iVfttim inniiiinininiiii
• Posamezne šterllic > Na* 5
e
s
S'*
radne Din —*50, ob ne« deljali Din !•-.
•	,TAB0B* k|»]i> mik dan, ruren '	“
J	nedelj« in pru;iikor, oh 18. uri >	■
■	di.umom nuledEi.c« 'In* ter et&ne '	£
J	Keeečno no peiti D 10-—, zs ime-	*
■	»tnstTO D 18 — ,do«t»TljeB n« dom	»
J	D 11'se itknale« S 10'—«	*
Inierati po itog«Tom.
J	Hmo6» se jri o»r»Ti .TABORA",	J
■ I 1IAUIB0U, jur&cer« uk« itev. i.	•
PObTHIIsA.
-»ar
i)<b
a
aška Mb
IIRAKA
iiitiiniTiirinanimifril
Posamezne štorllfcei Ka» Tadni> 01 n —»50, ob ti e* dcljcii Din 1*—,
CTHtDHISTlio »e nas.j« rJUr!-bon, Jurčičev* »I. it. 4, 1. nr.d-•■rovje. Tel.ion iotcrarb. it. i<78. DrKAVA s« u«h:ga T ^jufliiori ulici it. 4, pritličje, demo. X*lo-i«a it, 21. SUš pollneoeX*«ml n* čim s‘eF. U.5S7.
N» naro5i'» bi ut Usamj. M m oiiru. — iioltoii«! m d* vračajo.
:
Leto: II!.
ljuba Davsdovič med Slovenc!. >
Maribor, 22. ajvrila.
•	Prvič bomo imeii dano« in jutri pri-Iiko, pozdraviti v svoji sredini v Ljubljani rredaednika močne celodiržavne Deniokratsko stranke, našega Ljubo Davidoviča. Te dni se ja mudil v Za-Erobu, kjer je bil prisrčno sprejet. Na-*?en njegovega potovanja v Zagreb in Ljubljano je, da uporna naše razmere kot vrhovni šef naj več jo jugoslovanske »tranke, da se informira o željah in t>otrqbah Hrvateke in Slovenije in po zadobljenih informacijah skusi 'uravnati politiko Demokratsko stranke.
Skromno, kakor je cela njegova na-fava skromna, prihaja v našo sredino, ^klanjajoč vnaprej vsakršno parado, *eleČ edino re?r*.o in stvarno razgovore 0 Političnih in gospodarskih aktualnih ^rašanjih.
Ime Ljube Davidovima je tildi med •lami Slovenci že dobro znano. Saj ne igra važne vlogo v našem javnem življenju šele po prevratu, ampak jo njegova osoba pomenila že dolgo pred svetovno vojno — jugoslovenski program. -Njegovo ime jo čisto in v valovih in viharjih politič. življenja mu tudi na.i-^ujši nasprotniki doslej niso mogli očitati ničesar slabega. V morju klevet in obrekovanja so sveti njegovo ime nedotaknjeno.
Zagreb, kateri jo bil to dni deležen Njegovega obiska, je žo izza časa pred ^ojno tečno vezan na oseba Ljubo Da-^idovi^a.. Bil je med prvimi, ki so strehi za tem, dati politiki predvojne Srbije Široke temeijo splošne jugoslovanske orijentaeije. On je eden izmed Ustanoviteljev Narodne Odbrane, ka-'6ri cilj je bil osvobojenje Jugodove-hov izpod avstrijske monarhije. Ker je vila pod Obrenoviči raeijonalna poli-Jika nemogoča, je delal z vnemo na notranji reformaciji Srbije, jo vzdrževal jtesno stike s Pet. Karagjorgjevtfein, je živel kot izgnanec v Švici, in po ®&dcu Obrenovidov jo pohitel z depu-taoijo k njemu, da ga pokliče na pre-m. Mala Srbija je postala ognjišče i*^f?osl o vensko misli, naš Piemont. Mubo vidimo od takrat naprej na vseli regresih, kjer so se ustvarjale du* S^ne vozi za veliko dobo Ujedinjenja. fj^stopil jo kot (priča v Friedjungovem »rocesu za hrvatsko-erbako koalicijo, "f^asa svetovne vojne je bil vedno na ”J*ani onih, ki eo sledili zdravemu narodnemu čutu In se niso zaustavili na r$tt do definitivne rešitve našega nacionalnega problema- r. v Za raše osvobojen je in ujodinjenje doprinesel tudi težko osebno žrtev: r”* — edinec mu je padel v vojni, umrl t*" težko ranjen — v neki bolnici, ki so zavzeli Bolgari. Velik heroizem njenega duha in značaja mu jo ohranil j^Ševno ravnotežjo in z novo energijo, .Oljo in odločnostjo se je po zlomu S^Jtrainih sil podal na novo politično «elo.	,
k...^ftues Je Ljuba Davidovih predsed-J;1* kluba' demokratskih poslancev v »grajski narodni skupščini. To veli-b? ?n težavno nalogo moro pravilno vo-le oni, kdor je kedaj dobil vpogled t^rlamentarni mehanizem, in lo ta ♦u. T&del, kaj se pTavi, voditi 90 ljudi, ^"Poslancev iz vseh dolov naže diržave, treba izravnati mnoge naaprot-u-sj interese. Železni živci in žilava >.7ergija — to je predpogoj za tako ve-° nalogo.
Hjj^uba Davidovi^ je 'Jugo^loven Jil^®skoz. To jo dokazal v svojem ve-itp, govoru ob priliki ustavne deba-k-(L-'IOr 3® mogočno zaklical: »Jngosb-na okup!« Ne Srbi posebej, ne Hr-Slovenci, no muslimani, ne kn-li in no pvavpela^Tii, junpak to. kar
Maribor, nedelja 23. aprila 1922.
Položaj v Beogradu.
Vladne kr.-se ne bo. — Del muslimanov za vlado. — Francija kliče Malo antanto na pomoč.
coslce vlade, ki jo je podpisal Pomcarč. V noti se predlaga konferenca zastopnikov Msle antante s člani poslaništre konference, ki ima edina pravico rešiti vprašanje rusko-nemške pogodbe. Poin-care zahteva, ds morajo tej konferenci prisostvovati tudi Člani Male antante. Njegov predlog gre za tem, da se rusko-nemška pogodba razveljavi. Danes bo ministrski svet razpravljal o tej noti. Govori se, da vlada v krogih Male antante začudenje, kako da se samo za ta poseben slučaj kliče Malo »ntanto k posvetovanju poslaniške konference. Kar se tiče rusko-nem§ke pogodbe, izcled«, da stoji naša vlada na francoskem stališču.	'	:	J
ZM Beograd, 22) aprila. V zadnjih dneh prevladuje v tukajšnjih političnih krogih m.ieoje, da demisija muslimanskih ministrov ne bo končala, z vladno hrizo, kot se je zatrjevalo prvotno. Vladni krogi pričakujejo prehoda Karamehmedovičevih pristašev, ki so izjavili, da so za nje merodajni samo in izključno le sklepi splošnega kongresa bosanske muslimanske stranke, tudi če bi bili potisnjeni v opozicijo, ne marajo imeti oič skupnega t skupino dr. Spahe, ampak da bodo ostali še v bodoče v dobrem razmerju z vlado.
Neodvisni zemljoradniki bodo najbrž podpirali, vlado.
ZM Beograd, 22. aprila. Včeraj je bila naši vladi dostavljena nota fran-
• \
' Genovska konferenca.
Po sprejetju nemškega In francoskega odgovora. — Ruski odgovor zadovoljiv. — Francija protestira. — Delo posameznih komisij in podkomisij.
DKU Genova, 21. aprila. Francoska DKU G o no v a, 21. aprila. (Stefa-delepacija je poslala predsedniku kon- ni). Druga podkomisija gospodarske ference, italijenskcma ministrskemu komisije je danes popoldne razprav-predsedniku de Facti noto, v kf.teri pro- ijala o 61onu 56. in 57- reierata kmdon-testira proti tonu, v katerem je sestav- ekih izvedencev, tičočega se zaščite in-■Ijen nemški odgovor na resolucijo ?a* dustrijsl«?. umetniške in literarno Ij^st-veznikov. Francoska delegacija ne pri- mine. Po daljši debati je bila sprejeta 2nava nemSko-ruske pogodbe, ki je v na predlog ita.innnskcga delegata ms nasprotju s OHmelkiim* sklipi ter na-
lijanskih delegatov glede naseljevanja inozeancev kaltor tudi o angleškean
dne sp
DKU Genova, 21'. aprila. V po poldanski seji kom. za ruoke zadeve jo predlogu glede razsodisca v trgovin-izjavil Čidcrin. da odklanja vsako r*z- skih zadevah.
pravo o zadnji točki ruske note, če no	DKU Genova, 21. aprila. Od fi-
prido do sporazuma, ki bo omogočil nan&ne komisije oenovaui specialniko-
pripoznaujc savjotske Eusije, toda le mite za avstrijske zadeve je imel da-
pod pogojem, da sprejme vse pogojo nos pod predsedKlvom Roberta Ilorne-
canneSke konference.	.ja	-prvo	sejo, kateri so prisostvovali za-
htttt r-.nnvo ^1	T?n«lri	etopniki upnikov. Komite jo raaprav-
DEU Genova -3. apnla. Kuski Jjal o vrnitvi 7>asiavne pravice, ter so
odgovor do napra\ il splošno dobe, utis .	z	gospodarskim polo*
ter se srna. ra za veh k: kornk naproj,	Avstrij«. Osncn^al se jo poseben
k, omo^čnjo sporazum v spornih dekmU	v	^rem	<ie	^stopa-
vprasanjiu.	:■»:■>.	»a Anglija, Francija, Italija, Danska,
DKU Genova, 21. aprila. (Stefa- Holandska, ter dva zastopnika naslod-ni). Dane« ce jo sestala podpomisija stvenih držav, ki pa še nista imenova-prvo komisijo. Seji je predsedoval na. Odbor bo takoj pvičol z delom. Schanzer, ki je porogal, da odgovor	DKU Genova, 21. aprila. Modna-
ruike delegacije omogoča nadaljna redni delavni urad' jo poslal prvi po-pogajanja. Ker pa vsebuje nekoliko sebni komisiji genovske konference nejasnih točk, ki jih bo treba razjasni- spomenico, v kateri povdarja. da je ti ali ki niso sprejemljive, je priporo- obnova Evrope brez sodelovanja dclav-ftati, da se sestavi strokovnjaški odbor, skih razredov nemogoča. Predsednik v katerega vstopi 5 zavezniških dele- komisijo Colrat je odvrnil zastopnikom gatov in dva delegata ostalih držav, mednarodnega delavskega urada, da Ta odbor bo sporazumno z ruskimi iz- je tudi on mnenj«, da jo rešitev prc-vedenci proučil- rusko noto. Na prod- blema genovske konferenoe brez odkri-eeduikavo prošnjo ee je glasovalo o tega sodelovanja Vseh roanuolnih in tem (predloga in je bil soglasno sprejet, imtelektuelnih delavoev nemogoča.
:; (r.. j^ra]jeva poro^g,
ZM Beograd/ 22. aprila. Kakor poročajo listi, se vrši kraljeva poroka definitivno dne 1. junija. Nevesta in mati-kra/ljica prispeta v Beograd dne 80. majo,
Kralj Aleksander odpotoval v Bukarešto. t !	■
ZM Beograd, 22. aprila. Včeraj ob pol 15. uri popoldne jo dospela ia Athen mmuTw»lca kraljica Morija. Na kolodvoru jo jo sprejel kralj Aleksander, ministrski predsednik Pašič in drugi doftojanstvoniki. Ob 115. uri ee jo odpeljal kralj Aleksander z materjo-kraljico in princom Pavlom v Bukn-rešto. Kralj potuje irckognito. Pred odliodom je podpisal ukaz, s katerim
izroča vladarsko obln^t ministrskemu svetu. ,
,■ ■ ' Zunanje posojilo.
ZM Beograd, 22. aprila. Sotrud-nik »Novosti« poroča: Finančni mini-etor dr. Kuroanudi ^e pred odhodom v Genovo izjavil, da se bo bresdvomno posrečilo najeti zunonje posojila Po njegovem povratku v Beograd bo žo sklenjeno. Posojilo bo 40-letno ter si pridržuje vlada Spletno odplačilo.
Zanollina spomenica.
ZM Zagreb. 22. aprila. Predsednik režke vlade Zanella je poslal pred-s^daikom delegiacij v Genovi spomenico, v kameri' opisuje dbw.wn položa j mesta in prebivalstva ter zahteva točno igvedbp iapalls»ke pogodbo*,
Štsvilka: 93. >
nas zbližuje in ujedinjuje, državna misel, misel novega ljudskega nacijo« nnlizma: jugoslovenstvo. Danes prihaja ta prerok velike jugoslovenske bo-* dočnosti v naše slovensko središče, v“ belo Ljubljano/da se vidi s svojimi, da" sprejme tu neposredne vtise in da po-4 stavi svojo trdno jugoslovensko teologijo na trdna tla realne politike. Prihaja kot predsednik Demokratske/ stranke, v kateri ni absolutistične diktature, ampak je njeno delo vodeno po praveili na podlagi razprav o raznih! mišljenjih in predlogih. V klubu demokratskih poslancev kot vrhovnem zastopstvu stranke se pretresajo vsa živ-ljenska vprašanja države, se vrši kriJ tika in kontrola državne upra-ve, 60 razpravlja o uspehih dozdanje taktike« so preiskujejo pogreške in iščejo nov« pota. In vkljub temu vidimo, da ostaja stranka trdna, homogena. Zemljorad-niška stranka, ki je štela v skupini prvotno elanov, je razpadla že v tri frakcije, razdrla se je muslimanska stranka, v radikalni stranki ste dva močni protivni strnji (Pašideva 3n Protičeva). Iz demokratskega kluba ja izstopil kvečomu kak poedinec, stranka sama je enotna in trdnejša ko kedaj. Mnogo in največ zaslug za to pa ima naš Ljuba Davidovi6.
Proces notranjega razpadanja in raz* kroja v raznih strankah, ki vidijo svojo edino nalogo v razkrojnem delu, bo pospešilo čim intenzivnejše delo državotvornih elementov, predvsem jugosli demokratske stranke. Potencirati mo* ramo delovno energijo, da pridemo čimJ prej jz sedanjih neprilik, da se čimpre^ finančno in gospodarsko uredimo, zakaj pogrcSke državne uprave so najboljša hrana za vse negativne elemente od slovenskih klerikalcev in narodnih socijalcev, od liadioevih blokašetf pa doli do srbskih zemljoraduikov.
Da ee potencira energija v dolu Demokratske stranke, temu je posvečeni tudi .prihod našega voditelja Ljabel Davidoviča v Ljubljano. Želeli smo, da; pride tudi v naš obmejni Maribor, kari je zaradi sklicanja narodne skupščino) za 24. t. m. žal nemogoče. Tembolj to-, plo ga pozdravljajo mariborski in vsi? demokrati iz našega okrožja ob priliki! njegove navzočnosti v beli Ljubljani.
LSoyd George o ge« novski konferenci.
Genova, 20. aprila. \
Dane« popoldne ob štirih je Lloytl George sprejel zastopnike časopisja) vseh dežel, ki so zastopane na genovski. konferenci. Sprejem «e je izvršil ^ isti dvorani Palazzo San Giorgio, v kateri je bila konferenca slovesno otvar-jena, Lloyd George je dospel s svojin* tajnikom skozi belo dvorano, koder ga jo številna množica bnrno poedravljM la. V svojem govoru je uvodoma pri« pomnil, da pred žurnalisti govori s po< sebnim 6trahoora. Zato prosi, da naj mu stavijo posamezna vprašanja, na katera bo odgovoril po najboljši ve6tL Veseli ga, da lahko konstatira, da konferenca obeta dober uspeh, četudi sta v Genovi zastopani dve vrsti ljudi: eni,1 ki želijo, da bi uspelo mirovno delo in1 drugi, ki ga skušajo onemogočiti. —« Lloyd George, ki tudi v politiki ceni! pomen dobrega humorja, jo nadaljeval v šaljivem tonu: »V zadnjem času sta, se bojda pripetili dve važni dogodbi. Ne vem nič gotovega, ker aem o iem čital v časopisih. Prva dogodba je bila nem.-ruska pogodba.« Ta je po njegovem mnonju že rešena in je upati, da ne bo motila nadaljnja dela v Genovi. »Druga degodba so težave, ki jili imajo zavezniki z Rusi«. Lloyd Georgo upa, da dobi še dr,nrs ruski odgovor in £a no mara napadati že v naprej. Pre-
Stran SL’
-»T SB0 IS
. ...^Aflartbor, 2V aprila’ lSZi
« 1» m i r—mi irnta^"mmmmmim"mmm<0uuacmmmamsspmKe^
jpričan pa je, da bo odgovor zadovoljiv -kolikor je le v danili razmerah mogoče. Jutri popoldne se sestane politična ^podkomisija. Tako bo konferenčno delo odkrivalo vedno bolj svojo pozitivno ‘plat. Po njegovem prepričanju bo konferenca pospešila pacifikacijo Evrope Hn pripomogla k obnovi kontinenta., ki .je bil vsled dogodkov zadnjih let tolikokrat pretresen in razmajan.
