseljevanju ni bilo nobene določene zakonske prepovedi. Ko so »krščanski znunstveniki« (Christian Scientists) hoteli v Avstraliji širiti svoje nazore, so jih zdravniki v Melbournu začeli javno napadati. Dejalli so zastopnikom novega verstva, da bi brez pogojev sprejeli njihov nauk, da je duh višji od snovi, če bi oni ne bruhali, potem ko bi jim dali neke posebne vbrizge. Ker je tekmovalni duh pri Avstralcih močno razvit, so vsi hoteli biti 'priča te preskušnje z apomorfi-nom (alkaloid, po katerem človek hudo bruha; rabijo ga zlasti pri zastruip-ljenjih, kadar morajo bolniku želodec naglo izpraznili). Toda »krščanski znanstveniki« niso bili nič kaj vneti za to preskušajo- in ko so dnevniki prinesli njihove odgovore, so izgubili vse zanimanje in priljubljenost pri ljudeh. Lahko je bilo preprečevati z raznimi sredstvi vmešavanja tujstva, vse težje pa je bilo izgladitj notranje težave. Sosedna mesta in državice so bile v stalnih siporih med seboj, včasih pa še z Zvezno vlado: vsaka državica se je štela za avtonomno; jz tega je izvirala huda ljubosumnost na političnem in gospodarskem področju med raznimi državicami. Ob vsaki meji je bila širina železniških tirnic drugačna, kar je bilo za potnike gotovo zelo nerodna stvar, saj so morali na primer samo n« jioti iz Brisbana v Perth petkrat presedlati z enega vlaka na drugega. Celo Velika Britanija sama ni ušla tej ljubosumnosti in kmalu sem se naličil, da moram iz svojega besednjaka docela črtati take izraze kakor »Ministrstva za kolonije«, »generalni guverner«, »cesarski« itd. Nekoliko presenetljivo pa je bdllo, da go v tako de- . mokratski deželi toliko dali na časti in odlikovanja; začudil sem se zato I tudi razkošju palače, v kateri je stanoval guverner. Nobena država ne bi dovolila, da bi bil sedež nove zvezne države — ki so jo ustanovili po petdesetih letih I samih prerekanj — stalno nameščen v mestu druge države. Tekmovanje je šlo tako daleč, da so nazadnje opustili veličastno in bogato prestolnico brez revnih predmestij kakršna je bila Melbourne, ki je imela lep položaj ob reki med griči, porastlimi z gozdovi, in kjer je bilo že zgrajeno nešteto javnih poslopij, ki so nudila V6a mestna lagodja, ter jo zamenjali s pustim krajem, ki mu je danes ime Camberra ter leži na pol poti med Sydneyem in Melbournom, več milj proti notranjosti dežele same. Čez stn let bo Camberra morda eno naj lepših mest na svetu. Njene ceste so krasno začrtane, čisto v skladu z novodobnimi regulacijskimi načrti, ter jih krasijo kipi in vodnjaki, ob obeh straneh pa rastejo dolgi drevoredi. A za današnjega obiskovalca je nekoliko utrudljivo, kajti javne zgradbe so po načrtu razsejane v precej velikem krogu, tako da moraš prehoditi kilometre in kilometre, preden dospeš od enega vladnega poslopja do drugega . A’ Sydneyu sem mogel 1. 