Poštnina plačana v yotovf»t. Uto LXXm., št. 226 Ljubljana, četrtek 3* oktobra I940 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemSi nedelje in praznike, — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< ▼elja mesečno v Jugoslaviji E>in 14,—, za inozemstvo IMn 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg- št 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; pcKiružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Poštna nxanilnica v Ljubljani št. 10.351. Po izjavah iz Bele hiše bo ameriški kontinent ostal složen v odločni obrambi pred morebitnimi poskusi vpliva držav osi, zlasti Španije, na latinske države v Južni Ameriki W^hingt©n, 3. okt. o. Iz okolice Bele hiše je izšla pol s luž bena izjava o konferenci načelnikov generalnih štabov ameriških republik. Pan ameriška solidarnost, pravi izjava, je naš odgovor na trojni pakt in na vsakršen sporazum, ki bi ga mogel španski notranji minister skleniti z velesilama osi v imenu svoje vlade. Spričo sedanje velike krize se je novi svet trdno odločil, da ostane neomajno ze din jen in složen. Vsak poskus osi velesil, da oi razširili svoj vpliv tudi na Južno Ameriko, poslužujoč se pri tem vpliva matice Amerike, Španije, je obsojen že v naprej v neuspeh. Vsa zapadna hemisfera se bo borila, če bo potrebno, za demokracijo in svobodo človeštva, v kaj- slej ko prej neomajno veruje. Wa>hui£ton, 3. otet. j. (Rcuter). Zveza držav osi z Japonsko je po splošnem mnenju Zedinjene države zelo približala vstopu v vojno. Vse bolj se v VVashingto-nu, celo v izolacijonističnih krogih, utrjuje mnenje, da bodo Zedinjene države morda že spomladrt stopile v vojno. V diplomatskih in političnih krogih v VVashing-tonu smatrajo, da je treba prištevati med glavne vabe, s katerimi je Nemčija pridobila Japonsko za novi pakt, tudi zagotovilo, da si bo Japonska lahko vzela :n obdržala vsa ozemlja, ki leže vzhodno od Indije. Willk6e za čim večjo pomoč Angliji New Y*>rK, 3. ckt_ s. (Reuter). V nekem govoru v C Le ve Lan du je izjavil včeraj republikanski predsedJLiški kandidat VVillkie, da morajo Zedinjene države nuditi junaškemu angleškemu narodu čim već pomoči v materialu, če treba tudi z žrtvami aa lastno letalstvo. Willkie je dejal, da se bodo Zedinjene države lahko tem bolje same pripravile za svojo obrambo, čim dalje bo Anglija vzdržala v borbi. VVillkie se je izrazil tudi za vojaško sodelovanje Zedinjenih držav in Kanade z latinsko-ameri- škimi državami. Zedinjene države in njihovo prebivalstvo nočejo nobenega konflikta, je dejal VVillkie, niti na Atlantiku niti na Pacifiku. Amerika hoče mir in v tem so vsi Američani edini. Kljub temu je treba dovrševati vojaške priprave. Izjava mornariškega ministra Knoxa VVashington, 3. akt. s. (Reuter). Ameriški mornariški minister Knox je izjavil včeraj, da se Zedinjene diržave ne pogajajo z Anglijo za oporišče ameriških vojnih ladij v Singapuru, pač pa bosta tako mornariško, kakor tudi vojno ministrstvo storili vse, da omogočita, da dobi Anglija čim prej in čim več vojaških letal iz Zedinje-nih držav. Vse ovire, ki dobavi letal nasprotujejo, bodo po možnosti odstranili Delo kanadsko-amer£škega obrambnega odbora Nevv Y*>rlt, 3. okt. s. (Ass. Press). Včeraj se je v Bostonu sestal kanadsko-ameriški obrambni odbor. Predsednik ameriške delegacije v odboru, newyorški župan La Guardia je izjavil, da je odbor sklepal tudi o obrambi pacifiške obale Paname. Odbor je tudi sklenil pospešiti načrte za obrambo Nove Anglije in celotne atlant ske obale Kanade, člani obrambnega odbora so iz Bostona odpotovali na vožnjo ob kanadski obali, da pregledajo obstoječe obrambne naprave. Trgovinske ladje za patrolno službo New VurK 3> ^t. s. (Reuter). Ameriško mornariško ministrstvo je sklenilo najeti 125 zasebnih trgovinskih ladij, ki bodo preurejene v patrolne ladje za službo ob atlantski obali Zedinjenih držav. Smatrajo, da je to eden izmed ukrepov za razdelitev ameriške vojne mornarice v dva enako močna dela za obrambo Atlantskega oceana in Pacifika. Zahteva po zasedbi Martinf^uea da ne bi doživel usode IndokLLne New York, 3. okt. s (Reuter). Včerajšnja »New York Post« zahteva, nai ameriške države vzamejo francoski otok Martinique na Karibskem morju ood svojo taščico in ga vojaško zasedejo, če treba tudi s silo. List pravi, da je tak ukrep potreben. «er zavzema vlada v Vichvu nejasno stališče ter io ie treba smatrati kot eksponentinio velesil osi. List orx>zaxia r>ri tem na dogodke v francoski Indokini ter pravi, da Je kai takega ne sme dogoditi na Martini-queu. Havanska konvencija je določila, da ameriške države ne bodo dovolile, da bi urešla posest katerekoli izvenameriške države na zaoadni polobli v roke kake izvenameriške države. *New York Post« misli, da obstoji na Martiniqueu taka nevarnost in da morajo ameriške države zato solidarno nastopiti v smislu havanskih sklepov. Včerai je bilo objavljeno z Martiniquea. da so tamkajšnje francoske oblasti odredile ustavitev vseh utrievaLnih del na otoku. Smatra io. da ie to francoska koncesiia Zedinjenim državam, ker ie predsednik Roosevelt francoskemu veleposlaniku izrecno poudaril, da Zedinjene države nadaljnjega utrjevanja Martiniquea ne bi mogle dovoliti. Na drugi strani 000 zari a io na dejstvo, da vlada v Vichvju gleie položaja Marti ni quea še vedno ni podala vladi Zedinjenih držav nobene jasne ali obvezne izjave. U^hingtOn, 3. okt. AA. (Reuter). Po poročilu »Associated Press« izjavljajo do-oro poučeni vvashingtonski krogi, da sta na včerajšnjem posvetu predsednik Roosevelt in francoski veleposlanik Haye govorila o vprašanju, kaj bo z nad sto letali, ki so bila izdelana v Ameriki in ki sedaj neizkoriščena čakajo na francoskem otoku Martiniqueu. Ta letala so namreč na francoski nosilki letal >Bearu« že od podpisa premirja. Francoska Oceania za de Gaulla London, 3. okt, s. (Reuter). Kolonija Francoska Oceanija z otokom Tahiti na Tihem oceanu se je postavila na stran generala de Gaullla. O tem sklepu je odločil plebiscit med prebivalstvom. Novi guverner ima s pomočjo večine prebivalstva položaj trdno v rokah. Francoska Oceania (Etablissements del' Oceanie) predstavlja kolonijsko upravno enoto francoskih posestev v južno-vzhodni Polineziji s skupno površino 4000 k v. km in približno 37 000 prebivalci Ta francoska kolonija je bila osnovana t 1885. Njeno glavno mesto je Papeete na Tahitiju. Japonska prizadevanja za zbližanje z Rusijo i tisk za sklenitev pogodbe o nenapadanju in rešitev vseh spornih vprašanj Tokio, 3. oktobra, s. (DNB) Mnogi japonski listi se zavzemajo za sklenitev ne-napadalne pogodbe med Rusijo in Japonsko. »Asahi šimbunc pise v zvezi s tem, da berlinska tro zveza ni samo potrdila obstoječih dobrih odnosa jev med Nemčijo in j Rusijo, temveč pomeni tudi izraz volje z Japonske strani, da bi se rusko-japonski 1 odnosaji stabilizirali. List naglasa, da je z japonskega stališča rešitev vseh odprtih vprašanj med Rusijo in Japonsko povsem j možna. Tokio, 3. oktobra, br. (Štefani) Japonski tisk še vedno komentira mednarodni politični položaj po sklenitvi trozveze v Berlinu. Se prav posebno se listi zanimajo za odnosa je s Sovjetsko Rusijo. >Niči Ničle ugotavlja, da je stališče, ki ea zavzema politika osi napram Rusiji povsem v skladu s stališčem Japonske, kar je v ostalem razvidno že iz besedila v Berlinu podpisanega pakta, Rusija je pakt sprejela na znanje in se ni pustila premotiti od demokratske propagande, da bi mogel biti ta pakt naperjen tudi proti njej. Spričo tega je mogoč sporazum tudi med Rusijo in Japonsko. Lahko bi se sklenil v taki obliki, kakor se je Nemčija sporazumela z Rusijo, ali pa v obliki prijateljske pogodbe, kakršno ima z Rusijo Italija. Nemška in italijanska pričakovanja Rim, 3. okt. o. Dr. Appellius. pravi v listu »Popolo d'Italia«, da so bile ob priliki zvezne pogodbe med Italijo, Japonsko in Nemčijo urejene interefne sfere Nem čije, Italije in Japonske ter Rusije v Evropi, Afriki in Aziji. Ribbentrop bo skušal sedaj pripraviti se Rusijo do tega., da bi pristala na to novo razdelitev sveta. Evropa in Afrika ostaneta življenjski prostor Nemčije in Italije. V velikoazijski prostor spadajo vsa Kitajska, Mandžurija. Mongolija, Karolini, Maršalski otoki, Ton-khiški zailv, Siam, Niz. Indija, Caraba-ca, Angleška Buvana, Bismarkovo in Sa-^amonsko otočje. Na to področje se bo raztegnil življenjski prostor Japonske- Ve-esili osi bosta pozvali Anglijo, naj se umakne z njega, ker bi se drugače vojna •azširila tudi na ta prostor. Velesili osi se ne protivita, da bi Zedinjene države prevzele angleško posest v Ameriki, pa tudi Kanaco. Rim, 3. okt. o. Glavno glasilo fašistične stranke >Popolo d'Italia« razpravlja o možnosti sporazuma med Rusijo in Japonsko ter pravi, da v Ameriki resno računajo s tem, da blok avtoritativnih sil ne bo dovolil, da se vključita v prostor, za katerega velja Monroeova doktrina, tudi Da k ar in Singapur. Rusija je zainteresirana v se-vemozapadni Kitajski, v Turkestanu in te interese Japonska lahko spoštuje, tem bolj, ker ji je sedaj odprta pot proti jugu. V Toki ju vsekakor pričakujejo, da bo Rusija sedaj odrekla svojo podporo maršalu Cangkajšku. CurOi, 3. okt. o- »Die Tat« poroča, da v berlinskih novinarskih krogih mnogo razpravljajo o prijateljskem stališču, ki ga je zavzela Rusija do berlinskega pakta in držav, ki so ga sklenile. V Berlinu napovedujejo, da se bo Rusija čez nekaj časa sama priključila tej zvezi. Da se to že se- daj ni zgodilo, so bili za Rusijo merodajni taktični razlogi, ker bi se namreč mogla ruska odločitev smatrati za rusko slabost. Poslabšanje odnosov med Ameriko in Japonsko T°Kio, 3. okt. s. (DNB). V zvezi z nedavnim incidentom med japonskimi in ameriškimi mornarji v šanghaju napovedujejo v merodajni h japonskih krogih nadaljnje rx>slabšanje odnosa jev med Japonsko in Zedinjenimi državami. Prizadevanje nekaterih ameriških krogov, da bi dosegli zbližanje z Japonsko, smatrajo tu sicer kot zanimivo, mislijo pa, da bi moglo tako prizadevanje roditi uspeh samo v primeru, če bi Zedinjene države najprej v načelu priznale novi svetovni red in novi položaj na Daljnem vzhodu. Japonska in transporti orožja preko Birme T"Kiot 3. oktobra, s. (CBS)Japonski listi se mnogo bavijo z možnostjo skupne an- gleško-amerižike akcije proti Japonski na Daljnem vzhodu. Usti pravijo, da bi smatrala Japonska zopetno dovolitev prevoza orožja skozi Birmo na Kitajsko kot sovražno dejanje. V tem primeru bi Japonska podvzela vse ukrepe, ki bi odstranili ovire za vzpostavitev novega reda na Daljnem vzhodu. Ojačenje ameriške mornarice na Filipinih Tokio. 3. okt. s. (DNB). V Manilo na Filipinih so bila poslana nova ojačenja ameriške vojne mornarice. Med drugim so dospele tja neka križarka, pomožna kri-žarka, kakor tudi več rušilcev. Incident ob siamski meji Tokio, 3. okt. s- (Tass). Agem ija Domej poroča iz Bamrkoka. da io prišlo 29 septembra v bližini se\ ei ne meie Siama do obmejnega incidenta, ko so francoski in • doki tajski oolicisti ubUi nekega slamskeca treovca, ki ie prestopil me i o brez potnega lista. Včerai ie zaradi tega incidenta izročila siamaka vlada francoskemu pn?1a' iš.vu v Bangkoku protestno noto, v kareri zahteva kaznovanje krivcev, povračilo škode m strogo preiskavo. Tokio. 3. okt. s. (Tass). Agencija Domoi javiia iz Bangkoka, da ie treba smatra'1 vprašanje siarnskih teritorijalnih zahtev napram francoski Indokini slei ko p*ci kot odprto in popolnoma nerešeno. letalski napadi na središče Londona Napadala so le posamezna nemška letala, M pa zaradi močne topniške obrambe niso prodrla nad središče mesta L»n^. vceiaj so močne formacije nemških letal stalno napadale London. Ze do večera je imel zato London šest letalskin alarmov. Gosti oblaki so omogočali ugodno izvedbo napadov. Cilj napadov so bili zopet važni vojaški objekti, predvsem ob Temzi ter v južnih in južno-vzhodnih londonskih okrajih. Novi požari in eksplozije so pokazali učinek nemških napadov. Poleg tega so nemški bombniki napadali včeraj angleške luke ob južni in vzhodni obali, kakor tudi ob irskem morju. Napadena so bila pristanišča Svvansea, New Port in Weymouth. Tu so bili povzročeni požari v velikih skladiščih. Bencinski tanki v pristanišču so eksplodirali še med napadom z velikimi plameni. Nemška letala so bombardirala tudi več vojaških letališč v raznih delih angleškega otočja. Zlasti so bila napadena letališča v bližini Irskega morja- Mnogo vzletišč in hangarjev na letališčih je bilo uničenih, tako da ne bodo več uporabljiva. Zato je bilo že pri včerajšnjih napadih na luke ob zapadni angleški obali opaženo, da je bil odpor angleških lovskih letal presenetljivo slab. Ustavitev transportov , otrok preko morja London. 3. okt. s. (Reuter). Snoči ie objavilo ministrsko predsedništvo. da st ie angleška vlada odločila, da zaenkrat ustavi nadaljnje transporte evakuiranih otrok preko morja. Uradno pojasnilo pravi, da so nedavne potopitve ladij, ki so vozile evakuirane o uroke, pokazale, da obstoja nevarnost tudi za ladje, ki potujejo v konvojih. Glede na slabo vreme DDzimi se ie žal morala vlada odločiti, da nadaljnje transporte ustavi. Vlada se zaveda*razoča-ranja, ki ga bo ta odločitev povzročila med starši ki prav tako pa med onimi v domi-njonih in Zedinjenih državah, ki so prostovoljno ponudili svoje domove za sprejem evakuiranih otrok, ugotavlja na da Je odložitev nadaljne evakuacije sklenjena izključno v interesu varnosti otrok samih. Evakuaciia ie samo odložena, ne pa popolnoma opuščena. Soomladi se bo evakuiranje nadaljevalo, če bodo prilike dor/u-ščale. Po uradnih podatkih ie bilo doslej slnap-no evakuiranih iz Anglije v domin j one 2650 otrok. Ottavva, 3. okt. s. (Reuter). Včerai je dospel v neko vzhodno kanadsko luko nov transport evakuiranih otrok iz Anglije. Med njimi ie 105 otrok, ki nadaljujeio not v Zedinjene države. 65 otrok angleških igralcev odhaja v Hollywood. kjer bodo o tali do konca vojne. Javne kuhinje v Londonu Lomf«n 3. okt. j. (Reuter). Angleški radio objavlja, da je angleški minister za ljudsko prehrano lord Woolton včeraj izjavil, da je bilo doslej v Londonu oivorje-nih že 58 javnih kuhinj, v katerih se bodo lahko prehranjevali prebivalci, katerih domovi so bili zaradi nemških bombnih napadov uničeni. V načrtu je otvoritev 200 nadaljnjih kuhinj, ki bodo pričele doiiti hrano po potrebi. Uspehi angleške blokade L°ndon, 3. okt. s. (Reuter). Minister za blokado dr. Dal ton je izjavil v nekem govoru, da je blokada v prvem letu vojne prinesla velike in pomembne uspehe. Preprečen je bil dovoz mnogih važnih vrst blaga v Nemčijo in še bolj v Italijo, zlasti pa dovoz petroleja, jekla, svinca, bakra, tekstilnih proizvodov in kavčuka. Italijanski letalci na poti v Nemčijo New VorK, 3. Gkt. s. United Press poroča iz Rima, da je 500 italijanskih letalcev z letali m vsem potrebnim letalskim osebjem na poti v Nemčijo, Italijanski letalci bodo s svojimi letali sodelovali pri napadih nad Anglijo. Avstralski letalci v Kanadi Ottavva, 3. okt. br. (Reuter). V Kanado je prispel velik oddelek mladih avstralskih letalcev. V Avstraliji so si pridobili osnovno letalsko izobrazbo, seda i Da bodo svoje šolanje nadaljevali v kanadskih letalskih centrih. Chamberlain izstopil iz vlade London, 3. okt. i. (Reuter). Ministrsko predsedništvo je danes zjutraj izdalo služben komunike, v katerem javlja, da je bivši min, predsednik Neville Chamberlam podal ostavko kot lord prezidem ministrskega sveta. Na njegovo mesto pride sir John Anderson, ki je bil nazadnje minister za notranjo varnost, Andersona pa bo na njegovem mestu zamenjal dosedanji minister za preskrbo Herbert Morrisson. Stookholm, 3. okt. j. (T. T.) Vest o izpre-membi v Cnurchillovi vladi ie prišla docela nepričakovano in ie zbudila živahne komentarje. Zlasti se razpravi i a vprašanje, kdo bo postal naslednik odstonivšega Ne-villa Chamberlaina v vodstvu konservativne stranke. Razen dosedanjih snrememb računa i o. da bo v kratkem prišlo še do nadaljnje doka i obsežnejše rekonstrukcije, in se kot nove vodilne osebnosti imenujeta v prvi vrsti Eden in sedanji tajnik zunanjega. rndnisJtrstva Butler. Pred sestavo koncentracijske vlade v Avstraliji Canberra, 3 .okt. s (Reuter). V teku je akcija za sestavo nacionalne koncentracijske vlade v Avstraliji. Vodja delavske stranke Cutain sestavi take v4ade ne nasprotuje več načelno. Reden železniški promet Berlin—Moskva BeHin, 3. okt- AA. (DNB). Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so se septembra začela pogajanja za končno ureditev železniškega, prometa med obema državama. Kakor znano, je doslej obstojal začasni sporazum, sedaj pa bo stopa v veljavo novi končni sporazum, ki se nanaša tudi na železniške tarife in ves promet. Po tem sporazumu se bo začel 16. oktobra redni potniški in tovorni promet med Beri inom ki Moskvo v obeh smereh in sicer na črti Berlin — Varšava — Minsfc — Moskva in dalje na črti Berlin — Konigaberg — TS-lsit — Dinaburg — Moskva, > Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek S. oktobra 1940. Stev. 226 Angleški napadi na Nemčijo Bombardiranje Industrijskih okrajev Berlina — Obsežne letalske akcije nad zapadno jNemčijo New York, 3. okt. a (Reuter). Po ameriških informacijah ie bil oreteklo noč Berlin zoroet napaden od angleških letal. Glavni cili nanada ie bil zonet severozanadni industrijski del mesta. Po prvih poročilih je trajal letalski alarm v Berlinu nad eno uro. V središču mesta se ie čulo iz zunanjih okraiev močno strel janje protiletal-skesra topništva. Berlin, 3. okt. s. (DNB) Preteklo noč so sovražna letala zopet priletela do Berlina. Protiletalsko topništvo ie letala odbi'o. Samo manjše število sovražnih letal ie preletelo mes^o samo. Bombe niso bile vržene. Napadi na industrijska področja na zapadu L.ona«>n, 3. okt. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je včeraj cpoldne objavilo komunike o letalskih napadih na Nemčijo v noči na sredo- Koimuiike ugotavlja, da je bil tudi v tej noči Berlin znova napaden in da so angleški bombniki bombardirali neko veliko municijsko tcvarno. Komunike navaja tudi podrobnosti o obsežnih letalskih akcijah nad zapadno in severozapadno Nemčijo ter o že običajnih intenzivnih napadih na tako zvane invazijske luke na francoski, belgijski in nizozemski strani Kanala. V zapadni Nemčiji so bile bombardirane električni centrali v Doisburg uin Kolnu, tanki mineralnega olja in bencina v Sterkradu, Holtenu, Gel-senkirchenu in Kolnu, železniške tovorne postaje v Hammu, Soostu, Brennbergu, Sterkradu in drugod, neki kanal v Po-rurju. tovarna letal v Rctterdamu na Ni-sozem.-kem ter več letališč •everozapadni X in XizozomskI. Ob Rokavskem p.e'ivu so bila srdito bombardirana pri- stanišča v Rotterdamu, VliAingenu, Dun-kerqueu, Boulogneu, Caiaisu, Havru in postojanke nemškega daijnostrelnega topništva na rtu Griz Nez. S teh napadov se tii angleška letala niso vrnila na svoja oporišča. L,ond°n, 3. okt. s. (Reuter). Dodatno k včerajšnjemu komunikeju objavlja letalsko ministrstvo, da so angleški bombniki napadli v Berlinu v noči na sredo predvsem seveiozapadno predmestje, kjer je več tovarn težke Industrije- V Sterkradu je bila napadena velika tovarna umetnega goriva. Eno izmed letal, ki so izvršila ta napad, je na povratku bombardiralo se tvornico ^okkerjevih letal v Amsterdamu. V Gelsenkirchenu eo bili povzročeni v bencinskih skladiščih požari, ki jih je bilo videti 100 km daleč. Skupina letal je bombardirala tudi doke V Rotterdamu in povzročila požare. Nadalje je bilo napadeno letališče v Hamsteedu in pristanišče v Veera. Dvakrat v teku ene ure je bilo napadeno pristanišče v Havru. V Boulogneu sta bila zadeta dva glavn abazena v pristanišču. V Dunker-queu je vee bomb težkega kaJibra zadelo pristaniške naprave. Pri rtu Gris Nez so bile poleg težkih topov napadene tudi baterije žarometov. Današnje angleško poročilo London, 3. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Mcčni oddelki angleških bombnikov so preteklo noč napadli invazijske luke, ki so zasedene od sovražne vojske, kakor tudi piometne zveze, bencinska skladišča in druge objekte v Nemčiji. Komunike ne omenja napasUi na Berlin. like lete v severni Afriki! Vo le nepotrjenih vesteh bodo pri ofenzivi proti Alek-sanca^iji in Suezu sodelovali nemški vojaški strokovnjaki LcndOn, 3. okt. s. (Columbia B. S.). Po infdRnaciJah is nierodajnih angleških vojaških kn gov se zdi, da so nemške vojaške osebnosLi prevzele vodstvo italijanskih vojaških operacij v Egiptu. Iz tega sklepajo v angleških vojaških krogih, da se j Vlj'ajo na italijanski strani velike vo, iSke operacije, ki naj bi Imele na-men zavzeti Suez. V zvezi s tem angleški kregi pozorno zasledujejo tudi nemško in italijansko aktivnost v Siriji. Xa merodajolh mestih v Londonu izjav-* ' je, da ni še nobenih dokazov, ca so tudi nemški vojaki že na fronti v zar-n Ine mEgiptu ali pa da prehajajo nemške čete skozi Italijo v severno Afriko, tre>>a pa je smatrati, da so najbrže nemške čete že v Afriki. Nemški a&miv&l o pomenu Aicksandrije Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB). »Berliner Bui- ^;i^itu:xg,< objavlja članek admirala Gad-jvva, ki primerja pohod rimskih legi-jonarjev ruJ vodstvom vojskovodje Scipi-ona Afričana s sedanjimi pohodi italijanskih tet v Egiptu, P^hod preti Aleksandri-j: pri] lerja p'sej s pohodom rimskih legij p: i Kartagini, Clankar pravi med drugim: Z Injj cili tona italijanskega prodirania je A' sandrija, ki ie še precej oddaljena. P t do tega mosta je skoro neprehodna, toda zavzetje Aleksandrijc ie eden izmed vojnih ciljev, ker ie tam zbirališče angleških Domciskih sil in glavno opor išle za Sv-v.ažno brodovje v vzhodnem in srednjem delu Sredozemskega morja. Nr.^o govori pisec o vlogi angleških vojnih sil v Sredozemskem morju in pravi: Strateška vloga, ki jo je angležko brodovje igralo v Egiptu in v vzhodnem delu Sredozer* h a moria. je neznatna. Pomorska sila, ki s svojo ofenzivno močjo ne more premagati ali pa izsiliti kakršnekoli odločitve niti z blokado in ki ne more prema* ttj s ražnika, je ze:o dvomljiva zlasti t?daj. ko ie nod stalnim o?niem svoiega nasprotnika. Če bodo Italijani po kopnem zasedli Aleksandri j o. si bo moralo to bro-dovie poiskati drugo varneiše nristanišče. Takih pristanišč pa v Sredozemskem morju ni. ker so pristanišča Port Said. Haifa in Fama^usia na Cipru stalno izp stavljena ognju italijanskih bombnikov. Prav tako križari na mor i u več sto oodmornic m hitrih bojnih čolnov. Padec Aleksandrije bi potneniP zlom angleške nadoblesti v tem delu Sred zemskega morja. Sc-danji položaj LcnčVn, 3. okt AA. (Reuter). Na podlagi podatkov, ki jih je mogoče dobiti iz pristojnih kregov, se lahko ustvari splošna slika položaja v severni Afriki, ki lahko pcslane pezorišče novih bojev. Sedaj se vojaške akcije razvijajo v patroliranju. V Libiji Italijani po malem utrjujejo postojanke okoli Sidi Barania in sicer od obale proti jugu. Prav tako so začeli utrjevati taborišče in postojanke drugod. Bolj proti jugu je bilo izvršenih nekaj premikanj proti Džirabusu, odkoder vodijo poti v oazo Sema. Odtod prodirajo manjši oddelki proti Matruhu, pot pa je težavna. Na sudanski meji, na prostoru, ki predstavlja življenjsko važno področje, se zbirajo čete izmed katerih so najpomembnejši odJelki ob železniški progi, ki vodi ševe mo od Pcrt Sudana in južno v Kart um. Doslej ni prl31o do nobenega premikanja čet proti zapadu, le patrole so opravljale svojo nalcge. Na bojišču ob Keniji ni opaziti nobene delavnosti rasen nastopanja patini. Italijani so še vedno v bližini Bane in opeiirajo patrole na tem področju, prav t j ko pa tuoi na zapadu v bližim Rude "f: ve ga jezera- Povišanje taks v Sueškem prekopu Eenin, 3. oktobra. AA. (Štefani). Iz Stookhclma poiočajo, da so v Londonu povečali takse za prehod natovorjenlh parnl-kov skozi Sueški prekop. Povišanje bo stopilo v veljavo dne 1. januarja 1941. Takso so povišali od 5 šilingov in 9 penijev na 8 šilingov za natovorjene parnike. Prazni parnlk bodo namestu 2 šilingov In 2 penijev mOr&U plačevati po 4 šilinge- Za potnika je povečana taksa od 5 šilingov in 9 penijev na 8 šilingov. V Londonu izjavlja- jo, da je bilo povišanje potrebno zaradi ogromnega zmanjšanja prometa po vstopu Italije v vojno. Letalski napadi na Aden Kairo, 3. okt. s. (Reuter). Predvčerajšnjim so italijanska letala izvršila že 32 napad v teku vojne na Aden. Skozi protiletalsko obrambo ie prorirlo eno samo letalo, pa še to ie maralo leieti v vedrii višini in je odvrglo svoie bombe brez cilia. ne da bi povzročile škodo. Na no vratnem poletu ie bilo to letalo težie ncškodcvaao od angleških lovcev in se najbrže ni vrnilo na svoje oporišče. Pristanek italijanskega letala v Siriji Kairo, 3. okt. s. (Reuter). Eno izmed italijanskih letal, ki so v torek napadla Hai-fo. je bilo poškodovano od protiieta'skega tonništva in ie moralo Dozneie zasilno orl-stati v Siriji. Paderewski aretiran v Španiji Washington, 3. oktobra, s. (Reuter). Tukajšnje poljsko veleposlaništvo je prejelo od poljskega poslaništva v Madridu poročilo, da je bivši predsednik poljske republike Padarevvski že pet dni v policijskih zaporih v Saragossi. Padarevvski, ki je predsednik poljskega narodnega sveta v Londonu, je potoval iz Anglije v Zedi-njene države, ko ga je aretirala španska policija. Amnestija v Bolssaifi Sofija, 3. okt. A A- Piedscauštvo viade je objavilo uradno poročilo, da je kralj Boliš ob 22. cbletnici, odkar je sLopil na prestol, pomilostil vse politične zločince, kakor tudi 1359 navadnih zločincev. Vodja nizozemskih narodnih socialistov pri iiVti&rju Amsterdam. 3- okt. s. iDJtttth Nizozemski listi posvečajo ve ako pezomost sprejemu nizozemskega naix>ano-^ocialLSUcne-ga voditelja Musserta pri kancelarju Hitlerju >Teiegraaf< piše, oa so narodno socialistični pokret mnogi Nizozemci napačno tolmačili, v resnici pa so nizozemski narodni socialisti veomo uelali za interese Nizozemske in njeno poiiticno svobodo. Šahovski turnir v Moskvi Odločitev šele danes Moskva, 3. oktobia. s. Sn^či se ie v veliki dvorani glasbene akademije v Morili i pričelo zadnje kolo turniri a za labovsko prvenstvo Rusije. Zanimanje občinstva za zaključek turnirja ie bilo izredno veliko. Ze zgodai popoldne so bili oblegani vsi dohodi v poslopje akademije. Ker ima dvorana, v kateri se isra turnir, orostora samo za 1600 gledalcev, ie bila že takoi ob začetku igre prenapolnjena. Glavno zanimanje je veljalo partiji fJL-lienthal-Bondarevski. Bondarevski ie igral cČ i vidno na remis ter ie menjal figuro ;a figuro. Pri tem se ie Lilienthalu vendarle posrečilo doseči nekai prednosti. Po pet-urni borbi ie bila partija prekinjena. Li-lienthal ima po mneniu strok nmjafcov mnogo upania. da partij o dobi. Partija bo dokončana skupno s 6 drugimi prekinjeni-rni partijami drevi. Snoči so bile končane samo tri partije. Keres je porazil Petrova. Panov Lisičina. Veresov ie remizira' z Ragozrnom. V važni prekinjeni partiji Mikenas-Smislov je položai povsem nejasen. Stanje ie trenotno: Bondarevski 13 -n po: (1), Lilienthal in Smislov do 12 in pol (D, Keres 12, Bolcsiav^i 11 in ool (1), Bot-vinik 10 in pol (1), Veresov 10 in pol itd. Ni torej izključeno, da bodo prvo mesto razdelfU Bondarevski. Lilienthal in Smislov. prvo žrebanje državne razredne loterije Srečke kapi te še danes v ZADRUŽNI HRANILNICI ▼ LJubljani — Dalmatinova ujjca 6 Pustolovščine lažnega doktorja Njegovo področje je bilo raztezno, segalo je do Beograda in Kragujevca, plen pa je bil razmeroma majhen Ljubljana, 3. oktobra 2e dvakrat zaradi prevar kaznovani ab-solviran jurist Oton š. je včeraj ponovno prišel pred sodnike malega kazenskega senata. Oton je 26 let star. Njegov zagovornik dr. Druškovič je predlagal oprostitev, češ da obtoženec prav za prav ni odgovoren za svoje sleparije, ki jih je izvršil v prvih mesecih tega leta. Zagovornik se je skliceval na mnenje psihiatra, ki je ugotoviL da je Oton psihopat, a je dodal, da je kljub temu odgovoren za svoje dejanja, će je psihopat, je trdil zagovornik, ne more biti popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Treba je zasliSati drugega psihiatra. Sodičče tega predloga ni sprejelo, temveč je Otona spoznalo za krivega in ga obsodilo na S mesecev sirogega zapora zaradi Številnih prevar, ki pa za Otona niso bile tako donosne kot so bile široko zasnovane. Obtoženca so bile pred leti vse ljubljanske ulice polne. Videti ga je bilo v kavarnah in bifejih v družbi poštenih in sumljivih ljudi. Zelo drzno je vselej nastopal in se znal uveljaviti. Nekega lepega dne pa je izginil. Policija ga je spravila na varno in sodišče ga je obsodilo, ker je nekemu kaznovanemu fantu izvabil denar pod pretvezo, da bo sodišče z njegovim posredovanjem sodbo razveljavilo. Pa še nekaj drugih podobnih sleparij je imel na vesti. Po prestani kazni se je Otonu posrečilo dobiti službo pri neki ljubljanski zavarovalnici. Tedaj se je pričela v drugič njegova pot v kriminal. Zavarovalnico je osle-paril za nekaj tisočakov, izvabil pa je denar tudi od nekoga, ki je nasedel Otono-vim trikom. Osleparjeni bi rad dobil posojilo, Oton pa mu je dopovedal, da lahko dobi takoj posojilo pri zavarovalnici, če se zavaruje. Človek se je dal zavarovati za 60.000 din in je bil prepričan, da bo dobil takoj 20.000 posojila. Razočaran je bil, ko so mu v zavarovalnici povedali, da more dobiti posojilo šele po triletnem zavarovanju. Možakar je bil ob nekaj stotakov, ki jih je Oton vtaknil v svoj žep. V Ljubljani so bila za Otona tla kmalu prevroča in sedel je na vlak ter se odpeljal v Zagreb. Tam je opravljal posel za nekega Notranjca, ki bi se rad vrnil v Ameriko, odkoder so ga pred leti izgnali, ker je prišel tja čez Kanado brez veljavnega potnega lista. Oton se je Amerikancu predstavni kot doktor in odvetnik, ki ima sijajne zveze z vsemi ministri v Beogradu in celo pa še s Šefi ameriškega poslaništva v Beogradu. Amerikanec je bil ob nekaj jurjev. Ko mu je Oton brzojavil, naj mu pošlje še 900 din, je osleparjeni mladega pustolovca in sleparja ovadil policiji. Iz Zagreba se je Oton napotil v Kragu-jevac, kjer se je nastanil v najboljšem hotelu. Predstavil se je kot dr. Polič, ki ima dobre zveze v ministrstvih in pri vojaških oblasteh. Nekemu Slovencu v Kragujevcu je izvabil nekaj stotakov pod pretvezo, da mu bo priskrbel službo v Ljubljani. Temu je prodal tudi zdravilo proti revmi, katerega je dobil naravnost iz Francije, kakor je trdil Oton. Revmatičnemu oslepar-jencu so v lekarni kasneje povedali, da je kupil za 70 din mešanico špirita in kafre, ki je vredna komaj 5 din. V Kragujevcu se je Oton izdajal tudi za doktorja vsega zdravilstva in asistenta v bolnici, ali pa tudi za inšpektorja zavarovalnice, ki ima 10.000 din plače in pooblastilo, da razpolaga s stotisoči, če je potrebno. Po potrebi je bil tudi revizor Hipotekarne banke, podružnice v Ljubljani, ali pa odvetnik z veliko pisarno in dobroidočimi posli. V Mariboru se je Oton poslužil svojega znanstva z univerze ter je izvabil nekaj denarja od dveh profesorjev in od nekega doktorja. Eden izmed profesorjev bi rad napredoval kot rezervni oficir, drugi bi bil rad oproščen orožnih vaj, tretji je upal. da mu ne bo treba plačevati alimentov. Vsem je Oton, ki se je predstavil za odvetnika, obljubil takojšnjo in uspešno pomoč. Predstavljal se je v Mariboru tudi kot zastopnik velike trgovske družbe v Beogradu in je komandiral dvema znancema službe pri tej družbi, ki bi vrgla do 10.000 din na mesec. Nekaj tisočakov je izvabil tudi nek! vdovi, ki bi rada dobila pokojnino po svojem možu. I:i je bil pred smrtjo zaradi neke afere odpuščen iz službe. V Ljubljani je nekemu gostilničarju Izvabil dva komada vojne škode, češ da mu bo papirja zamenjal za boljše. Gostilničar vrednostnih papirjev nI nikoli več videl. Oton jih je zastavil pri nekomu, ki mu je bil dolžan večjo vsoto denarja, upnik pa je papirja prodal v banki. Oton je tudi špekuliral z nemškimi markami, pa so se mu vsi posli ponesrečili, kakor je rekel, prijatelj, ki je Otonu dal denar za kupčijo, pa je bil seveda ob denar. Nekatere sleparije je Oton izvedel prav rafinirano, končni efekt vseh njegovih .-poslov« pa je bil majhen, skupno so bile vse črtve oslepirjene za pet aH šest iuriev, kar nI veliko, če pomislimo, da je bil Otonov »akcijski radii« precei razlezen, od Ljub-liar^ do Maribora, iz Zarrreba In Beograda do Kragujevca. Osem mesecev bodo zdi j lahkoverni Ijudjfe, ki tako r??di nasedajo drznim in rrsramnim pustolovcem, pred Otonom varni. Franc Leha?? Gtq% Lsdcsemfmrški Priljubljena opereta je žela m&ogo priznanja in nas seznanila s plesnl&s uisaetiiikom B. Pilatom Sorzna poroc??a Curih, 3. oktobra. Be^zrad 10—, Paiz 3.90, London 17.10, New York 434.25. Milan 21.95, Madrid 40.