Mnogo žuma-listov je na to izročilo JLloydu Georgeu pismeno svoja vprašanja, katera je Lloyd George prebiral z anasmehom ali z majanjem glave. Na prvo vprašanje: kako more Rathenau Srditi, da je Lloyd George vedel za temško-rusko pogodbo, je odgovori' to-le:
»Rathenau ni trdil kaj takega na-,eproti meni, ko me je včeraj bil pesetj skupaj z dr. Wirthom. — Če bi pa to .•trdil, tedaj bi mu bil povedal, da sem sa to pogodbo izvedel šele na velikonočni pondeljek popoldne, ko sem šel k -posvetovanje-m z drugimi zastopniki zavezniških držav, ter da je ta vest napravila name želo mučen vtis, to pa 'iz vzrokov, ki jih ne maram navesti 'natančneje.«
Na drugo vprašanje, kak6 more ematrati, da je spor že rešen, je Lloyc jGeorge odgovoril: Imam več vzrokov 'za. to. Nemška delegacija bo izjavila 'da se ne bo udeleževala sej podkomisije, kateri je poverjeno rusko vprašanje, ■*ker je Nemčija že- sama uredila svoje ■razmerje do Rusije. Ta kriza ima dva 'lizhbda: Ali bo Nemčija umaknila po-Igodbo z Rusijo, ali pa se bo odpovedala 'scdelavanju pri sejah politične komisije. Nemška delegacija bo po mojem ‘mnenju sprejela, drugo rešitev, s čimer je spor rešen.
Tretje vprašanje se je glasilo: Ali Tii nemško-ruska pogodba v bistvu ne-jznaten dogodek, če jo primerjamo z ve-ilfkimi vprašanji konferencel Lloyd 'George je odgovoril:
»Bili smo voljni voditi poga janja na podlagi popolne enakopravnosti in 'vzajemnosti. Nemčija je imela v komisiji 'enako število zastopnikov kakor zavezniki. Vzlic temu pa se je za hrbtom '»tovarišev in brez njihove vednosti po 'gajala z Rusijo. Če bi Italija. Francija ali Anglija postopale na ta način, si lahko mislimo, kako bi Nemčija in nem "ška javnost, označila to postopanje. iNočem rabiti nobenih trdih besed, reči pa moram, da je Nemčija .postopala nelojalno nasproti svojim tovarišem in nasproti konferenci. Tipati je, da bo rešitev tega spora vplivala blagodejno na potek cele konference.«
Četrto vprašanje: »Ali spadajo Nemoči in Rusi k oni skupini, ki je o n ji dejal Lloyd George, da skuša, onemogočiti delo konference?« Lloyd George je odgovoril lakonično: »Gotovo ne.«
Peto vprašanje: »»Ali je mogoče, da ho konferenca kljub izgubljanju'časa dosegla cilj. zlasti točko 6. canneskih -sklepov-« Lloyd George je odgovoril »Dasiravno so pogajanja želo težavna, ibo. nedvomno napredovalo stvarno delo konference. Mnogo je pač odvisno od ruskega odgovora.«
Dr. 'Jan Herben — B. B.:
T. G. BVSasaryk. !
(Avtorizirani prevod.)
(Dalje.) •
Masaryk ni nikdar rodoljubih red-kokdo pa je toliko mislil o narodu in noben njegov vrstnik ni toliko delal /a narodno povzdigo kot Masaryk. la ©lej, najkrhtejše so udarili po njem .vodje in zakupniki češke narodne jav-<nosti. Prvikrat je prišel z njimi v konflikt 1. 1886, ko je zahteval v imenu znanosti, da se naj razjasni, so li stari kraljedvorski in zelenogoreki rokopisi ‘pristni ali ne. Vprašanje je imelo znanstveni značaj. Toda vsi ti stari jučanjiaki, ki jim je bila Masaryknva : odkritosrčnost in poštenost trn v peti, eo se oprijeli te priložnosti, da bi si v ‘imenu rodoljub ja ohladili jezo na rušitelju popularnih malikov. »Pojdi k vragu, grdi izdajalec!« je zavpil nad Mflsarykom -takratni vodilni češki list. 'P-a takoj se je bilo pokazalo, da se Masajk no ukloni pred lažjo in tudi ne pred nasiljem. Njegova kritika je bila neizprosna in uničujoča. Ni -dajal ho-meorpatičnih doz; njegov gnev je plamtel in iskre od-liene polemične duhovitosti so kar frčale na vse strani. Za leodnika, ki naj. sodi pni
Šesto vprašanje: »Katere osebe hočejo onemogočiti delo konference.« Lloyd George je odgovoril smeje: »One ld ljubijo prepir in sejejo spore met' narodi.«
Sedmo vprašanje: »Ali so na konferenci dovoljena posebna pogajanja in ali se lahko trdi o njih, da se vodijo za hrbtom tovarišev?« Odgovor:	»Želeti
je le, da bi se vršila oficijelna posvetovanja in pripravljalna pogajanja, ki pa morajo imeti namen, da se odstranijo ovire, ležeče na poti k sporazumu.«
Osmo vprašanje: »Kako je mogoče, da Lloyd George govori na eni strani
o	nevarnosti nemško-ruske pogodbe, na drugi strani pa to pogodbo ne smatra za poskus, ki je naperjen preti nadalj-nernu delovanju konference?« Odgovor: »Izrecno sem naglasil, da je po mojem mnenju spor poravnan.« Dalje je pristavil, da Nemčija ni imela namena. konferenco onemogočiti, lahko, pa bi njeno ponesrečeno postopanje imelo ta učinek.«
Deveto vprašanje: »Ali bo Zveza narodov nadaljevala delo genovske konference in ali bosta Nemčija in Ru sija sprejeti za člana Zveze narodov?«
—	Odgovor: »Z genovskim programom se mora brezpogojno nadaljevati. Najboljše je, če ga nadaljuje Zveza narodov. Kar se pa tiče sprejetja Nemčije in Rusije, pripomnim. da ima. Zveza narodov nalogo in cilj zagotoviti mir
V	Evropi. Zato je treba, da se V nji združijo vsi narodi in vse države sveta.«
Zadnje vprašanje: »Ali upa Lloyd George, da bo konferenca imela, uspeh,« L!oyd George je odgovoribSrečen sem, da lahko po tolikih vprašanjih, tičočih se nesrečnega nemško-ruskega .spora, odgovorim na vprašanje, ki mi vzbuja veselje. Da, jaz verujem v uspehe. Čo bi ne veroval, tedaj bi ne došel v Genovo. Seveda so težave, a treba jih je premagati. Konferenca mora voditi k polni harmoniji vseh evropskih narodov.«
Poslušalci so sprejeli z velikim navdušenjem L!oyd Georgeova izvaja nja.
Jugoslcvens! Jugosio-venke!
Kakor v vseh ostalih krajih naše drage domovine, sklenili smo tudi v Mariboru, da postavimo spomenik dnevu poroke našega vladarja, Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I, z Njeno Kraljevsko Visokostjo rmnunsko kraljičino Marijo. Kakor so časi. v katerih živimo, resni in težki, naj bo tudi ta spomenik resen, odgovarjajoč perečemu vprašanju našega okraja. Sklenili smo, postaviti v Mariboru voliko otroška bolnico, ki bi naj varovala po gubo to, kar ima naše kraljestvo naj dragocenejšega, naš mladi jugosloven-ski naraščaj. Čelo bolnice bo dičilo ime naše prve jugoslovanske kraljice Marije.
Potreba otroške bolnice v Mariboru je velika. Naša bolnica nima posebnega
narodu, je Masaryk povišal razum; ne instinkt in rodoljubne tirade, marveč hladni, resnicoljubni razum. To je najbrž bilo krivo, da je- nastalo toliko nesporazumi jen ja. Ni mogoče naštevati krivic in laži, ki So oblatile njegovo ime. Izdal je spis proti samomoru in bil razkričan za filozofa samomora, ki mladini vsiljuje v roke revolver; nastopil je na češki univerzi z bojem proti skepsi in bil razglašeni za človeka, ki nima idealov, za nihilista; oglasil se je v češki javnosti z napadom na versko malomarnost in rodoljubi so ga denuncirali pred cerkveno oblastjo, da je brezverec; napadal je kot poslanec Dunaj in absolutistično Avstrijo in bil razkričan za c. kr. Avstrijca; razlhgal je filozofijo češke zgodovine v duhu Palackega, izpopolnil pojem Čeha in rodoljub ti z globokim miselnim in nravnim obsegom; nikdo ni proniknil globlje h koreninam češkega vprašanja iti k problemu malega naroda, med ljudstvom pa' je zavladalo mnenje, da je izdajalec naroda, kozmopolit, interna-cionalec, Iti hoče. da bi češki narod izginil v Nemcih. Ko eo je 1. 1399 postavil proti .ritualnemu p manever j ft' v obrambo časti našega naroda, ki je že preveč omikan za taka sramotna dejanja, so popularizirali geslo, da Ma-saryji br.ajji žig?	Ji« l>vesj}<Jr,
otroškega oddelka, ker je bilo prfec. preobratom iz zdravstvenih ozirov težišče za naše kraje Gradec, za Prekmurje Budimpešta, za Koroško Celo vec. Treba je ustanoviti novo središča in sicer tako, ki bo z ozirom na razdaljo vsem prizadetim enako dosegljivo. Po naravni legi nagibljejo se ti kraji proti Mariboru, naše mesto jim v tem oziru ne more nuditi nobene pomoči. Ker pa nam država ne more v teh gospodarskih tako težkih časih priskočiti na po moč, treba, da sežemo po samopomoči
S	tem bomo najlepšo dokazali državi in vladarju, da,pravilno pojmujemo 'dobo, v kateri živimo in da smo je vredni.
Vojna z vsemi svojimi grozami in zlasti s pomanjkljivo prehrano je rušila že v kali zdravje naše dece in polagala v nežni otroški organizem začetke težkih organičnih bolezni. Potom izvlečkov matrike župnijskih uradov je dokazano, da znaša le v jugoslovenskem ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske u-mrljivost otrok do 1. leta 60%, med 1. in 4. letom 26% in med 4. in 10- 65%.
V	Mariboru samem znaša letna umrljivost 42%. Iz Koroške in Prekmurja nimamo točnih podatkov, a že omenjene številke govorijo dovolj jasno.
Zato se je v Mariboru ustanovil odbor, ki si jo stavil za nalogo, da povzdigne otroško bolnico v Mariboru. — Ker pa je to vprašanje tako blizu ženskemu srcu in program naše organizacije. je sklenilo naše društvo, da posveti s trajnim delom svoje sile tej misli tako dolgo, dokler ne bo stala v Mariboru otroška bolnica. Roko v roki hočemo delati z društvom za zgradbo otroške bolnice v Mariboru in ga podpreti v človekoljubnem cilju.
Zato se obračamo z našo prošnjo do vseh tistih, ki so prizadeti in tudi tistih, ki niso prizadeti, da nam pomagajo. Predvsem prosimo vse organizacije, brez razlike strank’ in slojev, da se nam pridružijo. Obračamo se na občine, da v svojem interesu podprejo .na še delo, nadalje.na častito duhovščino in učiteljstvo. Posebej se še obračamo na premožnejše sloje, na industrijska podjetja, banke, posojilnice in različne zadruge.
Pomagajte vsi, ..vsak' po svoji moči. Darove bomo objavili potom časopisov. Imena darovalcev in seznam darov se l>o izročil na dan otvoritve bolnice Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji.
Darove pošiljajte na »Sklad otroške bolnice«, Posojilnica v Mariboru, nabi ralne pole pa »Mariborskemu ženskemu društvu«.	"	*-v
Odbor »Mariborskega ženskega ^	•>	.	društva«.	'• *;'
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od ‘/jlO.—*/all. ure in ob četrtkih od Vs19.—-Va^O* nre Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure.
voda). Dolga je bila vrsta obtožb, pravim pa, da ni bilo večje krivice, kakor da so tega moža razkričali kot zastrupljevalca mladine, za človeka, ki ropa narodu ideale, za hladnega doktrinarja, ki živi iz razkošja svojega mogočnega intelekta in s suho analizo razkraja narodno življenje .- . «
Leta 1890 je dr. Rieger spoznal Ma-earyka in vzkliknil v svojem krogu: »Kako krasen človek je. to!«	Toda v
o!čeb vladajočih mogotcev ga ni moglo obraniti nič več. Osemdeseta, leta eo bila doba splošnega upadka, utrujenosti in pristude. Tako stanje se je zmeraj pojavljalo v družbi, 1«» je bila težko razočarana v svojih velikih nadejali Znamenita doba navdušenja, državno-•pravni-h borb in velikih političnih gesel je končala s kapitulacijo poslancev in njihovim vstopom v državni zbor. Narod je upal, da prinesejo fun-d amen talke" paradiž in blagostanje; pa je nastopila tlaka pod ministrskimi mizami. V dobi pasivnosti ni bilo idej, vse
*	Fuudamentalke So glavni pogoji, ki so jih stavili češki poslanci za vstop y avstrijski državul zbor. Od 4. novembra 1873 do 16. mavca 1879 so bili češki poslanci v abstinenci, t. j.: se niso udeleževali parlamentarnega dela.ga Dunaju. (Op.
Politične vesti.W
*	OdprVva nevtralne cone rned Skac» rom in vr^om Bile. Na zahtevo albanske razmejis.H-. komisije je odpravljen nevtralna cona med Skadrom in vrhom Bile.^ Ozemlje zasedejo rsaše in albanske čete, da zaščit;?.'jo prebivalstvo in delo razmejitvene liomislije. Naša komisija bo dokončala) delo koncem junija. Min. pred«. Pašie je danes sprejel polkovnika MiSiajla Jovanoviča, ki £a je informiral o vseh vpr-sišanjih, ki so v zvezi z mednarodno razmejitveno komisijo .in o do-zelajnih delih korpisifa Obenem je naš zastopnik v razmejitveni komisiji dobil nove iniitrukcije in se vrne zvečer v Rkadar. i
Dnevna kronika.
_—Javni nasadi. Prejeli smo: VI naši ožji domovini' se ne naode kmalu kraja, kjer bi bilo zasajeno' toliko sad* nega drevja kot v maribooski okolici Tudi tukaj se vidi, kolika dobrega i® že storila tukojšnja' sadtfarsjka šola. I« kar je .še posebnega povdarka vredno, je dejstvo, da naši gospodarji res tudi ekrbe za svoje nasade. Dalekovidpi' ljudje eo svoj Čas tudi ob1 državnih ia okrajnih cestah z velikimi stroški zasadili nešteto sadnega drevja, ki ga zdaj, uprav bedasto obrezovanje in ob* sekavanjeO!) naših cestarjev v doglednem času popolnoma uničilo. Treba si samo pogledati drevesca ob državni s ti proti Gradcu! Nerazumljivo jo, <•]* še noben sti*okovnjak' iz sadjarske šola ni ix>vzdi-gnil svojega' glasu zoper w brezvestno uničevanje državnega ini®^ ja. Ne glede na to, da se uničuje .drevje, se daje tudi drugim slab zgled- .In kal si naj mislijo tujci o nas in našein S°“ spodairsfvu, če že ob cestah’ ne gledajo na. svoj dobiček1? Ali res nima okr- g^ varstvo nobenega oloiveka. ki bi poap, cestarje, kako se goji sadno drevje, kor ga moramo gledati seda j ob našili cestah', je res že škandal, ;ki se.mu.iDO* ra narediti mogel konec.- v- ’ '	‘
— »Nova Pravda« je *dobl!a nov« glavo. Glasilo narcdno-socialiističii3 stranke »Nova Pravda« ima. to pcsety •nost, da pogosto spreminja svojo, glavo. Hudomušneži ug ib a jo -marsikaj* mi samo trdimo, da v njeni glavi' fl®* kaj ni »v redu«, ker jo tako.irada sp”0-minjo. Značilno je, da je vsaka nov*j glava za par centi-meitrov manjša.
so to morda znamenj a, ..da se..,tudi anšil ,
— tleiteljstvo in pomoč gladujoSi®); v Rusiji. Učiteljsko društvo za šols^ okraj Maribor je na svojem-zadnje^! zborovanju soglasno sklenilo, da boC”i po vzgledu delavskih’1 strokovnih or?9* nizacij posvetiti eno delovno uro dujočim'v Rusiji.' V, ta namen bo^ šolski voditelji1 odtegnili dne L
eno osmino od dnevne plače vsakeoij učitelju in vsaki učiteljici na svoJj šoli. Med učiteljstvom nabrani deJL95 se pošlje »Apijakemu1: odbora za po^^i gladujočim v Rusiji« v Mariborn._ ^1 dalje se je sklenilo, da bode učitelj
v.
javno življenje je žalostno Hiralo-, takšni dobi je Masaryk vzbujal in gnev, zakaj »nevaima služba jo žiti resnieo,« pravi Macaulay.