19(6 le malo storiti Zvezna oblast ni bila do- volj mečna ,da bi m igla izravnati razlike med državicami ter začeti z narodnim zdravstvenim načrtom. Samo v Queenslandu so izrazili željo, da bi Rockefellerjeva ustanova preučila tamkaj bolezenski razvoj črevesnih za jedniccv ter so roc zato p«.vabil na posvet. Cesta, ki drži v Brisbane, se vije po dolinah in hribih ter je močno podobna cestam v Berkshiru. Onstran Tor,wom-ba, tam, kjer se železnica vzpenja mi mo drznih prepadov ter t»če po širokih policah in čudnih mosmmh, ki tira Avstralci dajejo v zgradbi mnogo več trdnosti kakor pa gradbeniki pri ras, iako da- so trikrat bolj varni, tam se razstira zelo slikovit pogled. Južna Avstralija leži pod zmernim podnebjem, Queenland pa ima že tropsko oznako in v Tovvnsvillu je zelo zanimiv ta dobro uspevajoč zavod za tropsko zdravilstvo, ki je skušalo dokazati, kako se belec lahko privadi vročemu .podnebju. pa da lahko Jela v tropskih deželah. V sladkornih nasadih v Queenslandni sem prvič v svojem življenju naletel na to osnovno vprašanje. Tam sem namreč videl belce, ki so delali po poljih, kar še ni bilo slišati o kakem drugem tropskem kraju. Čeprav je bila toplina nekajkrat precej nizka, sem opazil, da je mango, ki sem ga pred več leti poslal kot grmiček iz Manile semkaj, z ra s tel v pravo drevo, ki je .rodilo imenitne sadeže, Voda v Brez nje najbolj junaški nastopi Še važnejša od streliva in gonilne sile, važnejša celo od kruha, je za vojaka oklepnih armad v afriških puščavah — voda. S tem dejstvom je računalo tudi nemško poveljstvo, ki je temu vprašanju posvetila vso pozornost, ko je izdelovalo načrte za bojevanje po vročih peščenih tleh. Poleg običajnih vojaških kart ima poveljstvo še posebno »vodno karto«, ki je cesto odločilnega pomena ne samo za vzdrževanje nemških čet, temveč še mnogo bolj pri večjih vojaških nastopih. »Generalni štab za vodo« in njegovi pomagači Vojnemu poveljstvu so v Afriki priključili še posebno »vodno« poveljstvo, ki ga vodijo številni častniki inženirji. Njim pa so podrejene posebne čete za preskrbo z vodo. »Vodna karta« kaže vse važnejše kraje, ki so blagoslovljeni s to dragdceno prvino, in prikazuje prav natančno izdatnost vseh posameznih vrelcev in vodnjakov. Označena je vsaka postojanka za vodo, pa naj gre le za navadne številne »birse«, majhne in borne zbiralnike vode, ali za »maate« in »abarse«, plitve in le malo izdatne vodnjake, ali pa končno za »sa-njete«, to so kraji s pravimi globinskimi vodnjaki. Taki kraji pa so samo štirje in vsak izmed njih je na »vodni karti« označen po količinah in kakovosti vode. Najboljša je voda v Derni, ki pa je je seveda zdaleka premalo za celotno oskrbo italijanskih čet. Voda je redka in slana V Afriki ima vsaka voda mnogo več soli kakor v Evropi. Dočim je povprečno 50 miligramov kuhinjske soli v enem litru naše vode, je je v afriški od 250 (v Derni) do 4000 mili- puscavi ne bi dali trajnih vojaških uspehov gramov. Torej je pet- do desetkrat bolj slana kakor pri nas. Posebne čete za preskrbo in destilacijo Ne zadostujejo samo neštevilne čete, ki morajo skrbno stikati za vodo in jo dovažati četam po bojiščih, potrebne so namreč še skupine posebnih veščakov, ki skrbijo za destilacijo vode. »Kompanijo« za preskrbo vode sestavljajo po večini sami strokovnjaki: inženirji, tehniki za vodne gradbe, vrtalci, elektrotehniki za vodne črpalke, ključavničarji, rudarji itd. v_ * Ti strokovnjaki so preskrbljeni z najboljšimi in najbolj sodobnimi stroji ter orodjem: imajo vrtalne in črpalne naprave, ki dosezajo globino do 100 metrov in torej lahko »izvrtajo« vodo v najbolj suhem puščavskem kraju. Prva naloga »vodnih čet« pa je, da čistijo in