—. Berlin 173.50. Stock- holm 103.65. Bukarešta 2.25. Ljubljana, 3. oktobra. Tretjič smo dobili Leharjevega Grofa • Luksembui škega na slovenski operni oder. i Prvič v sezoni 1911 12, ko je bil šele štiri i leta star. Z Ilićićem, Thalerjevo in Nada-ševo je učinkoval senzacionalno. Razprodanih hiš in urnebesnega navdušenja za šarrnantnega pariškega zapravljivca kava-iirja je bilo preobilo. Pa je takrat resen slovenski skladatelj nahrulil intendanta, da bi si želel francoske in makar nemške klasične operete namesto ^plehkega dunajskega šundar, kar je pač tale Leharjev Luksemburg. Pred kakimi 10 leti se je pojavil drugič, a v tako slabi uprizoritvi in zasedbi glavnih partij, da je hitro izginil z odra. Zdaj, ko je pravkar dosegel starost 31 let, pa je bi proglašen za dunajsko klasično opereto. Avanzma je čudovito nagel, in promocije nekdanjega »plehkega šunda« na ča3t klas'ka se iskreno radujem. Privoščim jo Leharju in Luksemburgu, kajpak še bolj pa intendantu pred 23 leti. . . Iz izkušnje z Leharjevo »Frasquitc«, ki je z Gjungjenčevo in Franclom žela izreden uspeh v pretekli sezoni in zlasti z namenom, da tudi našo opereto dvigne na višjo raven, ie operna uprava ponovila uprizoritev Leharjevega Grofa Luksemburškega zopet z operno zasedbo v glavnih treh partijah in poskrbela čim dostojnejši zunanji okvir, kolikor je pri nas dosegljiv. V ta okvir moramo šteti zlasti okusno kostimiranje solistov in zborov, pevski vložek Joh. Straussovega slovitega valčka »Pomladni zvoki« in pa baletni vložek Leharjevega valčka »Zlato in srebro«. Manj ustrežljive so dekoracije: prizorišče 1. dejanja ni bilo vsaj približno podobno slikarskemu ateljeju, a pariški vestibul Grand Hotela je bil klavrno malom esten. Vsaj zadoščala je dvorana v palači. Izredno melodična, Že dolgo popularna glasba in dovolj logično dejanje brez vsake neokusnosti pa bosta br:-z dvoma zopet privlačevala občinstvo, ki si želi elegantne in etično neoporečne operete. Ali pravimo izvajane take operete je izredno težka naloga. Sarma in gracije ni nikoli dovolj, a živahnosti in mehkega, prožnega kretanja si ne želimo dosti več samo od zbora, temveč tudi od vseh solistov. Nastopi velike operne pevke Angele morajo biti svobodnejši in učinkovitejši. In treba je več humomosU. V 1. dejanju so biii prizori često raztrgani, in vse dogajanje se je odvijalo brez pričakovane živahne. Iskrene veselosti. NsjborJ posrečeno le bilo 2. dejanje, toda 7^".ski :n baVtni v!c*ek sta potek de^nja prekini'r desti nefirij?*:ro. Zla-t* piškavo je 3. dejanje, brez udarnega zaključka in vse- binsko prazno. Odlični nastop grofice Ko-kovceve je vsaj za silo zakril vse to ubo-štvo. Režiral je E. Frelih, ki se je prvič poskusil z uprizoritvijo operete. Lotil se je pretežke naloge, če si uprizoritev še sam ogleda iz parterja, ne dvomim, da popravi in izpopolni še marsikaj. Dirigiral je D. zebre točno in energično, vendar bi si želel manj fortov. Zbor za odrom pa je šel pred desetletji docela skladno z orkestrom. Odličen Renee grof Luksemburški je pevski in večinoma tudi igralski J. Franci, će se odvadi še mahadrave hoje, bo verjetnejši plemič. D. Zupan Je bil eleganten knez Bazi! Bazilovič. vendar menda ne razpoložen in dokaj medlo komičen. Z masko, toaleto in vsem nastopom je ustvarila St. Poli-čeva izvrsten tip prave, dasi komične dame. Oživljajoč, zelo simpatičen element sta bila Modest Sancin in E. Barbičeva kot slikar Brissard in modelka Julietta. V spevnih in plesnih duetih sta žela mnogo zasluženega priznanja in morala večino svojih točk ponoviti. Sonja Ivan Čiče va, naša koloraturka, se je morala truditi za pevko pariške Opere, Angele Didier. Partijo si je mestoma dvignila in prinašala viške lzlahka in lepo; vobče pa ji je vloga prenizka in brez zveze z njeno pevsko stroko, žal, da je bila vidno in občutno nervozna in glasovno nesvobovina. Zato niti s Straussovim vložkom ni uspela docela. Nadejam se lahko, da se pri reprizah osamosvoji. Postavila je zunanje, zelo prikupno osebnost. V govorici je še preveč tiha. Vse to so znaki začetnice s tremo, ki je razumljiva spričo pretežke naloge v nevajenem okolju. Prav pos-bno lepoto in mikavnost rta nam prinesla Erna Moharjeva ln B. P!lato, naš odlični baletni gost, v 2. dejanju z Leharjevim koncertnim valčkom, in s cer s sodelovanjem vsega baletnega zbora. Mo-harjevo že dolgo cenimo kot zrolo umetnico plesa, a B. Pilato se Je že prvič izkazal ne le s svojo prikupno stasitostjo, prožnostjo in lahkoto, temveč predvsem z velikim okusom in tehnično prefinjenestjo. Priznanje gre vsemu, vprav elektriziranemu baletnemu zboru, pa še posebej baletnemu režiserju Golovinu, ki je postavil ve'ček duhovito in vseskozi slikovito. V majhnih prizorih so docela ustrezali Z. Pianecki, B. Sancin, J. Rub, Anžlovar, Jelnikar, Japljeva in še drugL Vedno dobrodošli Grof Luksemburški je žel mnogo prisrčnega aplavza in prinesel vsem solis-om. na čeli; I^ančičevi Pran-clu, pravo obilje cvetja. Fr. G. fye£e\ntea KOLEDAR Dane«: Četrtek, 8. septembra: Terezija Deteta Jezusa, Fellclta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Umirajoča pomlad Kino Sloga: Vesela Škota Kino Union: Minjln in Požarski Kino Moste: Fanfara ljubezni Razstava slik a kad. slikarja Rika De- benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.—18. Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji, Gosposvetska cesta 3. Vstop prost DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Plccoll. TvrScva cesta 6, Ho-Čevar.Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. <&iP$d s'*ta Gospod urednik! Čital sem sobotni članek v »Slovenskem Narodu* o Plečniku in v včerajšnji »Slo-renčen« rubriki »Kaj pravite?* odgovor nanj. Vsakemu nepristranskemu čitatelju je otiplji\*o, da je v članku vašega lista več mirne, trezne, pametne sodbe, kakor pa v »Sle vence vem« odgovoru, jasno je, da je neanonimnemu »Slovenčevemu« vmelč.i/iu« povsem brez pomena, v koliko ima »Slovenski Narod* prav. Vidi se. da njega pamet tam na drugi, nasprotni str&nt. nara\'no*t jezi. Njemu je glavno sttast in zagrizenost, češ kaj boste go\*orili in oporekali vi, ki ste naše smett Toda ta »sveta« jeza prov nič ne poma-g&. Večina naše javnosti bolj 90g/a|a s kri-ttko Plečnikovih del, ki jo je priobčil »Slovenski Narod*, kakor pa s »Slovenčevimi* odgovori in zagovori. Kur naj gre »Slovencev* neanonimni »meščan* malo med ljudi, in sicer med sx*oje ljudi in naj povpraša, kako v resnici ljudje mislijo in sodijo o Plečnikovih delih, pa bo videt, kako drže besede Ivana Cankarja: Narod si bo pisal Stojo sodbo sam, ne frak mu je ne bo m ne talar*. In le sodba naroda, kjer ne odločata ne t ral- ne i al ar, kjer odločajo samo zdrave, odprte oči. je res sodba božja, saj poznamo pregovor: I'o.v populi, \r>x Dei. Žali-bog pa v tisto veliko hišo v Kopitarievi ulici Vox Dei ex populi velikokrat nima dostopa, ker noben prerok ni prijeten v tvoji domovini. Med svoje sem prišel in nioji me niso sprejeli, pra\°i sveto pismo. Tudi meščan Čdvlfarski pemcčiaiki stavkalo Ljubljana, 3. oktobra Davi so ljubljanski čevljarski pomočniki začeli stavkati. Včeraj smo poročali o poostritvi spora med delodajalci In delojemalci; na zadnji oblastni posredovalni obravnavi ni prišlo do sporazuma med obema strankama in zato so pomočniki napravili zadnji poizkus, da bi prišlo do nove ureditve mezd. Po zborovanju v ponedeljek zvečer so poslali Združbi čevljavjev v Ljubljani vlogo in v nji predlagali, naj mojstri pristanejo na 20% zvišanje mezd (na obravnavi so pristali samo na 15r/c), ali se pa naj odločijo vsaj za oblastno arbitražo, kakor jo predpisuje uredba o sklepanju kolektivnih pogodb. Združba bi naj včeraj do 12. ure odgovorila, če pristane na ta aU oni predlog. Odgovor je prispel ob pravem času, a je bil negativen. Združba je odgovorila, da nikakor ne more pristati na še večje zvišanje. Glede razsodišča je pa izjavil načelnik združbe zastopniku delavstva, da na oblastn ■ razsojanje o novih mezdah ne morejo pristati. Pomočniki so davi začeli stavkati, kakor so sklenili že v ponedeljek, če bi mojstri ne ugodili njihovim zahtevam. Koliko jih prav za prav stavka, ko to pišemo, še ni točno ugotovljeno. Snoči so se pomočniki zopet sestali in ko so zvedeli za odgovor združbe, so dali dušku svojemu ogorčenju. Sestanka se je udeležilo okrog 90 pomočnikov, dopoldne se je pa javilo v lokalu stakovnega odbora v Delavski zbornici okrog 100 stavkujočih pomočnikov. Mnogo več čevl :arskih pomočnikov ni zaposlenih v Ljubljani. Po nekaterih informacijah se zahtevam Čevljarskin pomočnikov najbolj upirajo manjša čevljarska podjetja, ki ne zaposlujejo pomočnikov, baje zato, ker mojstri brez pomočnikov računajo, da bodo med stavko precej zaslužili. Sporazum bi pa bila pripravljena skleniti nekatera večja podjetja. Pomočniki zdaj ne zahtevajo le 20% zvišanja mezd, temveč kakor v začetku mezdnega gibanja, 35c/o• Zdaj seveda še ui mo-p^oče napovedati, kako se bo stavka končala. S ftćtti&&eqa pfalna — Kino Matica; Umirajoča pomlad. Neka gospodična, ki je videla »Minjina in Po-žarskega« je rekla, ca je film kolosalen. a prav za prav za nič, ker ni v njem prave, dolge, napete, pretresljive ljubezenske zgodbe. Ta gospodična in vse gospodične ter mnoge gospe ter nežnejše moške duše bodo čisto gotovo zadovoljne s tem madžarskim filmom, kajti izpolnjuj3 ga vsega dolga, napeta in pretresljiva ljubavna zgodba. To je predvsem film štimunge, ljubavne do strastne erotičnosti stopnjujoče se štimunge s tragičnim koncem. Zgodba sama ni dosti več vredna kot so slične zgodbe v romanih, ki o njih čitamo, da nimajo literarne vrednoeti, a sijajno je prikazana in odlično igrana. Simpatični Javor Pal in zagonetna Katalina Karadvje-va nudita s svojo igro obilo iepega užitka. Režiser je pokazal svoje znanje v podajanju nastrojonja, le v drugi polovici je film. nekoliko razvlečen. Sicer pa dela film Čast madžarski filmski umetnosti. Iz Kamnika — Sneg in mraz. D oči m je že od sobote zvečer v Kamniku in okolici skoro neprestano deževalo in mestoma lilo kakor lz škafa, je v planinah snežilo) tako, da je zavladala v Kamniku ne jesen, pač pa prava zima in mraz. Sneg leži prav do Sv. Primoža. Vode so močno narasle, Ljudje, posebno revnejži, se s strahom ozirajo v zasnežene planine in se vprašujejo, kaj bo. če bo treba že sedaj pričeti kuriti stanovanja, ko so letos tako draga drva in Je sploh vel51'r. draginja, denarja pa je malo aU celo nič. Štev. 226 »SLOVENSKI NAROD«, Setrtek 3. oktobra 1940. Stran S Občinstvo Včerajšnje premiere je bilo VZhiČeno! Tuđi Ljubljana je sprejela film z istim navdu- Ljubavni roman dveh mladih ljudi, ljubezen, ki je zažarela z vsem ognjem erotične strasti, ljubezen, ki je končala usodno zaradi laži, zaradi njenega pogreška — fiirta z drugim! Predstave danes ob 16. 19. in 21.15 uri Umirajočo pomlad Po LAJOS ZILAHVJEVEM romanu šenjem kakor Zagreb in Beograd! V glavnih vlogah: Kata lin Kara£yjeva in Javor Pal KIXO MATICA — Tel. 22-41 2j Danes se Vam nudi zadnja priložnost, da si ogledate ruski veleti im injin In Požarski Najboljši ruski igralci xllična režija. veličastni pribori! Danes predstave ob 19. in 21. uri. KINO LNiON, tel. 22-21 Bolj kot pri vsaki burki se boste smejali in zabavali pri filmski komediji: Vw-% £i w-» W \ £2 EfT TP A Odhčna filmska komika Stanlio ML d JCL L X% ^ »V W A 1\ in OUio vzbujata pri občinstvu zopet prešerno in smehapolno razpoloženje! KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo še danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri. DNEVNE VESTI ._ odlikovanje. Na predlog pravosodnega ministra je bil odlikovan vseučiliški profesor v Ljubljani dr Milan Skerlj. z redom J u gosi oven ske krone III. stopnje. — Novi doktorji veterinarstva. Na zagrebški univerzi so bili v septembru promovirani za doktorje veterine Slavko Sa-mek iz Struge. Miroslav 2idan iz Krškega in Karlo Sekolec iz Maribora. — Kontrola nad vsemi gospodarskimi podjetji. Prvotna z odlokom finančnega ministra predvidena kontrola nad domačimi delniškimi družbami se razširi tudi na vse druge vrste gospodarskih podjetij v naši državi. Odlok finančnega ministra z dne 18. oktobra 1939 se je nanašal doslej samo na delniške družbe. Vse vrste gospodarskih podjetij v naši državi morajo po novem odloku prijaviti devizni direkciji Narodne banke udeležbo inozemskega kapitala, in sicer na način, ki ga bo določila devizna direkcija. — Zavarovanje delavcev in nameščencev v juh ju Pri vseh Okrožnih uradih je bilo v juliju zavarovanih 749.716 delavcev in nameščencev od teh 550.813 moških in 198.903 ženske. V primeri z junijem je nazadovalo število zavarovancem za 11.274, v primeri z julijem lanskega leta se je pa povečalo za 2864. V primeri s številom zavarovancev v juliju predlanskega leta se je povečalo njih število v vsej državi za 514. Na področju dravske banovine je bilo letos v juliju zavarovanih 120.405 delavcev in nameščencev od teh 79.551 moških in 40.694 žensk. Všteti so tudi člani bolniške blagajne Merkur«. V primeri z junijem se je v dravski banovini povečalo število zavarovancev za 1095. V vsej državi je največ zavarovancev zaposlenih v Ligo vini in sicer 63.836, v dravski banovini pa v tekstilni industriji in sicer 17.089 ali 14.19%. V primeri z julijem lanskega leta izkazuje največji absolutni porast zaposlitve OUZD v Zagrebu in sicer 5341, v Beogradu 5217, in v Ljubljani 2722. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala za vso državo 27.27 din in se je povečala v primeri z julijem lanskega leta za 2.95 din. v primeri z junijem tekočega leta pa za 21 par. V dravski banovini je zanašala 29.44 in se je povečala v primeri z junijem za. 67 par. Celokupna dnevna zavarovana mezda je pa znašala letos v juliju 511.18 milijona, v juniju 509.09, lam v juliju 454.07 milijona, v i.ravski banovini letos v juliju 88.61 milijona. Narasla je v vsej dižavi v primeri z julijem lanskega leta za 57.11 milijona ali 12.58%. — Problem vnovčenja našega hmelja. Naše hmeljarstvo je imelo zadnja leta dokaj ugodno konjunkturo, zdaj pa tudi ono čuti posledice vojne m pomorske blokade. Izvoz hmelja v Ameriko je skoraj nemogoč. Vojvodinski h leljarji zahtevajo, naj r.&ša vlada takoj intervenira pri vojskujočih se državah, da se omogoči izvoz našega hmelja v Ameriko. — Izvoz drv in lesa za celulozo jo treba prijaviti. Trgovinski minister je izdal okrožnico, s katero se pozivrjo vsi izvozniki drv in lesa za celulozo, da najpozr-^je do 10 t. m. pošljejo ravnati .jstvu za zunanjo trgovino prijave z vsemi original-nimi dokumenti, iz kiaerih so razvidne obveznosti glede dobave drv in celuloze v inozemstvo v času od 1. oktobra do 31. decembra 1940. — Podražitev piva v Zagrebu. Zagrebška pivovarna je zvišala cene pivu za 100 din pri 100 litrih, tako da stane zdaj lOOlitrski sodček piva 770 din, dočim je stal prej 670 din. Pivo se je podražilo zaradi podražitve ječmena, in slada. — Nov duh v našem g°*podarstva. Novi predsednik zagrebške Trgovske zbornice mag. phar. Konstantin Vovk je podal ob prevzemu predsedniških poslov daljšo izjavo, v kateri je dejal med drugim, da je nerazumljivo, zakaj bi se ne moglo tudi pri nas gospodarstvo prilagoditi novi socialistični gospodarski obliki naših sosedov. To bi se moralo zgoditi čimprej, ker smo sami pod pritiskom splošnih razmer go-spcdaisko najtesneje povezani z našimi sosedi in prisiljeni govoriti o dirigiranem gospodarstvu. Svoje narodno gospodarsko življenje moramo zgraditi ne samo zase, temveč v prvi vrsti v sklacu in dobrih odnosa jih z našimi sosedi, ki so naši glavni kupe L — Gospodarska pogajanja z Bolgarijo. Poročali smo že, da je odpotovala v Sofijo na gospodarska pogajanja nasa delegacija. Gre za ureditev plačilnih, finančnih in splošnih gospodarskih vprašanj med obema državama, v ta namen se je pogajala naša delegacija z guvernerjem bolgarske Narodne banke Kunovim. trgovinskim ministrom Zagorovim in prometnim ministrom Goranovim. V torek opoldne je sprejel našo gospodarsko delegacijo bolgarski finančni minister Božilov, zvečer pa je priredil prometni minister Goranov nji na čast banket. — Razpust emigrantskih organizacij. Z odlokom notranjega ministra in na temelju člena 11. zakona o društvih (zborovanjih In posvetih) so razpuščeni Zveza jugoslovenskih emigrantskih združenj v Jugoslaviji, Združenje Istra, Trst in Gorica kakor tudi vsa druga emigrantska združenja, včlanjena v tej zvezi. Arhivi Zveze in vseh združenj se zasežejo. • — Prodaja drv državnim in samoupravnim ustanovam. TJrad za kontrolo cen je odredi!, da smejo proizvajalci in trgovci z drvmi prodajati državnim in samoupravnim ustanovam drva po najvišjih cenah z dodatkom državne in občinske takse. — Rekordna produkcija premogi. Produkcija premoera pri nas ie letos nenavadno povečana. V mesecih Janoar-avgnst je znašala 4,740.816 ton, med tem ko je zna- šala lani 3,855.016, predlanskim 3,639.391, 1. 1937 3.162.561 in 1. 