»Kako krasen Človek je to!« dar je moral umolkniti tudi ^}e% J Na eni »trani trmogiavi in alobni dovinair, na drugi strani veliki tel j malenlcoeti in zet sta obdala J*.j gra ter oaiemogočila zbližanje z a-ykom. Strast in mržnja sta se_ iz učen jaških krogov in prešli 1JL žumalisitiki v kri. Tema dvema fa^ jema se je posrečilo nakaziti _	^
rykbvo sliko in napolniti češki &'r j nezaupa'njem in sumničenjem o f1. vjji •niku, ki je nastopil z novimi in raznim šušmarjem prekrižal račune. Omenjam vse to v poja^.^ ne pa na veselje aili zato, da bi se °a vale zaceljenje rane.
Leta 1900 smo sklenili orga^^^ stranko lia Masarykovem Ta stranka je. dobila ime: na’^1fi0 jp (pokrokova) strankn; splošno V& 'jf zvali realistična. Ko je bil o511f‘.5
dnevnik »čas« inko so zacel^ 1^ s: jd ne organizacije delovati na deželi« ^ Masarykovo ime pridobilo boUi*1. Ju Masaryk je nastopal s številu}^1 davanji širom češke in Moravi
ftantfor, 2?: aprna rJJ*
%° skušalo razširiti to pomožno nl£-®i3o tudi po deželi s tem, da bodo polagalo ustanavljati pododbore, h katerim se' bodo pritegnila vsa društva ™ zastopniki vseh političnib strank, «*■ £e nabere čimnajveč doneskov tudi ljudstvom. Želeti bi bilo, da slednjo ,zgledu učiteljskega društva za šolski okraj Maribor tudi vsa ostala učiteljska društva v Sloveniji.
-	V"7 Vzpostavitev komisij za priredbo ©tene pridobili ne. Volitve komisijskih ■elanov in namestnikov e e vrše po vsej veni ji v nodeljo dne 28. maja. Raz-i?ias delegacije z dne 19. aprila, št. Al. i-o7-2 izide te dni v »Uradnem listu« in Se prve dni maja t. 1. objavi tudi po ijoh občinah na krajevno običajen na-sCul;. Razglas vsebuje vse podatke o jP.acinu in času volitve. Da se iz vrše volitve polovico komisijskih članov in ®amestnikov . so davčna oblastva I. Stopnjo uvrstila davčne zavezance za 8®rredbono dobo 1922-28 v davčne xaz-. 9 ('§ 32 odst. 6 le.) na podstavi raz-g. finančnega ministra z dne 30-
1921,	št. 43,285 po stanju predpisa
1.10. 1921 brez ozira na poznejše spremembe v&avčjie družbe in sestn-A® sezname pripadnikov davčnih S®**5- Ti seznami bodo v času od 1- do petega 15. maja tlv uradnih prodorih davčnih oblastev-T. stopnje razsojeni na vpogled . davčnim zave-■ancein. Celotni seznami za davčne J/^žhe I. in IT. razreda bodo razgrnjeni •m Pri davčnem okrajnem oblhstvu v •^Tilwrtt, ozirom^, pri davčni admini-ftraciji v Ljubljani, pri ostalih duvfi-oblastvih I. stopnje pa le delni se-onih pripadnikov toh družb, ki ^■ršujejo samostojna podjetja in Opra-re*a.v njihovem področju. Vpoglodati v11®!® imenike sapio pridobnlni zaveza-.e osebo dotičnega priredbenega okrn-™_med navado.lmi urami. Voliti bodo retele le oseb:*, ki so vpisane v imenik, rez ozira na spol, če uživajo vse dr-,5vlTanske in politične pravice in one, J- *i izposlujejo vpis v imenike na postavi reklamacijskega ivstopanja.
za vlaganje reklamacij jo določen
Y	f^19 1. do vštetega dne 15. maja t. 1. 4®ai davčni zavezanec sme vložiti rc-‘fmacijo le za svojo osebo. Reklnma-/N6 ee vlagajo pri davčnih oblastvih L g»j« in so proste kolka. O njih od-ko n čn o vel j avno delegacija.' V.lo-tev reklamacij' sama na sebi no za-/!I’a izvršitev veljavnih volitev. J?o J^teku reklamacijskega roka bodo J/*j©li davčni zavezanci vpoglodati ime-Jk Še nadalje dd vštetega 20: maja t.l. T^tto, Če se primerno legitimirajo, da na ta način omogoči izbrati kan-izmed volilnih upravičencev.
t* 7" Koncert »Zikovcev« v Rušah.
smo žo poročali, m vrši v pon-jjpvek dno 24. t. m. v Rušah v gostilni dru?alt (v dvorani »Izobraževalnega ^stva«) koncert kvarteta »Zika«, ki ^®ko v Mariboru, kakor v drugih ■ TUffos^avijo. obilo priznanja, i© »Zikovce« le omkrat slišal, ne ^ .hdi prilike, jih ponovne slišati. Za-5*36 Pričakovati, da tudi Rušani ne
Sfran d
izvoljen za državnega poslanca, 3®. Mas»ryk opozoril naso ino-'•	Budim,peš tonski in dnnaj-
^®tr i gon ti so vpmori.li proti Jugo-lwfn°nh zlasti proti Srbom tri velike K/1?59* ki so bili mod. seboj v zvezi,
MVte* i	U11L	JU.t7U	h	ZVUZl,
lw^®kmnslednik Franc Ferdinand jo
Ih*’1' - ZO/IlltlUi fialvnn v*\i n ort iclroli iw^_
 ,  I_________________
in dokazal, da je avstrij-ai-Plomacija, zlasti pa beograjsko aništv° potvorila dokazo — Mamin je polastil podtaknjenih listin ^ai’.la Predložil evropski javnosti — ie avstrijski zunanji minister ^io »1 > sistematično uvajal v zuna-Od ^alrifiknterska sistem.
^aaaTjdvovih spisov izza tega V^.. '"“njih vrsta je dolga — je naj-5iajil Rusija in Evropa«, ki je izšel 'tnh.ieJ v nemškem jeziku: problem hni ® T6volucije, ki jo ključ tudi za ^!®3§o revolucijo.* ■
■ Ttp*	■
^8 L 1>Uffi dol toga odličnega spisa pi-b *	kot p rezident in jih bo izdal
ho v ecmom' času. Masaryk jo žo ponov-J15{Q ^7°3ih govorih označil svoje staknil j evoluciji. Odločno jo od-5° hrlv jH®ev’zera in navedel vzrok«,' ki D* »r j Rusijo v komunistični obječh.^
zamude fo prilike far z obllaiim obis- i kom dokažejo, da imajo razumevanje tudi za godbeno nhaetrlost.
— Okamenine na Pohorju. Iz kamnolomov v Josip dolu pri Ribnici na Pohorju gradijo železnico, na postajo Ribnica—-Brezno. Pri kopanju proge so; delavci našli med pečinami krasno, še lepo ohranjeno okamenelo drevo, katero obdaja plast črnega premoga. Dolžina debla znaša približno 8 metrov, premer pa 40 cm. V bližini tega debla se nahaja še več okamenelih vej. Debla leže med glinastimi skrilavci, ki so,, kakor znano, najstarejše kamenine, iz katerih sestoji v glavnem naše Pohorje. Ker se v bližini teh debel nahaja gotovo še več zanimivih ©kamenin, morda tudi živalskih, bi bilo dobro, ako bi so naši geologi zanimali za to na jdenišče. Delavci, ki bodo v 'kratkem razstreljevali dotične kamenine, gotovo ne bodo gledali na to, da bi se take stvari ohranile.
— Slovesna otvoritev mnrskega mostu pri Veržeju, ki se vrši na belo nedeljo dne 23. aprila ,.t. 1. ima sledeči vzpored: 1 .Ob pol 11. uri predpoMhe: prihod najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških ©blastev k mostu pri Veržeja (Dokležovje). .2. Poodyay došlih ■ gostov: po zastopniku Prekmurja in po . zastopniku Murskega polja. 3, Otvoritveni govor .pokrajinskega namestnika g.Kribarja. 4. SlaAmostua meša, corlcve-: ni govor in blagoslavljanje. 5. Predaja; mostu javnemu prometu- 6. Morebitni drugi govori. 7. filavnosteo kosilo v veržejshem Eamosianu, ki ga priredi veržejska trška občina, — Otvoautev novega 'mostu med obema deloma Po-, murja — Prekmurja in Murskega polja — je za lokalno zgodovino važen dogodek. Prekmurci so imeli samo dva ' mosta za zvezo s svojimi slovenskimi brati tostran Mure. To je stari most' pri Radgoni in. mošt pri Murskem Središču. Oba mosta ležita na periferiji. V sredini spodnj*o murske dolino, kjer bi bila zveza najnaravnejša in promet najživaliuejši, Madžari niso pustili zgraditi mostu, ker so se bali, da bi se prekmurski Slovenci preveč stikali s štajerskimi. Celo tisočletje sta, bila ločena oba dela panonskih Slovencev; šele sedaj, ko nas je zgodovinski preobrat osvobodil in združil, je jugoslov. vlada zgradila nov most, ki maj trdno veže PeTkmurce in Muropoijoe ter jih krepi v ljubezni do svobodne domovine.
— K otvoritvi mosta pri Veržeju pridejo baje tudi minister snobračaja, poljopriorede in vod, javnih del in pomočnik m in >,vtra uotir. zadev.
— Pri žeL svozi s Prekmurjem stopa v osprodje nova varijanta in sicer bi* se naj dosegel spoj s progo Pragersko—Čakovnc pod Središčem ob Dravi. Nadaljevanje te proge bi bila piroga Varaždin—Kop ritnica. Za oboje se je izrekla vojaška oblast.
— III. vseslovenski trgovski shod. Trgovski gromij opozarja vse trgovstvo Maribora in okolice, da se vrši letošnji t. j. III. vseslovenski trgovski shod cine 30. aprila ob k=9. uri v Na-iv)dnem domu v Celju. Naša stanovska, dolžnost in pa težke razmere, s katerimi se ima boriti dandanes trgovstvo, nam nalaga dolžnost, udeležiti se v velikem številu imenovanega shoda. — Kdor namerava v Celju prenočiti, nnj se obraio na Trgovski' gremij.- v. Celja,
— »Smetana« v Zagrebu. Dne 21. t. m. pop. so dospeli v Zagreb Člani praškega pevskega, društva' »Smetana*. Na kolodvoru so bili sprejeti od predsednika pevskega društva »Kolo«, cd zastopnikov raznih pevskih društev, cd jugoslov. Sokola, in mnogokrojnegn občinstva, Zvečer jo bil v konservatoriju prvi koncert, ki jo sijajno uspel. Danes so vrši drugi in zadnji koncert »Smetano« v Zagrebu, nakar odpotuje zbor dalje.
— Nezgodo pri streljanju. Posestnik Cimerman na Krapju pri Ljutomeru jo dobil od občino smodnik, da naj strelja za vuzem. Nabil je možnar, ga postavil po koncu ter užgnl vžignl-no vr.vico. Misleč, da še no gori, je užgn.1 šc eno vžigalico; v tem trenutku pa poči strel ter mu odtrga lobanjo. Bil je pri priči mrtev. Zapušča vdovo s 4 otroci. — Nekemu viničarju na Gomili pri Sv .Bol fenku pa jo strel odtrgal palec desno roke. Dobri} bi bilo, da nastopi oblast z najvočjo strogostjo zopdr te neumno navado, ki povzroči vsako leto smrt ali pohabljanje pre-»'.'VVilc.sa	Budi*
„Črna desk&“.
Naj nam častiti kolega »Napvej« dovoli, da se poslužimo tudi mi naslova v svrho objave i-aznih stanovaaijskih škandalov, ki jih uganja njegov vrli somišljenik g. župan Grčar-v Mariboru. Objavili bomo odslej pod tem naslovom vse konkretne in z dokazi podprto slučaje ncsocijalnega in nečloveškega postopanja tega mogotca, ki preko obstoječih določb dela krivice baš malim ljudem, da se ne zameri velikim. Vse prizadete pezi varno, da nam dado na razpolago tozadevni materija!, da se ta Avgijev hlev začne čistiti, Evo:
i. . :
V	Cvetlični ulici št, S. stanuje že dalje časa neki železničar s svojo boi-no ženo v podstrešju dvoriščne stavbe. To »stanovanje« je bolj podobno kokošnjaku, kakor pa človeškemu stanovanju. »Soba* meri kake 3 do 4 m v kvadratu ter ima razen štedilnika, ki si ga je »srečni« železničar sam jKetavil, le še ena postelja prostor. Presrečni lastnik toga stanovanja že nad eno leto prosjači krog slavnega stanovanjskega urada, čegar gospodar in vladar je naš dični g. župan Grčar. Železničar ima pa to smolo, da po svojem preporičanju ni interaacionnlec. Toda to bi še no bilo tako hudo. — V isti, hiši pa stanuje v obsežnem stanovanju neki Franc Wolf, baje velik prijatelj Nemcev, ki trguje s vsem. kar mu pride pod roko: s kolesi, vžigalicami, otroškimi vozički in dragim. Pred približno dvpma mesecema se ja priselil v Slovensko ulico št. 15. iz svojega stanovanja'v Cvetlični ulici S pa je napravil skladišče. Kljub temu, da jo železničar prosil »a to stanovanje, mu ga stanovanjski nrad ni nakazal. On z bolno ženo naj tiči v svojem kurniku, »trgovce« VVblf pa 59 šopiri v dveh stanovanjih, katerih eno uporablja za skladišče v katerem ?rna točasno - dva stara kolesa. Ta slučaj j«» vr.sfi?« onegs, 'k« je župan n id.ra-osamelo maier c rokom-dijas;■> { tekom 21 ur uečl na cesto.
II.
Postopanje šefa stanovanjske oblasti v slučaju zasego stanovanja Dr. S. v Maistrovi ulici 5 jo teko tipično, da se moramo z zadevo v tretjič pečati.
Prvo: kratki historijat zadeve.
To stanovanje zasega g. Grčar menda že v tretjič. Prvič ga je zategel meseca decembra 1921 v korist državnega uradnika, ki pa na te stanovanje, kot zanj neprimerno niti roflektiral ni; drugič v mesecu januarju t. 1. in., v tretjič sedaj — obakrat v korist trgovca z avtomobili, ki razpolovi gotovo s znatnim kapitalom. Ker gosbodu Dr.S., ki je državni uradnik in jo "pml par dnevi nastopil v Celju svoje novo službeno mesto, niti v decembru niti kasneje ui bilo nakazano niti znsigurano drugod stanovanje, je stanovanjski senat v Ljubljani na zadevni ugovor ne-temeljeni izrek zasege z odločbo 14. 3.
1922,	Opr. št. VIL-3137—22 kasiral. Za g. Grčarja kot nedosegljivo LaPacit-t° v razsojanju administrativnih in soci-jalnih problemov pa seveda ukrepi druge instanco niso merodajni. Pri tem pa, kakor znano, igra jo v prvi vrsti županovi osebni obzir i prijateljstva do osebe g. tasta trgovca z avtomobili, ki hoče na vsak način priti dd rečenega stanovanja v Maistrovi uh; čeravno mu kot zakoncu brez otrok stanovanja 3 sob po zakonu niti ne pristoja.
Pa kaj briga g. Grčarja zakon, mo-rodajnejša zanj jo pri kozarcu vina dana beseda in obzir prijateljstva. Radovedni smo dozirati, kako si predstavlja g. Grčar izvršitev te zasege ko dosedanji imetnik stanovanja nima prav nobenega izvida na stanovanjc na svojem novem službenem mestu.