povečajo stare vodne postojanke, tako da lahko dobijo pitne vode (v Afriki je treba vsako vodo pred uživanjem prekuhati) iz najbolj zanikrnega arabskega vodnjaka. V peščenih nasipih ob morju pa dobivajo vodo iz tako imenovanih nicajočih plasti. . Čete za destilacijo imajo stroje, s katerimi morsko vodo lahko spremenijo v sladko. Njihovo delo je še posebno dragoceno, kadar oklepne čete napredujejo, čeprav seveda ne morejo kriti vseh njihovih potreb. Nadvse važna pa je njihova pomoč, kadar gre za čiščenje vodnjakov, ki so jih Angleži pred begom uničili s smrdljivim oljem. Obrok: pet litrov na dan Kjer so večje težave s preskrbo z vodo, so morali uporabo vode omejiti. Tako dobi vsak vojak na dan po pet litrov vode: dva litra za pitje, tri pa za kuho in umivanje. Šipek - nov bogat vir vitamina C Lep primer, kako se Nemci vedno bolj osamosvajajo na vseh področjih, tudi na polju oskrbe z vitamini čija uvažala iz drugih držav obilo najraznovrstnej-šega svežega sadja, zelenjave in sočivja, piše dalje omenjeni strokovnjak. Ko pa je bil spričo vojne ukinjen ta uvoz, je bilo treba poskrbeti za domače vire vitaminov, zlasti vitamina C. Nemški znanstveniki so Z letom 1936 je Nemčija začela z načrtnim delom, ki je imelo namen, da državi zagotovi popolno gospodarsko neodvisnost od uvoza življenjskih potrebščin iz drugih dežel. To svoje delo je izvedla v okviru štiriletnega gospodarskega načrta. Pri tem pa ni pozabila tudi na domačo oskrbo nemškega ljudstva z vitamini, piše madžarski gospodarski strokovnjak dr. Aleksander Kuthy. V mirnih časih je bilo za zadostne množine vitaminov preskrbljeno na ta način, da je Nem- Labodji spev poganske ljubezni It bi lahko dejali pretresljivi ljubezni lepe grške suinje Eunike do gospodarja Petro ni ja, napol modrijana, napol uiivalca vseh lepot in dobrin, ki jih je nudilo razkošje starega Rima. Dih ialosti preveva to ljubezen, iz katere slutimo veličastni konec prvega velikega duhovnega razdobja, poganstva, v človeški zgodovini. Eunika in njena zgodba prepletata ves slavni Sienkiewiczev roman »Quo vadiš?« Ta roman v slikah bo začel s 1. septembrom prinašati naš list. Naročite ga zase ali pa za svojce, vojne ujetnike in internirance. našli ta vir v šipku Dočim imajo sveže črne jagode, ki so jih prej smatrali za najbogatejše na vitaminu C, na vsakih sto gramov 160—200 miligramov, madžarska sladka paprika 80—100 miligramov, jabolčni in citronin sok pa 50—100 miligramov tega vitamina, vs?hujejo nekatere vrste šipka dva- do trikrat tolike vitamina C kakor pa omenjeni sadeži. Pri načinu, kakor so prej delali marmelado S U m, da so jagode dolgo mehčali in kuhali, so sko o popolnoma uničili vso zalogo vitamina C W tf i jagodah. S sodobnim postopkom predelovani; pa so količine vitaminov skoro povsem rešili. Tfc u namenu služita naslednja ' dva načina postopanja: 1. Tako imenovani >mrzli« postopek: Iz jagod je treba vzeti pečke, zmečkati s strojem za meso ali sadje. V nastalo mezgo pa potem stresti enako količino sladkorja v prahu ter mešati eno uro. 2. »Vroči« postopek: Jagode je treba najprej nekaj minut prati v topli vodi, nato vzeti iz njih pečke ter dvajset minut kuhati v majhni množini vode ter nato pretlačiti. Za vsak kilogram šipka je treba raztopiti