1936 samo 2.675.116 ton. Industrija in zasebniki so se letos začeli zalagati s premogom mnogo prej kakor prejšnja leta in kljub povečani produkciji premogovniki ne morejo še ve.no takoj ustreči vsem kupcem. — Pocenitev kmetijskih pridelkov na žitnem tržišču v Kumi V soooto je prišlo do prve znatnejše pocenitve nekaterih kmetijskih pridelkov na žitnem tržišču v Rumi. Kmetje so pripeljali precej koruze in so jo prodajali po 120—130 din 100 kg. Po tej ceni je bila naprodaj izvrstna koruza. Zaradi nove koruze na trgu se je pocenila tudi stai a koruza, ki je z aj po 320 do 340 din. V zasebni prodaji je pšenica po 310 do 320 din. Na tižišču je zelo mnogo krompirja, ki ga prodajajo po 80—HO din 100 kg. — Rfsamlfi tečaj za mizarje. V jesenski in zimski sezoni priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Josip Tratnik, vršil pa se bo v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Tečaj se prične v nedeljo 20. oktobra ter bo vsako nedeljo odnosno praznik dopoldne od 8. do 12. ure. Opozarjamo na to mizarske mojstre in pomočnike z vabilom, da se pismeno prijavijo in točno navedejo svoj naslov najkasneje do 14. t. m. Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI, kjer dobe še podrobnejša pojasnila. — Seja stalne delegacije ie>"*nega jrosp°-darstva. V Zagrebu bo 9. t. m. važna seja stalne delegacije lesnega gospodarstva. Na dnevnem redu so poročila o produkciji in prodaji lesa v posameznih pokrajinah države, dalje razprava o uredbi za organizacijo lesnega izvoza in predlogi za sestanek nemško jugoslovenskega odbora za les. — Nov rudmk magnezita. Na Kosovem polju smo dobili nov rudnik magnezita, in sicer blizu železniške postaje Kosovo polje. To je že tretji i-udnik magnezita v vardarski banov.': i. Po presoji strokovnjakov je ruda novega rudnika izvrstna. — Ustani,\.i v zavoda in višje šo!e z» tele»no vzgojo v Zagrebu. Na predlog bana banovine Hrvatske so kraljevski namestniki pre pisali uredbo o ustanovitvi zavoda za telesno vzgojo in višje šole za učitelje telovadbe. Ban je pooblaščen, ca rme izdati podrobne predpise o zavodu in šoli telesne vzgoje. — SU-'b mošt v Dalmaciji in Herce«jo\ ini. Iz vinorodnih krajev Dalmacije in Hercegovine poročajo, da je letošnji mošt z^lo slab. Vinogradi v bi .zini Omiša so daii mošt s 15 do %7% sladkorja, hercegovska žilovka ga ima 14 do 15, v Ka.stciih beli mošt 16 17, črni pa še manrj, na Braču 15 do 16, ponekod pa samo 14%. — Ljubljanska Filharmonija za sodelovanje z zagrebško. Na povabilo glede sodelovanja je ljubljanska Filharr :onija odgovorila zagrebški, da toplo pozdravlja misel medsebojnih gostovanj. V odgovoru je med diugim rečeno, da o spoznavanje hrvatskih in slovenskih skladateljev in godbenikov mnogo pripomoglo h kulturnemu zbližanju med Slovenci in Hrvati. Vodstvo ljubljanske Filharmonije predlaga zagrebški, naj bi obsegal program naslednje skladatelje: Slavko Osterc, (Koncert za glasovir in orkester), škerjanc (Simfonični stavek), Arnič in Leskovic, od reproduktivnih umetnikov pa violinist prof. Karlo Kupelj, pianist prof. Anton Trost in violinist Prekoršek. Po tem odgovoru bo zagrebška Filharmonija ukrenila vse potrebno, da pride do gostovanja ljubljanske Filharmonije v Zagrebu in zagrebške v Ljubljani. — Avtarkija banovin. Znamenje časa je tudi, č_ so banovine začele stremeti po nekakšni gospodarski avtarkiji. To velja predvsem za Hrvatsko. Znano je, da je banovina Hrvatska najprej sklenila prepovedati izvoz drv s svojega področja v druge banovine, dokler bi sama ne bila dovolj založena z drvmi. Banska uprava namerava baje prepovedati tudi izvoz surovih kož, jedilnega olja in »Hrvatski dnevnike se zavzema za prepoved izvoza življenjskih potrebščin. Teh stremljenj industrijska podjetja ne pozdravljajo, kar je pač razumljivo, ker bi zaradi takšne osamosvojitve banovine nastale zmede na tržiščih ter bi bile surovine naprodaj po neenakih cenah v raznih banovinah. Industrijci zahtevajo enakomerno razdelitev surovin na vse kraje v državi ter predlagajo racioniranje porabe s pomočjo nakaznic. — Eden najstarejših nemških cerkvenih zborov v Zagrebu. V petek nastopi pod okriljem zagrebške Filharmonije v veliki dvorani Delavske zbornice v Zagrebu prvič eden najstarejših nemških cerkvenih zborov stolniški zbor Iz Regensburga. znan pod popularnim imenom »Regensburger Domspatzen«. Zbor je star že nad 700 let in zavzema po svoji tradierjj v glasbenem svetu posebno mesto. — Zagrebški Slovenci prirede v soboto 5. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih -»»Narodnega doma«, Berislavičeva ulica št. 11. >vinsko trgatev« po starih slovenskih običajih: z gospodarjem! županom viničarji in viničarkami. Vabimo vse prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeleže prireditve. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih snrememb. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše drŽave. Največ padavin smo imeli v Ljubljani in so znašale do davi 28.6 mm. Najvišja temperatura je znašala v Kumboni 27, na Visu in Dubrovniku 26. v Beogradu 25, v Splitu 24, v Sarajevu in Rabu 20, v Zagrebu 14, v Mariboru 12. v Ljubljani 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 736.9. Lemoeratura je znašala 9.8. — Dolarje je pr*>Ou.j^J pa so ga prijeli. Policija je aretirala nekega v Zag—ebu živečega inozemca, o katerem je zveuela, da namerava prodati večjo množino ame..-ških dolarjev. V začetku je mož vse tajil, toda pri njem so našli 1.000 dolarjev in 17 čekov po 50 dolarjev. — Usodne posledice naraščanja Drave. Ponoči je narasla Drava odnesla oporišče lesenega mostu med Dravogradom in Me-žo. Zaradi tega je nastala velika nevarnost za vozovni promet ln je bilo sresko načel-stve v Dravogradu primorano prepovedati vsak vozni promet preko mostu. Pričeli so takoj z deli, da porušijo most. Pred dnevi je banovina razpisala popravila za most, a narasla Drava je vse to prehitela. Zaradi narasle Grajene se je porušil v dolžini 30 do 40 m betonski oporni zid blizu Ptuja. škoda gre v težke tisočake. K sreči ni bilo človeških žrtev. — Nesreče. V ljubljansko bolnico so pripeljali Sletnega posestnikovega sina Alojza Zbačnika iz Topole na Blokah, ik je padel doma po stopnicah v klet in si zlomil desno nogo, Sletnega delavčevega sina Ivana Peternela iz Por'peči, ki je pa,;.,-] 3 peči in si zlomil desno roko. in 361etnega posestni kovega sina Jakoba Koprivnika iz Pšate pri Cerkljah, ki je v Velesovem padel s kolesa in dobil poškodbe na glavi. — Smrtna nesreča. V vasi Kalniku blizu Križevcev se je pripetila v torek smrtna nesreča, ki jo je zakrivila najbrž neprevidnost. 35 iet stara Jana Nemec se je približala v mlinu transmisiji. Zgrabil jo je jermen in jo potegnil v stroj. Potegnili so jo sicer hitro iz njega, toda bila je že tako močno poškodovana po vsem telesu, da je med prevozom k zdravniku umrla. Iz Lffgi —Ij Nova imena ljubljanskih gimnazij. Prosvetni minister dr. Korošec je podpisal o-.1ok o preimenovan ju ljubljanskih gimnazij. Dosedanja I. realna gimnazija se imenuje odslej I. moška realna gimnazija; II. moška realna gimnazija, nastaja z cddvo-jitvijo od I. moška reakie gimnazije; dosedanja II. realna gimnazija se bo imenovala odslej I. ženska realna gimnazija, dosedanja III. realna gimnazija se bo imenovala III. moška realna gimnazija, dosedanja IV. realna gimnazija je zdaj IV. meška realna gimnazija, cosedania ženska realna gimnazija pa II. ženska realna gimnazija. —Ij Vode na Barju dopoldne še niso up«dale. Včeraj je bila največja nevarnost večjih poplav, kar je razumljivo, saj so bile struge rek in potokov že popoldne polne ter se je veda v nižjih legah Že razlivala, med tem ko je Še neprestano lilo. Včeraj je padlo v Ljubljani 2S.6 mm dežja, največ med vsemi kraji v državi, k>r imajo stalne vremenske postaje. K sreči je ponoči prenehalo deževati, da je najhujša nevarnost pcpla\ že minila Vendar \*ode na Barju <. opoldne še nbSG upadale. Ljubljanica je bfld pri tarjanski šoli 1.70 m nad normalo kakor včeraj. — Ij Zdru. 5nje mesarjev in Kloba»ičarjev v Ljubljani naznar i' članom in cen j. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte in to za čas od 1. oktobra 1940. do 1. maja 1941. 3S4—n —Ij Prometni zastoj pred glavno pošto. Pred pošto je bil danes promet oviran in stražniki so imeli dovolj dela, da so odvračali pešce 1 J bližine stare Batjeve hiše, ki so jo delavci začeli podirati. Prejšnje dni je delo počivalo zaradi dežja, davi so se pa delavci lotili dela že na vse zgodaj. Začasno bodo podrli hišo samo na vogalu do veznih vrat, tako da bodo omogočili pristop do novega poslopja. V novem poslopju v pritličju bosta čez tri tedne odprta že dva lokala, kamor se je prese It la lekarna in prodajalna slaščic iz stare hi&e. — Ob tej priliki se prav lepo kaže, kako tesno je cestno križišče pred poŠto ter da bo ostalo pretesno tudi, ko bo podrta stara hiša, ker sosedno novo hotelsko poslopje ni dovolj umakni eno. —Ij Društvo »Dom slepih* v Ljubljani opozarja vse vabljene organizacije, zastopnike profesorskih in učiteljskih zborov ter posamezne sodelujoče trudoljubne gospe in gospode pa vse tiste, ki 30 zadnjič izostali, a imajo voljo storiti dobro delo našim slepcem, da se zanesljivo udeleže zadnje seje, ki bo ta petek 4. oktobra ob 17. v dvorani Mestnega doma. Razdelili se jim bodo društveni znaki in prapori, bloki za nabiranje denarnih prispevkov, odkupninski znaki in denarni nabiralniki. u— vrtnarski odsek sadjarske in vrtnarske podružnice bo imel jutri ob 20. redni mesečni sestanek v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti s predavanjem o shranjevanju povrtnine. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj. Vabimo vse gospodinje, ki jim je na tem, da po vrtnino dobro preko zime shranijo. Odbor. —Ij šentjakobski gledališki oder vabi k sodelovanju vse. ki imajo veselje do odrske umetnosti. Pismene prijave je poslati na naslov: šentjakobski gledališki oder. Mestni dom. Za novo prijavljene člane namerava oder tudi letos prirediti poseben dramatski tečaj. u— Šesti in doslej najboljši film Hardv-jeve filmske družine pride te dni v Ljubljano! Vsem ljubljanskim kinoobiskoval-cem se je priljubila serija teh zabavno-vzgojnih filmov o družini sodnika Hardvja. Posebno dobro je v spominu mladi Mickev Roonev, v družbi njegovih številnih izvo-ljenk, lepih in srčkanih deklet, ki mu vedno mešajo glavo in srce. Občinstvo opozarjamo že zdaj. da teče film >Andy Hardy se ženi« v Zagrebu in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Pri predstavi v soboto cb 21. pa pripravlja kino Sloga vsem cenjenim obiskovalcem še prav posebno, prijetno in veselo presenečenje. (—) u— Novi začetni^ki plesni tečaj za no-vince-dame in goSpođe otvori jutri v petek ob 20. uri Jenkova pleska ~°la v Kazini. Informacije tudi za poL^bne ure in vpisovanje proti legitimiranju dnevno od 11. ure dalje in zvečer pri otvoritvi. Dija"i-akade~ miki Imajo popust. (—) u— AKtivni podoficirji ljubljanske gar-nizije prirede v soboto 5. t. m. ob 20. uri v zgornjih prostorih Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici družabni večer. Vabijo se vsi rezervni podoficirji. njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem številu. —Ij Začetni In nadaljevalni tečaj ruskega jrzika bo v Splošnem ženskem društvu v večernih urah. Dostop imajo tudi prijatelji društva. Priglase sprejema in pojasnila daje knjižničarka ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. v društveni knjižnici. Cesta 29. oktobra 9. —ij Ocvrte piske, porcija 10 din. Odlična vina! Gostilna Lovšin, Gradišče 13. 386-n Sobota, 5. oktobra: Grof Luksemburški. Izven Nedelja, 6. oktobra: Grof LaksemburSki. Izven Ponedeljek, 7. oktobra: zaprto * Goatovanje plesnih umetnikov Pie in Fina Mlakarja. Prihodnji teden bosta gostovala člana munehenske Državne opere, Mlakarja, s svojo plesno stvaritvijo »Lok«, za katero je komponiral glasbo prof. Lbot-ka. Umetnika sta Izvajala to koreografijo z odličnim uspehom že lani v naši operi, zato bo njun letošnji nastop omogočil vsem tistim, ki tega plesnega večera še niso videli, obisk te umetniško dognane predstave. Iz policijske kronike Ljubljana, 3. oktobra Snoči okrog 18.45 se je vračala trgovka Marija N. s Sv. Petra ceste s svojim možem domov v Kobaridsko ulico. Ko je prispela na vogal Kobaridske in Costove ulice blizu artilerijske delavnice, se je izza kostanja pognal proti njej mlajši moški, ki je hotel izkoristiti temo. Z eno roko je skušal trgovki iztrgati ročno torbico, ki jo je čvrsto držala pod pazduho, z drugo ji je pa tiščal usta. Toda trgovka se je še bolj krčevito oklenila torbicr, v kateri je imela slučajno večji znesek in hkrati zakričala na pomoč. Mož ji je takoj priskočil na pomoč, napadalec je pa zbežal. Tekel je kar so ga nesle noge po Kobaridski in Pleteršnikovi ulici na Tvršcvo cesto, trgovkln mož, ki r? mu je pridružilo še več pešcev, pa za njim. Da bi zmešal zasledovalce, je napadalec sam kričal ^Primite tatu!« Stari trik se mu pa nI posrečil, kajti na Tvrševi cesti je padel naravnost v roke stražniku, ki ga je odvede! na policijo. Ugotovili so, da je napndnloc 26-letni brezposelni delavec Feliks M., doma s Kapelskega vrha, občina Slatina Radenci, delavec brez posla in bivališča. Po zaslišanju bo izročen sodišču. lS-letna Nada, brezposelna delavka iz Zagreba, je včeraj pri neki stranki na Ižanski cesti prosila za prenočišče. Dekleta so se usmilili in jo povabili v sobo. Toda dobrota je ponavadi sirota. Ponoči je Nada izmaknila 1200 din in dežnik in sV M!a skozi okno. Svit prižgane luči pa je opozoril domače, ki so postali pozorni in ko so videli odprto okno, so jo ubrali za tatico, ki so jo kmalu izsledili. Nada se bo za svojo nepremišljenost pokorila v zaporu. Na Tvrševi cesti 69 je bila iz skladišča tvrdke »Betocel« ukradena 2000 din vredna gum'jasta pnevmatika, znamke »Michelin«. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 3. oktobra: Romeo in Julija- Red A. Petek. 4. oktobra: Romeo in Julija. Izven Sobota, 5. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Red premierski Nedelja, 6. oktobra: Kovarstvo in ljubezen Izven Ponedeljek, 7. oktobra: zaprto * Schillerjcvo dramo »Kovarstvo in ljubezen«, katere premiera bo v soboto za red premierski, je zrežiral k. g. režiser mariborskega gledališča, gesp. Peter Malec. Zasedba vlog je sledeča: predsednik — Le-var, Ferdinand — Jan, pl. Kaib — Peček, lady Milfordova — Boltar - Ukmarjeva, VVurm — Sever, Mtiller — Gregorin, njegova žena — P. Juvanova, Luiza — Levar-jeva, knezov sluga — Ski' inšek, Zofiji — Juga Boltarleva. Repriza te igre bo v nedeljo kot predstava izven abonmaja, pri tej uprizoritvf bo igral režiser Malec vlogo knezovega sluge. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 3. oktobra: Fidelio. Red četrtek Petek, 4. oktobra: zaprto Iz Kranja — V zasč': ■> Šolskih otroK. Prejeli smo sledeče pismo. Ni nam znano, s kakšnim dovoljenjem smejo učitelji ln profesorji nabavljati šolske knjige skupno za ves razred, toda resnica je, da se to pri nas dela. Vse bi bilo v redu, če bi gg. profesorji potem vsaj znižali skupno ceno za knjige, toda po vseh znakih sodeč si posamezni vzgojitelj^ pridržijo celotno provizijo. Ne samo to, da je izrabljanje učencev po učiteljih strogo prepovedano, temveč so na ta način prizadete tudi knjigarne, za katere vemo, da učencem pri skupnem nakupu darujejo eno knjigo za najrevnejšega učenca. Ob uslugi profesorja pa nima nihče koristi razen njega. Prosimo šolske oblasti in knjigarne, da stvar razčistijo. — Strelske tekme kranjske Strelske dru.