Sodbo, če je način postopanja g. župana zakonit, moralen, odnosno so-cijalno pravičen — prepuščamo - javnosti. Piri tej priložnosti bodi nn-ra dovoljeno pribiti le še to, da nam jo tudi znano, da hote spraviti g. župan gospoda Dr. P., tasta navodenega trgovca. z avtomobili, v stanovanje dr. Trenca, čeravno je dosedanjo stanovanje dovolj veliko, da bi mogli stanovati v njem dvo družini. Za te praktike g. Grčarja naj bi ee mrlo več pobrigali njegovi Bomišljmiki,. «oe.podj« •ooijalirii. Poshr/.ili bomo še z več 'podrobnostmi.
Seja izvrševal nega odbora demo« kratske stranke se vrši 23. t. m. ob 10 uri dop. v dvorani ljubljanske kazine; Navzoč bo strankin predsednik Ljuba. 'Davidovič, hi prispe v Ljubljano vso-,' beto 22/1. m. V sobote zvečer je njemu na čast družabni večer.
Demokratski družabni večer v Mariboru, M je bil določeu na <?. maja, je načelstvo mariborske demokratske organizacije s ozirom r.a to, da je za isti več. napovedal Sokol svojo akademijo, odgOdilo na JB, junija. Ta dan se vrši demokratski družabni veter nepreklicno v obeh dvoranah Narodnegr domu.
Mariborske vesti.
Jlanbor 22. aprila 1922.
m Imenovanje. Za policijskega pisarja II. razreda ambulantne železniške policije v Mariboru je imenovan Dragisiav Miloševič, za pisarja istega razreda pri policijskem kom isarijatu v Mariboru pa Ilija Dragičevi«.
m Sestanek zasebnih uradnikov ia nameščencev. Za-sobni uradniki v Mariboru so sicer organizirani po posameznih skupinah, skupne organizacija pa nimajo. Kor so že vsi stanovi, organizirani, je nujna potreba, da se združijo tudi zasebni uradniki in nameščenci v močni skupni organizaciji. Vt ta namen se vrši nocoj ob 20. uri širši sestanek v dvorani gostilne Orovič, ki naj izvoli, pripravljalni odbor v svrho sestavitev pravil in izvršitvo organizacije zasebnih uradnikov mariborska oblasti. Ker je ta sestank zelo važen,, se prosi sigurne udeležbe vseh intere-eentev. Sestanek bo torej v dvorani gostilno Orovič in ne v mali' dvorani Narodnega doma, kakor se je svoje« časno poročalo.
m Velikanski požar v Bitolju je zopet kričeč opomin Mariborčanom, da v čim izdatnejši meri podpre akcijo gasilnega društva za nabavo autotur« binske brizgalnico. Co vsak trgovec, obrtnik, podjetnik in hišni posestnik prispeva po svojih motek, bo gasilno« mu društvu nabava izdatno omogočena. Vsakdo pa naj pomisli, da je to le njemu v prid, kajti le dobro opremlje-i na požarna hramba zamere uspešno pomagati v nesreči.
m Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhn. Mariborska, podružnica SPD priredi; dno 23. aprila t. 1. prvi spomladmi izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer so isti dan vrši veselica v prid šolski mladini. Odhod z vlakom do Fale ob 5 url! zjutraj. Sestop po dogovoru. Met vodi gosp. ravnatelj Jaka Zupančič.
m Trgovski nastavljfenci se opozarjajo, da je v smislu kolektivne pogodbe 1. mejnik prost. Osrednje društvo trg. nest. »a Slovenijo, krajevna skupina Maribor.
m Stari dravski most je sirar izginil, njegove korenine pa so ob levem bregu še ostale. Podiralci so v sredini sicer izruli stebrovje, ob kraju p?, so ga lo prilagali, tako da Štrli še malo pod gladino sedaj narasle vode, kar jel posebno za splave jako nevarno. Prva posledica tega je bila, da je v četrtek zadel na podlagamo stebrovje nek splav, ter obtičal. Vsi napori, spraviti ga iz zagate , so sprva ostali zaman, 1© skrajnemu naporu se jo posrečilo komaj včeraj splav zopet osvoboditi. Dolžnost merodajne oblasti bi bila, Prisiliti podira lca, da odstrani t-udi še te zndnja ostanke, kar sicer je mogoče, da so do-gode tudi še večje nesrete.
m Gorele fran/ats priredi v soboto, 29, aprila ob 18. uri v slavnostni1 dvorani moškega učiteljišča prvo francosko predavanje. G. Lucien Tesničre, profesor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, ho govoril o novejši francoski literaturi. Vsi prijatelji francoskega jezika in slovstva, člani društva in nečlani, so povabljeni. — Društvena čitalnica — v gimnaziji, pritličje na levo — je odprta v torek, erodcv petek m sobote od 18. do 20. ure.
m Glas iz občinstva. 2o prva notica
o	nameravani prireditvi koncertnega' mojstra gosp. Cibulevskega je vzbudila “med občinstvom veliko zanimanje, ki nam jo izrazilo željo, da naj bi gosp, Cibulevsky ponovil na svojem koncertu Lrasno sinfonično sliko »1812 lote«
Stran
fi	_
ymtmn 2S7 iplfla 'I9££,
il-
Čajkovskega. Opozarjamo gosp. Cib levskega na to željo občinstva.
m Predavanja o elektriki. Kakor smo že poročali, priredi Ljudska univerza ciklus predavanj o elektriki. — Predava g. prof. Pečovnik. Prvo pr jdavanje se vrši v pondeljek dne 24. . aai. ob 1420. uri v fizikalnem' kabinetu •Idržavne gimnazije. Vse one, ki niso 'imeli prilike se v srednjih šolali eezna jiniti s fizikalnimi problemi, zlasti , : elektriko, vabimo k številni udeležbi.
m Cankarjev večer v Ljudski univerzi. Sinočni literarni večer je bil po asvečen Ivanu Cankarju, onemu pisa felju, ki ga vedno bolj razumevamo lin čislamo, čim bolj se odmika od nas doba njegovega življenja. Večer je o-,tvoril g. prof. Favni in podal za uvoc važnejše momente iz/ Cankarjevega 'življenja, ki ga označujejo kot člove ka. Na to je režiser našega'gledališči 3g. Milan Skrbinšek čital odlomke iz (Cankarjevih spisov, tako n. pr. iz ,»Erotike«, »Zgodbe iz doline šentflorjanske«, »Podobe iz sanj«. Ker je v •Mariboru g. Skrbinšek dovolj znan, ni treba niti povdarjati, da je bilo njegb' vo čita-nje res mojstrsko, polno življe ;nja in intenzivnega sočustvovanja i (Cankarjem. Pozoren slušatelj je spb-,zual mnogo novo lepo nijanso, ki jo je .pri navadnem čitanju Cankarjevih ispisov popolnoma prezrl. Hvaležni smo -g. Skrbinšku za njegovo res umetniško prednašanje. — Prihodnjič se vrši diskusijski večer. Podrobneje še poročamo.
i	m. Število za jetiko umrlih pri Mag-jidalefflski župniji. Od leta 1875.—1920. (Umrlo je v celem 20.228 ljudij, od teh ?e 4046 za jetiko umrlo. V bolnici sami je umrlo 2.535 in izven bolnice 1.511 za jetiko. Statistika jo doznala, da število iza jetiko umrlih raste in da grasi-jra posebno med delavci (476), železničarji (825) mizarji, kolarji (107), fkovači' (101), zidarji 62, čevljarji 78, jkrojači 83 itd-, natančneji podatki slekle. Navedene številke najjasneje govore, kako potrebna je bila ustanovitev protitub. lige. Dolžnost občinstva ije pa tudi, da isto na vseh poljih podpira.
m Ambulatorij protituberkuiozne lige. Na včerajšnji cdborovi seji so je (sklenilo, nabaviti za ambulatoru vse 'moderne- aparate v svrho zdravljenja {jetike. K temu spada višinsko solnce i(Quarzlampe), Kromayerjeva svetilka, iFinz-snov aparat itd. Ni potreba pov-(dar j at i! eminentne važnosti, tega ukre-ijpa, ker bodo aparati služili v blagor in Zdravljenje za jetiko obolelih in bodo [dostopni vsakemu, ki je reven in pod-Ipore vreden- Ker je nabava teh aparatov z velikimi financijelnimi stroški jjavezana, se obrača tem potom odbor iprotituberkulosne lige v imenu ^ tiso-}čev siromakov in bolnikov na naše mariborsko občinstvo, da se odzovo ,nje-fgovi prošnji in podpre akcijo! Tudi tu 'naj velja geslo »Odpri roke odpri srce, Otiraj bratovsko solze...!« Vodstvo ;akcije same sta prevzela g. soproga ,'župana Drčarja in doc. dr. Matko, ki sta trdno prepričana, da bosta pri Mariborčanih našla isto razumevanje kot 'doslej!	'
m Pontožna akcija za stradajoče v Rusiji. V pondeljek ob 20. uri se vrši yv mali kazinski dvorani seja širšega od ibora pomožno akcije za Rusijo. Zastopniki društev, strank in drugih u-deleženih korporacij, na j se te seje zanesljivo udeležijo. — Danes, v soboto Vrečer, ob 20. uri imajo sejo obrtniki.
m Marijonetno gledališče. Jutri v nedeljo ob 16. uri se vrši v mali dvorani Narodnega doma peta predstava •Marijonetnega gledališča. Na sporedu 'sta 2 igri: »Gašparček slikar« ter »Začarani dežnik«. Vstopnina 1 Din.
m Ljudski knjižnici jo daroval g. Mala Hermann, ravnatelj Centralne banke v Mariboru, 1000 K. Priobčujemo z zahvalo, drugim v posne-..nihaje podpiranja te najvažnejše mariborske kulturne institucije!
m Strogi pasji zapor je .odredil mestni magistrat mariborski za celo mest-po občino Maribor, ker se je zopet pojavil slučaj pasje stekline. Opozarjamo posestnike psov, da morajo vsi psi nositi nagobčnik ter se morajo voditi na jvrvdci.	n
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Par. — P,pQvn,o, koneprti,
m Na cesti onesvestil. V potek’ do poldne je postalo nekemu Jakobu Gač. niku, hlapcu ia St. Lenarta na Alek sand-rovi cesti slabo in nenadoma se je zgrudil nezavesten na tla. Spravili so ga na bližnjo stražnico, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
m Nočna služba v lekarni. Prihodnji teden ima nočno službo lekarna pri sv Arehu na Glavnem trgu.
m Službo strojnika išče ruski begunec z dolgoletno prakso in jugoslov državnim izpitom. Inteligenten mož pozna slovenščino. Sposoben za vse stroje. Ponudbe sprejema uredništvo »Tabora«. ,
m Opozarjamo na inserat tvrdke Miloš Oset, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom na Aleksandrovi cesti št. 45.
m Barov? za ambulatorij Protitn-berkiilozne Lige v Mariboru. Požrtvovalnost našega meščanstva za človekoljubno idejo Protituberkuiozne Lige presega naravnost vsa pričakovanja Ambulatorij opremijo brezplačno naše tvrdke, ter so v ta namen darovale vse potrebno. Tu prinašamo v kratkem seznam darovalcev in darov. Darovali so: Tvrdka Martinz v Gosposki ulici linolej za tla v čakalnici in v gardero bi. Tvrdka Zelenka v Šolski ulici opre-m ičakalnico s klopmi, stoli in mizami Tvrdka Karl Lofz v Jurčičevi ulici je dala na razpolago železne traverze in vso železnino, ki se rabi in posodo za odpadke. Krojač Jakob Ivelc v Stolni ulicj je dpi napeljati električni tok od ceste do stanovanja ter živa zastonj 2 zdravniška plašča,. Tvrdka »Elin« v Vetrinjski ulici vpelje brezplačno električni tok ter- opremi lokale z lučmi. Tvrdka Pliilipp v Vetrinjski ul. napravi tablo za pročelje z napisom »Ambulatorij Protituberkuiozne Lige«. Gostilničar Spatzek 'na Aleksandrovi cesti prevzame brezplačno na večerjo 4 la carte Hgino sestro. Tvrdka Diha v Šolski ulici instalira, vodovod. Tvrdka Preac, Glavni trg, Wor-sche v Gosposki ulici ter Gajšek na Glavnem trgu so darovale^ blago za 6 zdravniških plaščev. Tvrdka Durjava. Gregorčičeva ul. šije brezplačno plaščev. Uhler Ludvig, Glavni trg in Nedog Pavel, Aleksandrova c. sta dala
6	brisač in 6 otirač in'slednja tvrdka prevzame tudi vsa kemična čiščenja perila. Tvrdka Karl Prek, Gosposka ul. je darovala pisalno mizo, 3 stole in 8 m platna za, napis. Urar Karl Karner, Slovenska ul. jo daroval štampiljo. Tvrdka Podgoršek, Slovenska ul. daruje 10 mask za obraz. Mariborska tiskarna j**#flala 5000 receptnih' formularjev, Slikar Anton Vaupo+ič, Glavni trg. je prevzel plovka,n je sob. Tvrdka Rakovac, Cankl, Medic v Gosposki ul. je darovala 10 kg oljnatih’ barv. Trgovec Sohweighofei‘, Koroška cesta, je daroval barvo za pleskanje, vrečo ginsa. 50 kg »Malertona« in 10 kg. oljnate barve. Tvrdka Golesch, Meljska c. je darovala 10 kg. emnjlove beline, ter 10 k'g. oljnate barve. Tvrdka Zabu-kbšek jc darov. 10 lig femajlove beline. Trgovec Fr. Majer. Glavni trg , je daroval blaga za 2 zdravniška plašča. — Lekarna Vidmar daruje stojalo za dežnike. Tvrdka Rud. Kiffmann je dala 200 kosov opeke, 25 kg cementa in 6 sodov apna. Pečar Heričko, Tattenba-chbva ul., izmenja peči. z belimi, hlgi-jeničnimi, ki se dajo sigurno in varno oprati. Tvrdka Vilko Veisl, Jurčičeva ul., je darovala veliko trgovska knjigo, urejevalnik in druge pisarniške potrebščine. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov daruje omaro za knjige in" malo omarico za "domačo lekarno. G. nadravmatelj kaznilnico je dal na razpolago delavce ter prevzel tudi mizarska dela. Gospa Bayerrsvaty je ket hišna gospodinja dovolila brez nndaljnih pogojev vso prezidavo. Mestna plinarna vpelje plin. Tvrdka Roglje. Koroška cesta je darovala dva para boljših čevljev. Tvrdka žJaneš & Horvat, Kralja Petra trg, je darovala. 10 brisalk. Tvrdka' Šuštarič, Glavni trg, je darovala 4 otiroče. Tvrdka Mustek, Gl. trg, je darovala 5 m najfinejšega blaga za obleko za sestro. -Meli-stroja je darovala fino svetiljko za mizo z žico in drugim. Tvrdka Wpr-sclie je davov-aia. naknadno- še obleko za, sestro. Tvrdka Škrab) j s gtarotala 5 m. blaga za seitro. Cirilova tiskarna jo darovala ambulatorične lcarts, Pc-hranja. dr-rny. se še.nsdaJipj^, Lig?, j p
sklenila obenem tudi pričeti z nabiranjem za moderne aparate, da stavi v svrho zdravljenja na razpolago elek tricne žarke. Obračamo se torej do občinstva, da daruje po švcjili močeh za to veliko in važno človekoljubno stvar..
Ptujske vesti.