pol kilograma sladkorja v majhni količini vrele vode. Potem je treba pretlačeno mezgo vreči v vreli sirup, nato pa vse skupaj kuhati petnajst minut. Tako narejena marmelada vsebuje 170 do 270 mg C-vitamina. V izgubo ga gre pri takšnem kuhanju le kakih 10 odstotkov. Tudi še po treh ali štirih mesecih takšna marmelada ne izgubi več ko 10 nadaljnih odstotkov vitamina C. Na kaj je treba paziti Potrebno pa je seveda, da je šipek, ki iz njega hočemo narediti na vitaminu C bogato marmelado, popolnoma zrel in da marmelado naredimo iz njega takoj, čim so jagode obrane. Uporabljati pa ne smemo nobenih bakrenih posod ali predmetov, prav tako pa tudi ne posod in orodja iz drugih težkih kovin, niti iz aluminija. Treba je pri predelavi uporabljati emajlirano posodo, marmelado pa shraniti v steklenih, lesenih ali kam-nitnih posodah. CCIARJ EV SIN i & POGORSKA PRAVLJICA SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL TOŽB BERANEK 41. »In zaradi tega si tako polomljen in zbit?« sta se mu hostnik in medvešček posmehovala. »Tak počakajta, da do konca povem. Babšče je pojedlo ono srnjo juho, tedaj pa me je tako udarila po glavi, da sem še sedaj ves zmočen in zmešan! Babenca pa je ročno izginila!« Oglarjev sin — medvešček pa-pravi: »Že vidim, da si ti, kamnar, za nič! Hostnik, jutri ostaneš pa ti doma za kuharja!« Hostnik je sedel na klop in ni ničesar r^el. 42. Naslednji dan ostane torej hostnik doma v bajti, dočim odideta medvešček in kamnar v lovit. Ko že dolgo lovita ljata, jima začne krutili v »Cas bo za poldnič!« tovil kamnar ter pogledal na bajto, če je kosilo že kuhano. A na ba jti-ni strehi ni bilo ne zelenega mlaja, ne bele plahte. Vsa gladovna se vrneta Hn^v kjer najdeta hostnika na ležišču vsega pobitega. pragozd in stre-želodcu. je ugo- V Nemčiji imajo danes že kar celo industrijo za predelovanje šipka. Pri preskušanju raznih načinov predelovanja pa so ugotovili, da gre najmanj vitaminov v izgubo, če se jagode hitro sese-kajo in če se pri predelovanju zrak čimbolj odstrani, potem če se jagode hitro ohlade in se izvede kratka sterilizacija. Nemci imajo celo svoj patent v izdelovanju šipkove marmelade v vzdušju nekega nevtralnega plina. V tako narejeni marmeladi so snovi, ki preprečujejo, da bi se marmelada skisala, in te snovi varujejo tudi vitamine. Švedski raziskovalec Lunde trdi, da pri predelovanju gre kvečjemu kakšnih 20 odstotkov vitami' na C v izgubo, in sicer v primeru, če se ves postopek izvede zelo naglo. Strokovnjak Kotschau pa pravi, da je v tako narejeni marmeladi še po enem letu nad 200 mg C-vitamina. Poznajo pa tudi že neke druge vrste industrijski proizvod, tako imenovani šipkov mošt Narede ga na ta način, da jagode, iz katerih so pobrali pečke in ki so jih potem sesekali, pretlačijo v vodi. Tako dobljena rumenkasta in prijetno kiselkasta tekočina vsebuje najmanj 100 mg C-vitamina v 100 kub. cm, to se z drugimi besedami pravi, toliko kot v najbolješm sv.ežem citroninem ali jabolčnem soku. Spričo vsega tega se ni treba čuditi, če so v Nemčiji vprav šipku posvetili tolikšno pozornost. Poskusi gredo tudi za tem, da bi iz divjega trnastega grmičja s primernim cepljenjem dobili takšno grmičje, ki bi rodilo debele in žlahtne jagode, ki bi vsebovale velike količine