-žine, ki bi se morale vršiti v nedoljo 29. p. m., so bile zaradi nalivov preložene na nedeljo 6. oktobra. Ce bo lepo vreme, naj vsi strelci prihitijo na tekme, kajti darila še vedno čakajo. Razpis tekem ostane isti. O vsem boste še pravočasno obveščeni. Vse strelske družine vljudno vabljene. S @K ©L Sokolsko društvo LJubljana III. Bežigrad priredi 5. t. m. v soboto ob 20 vri v svoji telovadnici ob Tvrševi cest: deško prosvetno akademiio s nestrim vzporedotn. Za članstvo ie udeležba cbvezna starši :n oriiatelii vljudno vablieni. da se Dreorič^-io o marljivosti sokolske dece. Zdravo! Uprava. Ženski vadHeljski zbor Sokola I. Tabor, priredi v četrtek 10. oktobra 1940 ob 10. v veliki dvorani sokolskesa doma na Taboru svoi drugi iavni vadbeni večer. Scdeluieio vsi ženski oddelki. Vstopnine ni. Zdravo! ALI OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PRESREB Sv. Petra cesta 14 URIM ■ ■■■■•■•■a ■ L ■ ■ ■ ■ ■ Poslažite se tnalih oglasov v »Stev Narodu« ki so najcenejšil ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m m I • r m h • mmt i Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— SLOVB!?SKI NAROD«, četrtek 3. oktobra I9<0. Štev. 226 io kri se še ni podražila In kaj pravijo k temn krvodajalci — Ali je kri življenjska potrebščina? Ljubljana, ii. OKtonra. Kljub vsem zmedam na svetu vendar nekatere resnice vedno drže; ena izmed teh je, da človek ne more živeti brez nrane ah brez tako imenovanih življenjskih potrebščin v širšem pomenu besede. To m nikak nov evangelij, a dandanes se ljudje nekoliko bolj zavedajo tako preprostih, večnih resnic. Neovržena resnica je tudi. da so življenjske potrebščine marsikomu manj pristopne, ko so dražje. To je samo drug izraz za draginjo, kajti o draginji smemo govoriti le teciaj, kadar blago teže kupujemo kakor v »normalnih« časih; draginja je pač le nesoiazmerje med dohodki in izdatki tako unenovanih konzumeatov. V finančnih sferah rabijo lahko za takšne primere izraz, da proračun izkazuje primanjkljaj, će na primer izkazuje primanjkljaj državni proračun, je treba deficit prej ali slej kriti; ko je pa deficiten proračun državljana, mora biti sleherni posameznik sam svoj finančni strokovnjak, število takšnih finančnih strokovnjakov je v teh časih prav nerazveseljivo naraslo. Večina se j:h udejstvtrje le tako. da toži nad draginjo. Tožbe nad draginjo se pa zde tako samo po sebi umevne, da so pravi prilastek našega časa in jim že zaradi tega nihče ne posveča posebne pozornosti, kajti draginja spada med tista zla, ki jih prizanesljivo pripuščamo. Do\-olite. to je le neogibno potreben davek našemu času, preden smo se začudili, da je v tej nezaslišani draginji, nekompromisni in dinamični, vendar velika izjema. Takšnih izjem navadno ni niti med tistimi, ki potrjujejo pravila. Torej: hrana je zdaj vsekakor draga (čeprav bi kdo to še vedno skušal tajiti) in najplemenitejši produkt iz hrane je dragoceni sok. ki brez njega ni življenja — kri. Ali se vam ne zdi samo po sebi umevno, da bi se v teh časih morala kri tud' podražiti? Podražitev hrane vzrok, podražitev krvi posledica. To bi bilo logično, če je še kaj logike na svetu in če logika sploh še kaj velja. Toda kri se ni podražila. Vprašali se boste, kje naj bi se podražila kri in kje je trg zanjo? Na klavnici? No. na klavnici se je kri nedvomno nekoliko podra^i'a. ker so letos tudi krvavice dražje. Toda kri. ki je dobra za krvavice, ni več življenjski sok v pravem pomenu besede, ni tisto naj plemenitejše pogonsko sredstvo. ki poganja najčudovitejši motor, človeško ali živalsko telo. živa kri se ni podražila, pač pa je dražja »mrtva« na klavnici; tista živa kri, ki jo nudijo krvodajalci svojemu bližnjemu v bolnicah, je še vedno poceni. Nihče ne more reči, da se človeška kri producira sama od sebe ter da torej zanjo ne veljajo zakoni navadne trgovine. Krvodajalec mora jesti, če hoče, da bo njegov -produkt« dober; za blago, ki ga prodaja iz odprte žile, blago, ki priteka naravnost iz njegovega srca na trg, mora krvodajalec prejemati tudi primerno hrano. Zdravniki morajo vsak drugi mesec preiskati kri krvodajalcev; da ugotove, ali je njihov življenjski sok dober za transfuzijo. Kdo bi se potemtakem čudil, da so se tudi naši krvodajalci domislili tega nenavadnega paradoksa: vse se je podražilo, samo kri ne. Kdo bi jim mogel zameriti, če so izrazili svojo skromno željo in prikrito upanje, da se bo nekdo spomnil tudi nanje že zaradi tega, da bi ne usahni i vrelci najdragocenejšega soka! Ali si morete misliti bolnice brez zdravil? Toda še teže si mislimo bolnice brez krvodajalcev. Kri je torej neogibna potrebščina, in to je v naglašenem pomenu besede življenjska potrebščina. Pogosto so bolniki neizprosno zapisani smrti, če ne dobe krvi iz drugega zdravega organizma, ko jih ne more rešiti nič drugega; pogrešajo lahko vso hrano in zdravila, krvi ne morejo. Razsodite sami. ali je kri življenjska potrebščina ali ne. Krvodajalci so pa razsodili, da se je njihova kri za njih same sicer podražila, a da jo morajo prodajati po stari ceni. Zdi se jim, da je ne bodo mogli več prodajati tako poceni, kajti »produkcijski stroški« so se povečali: hrana je dražja in krvodajalec mora jesti ne le zato. da živi, temveč tudi zato, da lahko prodaja svojo kri. Vprašanje je, ali se bo kdo oziral na njihove želje Organizirano ne morejo zagovarjati svojih zahtev v Ljubljani, ker niso organizirani. V Zagrebu so pa organizirani in tam je kri za 100 % dražja kakor v Ljubljani. V Ljubljani je kri po 50 par kub. cm ali po 250 din 500 kub. cm (pol kg), v Zagrebu pa po dinarju kub. cm. Splošna bolnica v Ljubljani ima v evidenci okrog 40 krvodajalcev. Poklicnih krvodajalcev v pravem pomenu besede pri nas ni. Krvodajalec lahko proda (m sme prodati) le vsakih šest tednov po pol litra krvi. Z 250 din je pač težko živeti šest tednov. Zato se mora krvodajalec prehranjevati še vsaj s kakšnim priložnostnim delom. Večina krvodajalcev se rekrutira iz vrst najrevnejših, pogosto izmed nezaposlenih, ki si ne vedo pomagati drugače, kakor da nesejo svojo kri naprodaj. Del j Časa pa kri prodajajo le redki, zato krvodajalstvo ni stalen poklic, zlasti še, ker začasni krvodajalci navadno ne prebivajo stalno v LJubljani . Kdo naj bi te ljudi organiziral? V Zagrebu je drugače, zato je tudi bolnica bolje preskrbljena s krvjo. Tako imata v zagrebški bolnici stalno po dva krvodajalca dežurno službo; stanujeta in prehranjujeta se v bolnici in tako upravi tudi : treba šele iskati krvodajalcev po meslu ko je treba bolnikom čimprej auditi kri. Pri nas je prepuščeno srečnemu naKljucju, da bolnik dobi kri od krvodajalca ker uprava pošilja po krvodajalce, ko je potrebna transfuzija. Prav lahko se zgodi, da krvodajalca določene krvne skupine ne morejo takoj najti, saj ne more čakati neprestano doma, zlasti se, ker nobeden nima kake rente. Ko potrebujejo druge bolnice ali sanatoriji krvodajalca, se obračajo na splošno bolnico v Ljubljani, ker drugje nimajo evidence nad krvodajalci. V sanatorijih ;e kri dražja kakor v splošni bolnici ali v nekaterih banovinskih zdravstvenih zavodih. Tako na primer plačujejo kri v »Leonščn* in v golntškem zdravilišču po dinarju kub. cm (500 din za pol kg). 2e to kaže, da bi morala splošna bolnica najti večje kredite za kri. Sicer je v interesu bolnikov, torej najširše javnosti, da je v splošni bolnici dobro preskrbljeno za transfuzije krvi In da se sedanje primitivne razmere odpravijo. Tudi v tem primeru velja prislovica, d3 kri ni voda. Krvodajalec je vprašal reporterja, če morda pozna koga, ki bi morda lahko daroval ponošene čevlje (št 40, čevlji 50 pa lahko tudi večji), kajti zima se bliža. Da, morda bi mu kdo daroval čevlje, kajti dandanes so tako dragi, da si jih krvod ja-lec ne more kupiti z lastno krvjo. Naj nam torej pošlje naslov v uredništvo, krvodajalec pa se mu zahvaljuje vnaprej. Življenjski Jubilej Ivana Tomažiča 90 let bo star jutri eden naših najstarejših gasilcev Ljubljana, 3. oktobra V Ljubljani živi še nekaj gasilskih veteranov, ki so se udejstvovali v prvem slovenskem ljubljanskem gasilskem društvu, najstarejših gasilcev, ki so registrirani v naših gasilskih analih že pol stoletja: Per-me, Medic, Tomažič . . . Perme in Medic sta nekaj let delj gasilca kakor Tomažič, ki je pa najstarejši po letih, saj praznuje jutri svojo 90-letnico. Zato ga moramo prišteti tudi med najstarejše Ljubljančane. Lani smo vam ob priliki gasilskega kongresa v Ljubljani predstavili nekaj najstarejših ljubljanskih gasilcev, med njimi tudi Ivana Tomažiča, Reporteja je zanimalo, če je jubilant še vedno tako čvrst, kakor je bil lani, zato ga je obiskal na njegovem domu na Mirju. Devetdesetletnik je sedel v kuhinji in či-tal list. Če bi ga ne poznal od prej, bi sodil, da je sin tistega Tomažiča, ki bo jutri dopolnil 90 let, tako je rdečih lic in gladkega obraza, pa tudi precej živih oči. Ko sem se začudil, da je že tako mladosten, je dejal smeje: Saj mi ni nič hudega! — živi pri hčerkah, ki ga res ljubita. Toda zmotili bi se, če bi mislih, da mu ni bilo nikdar »nič hudegac. živahno pripoveduje, kako se je dolga desetletja prebijal skozi življenje, da zdaj lahko mirno užtva svojo jesen. — Malo sem hripav, — pravi — to mi je pozimi zapustila huda hripa. Sicer sem pa zdrav; tudi noge so zdaj dobre. Lani je bilo hudo, ko so se mi odprle, a mi je vse lepo zacelilo. Zdaj prav lahko hodim in tudi raje, kakor da bi se vozil. Tomažič se je rodil 4. oktobra 1. 1850 v Jablanici pri Litiji. Usoda mu je namenila trdo življenjsko šolo, a rodil se je v trdnem rodu, ki mu življenje ni bilo praznik. Oče je moral služiti družini kruh s precej napornim in nevarnim delom; bil je čolnar na Savi, v dobi, ko je rečna plovba bila še posebno pomembna, saj tedaj še ni bilo železnice. Posestva niso imeli ter so bili odvisni od očetovega zaslužka. Oče je prevažal v Banat slovenske pridelke in izdelke, od tam je pa vozil zlasti žito. Pristanišče je bilo v Zalogu. Sin Ivan je moral služit že v rani mladosti. Najprej je bil pastir, potem hlapec in mlinar. Oče je kmalu umrl in mati se je morala vdinjati pri trdem kmečkem delu, da se je preživljala po moževi smrti. Ivan je pozneje dobil dela v tovarni špirita v Ponovičah, ko se je tovarna preselila v Laško, je odšel v Ljubljano, ki je ni več zapustil. Najprej je bil zaposlen v novi Koslerjevi pivovarni. Tudi v tistih časih, ki jih po krivici imenujemo zlate, ni bilo tako dobro. Tomažič ve še mnogo povedati, kako trdo je bilo treba delati, ko ni bilo nobenega predpisanega delovnega časa ter ga je včasih celo doletelo, da je moral delati noč in dan. Dobro se še tudi spominja, kako ga je zagrabil jermen in ga potegnil h kolesju; zagrabilo ga je za roko in mu jo silno stisnilo, a k sreči ni izgubil prisebnosti ter se je rešil s tem, da je vrgel jermen s kolesa. Roka je bila nekoliko črna, no, sicer pa ni bilo hudega, pravi Tomažič. Približno 12 let je delal v pivovarni. Nekaj časa je bil zaposlen tudi pri železnici, potem je pa dobil službo v Janeschevi usnjarni, poznejši Pollakov! tovarni. Celih 43 let je delal v tej tovarni, do svojega 76. leta. Pri delu je tudi lepo napredoval, da je kmalu postal strojnik. Za gasilstvo ga je navdušil njegov delodajalec, ki je bil funkcionar v gasilskem društvu. L. 1883 je vstopil med gasilske vrste. Tudi gasilci so potrebovali strojnika pri svoji prvi parni brizgalni. Tomažič bi naj položil strojniški izpit, da bi prevzel brizgamo, a rekel je, ko so mu prigovarjali, da ne zna dovolj nemški ter da ne bo znal odgovarjati pred izpitno komisijo. Načelnik Doberlet, ki se sicer ni ogreval za slovenščino, je pa dejal, da ga bodo gospodje razumeli, četudi bo govoril slovenski. Izpit je položil lahko in tako je postal eden izmed prvih slovenskih strojnikov. Tedaj so bili pri nas kvalificirani delavci še po veČini tujci. Prva parna brizgalna, ki jo je Tomažič okrog 40 let skrbno varoval, je posebno zanimiv predmet in spada kot redka priča naše gasilske zgodovine v muzej, a naši gasilci takšnega muzeja nimajo, zato je brizgalna spravljena v neki baraki. S to brizgalno so se naši pogumni gasilci neštetokrat bojevali proti sovražnemu elementu. Tomažič je bil vedno med najpo-žrtvovalnejšimi gasilci in že kot strojnik parne brizgame ni zamudil nobenega požara v Ljubljani, pa tudi v mnogih krajih v okolici. S to brizgalno so nastopih tudi pri velikem požaru v Kranju, ko je gorela Pollakova tovarna, še prej so gasili z njo kamniško smodnišnico. Tomažič je tudi še redka živa priča požara pri starem ljubljanskem gledališču (ki je stalo tam, kjer je zdaj Filharmonija). Pri gašenju tega velikega požara so bile hude težave, ker je tisto noč pritiskal hud mraz, da so imeli sitnosti z brizgalno in vodo, ki je zmrzo-vala v ceveh. V začetku je stala brizgalna na levem bregu ob gorečem poslopju, a kmalu je postalo tako vroče, da so jo morali prepeljati na drugi breg. Tomažič se spominja še mnogih podrobnosti iz svojega gasilskega udejstvovanja, kar pač priča, da je tudi še duševno čil. Prištevati ga moramo med tiste naše stare korenine iz prejšnjih stoletij, ko je bil naš narod še mnogo bolj zdrav, med može iz dobe, ko so se še rodili stoletniki. — Na svidenje Čez 10 let! sem se poslovil in čestital čvrstemu 90-letniku. Iz Višnje gore — Orroii se je zadušil. Orožnlški narednik g. Musa je imel ljubkega enoletnega sinčka. Gospa ga je samo za trenutek pustila v kuhinji. Ta čas je otrok vtaknd glavico v lonec, ki je bilo v njem nekaj vode. Ko se je vrnila, je bil otrok že mrtev. Takoj poklicani zdravnik mu ni mogel več rešiti življenja. Užaloščenim staršem naše iskreno sežalje! Ka] prižene goloba domov? 2e od pradavnih časov je znan čuden gon golobov, ki se vedno vračajo domov, pa naj jih odnesemo še tako daleč. Za to lastnost golobov so se zanimali mnogi naravoslovci in radi bi bili ugotovili, od kod izvira. Napravih so mnogo poskusov in med drugim se je pojavila domneva, da se golobi orientirajo po zemeljskem magnetizmu in da se vračajo vedno na kraj določenega magne-tičnega polja. Da bi ugotovili, ali je ta domneva pravilna, so pritrdili nekateri ameriški raziskovalci golobom na nožice droben permanenten magnet, ki naj bi motil vpliv magnetičnega polja. Toda golobi so se vračali tudi z magnetom na pravo mesto, in sicer v istem času, tako da je ta domneva padla. Pojavilo se je tudi naziranje, da se golobi orientirajo s pomočjo svojega izbornega sluha. Zato so jim pri seriji poskusov zamašili ušesa, bodisi z raztopljenim voskom ah vazeiinom. Pa tudi ti poskusi se niso obnesli. Golobi so se zopet vrnili domov. Samo golobi, ki so jim bila ušesa zalepljena z voskom, so se zakasnili. Toda bih so že pred odhodom nemirni in vosek v ušesih jih je med poletom tako motil, da so se vrnili nekoliko pozneje. Ko je bil pa vosek nadomeščen z vazeiinom, so se golobi vrnili normalno in v najkrajšem času domov. Nazadnje se je pojavila domneva, da utegnejo biti golobi pod vplivom elektro-magnetičnih valov. Zato so jim pritrdili na nožice žice, nastavljene na frekvenco oddajnega aparata, tako da je bil golob pod neposrednim vplivom elektromagnetičnih valov. Golobi so se vrnili z zamudo domov, toda iz te zamude ne moremo sklepati, da bi bih pod vplivom elektromagnetičnih valov. Pravi vzrok bo najbrž v tem, da jih je žica na nožicah motila. Navzlic vsemu prizadevanju torej skrivnosti še niso prišli do dna. čudne posledice avtomobilske nesreče Ob prvi nesreči je izgubil spomin, druga mu ga je pa vrnila Charles Trautwin v Ne\v Yorku je do-žvel čudno pustolovščino. Nekega dne je odšel z doma v pisarno in doma je dejal, da se kmalu vrne. Toda ves dan ga ni bilo domov. Žena je telefonirala v moževo pisarno in dobila presenetljiv odgovor, da tistega dne moža v pisarn' sploh niso videli. Zelo se je ustrašila in telefonirala je na vse strani, toda povsod je dobila enak odgovor. Vso noč je prečula, zjutraj pa je odšla na policijo povedat, da je njen mož brez sledu izg nil. Mislila je, da je postal žrtev zloina in zato je prosila, policijo, naj uvede preiskavo. Policija pa ni vzela njene prijave resno, kajt: v Ameriki se pogosto pripeti, da mož v veseli družbi pozabi na čas in da se vrne domov zidane volje šele naslednjega dne. Zato je policija malo počakala. Ko se pa Trautvvin tudi tretjega dne ni vrnil domov, je razposlala na vse stran z okrožnico njegov opis in več tisoč ne\vyorških redarjev je iskalo pogrešanega trgovca. Minilo je pa več dni. ne da bi ga našli, šele čez 14 dni sta našla dva redarja v nekem newyor-škem predmestju moža, k se jima je zdel zelo sumljiv. Hodil je po ulicah ves zapra- šen in umazan, izčrpan in neobrit. Ko sta stopila redarja k njemu in ga vprašala, kdo je, sta dobila zmeden odgovor. Pametno je znal povedati samo tol ko, da ga boli glava Redarja sta ga odvedla na bližnjo stražnico in ker se je ujemal z njim opis Traut-wina, sta takoj obvestila policijsko ravnateljstvo. Dežurni uradn k jima je naročil, naj takoj pripeljeta neznanca z avtomobilom k njemu, kar se je tudi zgodilo. Med potjo pa se je pripetila avtomobilska nesreča. Pohcijski avto se je zaletel v neki drug avto in oba sta bila precej poškodovana. Ob trčenju je zažvenketalo steklo in tedaj se je Trautwin prijel za glavo ter vprašal presenečen, kje je. Med preiskavo se je izkazalo, da se je peljal Trautvvin pred 14 dnevi z avtomobilom v pisarno, pa ga je med potjo doletela avtomobilska nesreča in posledica je bila. da je izgubil spomin Mož ni vedel, kdo je, kje stanuje in kam naj se odpelje. Zato je taval cela dva tedna po ulicah. Ob drugi avtomoblski nesreči se mu je pa nenadoma spomin vrnil in zdaj je zopet zdrav. TajSun, metla Tihega oceana Nedavno je zapadno obalo Japonske zadel tajfun, ki je drvel s hitrostjo nad 150 kilometrov. Tajfun je prava metla Tihega oceana, zlasti pri kitajski obali. Središče skoraj vseh tajfunov, ki pustošijo obale vzhodne Azije, je Filipinsko otočje, broječe nad 7000 otokov in otočkov. Od tod si ta »hudičev dih«, kakoi pravijo tajfunu Japonci, utira pot proti severozapadu h kitajski obali ah pa proti severovzhodu k japonskim otokom, nikoli pa ne proti jugu. Največja hitrost, s katero drvi naprej, znaša 200 km na uro. Navadno pa doseže samo hitrost 20 do 30 km. Prekomorski par-niki. ki jih posvare po radiu pred bližajočim se tajfunom, pa tudi večje jadrnice se mu torej lahko umaknejo na varno. Će pa zaide parnik v hitrejši tajfun, je izgubljen. Pred nevarnim tajfunom vlada na morju vedno popolno zatišje, ki ga poznajo mornarji kot oko tajfuna. Zgodovina morja pozna dolgo vrsto po tajfunih povzročenih katastrof. Ena največjih in obenem najstarejših je bila uničenje armade mongolskega cesarja Kuhi-laia leta 1281. Ta vladar se je hotel polastiti japonskega cesarstva, proti kateremu je poslal 100.000 mož na 3.500 ladjah. Pri otoku Kuišu je zalotil njegovo brodovje tajfun, ki ga je uničil tako, da je utonila vsa vojska. človeških žrtev. Požar je nastal opolnoči in nikoh niso mogli dognati kdo ga je povzročil. Ko so ga opazili je bilo že prepozno, da bi ga mogli pogasiti ali vsaj omejiti. Takrat je bila večina londonskih hiš iz lesa in zato se je ogenj še lažje in hitreje širil. Kmalu so bili v plamenih celi okraji. Pogled na goreči London je bil strahoten. Ogromni oblaki črnega dima so se dvigali pod razsvetljeno nebo, in med truščem padajočih streh se je slišalo obupno klicanje ljudi, ki so v paničnem begu hiteli na varno na breg Temze, kjer je kmalu nastalo veliko taborišče. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Požar je trajal polnih šest dni in pogorela je dobra tretjina takratnega Londona. Požar v Londonu 1.1660 Dan za dnem čitamo in slišimo vesti o bombardiranju Londona. Nemci mečejo eksplozivne in zažigalne bombe na angleško prestolnico. Zažigalne bombe povzročijo velike požare. V zgodovini Londona naletimo na poročila o velikih požarih, ki so bistveno izprememli lice ogromnega mesta in ki bi jih lahko primerjali s sedanjimi požari. Posebno velik požar je bil v Londonu leta 1660. Tudi takrat je bila Anglija v vojni in sicer s Holandsko. Eno leto prej je zadela London kuga, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Takoj potem je pa nastal ogromen požar, ki je uničil blizu 14.000 hiš in zahteval na tisoče Čudne knjige Asirci so imeli knjige iz gline. Knjiga iz opeke je tudi posebnost svoje vrste, še bolj čudna je pa knjiga, kakršno so rabili stari Egipčani. Mislite si kakih 100 korakov dolg pas, podoben je pasu iz papirja toda iz nekega čudnega papirja. Ce si ga pa ogledamo od blizu, vidimo, da je sestavljen iz mnogih tenkih pasov, položenih križem kražem drug čez drugega. Ce poskusite list raztrgati, se prepričate, da je res iz drobnih pasov, podoben pleteni mreži. Na pogled je svetložolte barve, gladek in blesteč. Lomi se kakor naš voščeni papir. Vrstice niso pisane po celi dolžini pasu, temveč so razdeljene v več sto stolpcev. Će bi bile vrstice pisane po vsej dolžini, bi morali med Čitanjem hoditi od enega konca do drugega polnih sto korakov. Ta čudni papir so izdelovali Egipčani iz še bolj čudne rastline. Na bregovih Nila so bila v močvirjih cela polja pokrita s tenkimi debelci. To prav za prav niso bila drevesca, temveč trsje, večje od človeka. Steblo je bilo ravno in golo, na vrhu je pa imelo glavico. Ta rastlina se imenuje papirus in bila je pravi dobrotnik starih Egipčanov. Iz nje so izdelovali pasove za pisanje, jedli so jo in pili, se oblačili v njo in služila jim je celo za plovbo. Pečen papirus, sladki sok te rastline, tkanine lz nje, sandale iz njene kože, iz povezanih debele spleteni čolni, vse to je dajala Egipčanom ta rastlina, podobna kravjemu rep«- Oaniel Lesueur Klin 205 eznl Roman — Uboga Bertranda! Ločiti se morava! Ne moreš ostati pri meni z najinim sinkom. Te sreče nisem zasluzil. Hrepenel sem po tem, prasegam ti, tvoja plemenita nežnost je vzbudila v meni hrepenenje. Pozneje boš razumela, zakaj se moram temu odpovedati. Saj niti ne veš, koliko me to stane. Imej me rada vsaj tako, da mi ne boš pokazala svoje bolesti. Pojdi, pojdi- Prihajal bom k vama. Firmin, stopi po izvoščka. Prebledela je in odgovorila ponižno: — Prišla sem, Gilbert, da bi ti stregla. Odkar si okreval, sem pričakovala vsak čas... _Ne govori tako, — je vzkliknil CKiločno. — Ne, nisi mogla pričakovati. Jaz sam nisem tega pričakoval ... Ah, Bertranda ... Claudras in ti sta mi dala novo srce. — Ali naju 1 jubiš? — je zamrmraJJa solznih očL — Da, ljubim vaju. — Zdaj bom našla v sebi dovolj poguma, — je nadaljevala. — Sicer pa tudi če bi hotel naju obdržati pri sebi, bi te prosila, da bi ne storil tega. Ti si princ de Villingen. Ne smeva ti biti ovira v življenju. Ohrani nama svojo toplo ljubezen. — Kako čudovita je tvoja duša, Bertranda, — je dejal Gilbert in jo privil k sebi. Posrečilo se mu je ohraniti navidezno hladnokrvnost tudi ko je objemal in poljubljal malega Claudija. Ko ju je pa videl odhajati, ko je zaslišal drdranje kočije, se je zaklenil v svojo sobo, omahnil v naslanjač in bridko zaplakal... xvm. SOKRIVCI Zdaj je že ugotovljeno, da je Arthur Sornieres z zdevkom »krasni rdečelasec« ali »potepin« zadavil Josea Escaldasa z lasom, vrženim naglo — nedvomno spomin na argentinsko pampo — in sicer prav v trenutku, ko ga je bil Bolivijec sprejel z navdušenjem misleč, da mu bo bandit izdal Valcora. Potlej je pa morilec obrnil vse tako, da bi kazalo na samomor. Šlo mu ni samo za to, da bi Escaldas izginil, temveč, da bi tudi vsi verjeli v njegovo prostovoljno smrt. Njegov samomor bi bil obenem priznanje sleparije. Nihče bi ne dvomil, da se je Escaldas obesil, da bi mu ne bflo treba sprejeti kazni za svoj zločin. Račun je bfl točen. Tragika takega konca se je vsiljevala s tako silo, da sta jo z grozo občudovala celo neposredna udeleženca Plesguen in Villingen. Ta umor je bil dogovorjen med lažnim Valcorom in Sornieresom v tisti mrzli in snežni noči, ko je Michelina vsa drhteča od strahu in zle slutnje bedela v pričakovanju svojega očeta. Kakšen povratek je bil to! ... In kako je^ drhtel, drugače tako samozavestni, neustrašni mož, ko je v žarku električne luči srečal njegov pogled čiste Michelinine oči, on, ki je še čutil na svojem osuplem obrazu odsev strašne odločitve in na svojih ustih drhtenje groznih besed. Montmartrski bandit, grozni Arthur Sornieres, je bil prikladno orodje tega satanskega duha. Toda delal je račune brez isvoje žene«. Zvečer po zločinu, skrušen od groee, navzlic svojemu cinizmu in tembolj razdvojen, ko je po tragediji umora odigral komedijo greha ter preživel urico pri Rosalindi, da bi dobil alibi, samo da bi pojasnil svojo navzočnost v hiši v ulici Leviš, — tistega večera se je večkrat zagovoril s čudnimi besedami. Njegova prijateljica Angela Mome Cervelas ga je smatrala za povsem zmožnega tega, da bi se zapletel v krvavo afero. Kmalu mu je bila na sledu in naslednjega dne ni več dvomila o tem, ko je namreč čitala v novinah, da se je Escaldas obesil na modro vrvico, se je obrnila k Arthurju in dejala smeje: — Zato torej si odnesel mojo vrvico? Potlej je pa pripomnila resno: _Slučajno sem jo iskala v omari, kamor sem jo bila spravila. Vrni mi jo. Potrebujem jo... Strašna minuta! Ubogo bitje se je šalilo, toda način, kako ji je njen nežni prijatelj za bodoče prepovedal take šale, ne da bi ji vrnil vrvico, je samo utrdil prepričanje v njL Dal ji je denarja, potem ko jo je bil tako pretepel, da je malo manjalo, da je ni ubil. To je bil nov dokaz, od kod je imel to zlato in te bankovce. Naslednjega dne je izginil. Potrto dekle ni čutilo potrebe, da bi tako potrdil njeno domnevo. Objokovala je brutalnega ljubčka, ki morda v njenih očeh ni bil padel, temveč ga je bila strašna tajna še povišala. Nikoli ji ni prišlo na misel izdati ga. Noben denar, nobene obljube, nobene izkušnja ve bi je ne bile pripravile do tega. Ko je pa spoznala, da jo je »možiček« zapustil zavoljo druge, ko je pomislila, da je morda storil svoj zločin v srx>razumu s to Rosa! indo, — kajti Escaldas je stanoval v isti hiši, — je zahrepenela po osveti in tako je izdala tajno, ne da bi se prav zavedala, kaj je storila. Sicer je pa že naslednjega dne obžalovala svoj korak. Ihteč od strahu in obžalovanja je hotela preklicati svoje odkritje. Toda bilo je že prepozno. Imeli so v rokah tudi Rosalindo. In ti spomini, skladnost časa, govorice in vesti, podprte zdaj z utemeljenim sumom, daleč od tega, da bi oprostile gosta v unči Leviš krivde, kakor takrat, ko se je sodilo o tem pod domnevo umora — so zdaj jasno odkrivale njegovo vlogo, — strahotno vlogo hladnega premisleka, drzne sile, podivjanosti in krvoločnosti. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani 226 Btran t Pekovski pomočniki in tttejsf Kruh iz enotne moke m slab, če je prav spečen --.* _ Maribor. 2. oktobra Iz vrst pekovskih pomočnikov v Mariboru smo prejeli sledeče vrstice s Drošnio za objavo: Ni prav nobene nevarnosti, da bo večina pekovskih mojstrov zaDrla obrate in da bo s tem nastala velika nezaposlenost med Pa kovskimi pomočniki, kakor se zarriuie. Zakaj neki nai bi pekovski mojstri zapirali svoje obrate, če bo dovoli moke za pre hrano prebivalstva, za kar nam oa ori sto i -ne oblasti jamčijo, da ie bo dovoli, kar tudi mi verjamemo, ker takšne nevarnosti res ni, da bi moka pooolnoma zmanjkala. Nova uredba, do kateri se začne z delom ob štirih zjutraj, ni vzela možnosti izde- lave fineea peciva, ampak 1s resnica ta. da še mora do tei nčrvi uredb: delati o-dnevi. Zaradi tega je veliko večia možnost, da se becrvo izdela Folidneie. đbrjrb in zdravo, kakor oa ie primer, če se Itia ponoči in se lahko izdela tudi dovolina količina. Pekovski pomočniki dob-o Vemo iz prakse, da ie blago, ki ie izdelano ponoči, po kvaliteti veliko slabše kakor ie *isto ki je izdelano podnevi Nam pekovskim pomočnikom ie vseeno, če delamo krtih iz enotne moke ali oa iz krkrsnek->li druge moke. Na tem nikakor ne trni zapr.sleiiDft pekovskih pomočnikov, ampak 1e razlika samo v tem. da ie delo lažie če se moka lahko izbira in meša po volii. Nikakor oa ni slab kruh iz c.ictne. moke. če ie pravdno .napravi ten. Ko fe sta.-, še tudi ne ookvari Smittramo za dolžnost, da tojaSnimo ;avn?šti. "zakaj so nekatčr. neko. s':: rhoj-sfri proti riovl itredbi. ki uk n*a nočno de-16. Vzrok ie v tem. ker so d3s!?i zapčslie-va"i pomočnika, ki te ponoči izdeloval kruh in pecivo, podnevi rja ie potem rax.-nasal ponoči pripravljene blago Seveda ne trdimo, da so vsi pekTvski mojstri tak« Sni. Veliko >ih je. ki se strinjajo z novim načinom dela in pri takšnih mrvtstrih ti .di ni posebnih problemov. Nikakor ni res da se pekovski pomočniki pritožuielo oroti uredbi. terh\*eč so pekovski moistri Hstl, ki se pritožujejo. Gledališče mlađega rodu v novi sezoni Pospeševanje slovenske mladinske odrske književnosti Maribor, 2. oktobra Z ustanovitvijo »Gledališča mladega rodu« v Mariboru je bila izpolnjena občutna vrzel v našem mladinskem odrskem ustvarjanju. Gledajteče mladega rodu si je začrtalo v svoj delovni okvir pre "vsem uprizarjanje realističnih iger, ki naj navajajo našo predšolsko in šolsko mladino k realističnemu dojemanju življenja. Temu cilju je ostalo zvesto v svoji prvi sezoni, to osnovno načelo hoče obdržati tudi v novi, drugi sezoni. Kakor Je bilo razbrati iz debate na nedeljskem občnem zboru gledališča mladega rodu v Narodnem domu, hoče gledališče mladega rodtu vplivati na naso mladinsko književnost predvsem v tem smislu, da posveti svojo pozornost zlasti realističnim in vzgojno usmerjenim odrskim vrednotam, ki jih lahko vsebuje mladinska igra. Tako pripravlja Milena Mohoričeva na pobudo gledališča mladega rodu in na podlagi izkušenj z dramatiziranim »Martinom Krpanom« novo mladinsko igro »črtova rešitev«, v kateri se podčrtava socialni moment dnižnosti in samopomoči med mladino. Tudi Vida Tauferjeva piše novo mladinsko igro 7. naslovom »Mojca in živali«, v kateri bo poudarjen motiv kolektivne al-traistvrno skupnosti v živalskem krogu, ki ima svoje simbolne poudarke z ozirom na človeško sožitje, dočim se poteze egoizma (lisiea> obsojajo. Prav tako pripravlja svoje mladinsko odrsko delo tudi Oskar Hodales. Z uprizoritvijo teh novih mladinskih i.ger in s ponovitvijo uspešno zre-žiranega ter prirejenepra -Martina Krpana« hoče gledališče mladega rodu nadaljevati svoje važno narodno kulturno poslanstvo v svoji drugi sezoni. Razen tepra pa ima gledališče mladega rodu v načrtu tudi gostovanja. Ta misel je bila zasnovana te v prvi sezoni, vendar je ni bilo mogoče uresničiti zatadi nastalih ovir tehničnega značaja. V novi sezoni je v načrtu gostovanje v Celju. Trbovljah in Ptuju. Tako do bo dana prilika mestnemu (Celje). rudarskemu (Trbovlje) in kmečkemu otroku (ptujska okolica), da se uživi v realistične dogodke na mladinskem odru. Izpolnilo pa bo gledališče mladega rodu ta svoj delovni načrt z organizacijo lutkovnih predstav, ki se pa ne bodo predvajale po mestih, ampak po manjših podeželskih naselbinah, kjer hoče tudi s temi predstavami vzgojno vplivati na našo mladino. Za gledališče mladega rodu je še važno vprašanje, kje naj bi bile njegove predstave. Iz gledaliških krogov izražajo željo, da bi bile te predstave v Narodnem gledališču. Iz vrst gledališča mlađega rodu pa čujemo, da so režijski stroški, ki jih zahteva gledališka uprava, previsoki. Naša kulturna javnost pričakuje, da se bo to vprašanje lahko složno in sporazumno rešilo. Delovanje obeh kulturnih ustanov naj bd se obojestransko izpopolnjevalo in racionalno vzporejalo. V primeru, če bi gledališka uprava lahko znižala režijski znesek, bi gledališče mladega rodu uprizarjalo svoje igre lahko na odru Narodnega gledališča. Za obe strani bi pomenilo to važno korist. Na eni strani bi se predšolska in pošolska mladina privadila gledališču tako. da bi tudi v poznejših letih vz'jubila redno posečanje gledališča, na drugi strani pa bi imelo gledališče mladega rodu možnost razkošnejše, bolj prepričevalne odrske opreme, ki jo .mladina v realističnem ckolju pričakuje in ki jo je n. pr. pri uprizoritvi x>Martina Krpana« zelo pogrešala. SasSjasjI čakajo na podražitev sadja Najboljše sadje je v Mariboru po 3 — 3*25 din Maribor, 2. oktobra Pri zasedanju stalnega jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora v Beogradu je sklenjeno, da bo znašal od 1. okt. t. 1. tečaj nemške marke 17.82 din. Po navedenem tečrvju se bo obračunalo plačilo tistih blagovnih poslov, ki bodo zaključeni po 25. sept. 1.1. in v kolikor bo carinjenje blaga izvrSeno po 30. sept. t. 1. So v zadevi še nekatera določila, ki urejujejo podrobnejše roke naročitve, plačil in carinjenja blaga kot merodajne za piejšnji ah sedanji novi tečaj marke. Sadjarji že dolgo čakamo na spremembo cen sadja za izvoz. Ne moremo se dovolj načuditi, kako dolgo že naši sadni nakupovale! drže stare nakupne cene. Cena sadja se namreč ni nič kaj dosti zboljšala. ako pomislimo, da so prvo. zgodnje In netrajno, pa tudi kvalitativno mnogo slabše sadje plačevali po 2.50 din kg, danes pa plačujejo za pozno, trajno in kvalitatb no najboljše sadje komaj 3—3.25 din kg. To sploh ni nobena diferenca, ki bi le količkaj odgovarjala zvišani dobrini sedaj v prometu nahajajočegra se sadja, šele zda; nam je tudi razumljivo, zakaj so pred 10 dnevi razni nakupovalci skušali sadne prodajalce strašiti z vestmi, da je nastopil zastoj v sadnem izvozu. Sele zdaj nam je tudi jasno, zakaj so se v zalogah nekaterih sadnih trgovcev pričele množiti zaloge pridržanega sadja! šele zdal razumemo, zakaj so nekateri nakupovali že pred čašom sadne sorte, ki Šele zdaj dozorevajo in lahko pridejo v promet. Vsi ti pojavi sami na sebi že dokaj obtožujejo tako ravnanje, ki ne more meriti drugam kakor na špekulacije! M^r'tmr^e in okoliške novice — PornanJkanJe bencina čutimo zadnje dni v Mariboru. Upati je. da prispe v Maribor prihodnji teden nova večia pošiljka nafte. — Zvišane pridebninske davčne osnove. Iz pregleda novih osnov za odmero »>ri-dobnine v 1. 