Razmero na ptujskem magistratu
Minuli so velikonočni prazniki, mesec april se bliža k svojemu koncu in de uradništva še ni prejel svojih bornih plač. Učiteljstvo mestno glasbene šole je prejelo pred prazniki po ipar sto kronic predujma na njihove že itak borne plače. Mestno uradništvo je paralelno z državnim uradništvom in mu toraj tudi gredo draginjske doklade držav nih uradnikov. Te doklade je pripozna-la država svojemu uradništvu s 1. jau 1922 in je razliko za 45 dni že izplačala 1. aprila t. 1. ostanek pa izplača 1. maja. Enako so storili tudi vsi trije ostali magistrati v Sloveniji, le ptujski magistrat je bela vrana, -kajti mestni očet je so se medvsebojno dogovorili, da naj se priznajo uradništvu nove draginjske doklade šele s 1. majem tekočega leta. Javni uradnik, nameščenec je že itak uboga para, zapuščena- od. Boga in celega sveta, pa ne dobi niti tistega, kar mu postavno pripada. Svoječasno se je »Jugoslavija« zaletavala v bivši mestni sosvet, da ne izplačuje redno svojega uradništva, toda pribiti moramo, da kaj tacega se na. mestnem magistratu še ni doživelo. Kakor je videti iz vsega, se je postavil ptujski mestni svet re$ na socijalno in res pravo socijalno stališče. katero se glasj: »Prikrajšaj nastavljen ca, kjerkoli ga moreš, saj on lahko živi od zraka.« Ako bi se to zgo dilo pod vodstvom demokratskega žu pana, bi bruhali zoper demokrate vei listi na nas strupen ogenj. Uradništvu odnosno nastavljenemu se je v resnici pri poznal enkratni nabavni znesek in sicer le vsled -tega. ker so tega pripo-znale svojemu uradništvu ostale tri avtonomne občine v Sloveniji. Popolnoma drugače pa se postopa, z delavstvom Pred kratkim so se delavstvu povišale mezde za 50% in sedaj zahtevajo zopetni povišek mezd. Mi nismo nasprotniki delavstva in njihovih zahtev, saj uvidimo, da je življenje pri današnjih razmerah v resnici jako težavno. Gospodje občinski odborniki, ki odločujejo in rešujejo uradniško vprašanje, pa naj pomislijo, da ima uradništvo ravno tako velik želodec kot kdo drugi ter mora biti tudi. stanu primerno oblečeno. Iz cele zadeve nam je zopet podana slika, kako naklonjene so uradništvu stranke, ki na shodih najbolj besedičijo ih. obljubljajo uradništvu gradove. Mi pa ostanemo na. stališču: »dajte vsa komur svoje, kar mu posta vno pripada« in pri tem geslu tudi ostanemo.
Po zasneženih pokrajinah Volge koraka smrt; z dolgimi koraki stopa in njena žetev je obilnejša kot je bila v vojnih letih. Čo bomo gledali nanjo prekrižanih' rok — kaj bn rekla o nas zgodovina, kaj si bodo mislili baši o. troei / bodoči rodovi? Zapisali nas bodo v zgodovino kot generacijo, kateri jo pet vojnih let vtisnilo toliko sebičnosti in okrutne-.ti, da je lahko mirnega srca prenesla umiranje milijonov svojih’ bratov in sestra.
•	NANSEN. “
Tudi pri nas se zbira za glodajoče v RuMji. Odpri srce, odpri roke...
Narodno gledališče.
Repertoar:
Sobota 22.: »Naznani prijatelj". Abon. A. Nedelja 23.:- »Prababica", Ljudska pr e lat.
Lvcn abou.
Ljudska predstava. V nedeljo, 23. aprila oh 19% vrši v Narodnem glo-ddlfšoit' Ijhdkkd pr&dštffif APrababi-oa«. Delo je polno romantične očarljivosti. Predstava se vrši ob znatno zni-i žaaib cenah,' tako »I -vsp.JjVlp JaJik«, ogle-
da to zanimivo predstavo, ki bo zadnjikrat v tej sezoni-
Gostovanje ge. Gusti Danilove. Šs enkrat opozarjamo na zanimivo gostovanje ge. Gusti Danilove, katera nas poseti v torek 25. aprila. Ga. Gusti Danilova zastopa med sodobnimi jugoslovanskimi gledališkimi umGtnics-mi brezdvemno eno najodličnejših mest. Za svoj poklic se je izobraževala mnogo let v tujini. Letos je otvorila v Ljubljani lastno dramatično šolo, katere gojenci pod veščo roko lepo na* predujejo. Baje es pripravlja ga,- Danilova zopet na daljše potovanje v Ameriko. Pri nas bo nastopila v »Pahljači Lady Wihdermere« v vlogi Mia Erlynne.
Kultura in umetnost
x 8 številka »Kresa« ima sledeč3 vsebino:	A.	Cerkvenik:	Prcatitutka
Zoša (nadaljevanje). Jcs. Suchy: K®2* novana pohotnost (Staroindi jska pri*1 povedka s tremi slikami), E. Tiran; Zgodba o zlati lasnici; pesmi: GavraB1 kriče, prekletstvo vojne; I. S. Turgsn-, jev: Razgovor; vestnik: Telovadb®' gladujoča Rusija. Gospodinjstvo. Khj1-
ttmmnjct SIItVa ______ ^ -n ci vriP.lllll?
ževnost. Slike. — Celoletna naročruB7 znaša 160 K, posamezna št. 16.
x Njiva. Prejeli smo 1.-2. številk« drugega letnika naše odlične: reviP »Njiva«. Vsebina je sledeča: Bogdan Gavrilovič, O živih silah narodno#3, edinstva. — Varaždinec: Hrvatska državna tradicija i Jugoslavija. — France Veber, Ob Einsteinovi teoriji. D1' stek: Fr. Ilešič, Monakovska »Jugend-ob pričetkih naše moderne. Preg1-3 Not,ranje]X)litični. Zunanjepolitični-Književni. Na ovitku: Beležke.
x Trezvenost. Glasnik društva tr3Z-venosti kraljevine Srba, Hrvata i j510' venaca. Primili smo 4. broj odličn® lista, koji islazi troskom Ministarstv3 narodnog zdravlja kao glasnik pro(u' alkoholnog pokreta u našoj državi. Medju prilozima ističe se dr. Daničev3 izvješče o XVI. medjunarodnem •k?1K gresu protiv alkoholizma. Zanitaljb'1 dio lista jest ona j pod naslpvima; »ŽP' ve alkokolove« i »Lijepe pojave«, t; ovira pe stranicama susreče cr-na čovj®” čja bijeda sa uzvišenošču moraln°5 čovjeka-antialkoholika. Šteta što o1*1® ovaj list i u našim krajevima pop®* larniji.	'
x »Novi Život«. Primili smo 3. F’?* sku IX. knjige ugledne srpske reVJl »Novi Život«, koja izlazi svake P>od uredničtvom Ljube Jovanovbf; Najnoviji broj imade sledeči sadrEfll' I. Politika. Pogled na političko Rusije do revolucijo 1917. godine- 0^, Stojnovič); Vanbračna ma.ti i dete D. Arangjelovič); Plodovi. snvcboT&. bitke (gje-neralštabni pukovnik Svf ^ šlav T. Milosavbievič). Spodnji pregrd Političlm. prilike u Velikoj Bidta®1? (prof. dr.,Drag. P. Subotič). FiuaB.®^
i	narodna rvrivreda. Naše etivaže, SL1 (Milivoj M. Savič). Književnost i ka. Večernje sunče (Paunovič). ke.	_	‘	'
x »Vere ja sante«. Prejeli smo čevo številko medna rodnega meesc-n^ za -zdravstvo, ki ga izdaja a- franco$--jeziku »Liga društev Rdečega
Na uvodnem mestu:prinaša daljŠR^ pravo Marije Binba.umow-ne -1^ V;,*),
— v--—.-.-v "	v• Ir«'!h'
Rouge polonaiso« (Poljski Rdeča Tu čitamo marsikateri zanimiv 7° -
n1'
tek o zdravstvenih reformah’ in zaciji zdravstva, na Poljskem- ~^.s ^ vo izpopolnjujejo lepe ilustraci,ic- * hote bi si želeli, če bi čitaJi kaj ta ^ tudi o Jugoslaviji in o jugoslov-
v j
_	     ličrri^
vprašanji. Zanimiva je zlasti 6[1,1'no/ prof. dr. Frčdčrica Huberta o s ^0. vanjski bedi z ilustracijami, na- ' j jevnike proti tuberkulozi 1» 7,a) članek »La lutte oontre le tuber en France«, -	,	^
x »L’ Europa Orientale«, ita-lii8®■ dia. ki izhaia mesečno v Rim11' i,,'
revija, ki izhaja mesečno v
naša stalno informativne ves.i t
vanskem svetu: Revija' trn ^
naših jugcslovenskih gospodarski >
itičnih in kulturnih prilikah, tujiiJ
doanava — za naše življenje i? . V iatov, predvsem ruskih in februarski številki piše tudi °
MiMtžf Kcsao Danteju, ki i^ide' .2.^ ■cem v Trstu v šlovenekem in
kem v Trstu v siovensuem ^ -o1*!01 skom jeziku. V .tem poročilu go' 1o0l3jcj
F »v** a opjlkja.es.tih’
Maribor,- 23.; aprffa'1922;-
ki; s© uamšajo na 'Jugoslavijo. ^rijoročljivo bi bilo, da bi se kdo iz-■Wed nas potrudil informirati ta nepri-iranski list o naših razmerah.
s Predhistorični človek in astronomija. V pariški akademiji znanosti 30 Redavno razrešil profesor Bigourdan yprašan.ie, da li se je že predhistoričen človek bavil z astronomijo. Profesor ■ vj^^urdan se je posebno mnogo pečal o Speži, katere je bil našel znani geolog »audoin ter odkril, da nekateri pred-6tavjjajo razpored zvead Plejad. Vsak | ^rtea predstavlja grupo po 10 zvezd, do-jim zemoremo dandanes s prostimi 0-omi videti le 7 zvezd te grupe, vseh de-'®©t pa le z dalnogledom, ali kvečjemu z vrha kake prav visoke gore. Bigour-, n »klepa iz tega, da so tudi ljudje v ■^ameneni dobi že vedeli, da se zvezde y_idi bolje z visokih vrhov nego iz ni-2ine. Mogoče pa je tudi, da so tedanji ^udje imeli boljši vid nego ga imamo ttii dandanes, oziroma da so bile Plejade takrat svetlejše, kar je še najbolj Verjetno, ker je znano, da solnca., in plejade so solnca, polagoma ugašajo, .^or ugaša tudi naše solnce in kakor 38 ugasnila nekoč naša zemlja.
Sokolstvo.
, o Telovadno akademijo priredi »Sokolsko društvo v Mariboru« v soboto, niaja v veliki dvorani Nar. doma. vjbšjrnejši spored se objavi pravočasno ( “rosimo druga narodna društva, da se °zirajo na našo prireditev. Odbor.
.0 Sokolski Vjesnik župe žagrebaeke. jPriaiili smo tredi broj lista »Vjesnik sokolski« župe zagrebačke. Kako svodom opremcm, tako i sadržinom ovaj ^ broj lijepo odlikuje u našoj sokol-*&oj štampi, pa de ,u njemu nači gradje *oli naša sokolska društva, toli i svaki ^aj ko ji se interesira za Sokolstvo. "Ii sa svoje strane list osobito prepo-ručamo kao uzorno. uredjivano jugo-Elavensko Sokolsko glasilo. TJvijereni Sl&0, da če se ovaj list proširi+i po svim ^sšhn kra jevima, a to tim više što mu pretplscta minimalna, godišnje 15 Dinara a šal je se na upravu lista Za-Stteb, Nova ces., br. 123.
o Vsem bratom in sestram. O priliki jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani priredi se razstava.' katera naj bi kolikor mogoče natančno po-. kazala razvoj sokolske ideje. Da bo jkogcče doseči to namero, je treba nabrati ves materijah ki se nanaša na sokolstvo od početka ustanovitve so-, k°lskih društev do danes, in se radi fe-obračamo do vseh starejših bratov, nam dajo vse predmete, katere ’ '^ajo še/v. posesti in jih mogoče hra-,’nijo/lvot stare spominke za razstavo na j, razpcla.go. Vsaka, stvar &e ho lastniku /x'rT?ila na zahtevo, v nasprotnem slu-j *aju pa jo porabimo za sokolski muzej.
; ^ko treba, se predmeti prevzamejo po j'posebnih odposlancih in se prejem \ ls^otako potrdi. Pri poštni pošiljat vi >. 11 a3 se pridana seznam predmetov in Oznani eventuelne želje. Pri drago-/ prerknetih' naj se i«te že pred od-f ^^iljatvijo naznani, da. se bo imelo Posebno pažnjo na nje. V trdnem pre-^nčanju, da imajo bratje Sokoli še dosti tozadevnih predmetov v svoji po-6®sti in da jih bodo rade volje dali raz-^°Jago za razstave, prosimo vse brate, da nam do konca maja 1922. najkasne-3e vse' predmete naznanijo, katere nameravajo vposlati.
o J- 3ugas,.tfvensfi' vsesaJsolski zlot.
' -^la na telovadišču vzjLic slabemu vro-ijtt&au napredujejo. Telovadišče bo sta-r1 °Sromne svote. tako n. pr. samo tribune ca. 11,000.000 kron. Zletni znak za in članica se l>ode pričel razpo-v mesecu maju na posamezna, f ^nifttva oziroma župe. Posamezniki so ne obračajo na. Savez zaradi znaka, ^ea' ga dobe edinole pri društvu, katera člani so. Cena znaku je določena ,va ^0 K. Znak dobi samo oni, ki je bil 1 ' aa kakega sokolskega društva 31.
1 u*}’r£a ^ 1. Oni, ki so pristopili k so-^ ‘fkemu društvu po tem terminu, ni-^•lo Pravice do znaka.
ima prost vstop K vsem prireditvam na telovadišča, in sicer na stojišče članske tribune, dalje ima pravico' do prostega prenočišča in prost vstop v sokolsko razstavo ob zletnih dnevih, to je 13., 14. in 15. avgusta in prost vstop v deželni muzej. Jugoslovenski Sokolski Savez ima v zalogi krasne barvaste razglednice. Poživljamo vsa društva in Sokolstvu naklonjene trgovce, da jih naroča jo pri JSS. Narodni dom. Cena razglednici je 2 K. Pri večjih naročilih 10% popust. Garancijski fond v znesku 5 P in. od vsakega posameznega | člana je plačala že večina žup za vsa v njih včlanjena društva. Župe, katere še niso plačale garancijskega fonda poživljamo, da to store brez odlašanja. Posamezni člani se obračajo že sedaj na stanovanjski odsek glede privatnih stanovanj. Opozarjamo pa vse članstvo, da naj se tozadevno obrača le na svoja društva in naj potom društva oziroma župe sporoča potrebno, ker se bode posameznikom pri tako ogromnem številu udeležnikov težko ustreglo. V predzletnih dneh. to je SO. julija in 6. avgusta se vršita dva javna nastopa, in sicer: dne 30. julija nastopi naraščaj iz cele države s predpisanimi prostimi vajami, isti dan se vrši tudi tekma naraščaja na telovadišču. Dne 6. avgusta je nastop srednješolskega dijaštva in vojaštva. Isti dan ee vrši' tudi tekma vojakov, ki bo obsegala skok" v višino, skok v daljino, metanje kamna, tek na hitrost in prekoračenje treh lesenih plotov v popolni vojaški opremi. Župe in društva, ki so v sedežih posameznih garnizij, naj stopijo v stik z vojaško oblastjo ter preskrbijo po možnosti za vojake potrebne vaditelje.. Sokolstvo vabi k nastopu samo ona brate vojake, ki se za nastop javijo prostovoljno. Vsak' 'vojak, ki bo tekmoval, mora tekmovati v vseh panogah predpisane tekme. Isti d,an, kakor vojaki nastopi tudi jugosloven-sko dijaštvo iz.srednjih in meščanskih šol. Tehnično vodstvo ima v rokah društvo telovadnih učiteljev za Slovenijo. Za rastop dijaštva vlada po vseh srednjih in meščanskih šolah našo države veliko zanimanje in prihajajo številne prijave. Ker so sedaj še počitnice. pridejo dijaki iz počitnic za nekaj dni v Ljubljano. ■ kjer bo vse po-1 trebno preskrbljeno za stanovanje in prehrano dijaštva.
Zahtevajte v Mah go» . stilni
g C,arine prost uvoz; Jnozomake koruze. Zadružna zveza v Celju nam poroča, da ji. je ekonomsko-finaneni- ko-mitet ministrstva' z odlokom od 13. f. m. dovolil carine prost uvoz 50 vagonov inozemske koruze za preskrbo pasivnih krajev ha bivšem Štajerskem. '
g Na zagrebSkom velikem sejmu bo udeležena tudi Poljska s svojo industrijo. Postavi dva pavi-ljona, v katerih bodo razstavile največje poljske tvrdke razne izdelke poljske narodne in .tovarniške industrije. -
g Cono češkoslovaškega sladkorja je esškcs-lov. izvozna družba znižala za pol čsl krone pri kg.
			
	ŠAI	la s	ra \ ® m
Match Ljubljana—Maribor. Ljubljanski šah. _ klub predlaga, naj se ta match ■— ki gre za klubovski cham-p:onat. Jugoslavije —• vrši dnfe 7. maja v Celju. Od Ljubljančanov bedo igrali prof. Ferlan, Jerošov, laž. Vagaja iti še 3 drugi. Maribor bo nastopil s približno istimi igralci kakor v match u proti Z3grebu.	■
I *.v-
n n v *		 w .	.. .