vitaminov. Avtomobilske ceste obrobljene s šipkom Mnogo so v tem oziru dosegli že v prvem letu vojne. Vsepovsod so začeli gojiti šipkovo grmičje in ga med drugim v veliki meri zasadili tudi ob velikih avtomobilskih cestah po vsej Nemčiji. Madžarski gospodarski strokovnjak, ki je na-pisal ta članek o novem nemškem viru C-vitami-na, o šipku, pravi na koncu svojega članka, da bi ,udj na Madžarskem lahko posvetili šipku večjo pozornost, ker te vrste jagode tam lepo dozore. Morda bi se pa le splačalo, se sprašuje, malo pretehtati če ne bi bilo le pametno slediti tudi na tem polju nemškemu zgledu. SELMA LAGERL0EF: AA 75 NA RAZPOTJIH SRCA B0MAN V Tudi sam bi najrajši ustregel njenim željam in bi se nikoli ne prikazal pred njeno obličje, toda preden je nastopil svoje novo mesto, je moral nujno v Kronbaeeken, da bi debil potrebna navodila. Ko pa je prispel tjakaj, mu je gospod industrijec ukazal, naj takoj odide k gospodični v veliko stanovanjsko poslopje, kajti njegova varovanka bi mu rada dala nekaj navodil za upravljanje. Odšel je torej v mali salon desno od vrat, kjer so Kron- baeckenske dame ponavadi sedele pri ročnih delih, in tedaj mu je ona takoj prišla nasproti razprostrtih rok, kakor kadar človek pozdravi nekoga, po katerem je hrepenel. N svoje presenečenje je tudi zapazil, da je bil sam z njo v sobi. Prvikrat se je primerilo, da sta se dobila sama med štirimi očmi. Že zavoljo tega mu je začelo srce močno utripati. Toda še huje je postalo, ko mu je na svoj prijazen in odkrit način sporočila, da se nahaja na Gammalu, kjer bo postal upravitlj, in tako se lahko, čim se mu zljubi, poroči. Ni bil v stanju kaj odgovoriti, pač pa ga je užalostila misel, da ni bila zadovoljna s tem, da ga je spravila stran iz Kron- tmeekna, temveč bi ga rada vrh tega še oženila. Mislil je, da tega ni zaslužil, saj nikoli ni bil vsiljiv. Toda z isto odkritostjo je nadaljevala: »Gammal je najlepsi izmed mojih rudnikov. Zmerom sem mislila, da bi tam bivala, če bi se kdaj poročila.« To bi bilo za vsakogar drugega zadosti jasno povedano. Toda Schagerstroem je imel od svojih nog stroge vzgojitelje in zato se je obrnil k vratom, da bi odšel. Toda takoj je bila pri vratih in položila roko na kljuko. »ze marsikateremu snubcu sem dala košarico,« je rekla. »Morebiti pa je prav, da jo tudi jaz dobim sedaj, ko snubim.« Tedaj pa je s trdim prijemom zgrabil njeno roko, da bi mogel odpreti vrata. »Nikar se ne igrajte z menoj! Jaz jemljem stvar za res.« »Tako je tudi z menoj,« je odgovorila in ga pri tem odločno pogledala v oči. In tisti trenutek je Schagerstroem razumel, kako dobro je z njim mislila njegova dobra usoda. Vsa samota, vse trdote, ves prezir, ki mu ga je doslej prinašalo življenje, mu je bilo poslano le zato, da bi mogla v njegovo srce prodreti nadčloveška blaženost in da bi ta blaženost našla tudi prostor, po katerem bi se razlila, da bi tako liič drugega kakor ona in le ona sama mogla zavladati v njegovem srcu. DEDIČ. Ko je Schagerstroem po triletnem zakonu izgubil svojo ljubljeno ženo, je ta zapustila oporoko, po kateri je vse, kar je imela, pripadlo njenemu možu, če bi umrla pred njim brez otrok. Čim je prevzel zapuščino in izplačal nekaj volil ostarelim služiteljem in oddaljenim sorodnikom