1940. ki ie razgrnjen na magistratu, ie razvidno, da so te osnove v nekaterih pridobninskih strokah občutno zvišane. Pri industriji se opaža zvišanje do 25"/o. pri trgovini 20%. obrti 20°/o. pri nekaterih svobodnih poklicih 30—45^ (zlasti pri odvetnikih in zdravnikih). — Grozdnega tedna ne bo. Predlanskim in lani ie organizirala Zveza sosoodim v Mariboru grozdni teden. Namen toaa tedna je bil, da se omogoči mladini in revnejšim slojem nakuD dobrega, cenenega grozdia. Letos pa v Mariboru ne bomo imeli grozdnega tedna. Grozdje ie namreč po večini še nezrelo in kislo. Deževno in hladno vreme ie povzročilo, da bo trgatev zelo kasna Pa ne samo kakovost, ampak tudi količina letošnjega grozd i a ne nudi primernih pogojev za uspešno organizacijo grozdnega tedna, ki ie sicer pokazal lani in predlanskim lep. zadovoljiv uspeh. — Ob priliki lOOlHnice svojega obstoja je darovala tvrdka C. Budefeldt mestni občini mariborski din 25.000 za siromašne otroke mesta Maribora. — Iz dneva v dan nezgode. Brezobziren kolesar ie povozil na Tržaški ce-ti \ pokajenega banov, služitelja Mirka Kramber-geria. starega 57 let Kramberger ima zlomljeno desno nogo in se zdravi v bolnici. — Hlod ie padel na 191etnega posestniškega sina Franca Verka iz Zgornie Kungote in rrru zlomil desno nogo. Ponesrečenca so odpremili v bolnico. — Delavčeva žena Neža Nipič ie bila povožena v Mlinski ulici po nekem kolesarju. Ima zlomljeno desnico Zatekla se ie v bolnico Za kolesarjem poizvedujejo. — Z iablane je padel viničar Peter šlamberger iz Lim-buša in si pri padcu zlomil desnico. Zdravi se v bolnici. — 201etni Franc Savec iz Hoč je padel s kolesa in si zlomil levico. Odpremili so ga v bolnico, kamor so prepeljali tuđi viničarjevega sina Antona Lamprehta lz Jelovca. ki mu ie nekdo z nožem ranil desnico. — V bolnico se 1e naddiie zatekel 401etni Afiton Kres iz Studencev. Pri delu si ie občutno ranil desnico. — S skednia ie padel 51 letni Anton Pušaver iz Sv. Miklavža in si poškodoval glavo. Njegovo stanie ie orecei resno — Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah ie padel 201etni posestniški sin Jožef Čeh a kolesa in si poškodoval desno nogo. Pripeljali so ga v bolnico. — Iz sodne službe. Na lastno Drošnio ie bil upokojen sodnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. Fran Pečnik. — O tem in onem. V soboto nastopijo v Sokolskem domu Trboveljski slaveki. — Bivši tovarnar usnja Valter Halbarth. ki je bil obtožen v zvezi z zapleniviio 4 milil, din vrednega usnja, ie bil pred mariborskim okrajnim sodiščem oproščen. Državni pravdnik je prijavil revizijo. — Mariborsko sodišče je potrdilo pravila stavbne zadruge »Obrtniški in vajeniški dom*. — Celo vesla nLx> več varna pred tatinskimi zhkovci. Šoferju Alojziju Keberlu so ukradli z zaklenjene barake dve vesli, drog in daljnogled. Keberl je oškodovan za 700 din. — Ob vso pokojnino ie državni upokojenec Mihael Ferencak, ki stanu ie v Kosar jevi ulici št. 52. Neznani zlikovec se je vtihotapil v njegovo stanovanje in mu ukradel denarnico, v kateri ie bila vsa Fe-renčakova pokajnina v znesku 1450 din. Policija poizveduje za drznim tatom. — Odlikovanje. Z redom sv Save V stopnje je bil odlikovan šolski upravitelj na drugi deški meščanski šoli v Mariboru g. Ludvik Petrič. Odlikovanec ima velike zasluge za naše narodno šolstvo. Ob pra-vratu je prevzel v Slov. Konjicah nemško šolo in io prelevil v slov. dekliško Solo. K zasluženemu odlikovanju iskren? čestitamo! — Marlborsk« Športne n°vice. V nedeljo 6. t. m. se preizkusijo v okviru nogometnega prvenstva mariborske nogometne pod-zveze moštva sledečih klubov: Železničar : Rapid (jun.), Maribor : Slavi ja (rez.), Ptuj : Mura. Slovenj Gradec : Slovan. — Gostovanja železničarjev v Murski Soboti In v GuStan ju ne bo zaradi deževnega vremena. — Komaj 100 delavcev je zaposlenih pri gradnji in modernizaciji državne ceste Maribor—Frana. Potrebno je, da se poveča število zaposlenega delavstva, ker se je sicer bati, da se bodo ta cestna dela zavlekla v nedogled. Preureditev te ceste je tako nujno potrebna in jo je treba tako pospešiti, da Bi tega brez pomnožttve zaposlenih delavcev ne moremo misliti. Zadevni krediti so že odobreni in bi se zaposlitev večjega, števila delavstva lahko izrecna brez težav. Gradnja omenjene ceste je, kakor znano, v rokah posebnega državnega odbora, — Davčni odbor za me^to Maribor, ki bo sklepal o davčnih onovah za odmero pri-dobnine, bo zasedal v času od 16. do 21. oktobra t. 1. Zaveaaaeem, ki iriso vpisani v razgrnjenih seznamih, bo pridobnina za leto 1940 predpisana pavšalno. — Iz Studencev. Naša studenška občina bo najela brezobrestno posojilo 100.96© dinarjev, ki bo služilo nakupu rezervnih življenjskih r>otrebščin za studenške občane. — Tovarna za k°*e in *>pe pri Sv. Lovrencu na Pohorju je' po* šUfmie«eČne"m presledku spet začela Obratovati. Delavstvo ima spet kruh tn zaslužek. — Kaznovano strašilo v Velenju. Menih Ivan, posestnikov sin v Lazah pri Velenju, že dalje časa »strasic okoli Koprivškove hise v Velenju. Pričel je s tem, da je v zimskih nočeh tik pred oknom dajal iž sebe razne strašilne glasove in če so ga zapodili, si je glavo pokril z ruto. Nato je začel hišo bombardirati z gmlinu jajci. Ko mu vse to še ni bilo dovolj, se je spravil nad nedolžno, pred hišo stoječo akacijo. Višek svojih strašil, ki segajo že v barbarstvo, pa je dosegel, ko se je spravil celo nad cvetice (dalije). Tu je pač dobil svojo prvo kazen na ta način, da ga je zasledujoča domača hči Stanislava dohitela na cesti in mu priselila pošteno zaušnico. Drugo ga za njegova »strašila« še Čaka. — Nikar tožbe, da ne bo obsodbe" Slo-kan Ana iz Pesjega pri Velenju obtožuje Marijo Aristovrrik, Ženo mizarskega pomočnika, ker da jo je le ta kar na potu dejansko napadla in ji prizadela telesne poškodbe. Aristovnikova ta svoj napad odkrito priznava s trditvijo, da je bila za to samoobsodbo upravičena kot je omožena žena, ki brani nedotakljivost svojega zakona, ki je v tem primeru zelo ogrožen, za kar navaja težke dokaze. — Kdo je izgubil Ustnico na Pohorju? Pred hišo zdravnika dr. Pirnata pri Sv. Lovi encu na Pohorju je 151etna deklica Slug našla odprto listnico in v njej — kolikor je v naglici videla — bankovec za 10Q ciin. Ostale vsebine že ni mogla več videti, ker je v tem hipu prišel dijak Belaj žarko ter ji listnico vzel iz rok, češ, da jo bo on oddal občinskemu uradu Ugotovilo pa se je, da ta listnica ni bila izročena nikjer na merodajnih mestih in da je omenjeni dijak v nekem javnem lokalu skiišal izmenjati 100 din bankovec. Morda gre tu za še bolj važne listine, kakor je bankovec. — KoHvđaclja obnove gledališkega poslopja. Vsako leto prer1 tvori tv i jo gledališča se vrši komisijski pregled gledališkega poslopja, da se u g' tovi stanje, zlasti z ozirom na sezono \ ;itt:ostne pogoje za novo odnosno za na al, n &ja fe* gledališkega obratovanja. Navalne 6 med počitnicami vsako leto kaj pOpir i kar je" treba šele uradno odobriti. Lete.- r.-j >o koiavdacijska komisija nasla mnogo čisto novega dela za pregled pre- in nadzidave gledalskega poslopja. Ne Izidano je bho pritlično po slopje gledališke uprave, komaj za eno nadstropje. Pravimo komaj, ker manjka skoro 1 meter do višine sosedne enonad-stropne hiše. kar baš v Slovenski ulici kot podaljšku Aleksandrove ceste zelo kazi vnanje lice celega poslopja, o čemer pa bo še prilika opravičene kritike po končani kolavdaciji. Prezidano je bilo deloma tudi poslopje starega gledališča, v kolikor je bilo to potrebno za zvezo z nadzidavo prej omenjenega poslopja. Zelo raloveden je z nami vred najbrže ves Maribor, kako se bo komisiji dopadel glavni vhod z železno ograjo, ki le preveč spominja ozir. opozarja na — jet.ni.3ni co ali menežarijo za tigre. — Na občinski desJci. Te dni so nabili na občinski deski razglas mariborskega okrajnega sodišča o javni dražbi zaloge neke trgovine z gumijevimi izdelki. Kakor pove razglas, bodo med drugim prodali tudi 31 škatel prod me ta, ki vzbuja jezo Slovenca«. To nase opozorilo naj smatra kot prispevek za svojo rubriko >Kaj pra-vltec, toda prosimo ga, naj' se ne jezi na nas, kajti mi nismo " tistega "niti napisaii, niti podpisali in tudi ne odredili, da naj 8e nabije na občinski deški. (Del. pol.) — Cyrano de Ber^erac« prvič na n^n-bot*kem odru. Letošnjo gledališko sezono otvori po vsem svetu sloveče dek> največV jfega francoskega teatralika BdsnondaRo- scanda: >Cyrano de Bergerac« v sijajnem župančičevein prevodu in v režiji VI. Skr-binska (ki nastopa tudi v naslovni vlogi) ter M. Košiča (ki igra tudi vlogo slaščičarja Ragueneaua). V tej heroični zgodovinski komediji nastopa blizu 100 oseb. — Nočno lekarniško službo imata tek od teden Minaf ikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, telei. 25—85. in Remsova mestna lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. Kozoprsk in ljubljanska 100 letna prafika Kaj pravi o vremenu za oktober Maribor, 2. oktobra. Do zdaj smo bih zgolj kot opazovalci vremena z napovedmi iz ljubljanske 100-letne pratike vsekakor bolj zadovoljni kakor pa Vsi tisti, ki jim je letošnje vreme bolj ali manj hevšečno. Poglejmo torej tudi, kaj ta pratifta pravi o vremenu za oktober, ali kakor gra ona (že po starem) imenuje »Kožoprski. Kakor pri vsakem novem mescu, je treba tudi v tem se najprej ozreti Se nazaj na pretekli mesec, to je september. Omejimo se samo na zadnje dni. na šv. Mihaela. In tU pYavi: Ako svet Mihel dežuje Voljno zimo napove, Ce pa nebes razjasnjuje, Terde žime se boje. Glede vremena v kozbprsku in njegovega vpliva že na zimsko vreme v splošnem pa pravi: Kozopersk, če zmrzuje Pa prosenec odjenjuje. Kozopersk veliko vodč. Grudnu hudi vetrovi buče. Ce nerado pada listje iz drevesa Je spomlad gosenc veliko in mrč'esa. Ce zgodej listje iz drevja pade So njive rodovitne rade. Listje, če zgodej odpade Sneg potem kmalu zapade. Če blizu debla list obleta Kej dobro let'no nam obeta. Dež in mraz in sneg začuti živina če nerada pašnik zapusti. De pod snegom travna b'la ledina Se paseč' živali škoda zdi. Kdar žerjav leti na ptuje Berž se zima perbližuje. Ta že stara vremenska modrovanja in« običajne uapovedbe) zaključuje z značilnim šaljivim verzom, s katerim pridemo na dan, ko pridemo do posameznih dni (kakor na primer sv. Gal, sv. Uršula). Opozarjamo pa ponovno, da tu ne gre predvsem za zabavo, marveč za kontrolo, koliko imajo ta stara modrovanja v današnjih popolnoma spremenjenih razmerah, zlasti pa upoštevaje tudi vprašanje vpliva vojne na vreme, še svojo sodobno »eljavo ali pa spadajo samo še v — arhiv. Obenem pa opozarjamo tudi še na to. da še ni bilo nikdar, odkar ta naš svet stoji, prav vprašanje vrer.^r tako zanimivo, kakor je letošnje leto. r- o je vsakdo in celo v prvi vrsti zalntei.-kan na teh vprašanjih. P. Ponoćni obiskovalci sađovnfakov Jabolka kradejo tatovi kar na debelo Maribor, 2. oktobra. Orožništvo v Slovenskih goricah je letos posebno zaposleno pri vsem, kar je v glavnem v zvezi z jabolčno kupčijo. In to so v prvi vrsti ponekod razveseljivo polne jablane, ki pa s svojimi, kljub neugodnemu vremenu vendarie dozorelimi sadovi le preveč k sebi in kar nase vabijo nočne obiskovalce, ki potem odhajajo, nalo" ni z jabolki ali zopet od koder so prUii ali pa preko začasnih skrivališč do goto\ i cev in prekupčevalcev jabolk. Mi smo glede teh in tatvin grozdu: že izpovedali svoje stališče, namreč, da lutoa ne kradejo skoraj nič več le zaradi siromaštva, torej da si tudi revež sicee po nedovoljenem potu privošči kakšno jabolko, ker so na trgu zanj predraga, ampak da gre večina letošnjih tatvin jabolk in grozdja na račun strasti po lahkem zaslužku. Zato tudi v večini primerov nimamo več vzroka prikrivati imen takih tatov. Zadnje dni je bilo s takimi tatvinami najbolj zaposleno orožništvo pri Sv. Barbari, ki ima svoje območje v posebno sadja bogatem okolišu. Pred seboj imamo obsežno poročilo o treh »prijateljih« tujih jabolk, in sicer so to: Jože Klamfer, Franc in Alojzij Zelenko, vsi sinovi posestnikov iz Spodnje Korene. Tem trem nasproti pa stojita obadva oškodovana odnosno okra-dena Ana Vogrin in Konrad Berjak. Prva ceni. da ji je bilo pokradenih 200 kg »bo-bovcev« v vrednosti 800 din, a Berjak je prijavil za polovico manj. K izsleditvi pravih tatov je pomagalo — slabo vreme. Zaradi vlažnosti premočene zemlje in drevja so se namreč dobro poznale sledi čevljev in hoje ter celo lestvic. Ta sled je vodila do hiše Zelenkovih, kjer so na hlevu našli še 75 kg pri Berjaku pokradenih jabolk. Glede jabolk pri Vogriiiovi pa je Klamfer priznal, da je on »sodeloval« z bratoma Zelenkoma. ki ii jabolka prodali trgovcu s sadjem Pištrovcu pri Sv. Barbari. Zelen-kova dva pa to tatvino tajita. še bolj zanimiva je tatinska jabolčna zgodba kar petorice nočnih obiskovalcev tujih sadovnjakov. Ta petorica, v kateri prevladujejo »tri mladenke«, prihaja od Sv. Miklavža (Alojzija D., Marija V. in Ivan V.) in iz Dc^oš (Frida S. in Štefan L.). Ta petorica se je znašla nekje pri čiščenju koruze in se je dogovorila, kje in kako bi cobila čim več j-ibolk. V smislu tega načrta so se ob določenem času podali na pot na kateri sta se jim pridružila še dva dopust-nika, ki sta se dekletom na ljubo ponudila za stražo. >Obiskall« pa so Vilčnikova in fekofičeva jabolka v Zgornjem Dupleku. Imeli bo sicer srečo, da so nabrali jabolk, kolikor so jih sploh mogli nestl, imeli pa So smolo, da so jim bili na sledu, še preden so mogli brez sledu izginiti. Dve od »treh mladenk« sta prej pobegnili (brez jabolk), druge pa so še pravočasno zalotili. Po dogOVom te »delniške družbe« naj bi se bila cela nabirka osredotočila na Dajčmi-Dovem domu in tam »pravično in po zaslu-ženju« porazdelila. Pa je ta slavna družba predčasno zašla »v likvidacijo« na ta način, da so orožniki zaplenili vse. kar so mogli izslediti (80 kg), a glavno pa za vse vkup Sele sledi — post festum, kjer šele pridejo val Člani te petorice do — pravične porazdelitve. Iz Celja —c Dve hudi n^srečf Ko sta 341etni delavec Josip RazborŠek iz Leskovca pri Sv. Lenartu nad Laškim in 17 letni delavec Anton Riček iz Debra pri LaSkem kopala zemljo pri pivovarni v Laškem, se je odtrgala plast zemlje in ju zasula. Razbor-Šek si je zlomil desno nogo v stopalu, Riček pa si je poškodoval levo nogo v kolenu. V nedeljo je padla 191etna natakarica Pavla Pi-osenjakova iz Šoštanja po stopnicah in A nalomila levo nogo v gležnju. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. — Celjski mostni »vet bo imel v petek 4. t. m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. ALI OGLASI Seseda 50 par, davek pesenej Preklici izjave neseda din 1.— davek poseoej. £a pismene odgovore gieae malin oglasov )e treba priložiti anamKo - Popustov za male og'ase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši tnesek ** - din POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN. Breg 14 1772 ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oblačila s t nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 s ■ ■ a * « a * m malih oglasov v »6?**v r!a3*3to< Id so o a I c e d e i š i 1 M Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 6.— din SREBRO DRAGE KAMNE In vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib cenah Jos. EBERjLE LJUBLJANA TvrSeva 2 (palača hotela >Slon<) sranovAnjA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8. din i HIŠA se takoj odda v najem. 2 sobi, kuhinja, pritikline, gospodarsko poslopje, vrt, plodna njiva Pojasnila: Marija Oš ina. Brežice, Zaliot 25. — Za odgovor priložite znamko. 2277 Beseda 50 r^r. Davek posebej. Najmanjši znesek S.— din LESENO STENO Z VRATI 180 cm Široko. 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled v Šiški, Vodnikova c. 12. 2235 _______ (belo-rjavega) 8 tednov starega, prodam za din 400 v dobre lovske roke. Levstik, Litija 104 2278 Beseda 50 par. Davek posebej). Najmanjši znesek s.— din ' POTK " nemški, francoski in hrvatski. Gospcsvetska 5, pritličje. _ab-kar. 2281 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2232 Arhitekti! Inženjerji! Priporočajte za izolacije in vodogradnje oblastveno preizkušeni — nepremočljrvi N - C E M E NT Zastopstvo in zaloga M. GREGOVIC & Co. LJUBLJANA, Celovška cesta 37 — TELEFON 39-48 Makulaturu! na**ir proda uprava ^Slovenskega Naroda** , Kuaflteva ulica štev« 5 Stran 4 >8LOVENSKI NAROD<, četrte* 3. oktobra 19*0. ste*. 