4. e 2—e 4	h 7—h 5 '
5. Sgl— h 3	S;r 4Xe 5
6. Sb 1 —c 8	d 7—d 6
7. Sb 3—f 4	Sb8—c6
8. Lf 1—e 2	g 7—g 6
9. Sf 4—d 5	Lc 8—e 6
10. Sc 3—b5	Ta 8—c 8
11. f 2—f 4	Se 5—g 4
12. Sb 5Xa 7	Sc6Xa 7
13. Dd 1—d 4	c 7—c 6
14. Le 2Xr 4	h 5Xg 4
15. Dd 4Xh 8	c 6Xd 5
16. f 4—f 5	2 6Xf 5
17. e 4Xd 5	Tc8Xc4
18. d 5Xe6	Tc4—e 4-f-
19. Ksr 1—f 2	Dd3— b 6-J-
20. Kf 2—E 3	d6—d 5
21. Lc 1—f 4 ?	Db6Xe6
22. Th 1—f 1	Sa 7—c 6
23. Ta 1—d 1	d 5—d 4
24. Td 1—d 3	. Te 4Xf 4
25. Kg3Xf4	Sc 6—e 5
26. I<f 4—g 3	Se 5Xd 3
	Beli se uda.
Odklonjeni datnski gambit.	
4. f;olo 11. aprila 1922.	
Beli: Aljehin. Crni: Dr. Tartak«37er.	
1. d 2—d 4	d 7—d 5
2. S£l—f3	Sg 8—f6
3. c 2—c 4	c 7—c 6
4. c4Xd5	c6Xd5
5. Sb 1—c 3	Sb 8—c 6
6. Lel— f4	■ Sf 6—e 4
7. e 2—e 3	Se4Xc3
8. b2Xc3	e 7—?. 6
9. Lf 1—d 3	Lf 3—d6
30. Lf 4Xd 6	Dd8Xd6
11. 0—0	0—0
12. e 3—e 4	d5Xe4
13. Ld 3Xe 4	Lc 8—d 7
14. c3—č4	Ta 8—d 8
15. Dd 1—d 2	b7—b6
16. Tf 1—dl	Sc 6—e 7 ‘
17. Dd 2—c 2	f 7—f 5
18. Le 4—d 3	Ld7—c 6
19. Sf 3—e 5	Lc 6—b 7
20. Ld3—f 1	Se 7—c 6
21. Se5Xc6	Dd6Xc6
22. a 2—a 4	Tf S—f 6
23. Dc 2—b 3	Kg 8—h 8
24. Db 3—b 5	Dcfi—e 4
. .'25, s 4—a 5	Tf 6—sj6
26. d 4—d5	e 6Xd 5
.27. Tdl— el	Lb 7—c 6
28» Db 5—a 6	De 4—g 4
29. Da 6Xa 7	d5Xc4
30. Da7Xb6	Td 8—g 8
31. h 2—h 3	Dg 4—f 3
32. Db 6Xc6	Df 3Xc 6
33. a 5—a 6	Tg8—a 8
34. fir 2—g 3	f 5— f 4
35. Lf 1—jr 2	f 4—f 3
36. Ljr2-fl	Dc6—c 5
37. a 6—a 7	Tg6Xg3+
38. Kg 1—h 1	Dc 5Kf 2
■ - V ■■	Beli se ud?.
	< :
Stran K
Dr. Vidmar se bo udeležil velikega lort^ donskega mojsterskega turnirja, ki se začne "koncem iuliia. — Mojšterska turnirja v kopališču PiŠtany sta v teku;, v skupini A je 19 udeležencev, v skupini B 12.
Tržne cerse <
dne 15. aprila 1922.	)
1. Meso: Govedina i 12—15, II 00-^-00, III 00*—, sveži jezik 00—10, vampi 5>—, pljuča 5-—, ledvice 00—10, gobec 00-~, možgani 10*—i-,; parklji S-—, vime S*—, loj. 5—S. — Teletina’ 112—15,110'-, jetra 00—10, pljuča 00—10,ledvice, 0--— Svinjetina 20—22, salo 20'—, črevna mast' 15—, pljuča S'—, jetra S'~, ledvice 15*—^ glava 9-—, noge 6'50, slanina sveža 20—22, prekajena 25,—, papricirana Sio'—, mast 20‘—25,! prekajeno meso 20—30, prekajene noge 0'—,' prekajen jezik 25*—, prekajena glava 12'—. —( Drobnica: Koštrunovo meso 00—00, jagnetin*1 00-—, kozje meso 00'—, kozletina 20'—.
2. Klobase: krakovske SO-—, debrecinsta 19'—, brunSvižke IS—19, pariške 19*—, posebna;
safalade 19*—, hrenovke 22*—, kranj/ske
19
sveže 0*—, prekajene 00—30, meseni sir 19r—J poljske salame —*—, pretisnjene klobase 14'__
3. Konjsko meso: I 5—7, II OO-—. \
4. Kože: konjske, komad 8S—100,'gove;^ C0—10, telečje . CO—15, svinjske 4—4'75, usnj^ gornje 90*—, podplati 70'—.
5. Perutnina: Piščanec majhen 00—, večji 00'—, kokoš 37—45, raca 25—30, gos 25 —45, golob 5’—, zajec domač majhen 7‘iO zajec domač večji 15*—.
6. Divjačina: Zajec, domač 00—00, di^.i? C0—'00, srna 00.—.	i	.
7. Ribe: Karpi 00—00, belice 00*—, ščuki 00—00, žabe (komad) 00'—, raki (komad) 0—O.i
8. Mlečni izdelki: -mleko (liter)'' 3—4,1 Surovo maslo (kg) 40*—, čajno maslo 4.5*—, masla' 0'—, sir ementalski 120*—, polementalski 62*—j trapistni 00—35 groyerski 35 00, tilsitski 35*00,! parmezan 135*—, sirček (komad) 4-5, jajc J (komad) 1—1*25.
9. Pijača: Vino staro 10—12, vino nov®i 10—14, pivo 475, 1 steki, piva 2 o0,. žganja •22—25
10. Kruh: Bel (kg) 6*—, črn o*—, ržen 00'—, žemlja (0 dkg) komad OpO-O-55, mlečn? kruh 00'—.
11. S a d j e: Jabolka I 7.50, II00'—, hruška
I 00*—, II 00 —, kostanj 00*—, limone (komad); 0*50—1, oranže 1—2'o0, rožiči (kg), 6'—, fige 16j dateljni 30^-50, mandeljni 30—50, orehi 10—j orehi luščeni 30', slive posušene 10.—.
12. Sp čcerij sko blago: Kava I 45*—j
II 40*—. kava pražena I 50-—, II 42't-, riž! 6—11*50, sol 3*50. poper cel 30'—, poper mlet' 32*50, paprika 37'50, testenine 9'— sladkor1 v kristalu 15 —, sladkor v kockah 17*—, kvasi 17-50, škrob pšeničen 10*—, rižev 25'—, koruzen!
is (liter) navadni 1-20, vinski 2*—, olje namizna1 -5'—, bučno 00—25, špirit denat. 13*— milo/ 14-15.
13. Žito: Pšenica 4'25, rž 3 50,
75, oves 3-75, koruza 4'—, proso 4*—,
—, fižol navadni 4 —, fižol rajčni 4 60,
00*—, leča 15-—.
14. Hlevski izdelki: Pšenična moka^ 7-.0D, 1 6*75, 2 '6 50. o 00 —, kaša 5*50, 'ješprenj 5*50, otrobi 2-25, koruzna moka 4.>0,1 koruzni zdfob 5*75, ■ pšenični zdrob 750, jačJ menova moka 00*—, ajdova moka 1 7 50 2 00-—J ajdova kaša (liter) 6-—, ržena kava 7-50-ll-5oJ cikorija 11—.
15. Krma: Seno sladko 187—200, seno^ kislo 0'-, otava 200-000, detelja 0'-, ovsena slamaj 112—125, pšenična slama 00*—, ržena slama/ 00*- (za 100 kg)..
lfi. Kurivo: Drva trda 90—100, mehka]
ječmen ajda! grabi
Match Maroczy—dr. Vid^nar. V kratkem se vrši VLiubljani veiezanimiva
G«a Meroezy igrata 2 .na.ch.partj?, X‘e-Z;
15*—.
Partiji št. AS in 49.
'Mctjs.terski turnir Pištanv. 1 Kolo , aprila 1922.
Budimpeštanska obramba. , Beli: Euwe. Crni: Spielmann.
1. d2—d4'	S:]rS—f6
e 7—e 5
c 2—c 4 d4Xe5
Sf 6—g 4
•Novi Sad. Dne 12. februarja se je v Ncvem Sadu ustanovil šah. 'klub, ki je pristopil savezu in šteje 80 članov. Klubov loka!:	kavarna	„Elizsbela“.
Klubov tajnik A. Nicifor, ki je ob enem sa vezni redateij, urejuje v dveh. novosadskih listih šah. mbriko.
w
sveča
17 Zelenjava in p o d z em 1 j,i c eS, Endivija (komad) 0—0, motovilec (kupček) 0-50,1 eelje zgodnje (glava) 000—0, pozno 0karfiJ jola (komad) 00 - 00. špinača (kupček) 0'50j buče jedilne (kg) 0-—, fižol C0—, kifeljčar 00—,j
o«
anakoin
peteršil šopek 0-25, zelena šopek 0-25, čebul/
f S— 50, čeien 00—9, pora (komad) 0*25, koreni«
vTt.no 0*1*2, navadno O'—, zelenjava za kuho/
(šopek) 0'25, pe?a rudeča (komad) 0*—, repai
Oc« C*~_?cri,	*8°toja.0*-0, pozni P*—, koleraba podzemljicaf'
4 nartS HnhU	jejO-O-—,	krompir,	zgbdnji	1	95,	pozni	125,	href1
4 partije dobil, 1 zgubil, 3 remizjral.—t? -A —
Iz
šahovskega
svfcta.
V mstchu
>o'50, zelje kislo 0—4, repa kisla 2'-
Meraztrgljivi kavčuk-:: petniki za čevlje
j;*.-..*	»cw•!
4-4
Stran ®
mtmr, srn. xprm 1 92%
   —■*
[Primarij dr. Mirko Černič:
O zdravem in kotnem
V _ slepiču.
Že zvonec pri 'vratih je nervozno zapel. Koj nato slišim zasoplo govorico, tla naj nemudoma hitim v sosednjo uli--jco, kjer je gospe dopoldne kar na lepem prišlo slabo, da ima hude bolečine
V trebuhu, da bljuva in ima vročino.
Na postelji leži gospa najlepših let,
na obrazu se ji vidi, da hudo trpi. Zila udarja 100-krat v minuti, toplomer kaže pod pazduho 38-8°. Kadarkoli se premakne, so bolečine hujše in sicer okoli želodca in v spodnji desni strani trebuha. Dvakrat je že bljuvala. — Na želodcu ni najti nič posebnega, pač pa je desna spodnja četrtina trebuha trda m zelo boleča, dočim je trebuh povsod drugod mehak in neboleč.
Ko povem, da je obolela za akutnim vnetjem slepiča, se samo od sebe pojavi vprašanje: »Kaj sedaj ?“
»Najboljše in najsigurnejše zdravilo je operacija!"
In res se je operacija izvršila dobro uro po tem pogovoru in 10. dan je bila gospa zopet doma pri svoji družinici zdrava in vesela, da seje tako hitro odločila, dasiravno je možu, ki ji je svetoval, da naj pokliče kirurga, zatrjevala: „ Operirati se pa že ne dam!“
To je tipično obolenje na akutnem vnetju slepiča. In bolniku samemu je v največjo korist, če se odloči za kar moči 'hitro operacijo, ker le operacija ga 'reši nedoglednih komplikacij, ki tako rade nastanejo po vnetju slepiča. —
„Kakšna beštija pa je to, slepič? Toliko se sliši zadnjih petindvajset let o njem, prej ga pa nikdo ni poznal."
Tam, kjer prehaja tenko črevo v debelo, v desni spodnji četrti trebuha, je (<akozvano slepo črevo, t. j. izbočina debelega črevesa, na katerega temenu se vije izrastek liki glista. Ta glistasti izrastek je slepič. V sredi je votel in njegova votlina je v zvezi s slepim oziroma debelim črevesom. Normalno gre jiblato po tenkem črevesu skozi slepo črevo v debelo. Izločine, ki nastajajo v slepiču, se pomešajo z blatom in valovanje ■črevesa, peristaltika, jih pomika dalje. ;Ce pa te izločine iz kakršnegakoli vzrojita v slepiču zastanejo, se pojavi vnetje jn z njim vred obolenje, kakor smo je 'opisali v začetku.
Da pa pred par desetletji ne bi bilo ,slepiča, ni res. Le poznali ga niso! To jse pravi, slepiča pač, ne pa njegovega obolenja kot samostojne bolezni. Lahke slučaje njegovega vnetja so smatrali la-jiki in zdravniki za želodčni ali črevesni »katar, kot koliko ali gri?avico, težka obolenja slepiča s komplikacijami pa za delano ali splošno vnetje mrene potrebušnice, je pokopalo toliko ljudi v najlepši
tki
Šdobi. Moderna kirurgija pa je v svojem nečuvenem poletu posvetila tudi sem in 'tako rešila nebroj ljudem življenje in jih Obvarovala dolgotrajnih mučnih bolezni.
Pa ne samo katar in grizavica sta Zakrivila mnogotero hiranje. Prav posebno kosmato vest ima v tem tudi „tifus". Znano je, da je medicina pred svojim modernim razvojem zdravila samo znake bolezni, ker ni poznala njenega bistva. In take so bile tudi označbe za bolezni. Vsako obolenje, pri katerem se je bolniku omračil duh ali, kakor pravijo, da je fantaziral, je bilo »tifus". Beseda je grška in pomeni: mrak, meglo, omračenje. In naštevali so skoro toliko ;vrst tifusa, kolikor ima človek organov: trebušni tifus, živčni tifus, tifus v glavi pn ne vem, kje še vse. Moderna patologija pa je pomedla s to tifusovo žaro, dognala bistvo posameznih obolenj in Izklesala jasne pojme in precizne označite. Tako poznamo zdaj trebušni tifus ali [trebušni legar kot samostojno bolezen, ikatero povzročajo tipični bacili in samo !*i, nič drugega. In če se ne oziramo na ftakozvani paratifus, ki je polbrat trebušnega, tedaj lahko rečemo, da so vsi dru-igi tffusi izginili, njihov grobar pa je bil (mikroskop.
Toda vrnimo se zopet k našemu slepiču! Ni tukaj prilike, da bi učenjaško razlagal, kakšen pomen ima v živalstvu in kako brezpomemben, da, škodljiv atavizem je pri človeku. Ne! Le to, kar "vsak dan vidimo in slišimo o njem, kar se tako pogosto dogaja, danes tebi jutri •trfeni, to hočem po mojih skromnih mo-£eh pojasniti. In to je vnetje slamica.
Že prej sem omenil, da je slepič liki vzdolž votla glista in da je ta njegova votlina ali kanal v zvezi z voltino slepega črevesa, „po kateri se izcejajo njegovi izločki. Če iz kateregakoli vzroka slepičevi izccdki ne morejo v slepo črevo, če; torej v njegovi votlini zastajajo, tedaj postanejo ti zastali izcedki greda, na kateri veselo vzbohotajo bacili, katerih je itak v prebavilih dovolj. Normalno črevo izločuje te bacile sproti, da mu ne delajo preglavic, toda gorje, če nalete na zapreko ali zaporo! Tedaj se razmnože v nežnanskih množinah, prodro ali sami ali njihov strup (toksini) v mez* govno ožilje in se razpasejo po vsem organizmu liki plesen po kruhu. Visoka vročina se pojavi, srce utriplje, kakor da bi zvonilo plat zvona, toksini zastrupijo živčevje in možgane, da bolnik fantazira, njegova misel gre kot splašeni konji, dočim se bičano telo vije v vročini in bolečini.
Vnetje slepiča povzročajo potemtakem bacili in sicer taki, ki so normalno vsakdanji gosti po prebavilih. In ti vsakdanji gosti postanejo naenkrat boljševi-ki, ki hočejo vse uničiti, če jih kaj zmoti v njihovem poslu. In kaj razburi in razjari te beštije, ki so ,tako male, da se jih hkrati prerije milijon skozi uho najfinejše šivanke? .
Teh vzrokov je več.