je Schagerstroem prevzel velikansko dediščino. Na vseh njegovih posestvih in rudniških podjetjih so vsi z olajšanjem zadihali, ko je bila ta stvar urejena. Veseli so bili, da bo vse imetje ostalo združeno v eni sami roki. Da pa je bil pametni rudarski strokovnjak, tisti, pod čigar vodstvo je spadalo toliko podjetij, so vsi sprejeli kot poseben milostni dar usode. Toda kmalu potem, ko je Schagerstroem prevzel dediščino, so postajali vsi upravitelji rudnikov, nadzorniki, najemniki, gozdni čuvaji, z eno besedo vsi, ki so imeli kakršenkoli stik in opravek z gospodarstvom na teh posestvih, od dne do dne nezaupljivejši in se bali, da ne bodo pod novim vodstvom konec koncev imeli nobenega veselja več. Schagerstroem je stalno bival v Stockholmu in to je bilo že zadosti slabo, pa vendar bi še nekako šlo, če bi dolek .Dji|*?.ve doPis.e; Toda odpisovanje je skoro in i«- d. . sestaviti pogodbe za dobave premoga s lažna mesta je bilo treba zasesti, stavbe popravljati, ra-une pa poravnavati. Toda od Schagerstroema ni prišlo niti pisanje flenar- »em pa tja je sporočil, da je dobil obvesttilo in da ’lio zagotovo potrebno ukrenil, toda drugega ni bilo. Čez nekaj tednov je zavladala strašna zmeda. Nekateri upravitelji so enostavno sedeli prekrižanih rok, drugi so se ravnali po svojih domislekih in slednje je bilo do neke mere celo slabše. Nak, Schagerstroem zares ni tisti pravi mož, ki bi znal veliko posest obvladati, tako se je glasilo splošno mnenje. Tisti, ki se je najbolj prevaril in bil nezadovoljen, pa Je bil najbrže industrijec Froeberg iz Kronbaeckena. Schagerstroem je bil od nekdaj njegov miljenec, od katerega je pričakoval nekaj velikega. Kakor je žaloval za veselo, presrečno mlado ženo, ki je vzrastla v njegovi hiši in jo je sedaj ugrabila smrt, tako je smatral vseeno za veliko tolažbo, da so prišla v dobre roke posestva, ki jih je sam tako dolgo upravljal, vsi donosni rudniki, bobneči hudourniki, krasna posestva, obsežni gozdovi, donosne kovačnice in železarne. Schagerstroem je bil za mesto veleposestnika dobro pripravljen. To je industrijec Froeberg dobro vedel. Prvo K leto svojega zakonskega življenja sta Schagerstroem in njegova mlada žena preživela v tujini in sicer po nasvetu njenega varuha Iz pisem, ki mu jih je tedaj pošiljal mladi par, je razvidel, da nista tratila svojega Časa z obiskovanjem galerij in pa z ogledovanjem zgodovinskih spomenikov. Ne, teda razumnima človekoma je bilo res na tem, da sta si ogledala rudniška podjetja v Nemčiji, tovarne v Angliji in živinorejo v Holandiji Mladi par je bil od sile neumoren. Schagerstroem se je zavoljo tega malokdaj pritoževal. »Vozila sva se mimo krasnih krajev, pa nama čas ni dopuščal, da bi si jih ogledala,* je pisal. Na nič drugega ne misliva, kakor na to, da bi zbirala koristno znanje. Disa je pri tem gonilna sila. Jaz ubožec pa bi najrajši užival najino ljubezen.« Za Ljudsko ti«karnc » Ljubljani. |oie Kramarič - Izdajatelji int Sodja — Urednik? Mir*® Javornik - Rokopise* ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - M«* •ečna naročnina 11 lir, za Inozemstvo 15 Ut — Uredništvo: Kopitarjeva ulic« t/Ul — Uprava! Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon itev, 40-01 do M-«S — Podrnlnlcai Not« mesto