V	15% jih prinese človek že na svet kot prirojeno dedščino. Preiskave na truplih novorojenčkov in dojenčkov so dognale, da ima vsak šesti otrok že pri rojstvu slepič zraščen s sosednjimi organi. Te zarastline slepiča povzročajo, da je njegov kanal na posameznih mestih zožen, da je slepič v ce-oti preklonjen ali stisnjen. Kako kratek je korak od ožin, preklonov in tesni do tega, da se zapre izcedkom pot. In kaj nastane potem, če se izcedki zajeze, smo videli poprej. 15 °/o ljudem da torej že rojsivo samo dispozicije za vnetje slepiča kot doto na pot življenja.
To se je dognalo na novorojenčkih. Pri odraslih pa nam pokažejo operacije slepiča, da je tudi pri njih v veliki večini vzrok za vnetje lega slepiča samega. Če bi slepič ležal tako, i*:oi visi vrvica, če jo obesimo na kavelj, t. j. če bi ležal v ravni • črti v smeri slepega oziroma debelega črevesa, bi nemara sploh ne poznali vnetja slepiča. V resnici je pa drugače. Slepič je živ orgah s precejšnjo avtonomijo. Njegov koren je zraščen s slepim črevesom in po lastnem opornjaku (mesenteriolum) so razpredene žilice, ki po njih dobiva svoje življenske soke. Ta opornjak je včasih tako kratek, da je slepič zakrivljen, drugič tako ohlapen, da se more slepič precej prosto gibati in vasovati enkrat pri tem, drugič pri drugem sosedu. In če je ta sosed, namreč črevo, bolan t. j. vnet, ima nahod — katar — tega nahoda se naleze tudi slepič. Posledica je, da se s sosedom zlepi, zraste, kar spet povzroča tesni in preklone na njem, ti pa spet zaieze odtok izcedkom.
To bi bile anatomske dispozicije za vnetje slepiča. Poleg anatomskih pa poznamo že celo vrsto fizioloških in patoloških. Med prve štejemo zapeko. Če blato v slepem črevesu zastaja in se tam suši, zamaši ustje slepičevega kanala in kaj lahko povzroči zastoj njegovih izcedkov. Drugič se tam naselijo gliste in se v klopčiču naselijo liki cerbems pred njegovo ustje. Ali pa se napravijo v slspičevem kanalu samem kamenčki iz blata ali pride kaka koščica ali peška od sadja vanj in zamaši njegovo strugo. Drugič zopet je vzrok rak ali tuberkuloza, ki zagrabi njegovo steno, jo zadebeli in tako utesni njegovo odprtiiio.
Pri vseh takih irt podobnih pojavih torej zastajajo soki slepičeve sluznice, dajo s tem priliko bacilom, da se bohotno razmnože in povzroče vnetje slepiča. Znano je pa tudi, da se vnetje slepiča kaj rado pridruži angini, in dognali so se na obolelih drgalih v žrelu isti bacili kot na vnetem slepiču pri istem človeku.
Vzrok za vnetje slepiča so torej zmirom bacili, ki se razpasejo čez mero.
Interesantno pri tej bolezni je dejstvo, da je vnetje slepiča pri otrokih do 5, leta redkost, istotako v pozni starosti. Navadno obole ljudje med 10. in 30. letom. In če eiil^rat obole, pa se ne
» «nprirsli, se s tem dispozicija za
obolenje samo ojači in prej ali slej pride napad znova. Zakaj kakor pri drugih organih, če se vnamejo, tako povzroči tudi vnetje slepiča, da se sprime, zlepi in zaraste s sosednimi organi, kar vse spet ima za posledico, da izločki v slepiču zastajajo.
Ravno radi tega je operacija vnetega slepiča najhitrejše in najsigurnejše zdravilo. Operacija namreč odstrani slepič in z enim mahom ukine vse zle posledice. Če se slepič odstrani, ni to organizmu prav nič v škodo. Brez slepiča je življenje ravno tako sladko ali bridko kakor ž njim. Le napad je s te strani onemogočen.
Kaj pa nastarte, če se bolnik ne da operirati ?
Na mestu, kjer so izcedki zastali, tam zgnije njegova stena, in legijonom bacilov s strupenimi izcedki ter pogostokrat z blatom vred, če je to mesto na korenu slepiča, se odpro vrata v trebušno votlino, ki se vname. Vnetje trebušne Votline vsled počenega slepiča pa je že izkopan grob. Le malokomu se posreči, da ga ne zagrne, če tudi se da operirati v tem štadiju.
Tako daleč vendar navadno ne pride. Priznati namreč moram, da v trenotku, ko bolezen dozori tako daleč, da vneti slepič poči, navadno tudi najzakrknjenejši nasprotnik kirurgičnega noža skrije zastavo svoje trme, ki je velikokrat zgolj plašč, s katerim zakriva svojo bojazen, in se uda. Če je bilo vnetje mrene potrbušnice vsled počenega slepiča samo delno, zgolj okoli slepiča in v njegovi najbližji okolici, je pokora razmeroma majhna, vendar se ostrost in dolgotrajnost te pokore veča s širino vnetja.
Organizem sam ima proti boleznim razna obrambna sredstva. To spoznanje je rodilo novo vejo moderne medicine, serologijo, ki je le do sedaj dokazala, da ima lepo podočnost. Tako samoobrambo kaže organizem tudi pri tako-zvanih kirurških boleznih. Kakor hitro se slepič vname, že ga skušajo sosedni organi, zlasti pečica, zakriti in obkoliti ter, na ta način zapreti vrata splošnemu vnetju. Pri slepiču, ki je peči!, nastane na ta način zaprt absces, poln gnoja. Vendar se to ne zgodi vedno, oziroma ne popolnoma. Zakaj se pri nekaterih boleznih ta poskus samoobrambe obnese, zakaj je pri drugih brez uspeha, to se do danes še ni dalo dognati. Če pa vneti slepič ne poči, tedaj se sosedni organi, ki so ga zajeli v svoje mreže, da se ne bi njegovo vnetje razširilo, zlepijo med seboj in s slepičem, nastanejo zarastline, ki zopet povzročajo razne spremembe na slepiču, kakor soteske, preklone, tesni. In da so ravno taki slepiči prav posebno predisponirani za nova obolenja, ker v njih zastajajo njihovi izločki, smo že omenili. Radi tega vidimo, da skoro pri nobenem človeku ne ostane napad vnetega slepiča osamljen, marveč da mu sledijo prej ali slej novi napadi. Enkrat vnet slepič, katerega operacija ni odstranila, ie potemtakem večni Damoklejev meč, 'o katerem nikdo ne ve, kdaj se vtrga njegova uit.
Pa ne samo novi napadi, marveč Še neprijetnejše stvari se gode. Zarastline so pogostokrat takorazseZr.e, da se vsled njih* zavijejo čreva. Zavita čreva zopet so nova bolezen, ki neizmerno ogroža zdravje in življenje človeka.
Iz vsega tega menda dovolj jasno sledi, da je najboljše in najsigtsrnejše, če se dd vsakdo nemudoma operirati, kakor liiiro se dožene, da je oboki tia vnetju slepiča.
To trditev dokazujejo tudi slučaji, ki so bili leta 1920 in 1921 operirani na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Vsega skupaj je bilo v teh dveh letih operiranih 90 bolnikov vsled vnetja slepiča. Od teh jih je bilo 6 v takozvanem akutnem štadiju t. j. v prvih urah po začetku bolezni, 70 v drugem štadiju ?. j. takrat, ko so ponehali znaki vnetja, 7 je bilo absccsov okoli slepiča in 7 slučajev splošnega vnetja mrene po* trcbušnice. Samo enega slučaja, in sicer od zadnjih, ni bilo mogoče rešiti, vsi drugi so ozdraveli.
Podpirajte Ji?g. Matiči!
fipred sodišča.
Maribor, 22. aprila-Vzcmc gospodarstvo klerikalnega S® renta Inkcrta v Krčevin-.
Po razpustu bivšega občinskega bora v Krčevini jo postal ofcčuMfki^fiV rent hišni posestnik, vpokojeni pro*n ^ in oficial okrajnega glavarstva v .. a-riboru Anton Inkert. Kakor navado nenadoma povišani »rodoljubi«. 3P v stal tudi Inkert samozavesten_ m. 3-»vladal« po svoji volji, no oziraje ®e, sklep« podeljenega rou sosvete/ v ‘. terem so se nahajali odlični in i;1- -ge n t. ni ljudje. Občani ko ge po®0 * pritožili na deželno vlado, kjer Pa ^ sedeli' takrat klerikalna voditelji. J'-1‘ vso Inkerlove pregrehe pokrili s V Š5em molčečnosti. Inkert je ime’ v kah občinsko apr.ovizacVo, Kroffir ’ ki ga je Iva,pil na pr. po 4 K, je V70' ja! po <o K; piri drvah je povijal cen 10 K pri kub. metru iii delil »podrejenim« občanom rli«ne dob • Ko »o bo prizadeti pritožili na <!fc7, • vlado, je eremit Inkcrf na detlom' > podpisanih 40 občanov postavil ra-1 brekovanja pred sodišče. Posrceuo mn je, da jo 89 obtožencev potlačil« ‘ neki železničar na mu je njegovo j častno delo vendarle dokazal ia . » , oproščen. Že takrat so je Inker-u ^ , ček rnmajal. toda s BonacSjo ki®’ • cev in pod patronaaco gotovih nios nežev je ostal še nadalje gerent ob ,
Moscea julija 1021 je eosvet na P- • ■ log gor en la Inkerta sklonil, kupiti jaško barako v. Tomšičevem drovoi ^ ter pooblastil Inkerta, da podvza imenu občine potrebne korake. temu, da jo občina razpolagala a P.° , u n im denarjem, je čel na to ^oT okrajnemu glavarin dr. ga prosil 7A podojilo 10.000 Iv, J® n br
Alojzu Pekla,rju. 8eŠ, ne j mu nakup barake 10.000 K, saka* les od barake, ali pa po prodaji lS.	vj
di. denar. Tudi Peklnr je ugodil ■. prošnji. Barako jo direkcija plena pustila občini po komisijsko ^ . 'i.olj. coni 12.000. IC, kljub temu, da 3C .	.
podjetnik ponujal zin.io 80,000	,.9
je bil Inkert navajal v proSnji-	^
nujno potrebuje občina ta le«. kupit je pirieel najprej Inl^ort mi ljudmi podirat ba.ra.ko, pozneje to poveril pasvetniku m stavbenu^0 . klarju. Boljši in večji del barak* ^ držal Inkert, spodnji, manjši ia del pa je prepustil Poki "rju ®a Pj5?! j# nih 10.000 K, kljub temu, da j« dol po lastni Peklnrjevi i^iavi r.
24.000 K. Od dobljenega lew bi držal Inkert k> og 8 do 10 kpb. ostali lm pa je predal občanom P°
oz. 400 K za kub. meter, pozneje Pa ^ ceno velikodušno znižal na 400 02. kron -V »agovoru pravi, da jo 54 »ti * ^ kam dal leo zastonj. Tudi to je res, j . obdarjeni so ei .morali ta -pedarjoa* izkopati is zoanlje, kor je bil^ sognit in ni bil za nobeno iKirabo.	;
voga leca pa dobrotnik Inkert ni raur podaril. Za prodan los je Inkert, v kolikor je m^>glo orožn^ v dognati. -81,000-K, teko, da j«	,
19.000 K čistega dobitka.
več F-'J3vctniikov zahtevalo od	j
obračun, toda o>n so je izgovarja So nima »cstavljenega. Ko pa^eo la tla prevroča, jo sestavil račun, vn torom izikaaujo, da je imel za.	",
in etraženje barako 17.690 K ptro» ^ tako, da ostane le 2000 K dobička-znesek jo postal z obračunom vrea ^ panu, ob enem pa mu jo pisal, da 3®na„ s vsem svojim premoženjem zA vse ^ pako« v občinskih' obračunih. y '	,
sld odbor pe z Inkertovtm obra' u	,
ni zadovoljil, ter je zahteval od / ta go 5000 K, kar je mr tudi ta-*vO] V ^ Bal. Pelci ar zahtevamo odSfcodoi«1 . , znesku 25.000 K ni hotel •tako jo prišla zadeva tudi pred soa Iz razprave jo tudi razvidno, ka^ ‘ ^ movoljno jo gerent Inkert 1 j Qb5inskl tajnik ni smel sam oisap pisnika, temveč samo to, kar nva 3® ^ kort narekovali. Tnko de tudi v zapisniku ni zabeležen sklop da so nakupi l>airaka -z.a občino, ten ^ smiselno falzifieiran zapisnik’,	-
aStono aosvot. na vnanje, da jo S6T^l0jjii svoj denar kuip.il barako z nam2'	^
dn pride les v prid občanom ^Qrx.,jl4 'viveri po-čivokaik Peklar z razdeli >
MariDor, 23. aprila 1924.
» X Ai5U 1C v
Stranj
W?a lesa.« Razprava je bila radi na-tisljmih poizvedb preložena, kaže pa 2«sno vso korupcijo in gnilobo gospo-wstva klerikalnega gerenta. Klerikalci sicer prinašajo o vsaki najmanjši Zadevici o daljni balkanski Macedoniji ^pskna poročila, o grehih svojega tovariša pa previdno molče!
raščaja navedenili klubov, od 10. do 12. ure pa oba prva narašča ja- Tekmovanje sodi g. Planinšek. ■	',i.\
: Maribor : MAK. Danes se odigra prvenstvena tekma jned prvima za tukajšnjo prvenstvo I. SSK Maribor
Spori.
: Cene vstopnic pri današnji prvenstveni tekmi. Numeriran' sedež 10 Din., .ruSi s s dež 8 Din., stojišče 5 dinarjev ^stojišče za dijake (proti legitima-cUi) in vojake 2 dinarja.
. > : Naraščaja »Maribora« in MAK llr^ujeta danes od J49. do 12. ure. Od uro tekmujeta oba druga ua-
m (
itoborikim atletifinim^^iubom. Igra! ^ ^ prem„gali z 2 :0, v Celovcu pa
obeta biti zelo napeta i	so igrali neodločeno tekmo 0:0..
bor«, ki nastopa oslabljen, moial napeti vse sile, da si zasigura vodstvo v prvenstveni tabeli- Igro vodi saveani sodnik g. kapetan Šuput. Tekma se začne ob 16. uri. V predtekmi igrata rezervi obeh klubov. Neugoden izid glavne tekme za »Maribor« bi pretresel pozi-tako temeljito, da se le
: Prvenstvena tetina rezerva >Ma- prostorih Gotzove dvorane. Vabi & iribora« proti rezervi MAKa se prione I cenjeno občinstvo na mnogobro.ien ob 14. uri. Sodnik g. Franki. Igra se j obisk. Ako kdo pomotoma vabila nj na prostoru I. SSK Maribor- 1	_	[	prejol, naj blagohotno oprosti, ker je*
: Celjski atletiki so igrali na veliko- j vabilo potom lista za vsakega veljavno^ nočnih praznikih v Avstriji in sicer v j Začetek venčka ob 20. uiri, konec ob 4J Celovcu in Beljaku. Villacher Šport- s uri zjutraj. Svira godbeni odsek pevW
Objave.
skesa, društva »Drava«. Za mnogobrojV ■ni obisk so priporoča odbor.
§ Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« vabi vse svojo člane, k aken tudi prijatelje kolesarstva v nedeljo! dne 23. aprila na izlet. Zbirališče predi Veliko kavarno ob 14 uri (2-). V slu-■ čaju slabega vremena se izlet preloži na
§ Fouic v slovenski stenografiji se začne s 1. majem. Oglasi: Razlagova
ul. št. 15, piitličje.	^	{prihodnjo nedeljo 30. aprila. Zbirali-
šče istotam in ob ietem času. Odbor.
^	jr-*-*,v“—•>
§ Plesni venček natakarjev s sreeo-
cijo »Maribora«	—,---------(
težko še vzdrži na čelu prvenstvene ta- j lovem, pod pokroviteljstvom restavra-1
bele. Pripominjamo še, da ni izključe- - terja in kavarna;'j a. g. Gjure pl. Valja- i	„	.	.
I no kako presenečenje.	'	‘	ka ee vrši v nedeljo 23. aprila v vseh	pOZSDItd	HarOCnŠiTIS	*
SPIlillCI SVETE
^Avanturističen jomau, Spisal: Karl Figdor. Prevel: R. R. it(Dalje.) •	(60)
v'’'r' -r, -
}f bien! Mislim, da je boljo, ako greva od tu!«
. Uro pozneje sta si sedela baron in poslanik na-Proti v legacijski pisarni. Poslanik ss nikakor ni mo-še otresti male zadrege. Bil je pre^ aran. Pozno P°noči dospela brzojavka je prinesla razjasnjenih v ®ri*og baronu. Kljub temu pa je ostala cela afora ®reeej misterijozna.
. Niti o dozdevnem mbrcliezu, ki je bil prošli večer ' ^Peljal bai-ona v igralnico, niti o onih dveh mlade-5*®ih, ki sta mu očitala sleparstvo pri igrannu ni bilo ( nenadoma star. glas 'starca. Mogoče v vseh Atenah najti nikakega sledu. Izginili so. i ^Brezdomovinec!«
. f*	■	76.	.	;	|	eno smer, za vsa dejanja: dobra in’ slaba — lastnd
V sobi c«riškega hotela »Excelšior« opravljeni' z < aoan!““;'	.	.	..	-	...
vso eleganco za bogate potnike, sedi uro za nro pre- . ,™na Požene neprijetne misli. Ozre se zopet na mišljujoč baron Murpbv. Prvič v življenju ga jo za-5 P*SU10 tei plane kvisku. globoko prevzet v yse gvojej pustila srčnost, prvič tra je zapustila
brezskrbna moč, ki ga je bila-spremljala vse doslej preko neštetih nasilij in celo zločinov ter ga delala močnejšega nego druge.	;	it
Desetletja žrtev. In sedaj to plačilo...!
Prvič se čuti osamelega, brezkončno zapuščenega. Zapustila ga je sreča, ki pa je spremljala v, vsoh bojih ter jsca vedno vodila do zmage za vzvišen cilj!
Domovina ga je zatajila. Prevelike zmago ji je bil dosegel.
»Brezdomovinec!« mrmra iu njegov glas postano
N
»Nisem mogel storiti, drugega nego verjeti mu: “Sove legitimacije so bile na.iboljse. pa^ vaše 1 ast-ie pripomnil poslanik s čudnim, skoro komičnim “razoni v obrazu.	.
.. Takrat so s a nenadoma odprla vrata in v sobo je iplanil ves zasopel ataše, ki je bil prejšnji večer r>n-’!g?al baronu vrata. Njegov obraz je bil ves prepadel. Jr^iklonil se jo ter zajecljal baronu nekaj norazum-besed v opravičilo. V roki je držal odprto bržolo, V 'Poslanik je le površno pogledal atašeja, nin vzel i ’ tok brzojavko, jo prečital, skočil razburjep s svoje-sedeža ter jo pomolil baronu.
'.vitajte sam!"
Murohv ->e vedel trkoj vse še preduo ,io je prestal. ■
• ' '• •. Razburljiva seja v spodnji zbornici. Predlog 55ci’kalcsv v sled odpovedi vladnih strank sprejet z jie-.iko večino glasov, Kabinet odstopil. Zbornica se ®00&tituira kot državno sodišče ter dvign« obtožbo ^ti zunanjoniu ministru ni poslaniku barojiu Mui-vsled politična gra umora.-	...	_.
c" Murnlivja jo pr:.di3 brzojavka iz rok. vsa kri mu 6 izfrinila iz obraze.	i	•
b “To je zahvala,« je zamrmral. Zahvala naroda;«
°teai je stisnil podaniku roko: .
L 'Najino poznanstvo je bilo kratko, toda lntere-Stno. živite srečno! Živite srečno! Vse sem žrtvoval L>a svojo domovino, celo svojo lastno čast, toda za to, igral smešno figuro obsojenca pred sodmjo po: rečnih plebejcev, sem vendar še preveč pameten. Naj e iščejo, ako me ne bodo mogli pogrešati.'
: -fNato je hladno prikimal atašeju ter odšel...
' Potem so se v drugič zaprla za baronom Murpliy-^ vmta atenske legAcijc.   _______________________________
Za trenutek ga obvlada misel; da bi 'se. vdal v usodo ter umrl tako, kakor je živo): iz lastno moči. Toda ne! Tako daleč še ni! Murphyji ne obupajo dokler je še življenje v njih.
— Brez misli vzame eno izmed pisem’, ki So bila] prišla za njim tu som. Brez'rnisli ga odpre: Pisavo' mora vendar poznati! Kje neki jo je bil že videl'?
Bese-1
bistvo.
»Moj sin! Jaz imam sina!« vzklikne škoro glasnoJ »Še ni prepozno! Ne sme biti prepozno...! Sin jei moj in jaz^ sem njegov. Na njem lahko popravim, kan sem zagrešil slabega nad njegovo materjo.«	*
— Baron odhiti nemudoma na brzojavni urad ter) odpošlje na akademijo nujno brzojavno vprašanje, če njegov 6iu še živi in če se še nahaja tam.
V nemirnem pričakovanju odgovora prebije ostali del dneva. Neprestano ga muči vprašanje, če si- b»; mogel pridobiti li tudi sinovo ljubezen. Vsa ta dolga leta se ni bil brigal zanj.	t
»Pridobiti si ga moram'. Vse. življenje mu hočeni posvetiti!« si prisega med tem, ko bega vznemirjeni in razburjen po ulicah.	.	■	•	.
(Dalje priEodsjičJ '-i
Glavhl urcdnik: Eadivoj Rehar. Odgovorni urednik: Budolf Ozim.
99
n n m ■
LUCULLU§“
Z1I1ES* liglsi If. &
Nerodna, nevajena roka je pisala te vrste.
de so ruske — --------
•Banka pošilja še vedno denar zn mladega gospo-!, da. Žo prod leti smo bili prosili za dovoljenje, da bik sme'li poslati mladega gospoda v »Akademijo člove-j čanstva", kjer bi njegovo vzdrževanje ne stalo niče-! sar. In mladi gospod je ženij. pravi pop. Kor nismo o gospodu baronu zvedeli nikdar ničesar več, je pop,
kar sam odooslal mladega gospoda tjakaj. Denar smo j .	.	..	.	.	..
'spravljali. Prosimo gospoda barona, riaj nam vendar j <3100» OfUStVO ZS prOf¥16t IH pfSradDU I11&83I naznani f>voj naslov, kamor mu pošljemo denar, ako ■ mu to pismo vendarle pride v roke.« , • .
Podpis pod dopisom je nečitljiv.
Za trenutek se skuša baj-on 'domisliti. Potem mu*Telefon 101. Bfz. naslov: nL.UCuISus, Zagreb. 6-23 4—t'
j jo naenkrat .vsej a? no:	'----------------------------------------          .J-----------
f Pred leti nekoč je bil prejel pismo od rediteljev svojega sina. V množici poslov je bil čisto pozabil odgovoriti. Pozabil tudi — tega danes nikakor ne more razumeti — na otroka... na svojega lastnega otroka.	'
Kako se je bila pisala njegova mati? Ah’, da:
Mavda... Mav da Gregaardova... Kako mlad je bil! pač takrat!...
Za vraga! Grdo je bil takrat ravnal z nič felabe«,« slutečo, nedolžno, mlado deklico. Krog njegovih ust j zaigra bridek nasmeh. Vedno je imel pred seboj lej
Zahtevajte:
‘j
t;
I povsod /TABOR41
M
*ZORA“ cigaretne stročnice j
podajam pod tovarniško ceno in sicer 1000 koma-| C3v 80 K. Jugoslavija 72 K in Arotocr 78 K. Mano- i r.°'na taksa plačana. — IVlarii;'? Stadler, MARIBCbv, i^Wnjska ulica št. 26. •	-	619
Dražbeni oklic.
i; Vsled sklepa z dne 27. marca 1922, D 689/22-2, v ®?®jo se na javni dražbi:
‘■'■"I. dne 27. aprila 1922 ob 9. uri dopoldne i a) v Bistrici št. 12 pri Limbušu 4 težki vozovi, troje konjska oprava in različno gospodarsko orodje; na Lobniški, planini okroglo 2000 m3 bukovih rv in ena 1200 m dolga drča za spravljanje drv;
■ dne 28, aprila ob pol 3. uri popoldan ^od. Hofah (na skladišču podjetja za inpregaira-2«lezniških pragov) en motor, to je cirkulfirna ža-2a drvo. v
'•i«*.	•*	1	v*	v* • •
; Stvari se lahko ogledajo fn sicer:
I. med 9. in pol 10. uro 27. aprila 1922 v “ISrici ozir. na Lobniški planirii;	'	'
.	11. dne 28. aprila 1922-v Spod. Hočah med
•»do 3, ure popoldne.	.'
]no sodišča v MarSboris^cd^ IV,
dne 10. aprila 1922, v f 614
j-s
Uje
Jos. Martinc
Maribor s2s A | Gaicntsrliska vslsiracvlna- j
a*	oc-.v.
Lassns pohištvo Železno pohištvo ^Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava'
f
Zavesa m, Blago zapohištvo Posteljno psrjo
favanredna nizke esaa t zjiIojI poliistva
MPrsis
mvltnr
i Qo»poska ulica i«, SO!
Pirohuova bil«,
fST 5/oboden egledVj CcnHd brezplačno*
Prazne zaboje, v zeio dobrem stanju, po izredno nizki ceni, prodaja Tobačna glavna zaloga v Mariboru. 6io 10 1
Zgubila se je dne 20. t. m. ob pol 20. 'uri v Grajski kleti denarnica at dokumentom, potnim listom in 400 Din. Pošten najditelj naj mi vsaj dokumen-to ■vrne. A. Kranjc, Krekova • u'ica 4, vrata g.	622
Kdor šeii prepisovanje cirilice v latinico, srotico, ter postavljanja raznih spisov in vjog na oblasti v različnih jezikih •-trancoJfini, italijaneč, angl., madj., čehoslov, grSčini, poljščini, l-uič., furSč., rumunSČ... nemžž ni in' obratno, ta se nai obrne na „Po!yglott“ v Mariboru Grajski trg 1. Uradna tajnost zajamčena. 530 6—5
' T
oznanja.
Konteristinja, obenem b!&-gajfilcerkar /. znanjem slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja, se išče; prednost ^ imajo etenogratUtinje. Rcflektira si samo na zanes-l ivo in i-zbilino moč s prakso. Ponudbe z zshtsvjmii in referencami na Mastinušič in drug tovarna usnin, Ljutomer.
624 2—1
Pekovski vajenec se sprejme. V. Bizjak in drug, parna pekarna, Rogaška Slatina. 610
Naifinejži mocJ za ss.ijsko prodajo kupi V. Bis ak in drug, Rogaška Slatina. 611 2—2
Proda se moško kolo in Rroclc-haus:exikon. Koroščeva ul 4, I. nd-U., 0 113.-14. ure. 61i
I.Vemo hišnika za trinadstropno hišo. V poštev pride stranka, ki zamenja stanovanj. Vprašujte v Frančiškanski ulici	^
št. 2111, vrata 5.	615	2-2	ZaOtrOiSe
Silimo, seno, krompir in drva ima za prodati Andrej Oset, Maubor. Aleksandrova co?t* 57. Telefon 88. Kupim vse vrste deželnih pridelkov.
600 10-4
Jetika! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira s i<jemo torka in pet-ka v St Jurju ob j.ž. Kupujte tudi njegova tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o-zdraviti.	483
Brivnica Frana Novaka na Aleksandro« cesti st. 22 se priporoča./"	Al
se proda. Vpraša naj se pri vratarju, Kopališka ulica 4.
Proda se nova suknja iz] usnja za dečke. Vpraša se! naj v Scherbaupiovem dvp-j m pri Starkelnti. 606
II Ulili
neoženjea, v kratkem peti^ sionist, išče znanja v svrho ženitve z gospo ali gospodično, staro nad 45 let, kf ima posestvo, obrt ali pen* zijo v Mariboru. Ponudbe naj se pošlje na naslov Martin Klemenčič, nošta Veliki Dolenci. 613 2-2
mmmmmmm.imm<m
E®k S ' . BjffiB	■ -mr M	a^r
Najfinejss rsz
italijanske znamke »Vercelli AAA Glace Subllme*, oddaja vsako množino nad 100 kg kakor tudi cele vagone najceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka
Paternost & Remic, Ljubljana
Slomškova ul. 11 Telefon 389.
BmmmmmmmmmwmsmmwmwmmmmKmmmMmmmmmmmmmmmmmmaxmmmgamw^am
Kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, Veo vrsto moke En rS2a, svinjsko me at, bučno in fino namisno oljo, domačo slivovko, rum, fini špSrit (vinski cvet), fin! konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bo3nišfce češplje, sardine, Magg? v steklenicah in kockah, svečo, razna čistila, barve za oblake, vinski kis,'kisovo kislino, galico, žveplo, ličje čra?ijo) in V3a drugo Špecerijsko in kolonijalno blago, v trgovini
nBVSffP MrARtVIAn. ALEKSANDROVA cesta 45
nasproti glavnega kolodvora,
Telefon Si 15,
Prosim, prepričajte se, da dobile reafseis^JSe
klobuke, palice, perilo, čevlje, različno mo galanterijsko blago v veliki izbiri pri
vešča hrvatskega in nemškega jezika, prija-teljica otrok, energična, z dobrimi spričevali se išče. Ponudbe na Slava Lauš, Bjelovar.
MR350IŽ, 3§iržsčeva ul. 5, l nadstr.l
<8®T Zaloga češkega In angleškega blaga. 578 c-s
Solidne cene!
nanns
bilančnik, vežč v mlinski in opekarski stroki, se išče za nastop s 1. eventuelno 15. majem. Ponudbe pod »Knjigovodja11 na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.	620
so pravi amerikanski In angleški
Singor olje, niti, svila itd
Odseka za !ssro& industrijo Zveze industrijcev v Ljubljani.
Odsek za lesno Industrijo sklicuje redni Občni sbor za poslovno leto 1921 v soboto, dne 29. aprila 1922 ob 14. uri (ob dveh popoldne), ki se' vrši v sejni dvoran! Mestnega magistrata v Ljubljani.	\
Daevni red ob3ega točke, predvidene v statutu Zveza industrialcev, —
Lesni industrijo', ki niso člani Odseka, zamorejo prijaviti svojo udeležbo v pissrnl odseka, Aleksandrova cesta št. 5, pritličje desno, kjer se jim izstavijo začasne izkaznice.	516
2 biseri se je izgubila na potu Šolska ulica (stanovanjski urad), .Gosposka ulica, mestni vrt. Odda se naj proti dobri nagredi v zalogi pohižtva Zelenka, Šolska ulica 5. Pred nakupom se svari.	617
na prometnem prostoru v Mariboru se z vso zalogo in inventarjem se po ugodni ceni proda. Ponudbe na npravništvo lista pod .Trgovina 300.000".	618
mmm mm a sirarna mmm
bo prodajala
dne 25. aprila 1922 ob poS 10. uri
Delniška glavnica: Din. 30,000.000. — Rezerva: Din. 15,000,000.
PODRUŽNICE:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula,
Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sara-———- jevo, Split, Šibenik, Zagreb. —	■■■=
Če se hočeš poročiti in pohiStvo si kupiti lekZelenkinajpoprej v Šolsko ulieopoglej! Tamkaj spalnice rio-fitoto, o d najboljSe kvalitete tam so klutfsko garniture znane prako Drave, Mure, tamkaj so jedilne sobe, ; ■. tam preproge in podobo
iri §e vse, kar kdo
želi,'-.^.,	1804
pri Zelenku se dobi
Naslov za brzojave: JADRANSKA. AflliiranS zavod:
FRANK 5AKSER STATE BANK
* •< ■
82 CORTLAND STREET ===== NEW-YGRK CIT/.
Dražba se vrši v skladišču barake na FriškOVCU (cesta na južno železnico) v Ljubljani.
Prodajali se bodo:
!,	45	PS	osebni	auto	„Spa",
2.	38	PS	„	„	„NesseasdorferM,
3.	24	PS	w	,	/..laisrin-KSemcnS".
4.	35	PS	»	.	„Puch".
5.	22	PS	„	„	..laurin-Kžement",
6. 3-tonski tovorni auto ..BUssIng" z železnimi kolesi,
7. .1- *	»	»	„Ad!er“ na vzmetili in
8. 5- „	„	priklopni	voz.
589 2—2	Vladni	komisar:
tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak f
Maribor. Šolska h. 5!
ka?fcs&; ia izdajata!j: KonzorcU »Tabor". —■ Tis,k*:	J,'orsSsa	tiskarna	d.	d.
Tgfrgtt &___________________________________________________________________________________________ «T	A'	B	O	H*__________________________________________________________________________ »mnogr;	gs.	apm	n»a	^
♦