226 podražila In kaj pravijo k temu krvodajalci — Ali je kri življenjska potrebščina? Ljubljana, 3. oktODra. Kljub vsem zmedam na svetu vendar nekatere resnice vedno drže; ena izmed teh je, da človek ne more živeti brez hrane ah brez tako imenovanih življenjskih potrebščin v širšem pomenu besede. To m nikak nov evangelij, a dandanes se ljudje nekoliko bolj zavedajo tako preprostih, večnih resnic. Neovrzena resnica je tudi, da so življenjske potrebščine marsikomu manj pristopne, ko so dražje To je samo drug izraz za draginjo, kajti o draginji smemo govoriti le tedaj, kadar blago teže kupujemo kakor v »normalnih« časih; draginja je pač le nesoiazmerje med dohodki in izdatki tako imenovanih konzumeatov. V finančnih sferah rabijo lahko za takšne primere izraz, da proračun izkazuje primanjkljaj. Ce na primer izkazuje primanjkljaj državni proračun, je treba deficit prej ali slej kriti; ko je pa deficiten proračun državljana, mora biti sleherni posameznik sam svoj finančni strokovnjak. Število takšnih finančnih strokovnjakov je v teh Časih prav nerazveseljivo naraslo. Večina se jih udejstvuje le tako. da toži nad draginjo. Tožbe nad draginjo se pa zde tako samo po sebi umevne, da so pravi piilastek našega časa in jim že zaradi tega nihče ne posveča posebne pozorr.osi, kajti draginja spada med tista zla. ki jih prizanesljivo pripuščamo. Dovolite, to je le neogibno potreben davek našemu času, preden smo se začudili, da je v tej nezaslišani draginji, nekompromisni in dinamični, vendar velika izjema. Takšnih iziem navadno ni niti med tistimi, ki potrjujejo pravila. Torej: hrana je zdaj vsekakor draga (čeprav bi kdo to še vedno skušal tajiti) in najplemenitejši produkt iz hrane je dragoceni sok. ki brez njega ni življenja — kri. Ali se vam ne zdi samo po sebi umevno, da bi se v teh časih morala kri tud: podražiti? Podražitev hrane vzrok, podražitev krvi posledica. To bi bilo logično, če je še kaj logike na svetu in če logika sploh še kaj velja. Toda kri se ni podražila. Vprašali se boste, kje naj bi se podražila kri m kje Je trg zanjo? Na klavnici? No, na klavnici se je kri nedvomno nekoliko podražila, ker so letos tudi krvavice dražje. Toda kri. ki je dobra za krvavice, ni več življenjski sok v pravem pomenu besede, ni tisto najplemenitejše pogonsko sredstvo, ki poganja najčudovitejši motor, človeško ali živalsko telo. živa kri se ni podražila, pač pa je dražja »mrtva« na klavnici; tista živa kri, ki jo nudijo krvodajalci svojemu bližnjemu v bolnicah, je še vedno poceni. Nihče ne more reči, da se človeška kri producira sama od sebe ter da torej zanjo ne veljajo zakoni navadne trgovine. Krvodajalec mora jesti, če hoče, da bo njegov »produkt« dober; za blago, ki ga prodaja iz odprte žile, blago, ki priteka naravnost iz njegovega srca na trg, mora krvodajalec prejemati tudi primerno hrano. Zdravniki morajo vsak drugi mesec preiskati kri krvodajalcev, da ugotove, ali je njihov življenjski sok dober za transfuzijo. Kdo bi se potemtakem čudil, da so se tudi naši krvodajalci domislili tega nenavadnega paradoksa: vse se je podražilo, samo kri ne. Kdo bi jim mogel zameriti, če so izrazili svojo skromno željo in prikrito upanje, da se bo nekdo spomnil tudi nanje že zaradi tega da bi ne nanhniii vrelci najdragocenejšega soka! Ali si morete misliti bolnice brez zdravil? Toda še teže si mislimo bolnice brez krvodajalcev. Kri je torej neogibna potrebščina in to je v na g laže ne m pomenu besede življenjska potrebščina. Pogosto so bolniki neizprosno zapisani smrti, če ne dobe krvi iz drugega zdravega organizma, ko jih ne more rešiti nič drugega: pogrešajo lahko vso hrano in zdravila, krvi ne morejo. Razsodite sami. ali je kri življenjska potrebščina ali ne. Krvodajalci so pa razsodili, da se je njihova kri za njih same sicer podražila, a da jo morajo prodajati po stari ceni. Zdi se jim, da je ne bodo mogli več prodajati tako poceni, kajti »produkcijski stroški« so se povečali: hrana je dražja in krvodajalec mora jesti ne le zato, da živi, temveč tudi zato, da lahko prodaja svojo kri. Vprašanje je, ali se bo kdo oziral na njihove želje. Organizirano ne morejo zagovarjati svojih zahtev v Ljubljani, ker niso organizirani. V Zagrebu so pa organizirani in tam je kri za 100 T dražja kakor v Ljubljani. V Ljubljani je kri po 50 par kub. cm ali po 250 din 500 kub. cm (pol kg), v Zagrebu pa po dinarju kub. cm. Splošna bolnica v Ljubljani ima v evidenci okrog 40 krvodajalcev. Poklicnih krvodajalcev v pravem pomenu besede pri nas ni. Krvodajalec lahko proda (in sme prodati) le vsakih šest tednov po pol litra krvi. Z 250 din je pač težko živeti šest tednov. Zato se mora krvodajalec prehranjevati še vsaj s kakšnim priložnostnim delom. Večina krvodajalcev se rekrutira iz vrst najrevnejših, pogosto izmed nezaposlenih, ki si ne vedo pomagati drugače, kakor da nesejo svojo kri naprodaj. Del j časa pa kri prodajajo le redki, zato krvodajalstvo ni stalen poklic, zlasti še, ker začasni krvodajalci navadno ne prebivajo stalno v Ljubljani. Kdo naj bi te ljudi organiziral ? V Zagrebu je drugače, zato je tudi bolnica bolje preskrbljena s krvjo. Tako imata v zagrebški bolnici stalno po dva krvodajalca dežurno službo; stanujeta in prehranjujeta se v bolnici in tako upravi tudi : treba šele iskati krvodajalcev po mestu ko je treba bolnikom čimprej aaditi kri. Pri nas je prepuščeno srečnemu naKljučju, da bolnik dobi kri od krvodajalca, ker uprava pošilja po krvodajalce, ko je potrebna transfuzija. Prav lahko se zgodi, da krvodajalca določene krvne skupine ne morejo takoj najti, saj ne more čakati neprestano doma, zrasti še, ker nobeden nima kake rente. Ko potrebujejo druge bolnice ali sanatoriji krvodajalca, se obračajo na splošno bolnico v Ljubljani, ker drugje nimajo evidence nad krvodajalci. V sanatorijih ^e kri dražja, kakor v -splošni bolnici ali v nekaterih banovinskih zdravstvenih zavodih. Tako na primer plačujejo kri v »Laonišeu« in v golniškem zdravilišču po dinarju kub. cm (500 din za pol kg). 2e to kaže, da bi morala splošna bolnica najti večje kredite za kri. Sicer je v interesu bolnikov, toro j najširše javnosti, da je v splošni bolnici dobro preskrbljeno za transfuzije krvi in da se sedanje primitivne razmere odpravijo. Tudi v tem primeru velja prislovica, d3 kri ni voda Krvodajalec je vprašal reporterja, če morda pozna koga. ki bi morda lahko daroval ponošene čevlje (št 40. čevlji so p i lahko tudi večji), kajti zima se bliža. Da, morda bi mu kdo daroval Čevlje, kajti dandanes so tako dragi, da si jih krv od Ja-lec ne more kupiti z lastno krvjo. Naj nam torej pošlje naslov v uredništvo, krvodajalec pa se mu zahvaljuje vnaprej. Življenjski jubilej Ivana Tomažiča 90 let bo star jutri eden naših najstarejših gasilcev Ljubljana, 3. oktobra V Ljubljani živi še nekaj gasilskih veteranov, ki so se udejstvovali v prvem slovenskem ljubljanskem gasilskem društvu, najstarejših gasilcev, ki so registrirani v naših gasilskih analih že pol stoletja: Per-me, Medic, Tomažič . . . Perme in Medic sta nekaj let delj gasilca kakor Tomažič, ki je pa najstarejši po letih, saj praznuje jutri svojo 90-letnico. Zato ga moramo prišteti tudi med najstarejše Ljubljančane. Lani smo vam ob priliki gasilskega kongresa v Ljubljani predstavili nekaj najstarejših ljubljanskih gasilcev, med njimi tudi Ivana Tomažiča, Reporteja je zanimalo, če je jubilant še vedno tako čvrst, kakor je bil lani, zato ga je obiskal na njegovem domu na Mirju. Devetdeset letnik je sedel v kuhinji in či-tal list. če bi ga ne poznal od prej, bi sodil, da je sin tistega Tomažiča. ki bo jutri dopolnil 90 let, tako je rdečih lic in gladkega obraza, pa tudi precej živih oči. Ko sem se začudil, da je še tako mladosten, je dejal smeje: Saj mi ni nič hudega! — 2ivi pri hčerkah, ki ga res ljubita Toda zmotili bi se. če bi mislih, da mu ni bilo nikdar »nič hudega«, živahno pripoveduje, kako se je dolga desetletja prebijal skozi življenje, da zdaj lahko mirno rržtva svojo jesen. — Malo sem hripav, — pravi — to mi je pozimi zapustila huda hripa. Sicer sem pa zdrav; tudi noge so zdaj dobre. Lani je bilo hudo, ko so se mi odprle, a mi je vse lepo zacelilo. Zdaj prav lahko hodim in tudi raje, kakor da bi se vozil. Tomažič se je rodil 4. oktobra 1. 1850 v Jablanici pri Litiji. Usoda mu je namenila trdo življenjsko šolo, a rodil se je v trdnem rodu, ki mu življenje ni bilo praznik. Oče je moral služiti družini kruh s precej napornim in nevarnim delom; bil je čolnar na Savi, v dobi, ko je rečna plovba bila še posebno pomembna, saj tedaj še ni bilo železnice. Posestva niso imeli ter so bili odvisni od očetovega zaslužka. Oče je prevažal v Banat slovenske pridelke in izdelke, od tam je pa vozil zlasti žito. Pristanišče je bilo v Zalogu. Sin Ivan je moral služit že v rani mladosti. Najprej je bil pastir, potem hlapec in mlinar. Oče je kmalu umrl in mati se je morala vdinjati pri trdem kmečkem delu, da se je preživljala po moževi smrti. Ivan je pozneje dobil dela v tovarni špirita v Ponovičah, ko se je tovarna preselila v Laško, je odšel v Ljubljano, ki je ni več zapustil. Najprej je bil zaposlen v novi Koslerjevi pivovarni. Tudi v tistih časih, ki jih po krivici imenujemo zlate, ni bilo tako dobro. Tomažič ve še mnogo povedati, kako trdo je bilo treba delati, ko ni bilo nobenega predpisanega delovnega časa ter ga je včasih celo doletelo, da je moral delati noč in dan. Dobro se še tudi spominja, kako ga je zagrabil jermen in ga potegnil h kolesju; zagrabilo ga je za roko in mu jo silno stisnilo, a k sreči ni izgubil prisebnosti ter se je rešil s tem, da je vrgel jermen s kolesa. Roka je bila nekoliko črna, no, sicer pa ni bilo hudega, pravi Tomažič. Približno 12 let je delal v pivovarni. Nekaj časa je bil zaposlen tudi pri železnici, potem je pa dobil službo v Janeschevi usnjarni, poznejši Pollakovi tovarni. Celih 43 let je delal v tej tovarni, do svojega 76. leta. Pri delu je tudi lepo napredoval, da je kmalu postal strojnik. Za gasilstvo ga je navdušil njegov delodajalec, ki je bil funkcionar v gasilskem društvu. L. 1883 je vstopil med gasilske vrste. Tudi gasilci so potrebovali strojnika pri svoji prvi parni brizgalni. Tomažič bi naj položil strojniški izpit, da bi prevzel brizgalno, a rekel je, ko so mu prigovarjali, da ne zna dovolj nemški ter da ne bo znal odgovarjati pred izpitno konusi jo. Načelnik Doberlet, ki se sicer ni ogreval za slovenščino, je pa dejal, da ga bodo gospodje razumeli, četudi bo govoril slovenski. Izpit je položil lahko in tako je postal eden izmed prvih slovenskih strojnikov. Tedaj so bili pri nas kvalificiram delavci še po veČini tujci. Prva parna brizgalna, ki jo je Tomažič okrog 40 let skrbno varoval, je posebno zanimiv predmet in spada kot redka priča naše gasilske zgodovine v muzej, a naši gasilci takšnega muzeja nimajo, zato je brizgalna spravljena v neki baraki. S to brizgalno so se naši pogumni gasilci neštetokrat bojevali proti sovražnemu elementu. Tomažič je bil vedno med najpo-žrtvovalnejšimi gasilci in že kot strojnik parne brizgalne ni zamudil nobenega požara v Ljubljani, pa tudi v mnogih krajih v okolici. S to brizgalno so nastopih tudi pri velikem požaru v Kranju, ko je gorela Pollakova tovarna, še prej so gasili z njo kamniško smodnišnico. Tomažič je tudi še redka živa priča požara pri starem ljubljanskem gledališču (ki je stalo tam, kjer je zdaj Filharmonija). Pri gašenju tega velikega požara so bile hude težave, ker je tisto noč pritiskal hud mraz, da so imeli sitnosti z brizgalno in vodo, ki je zmrzo-vala v ceveh. V začetku je stala brizgalna na levem bregu ob gorečem poslopju, a kmalu je postalo tako vroče, da so jo morali prepeljati na drugi breg. Tomažič se spominja še mnogih podrobnosti iz svojega gasilskega udejstvovanja, kar pač priča, da je tudi še duševno čil. Prištevati ga moramo med tiste naše stare korenine iz prejšnjih stoletij, ko je bil naš narod še mnogo bolj zdrav, med može iz dobe, ko so se še rodili stoletniki. — Na svidenje Čez 10 let! sem se poslovil in čestital čvrstemu 90-letniku. Iz Višnje gore — OlTOk se je zadušU. Orožniški narednik g. Musa je imel ljubkega enoletnega sinčka. Gospa ga je samo za trenutek pustila v kuhinji. Ta čas je otrok vtaknil glavico v lonec, ki je bilo v njem nekaj vode. Ko se je vrnila, je bil otrok že mrtev. Takoj poklicani zdravnik mu ni mogel več rešiti življenja. Užalcščenim staršem naše iskreno sožalje! Ka] prižene goloba domov? 2e od pradavnih časov je znan čuden gon golobov, ki se vedno vračajo domov, pa naj jih odnesemo še tako daleč. Za to lastnost golobov so se zanimali mnogi naravoslovci in radi bi bili ugotoviii, od kod izvira. Napravili so mnogo poskusov in med drugim se je pojavila domneva, da se golobi orientirajo po zemeljskem magnetizmu in da se vračajo vedno na kraj določenega magne-tičnega polja. Da bi ugotovili, ali je ta domneva pravilna, so pritrdili nekateri ameriški raziskovalci golobom na nožice droben permanenten magnet, ki naj bi motil vpliv magnetičnega polja. Toda golobi so se vračali tudi z magnetom na pravo mesto, in sicer v istem času. tako da je ta domneva padla. Pojavilo se je tudi naziranje, da se golobi orientirajo s pomočjo svojega izbornega sluha. Zato so jim pri seriji poskusov zamašili ušesa, bodisi z raztopljenim voskom ali vazeiinom. Pa tudi ti poskusi se niso obnesli. Golobi so se zopet vrnili domov. Samo golobi, ki so jim bila ušesa zalepljena z voskom, so se zakasnili. Toda bih so že pred odhodom nemirni in vosek v ušesih jih je med poletom tako motil, da so se vrnili nekoliko pozneje. Ko je bil pa vosek nadomeščen z vazeiinom, so se golobi vrnili normalno in v najkrajšem Času domov. Nazadnje se je pojavila domneva, da utegnejo biti golobi pod vplivom elektromagnetičnih valov. Zato so jim pritrdili na nožice žice. nastavljene na frekvenco oddajnega aparata, tako da je bil golob pod neposrednim vplivom elektromagnetičnih valov. Golobi so se vrnili z zamudo domov, toda iz te zamude ne moremo sklepati, da bi bili pod vplivom elektromagnetičnih valov. Pravi vzrok bo najbrž v tem, da jih je žica na nožicah motila. Navzlic vsemu prizadevanju torej skrivnosti še niso prišli do dna. Čudne posledice avtomobilske nesreče Ob prvi nesreči je izgubil spomin, druga mu ga je pa vrnila Charles Trautwin v IMevv Yorku je do-žvel čudno pustolovščino. Nekega dne je odšel z doma v pisarno in doma je dejal, da se kmalu vrne. Toda ves dan ga ni bilo domov. Zena je telefonirala v moževo pisarno in dobila presenetljiv odgovor, da tistega dne moža v pisarn, sploh niso videli. Zelo se je ustrašila in telefonirala je na vse strani, toda povsod je dobila enak odgovor. Vso noč je prečula, zjutraj pa je odšla na policijo povedat, da je njen mož brez sledu izg rdi. Mislila je, da je postal žrtev zloina in zato je prosila, policijo, naj uvede preiskavo. Policija pa ni vzela njene prijave resno, kajt v Ameriki se pogosto pripeti, da mož v veseli družbi pozabi na čas in da se vrne domov zidane volje šele naslednjega dne. Zato je policija malo počakala. Ko se pa Trautvvin tudi tretjega dne ni vrnil domov, je razposlala na vse strani z okrožnico njegov opis in več tisoč newyorških redarjev je iskalo pogrešanega trgovca. Minilo je pa več dni, ne da bi ga našli, šele čez 14 dni sta našla dva redarja v nekem newyor-škem predmestju moža. k se jima je zdel zelo sumljiv. Hodil je po ulicah ves zapra- šen in umazan, izčrpan in neobrit. Ko sta stopila redarja k njemu in ga vprašala, kdo je. sta dobila zmeden odgovor. Pametno je znal povedati samo tol ko, da ga boli glava. Redarja sta ga odvedla na bližnjo stražnico in ker se je ujemal z njim opis Traut- wina. sta takoj obvestila policijsko ravnateljstvo. Dežurni uradn k jima je naročil, naj takoj pripeljeta neznanca z avtomobilom k njemu, kar se je tudi zgodilo. Med potjo pa se je pripetila avtomobilska nesreča. Policijski avto se je zaletel v neki drug avto in oba sta bila precej poškodovana. Ob trčenju je zažvenketalo steklo in tedaj se je Trautwin prijel za glavo ter vprašal presenečen, kje je. Med preiskavo se je izkazalo, da se je peljal Trautwin pred 14 dnev: z avtomobilom v pisarno, pa ga je med potjo doletela avtomobilska nesreča in posledica je bila. da je izgubil spomin Mož ni vedel, kdo je, kje stanuje in kam naj se odpelje. Zato je taval cela dva tedna po ulicah. Ob drugi avtomob lskl nesreči se mu je pa nenadoma spomin vrnil in zdaj ie zopet zdrav. Tajfun, metla Tihega oceana Nedavno je zapadno obalo Japonske zadel tajfun, ki je drvel s hitrostjo nad 150 kilometrov. Tajfun je prava metla Tihega oceana, zlasti pri kitajski obali. Središče skoraj vseh tajfunov, ki pustošijo obale vzhodne Azije, je Filipinsko otočje, broječe nad 7000 otokov in otočkov. Od tod si ta »hudičev dih«, kakor pravijo tajfunu Japonci, utira pot proti severozapadu h kitajski obali ah pa proti severovzhodu k japonskim otokom, nikoli pa ne proti jugu. Največja hitrost, s katero drvi naprej, znaša 200 km na uro. Navadno pa doseže samo hitrost 20 do 30 km. Prekomorski par-niki, ki jih posvare po radiu pred bližajočim se tajfunom, pa tudi večje jadrnice se mu torej lahko umaknejo na varno. Ce pa zaide parnik v hitrejši tajfun, je izgubljen. Pred nevarnim tajfunom vlada na morju vedno popolno zatišje, ki ga poznajo mornarji kot oko tajfuna. Zgodovina morja pozna dolgo vrsto po tajfunih rx>vzročenih katastrof. Ena največjih in obenem najstarejših je bila uničenje armade mongolskega cesarja Kuhi-laia leta 1281. Ta vladar se je hotel polastiti japonskega cesarstva, proti kateremu je poslal 100.000 mož na 3.500 ladjah. Pri otoku Kuišu je zalotil njegovo brodovje tajfun, ki ga je uničil tako, da je utonila vsa vojska. Požar v Londonu 1.1660 Dan za dnem čitamo in slišimo vesti bombardiranju Londona. Nemci mečejo eksplozivne in zažigalne bombe na angleško prestolnico. Zažigalne bombe povzročijo velike požare. V zgodovini Londona naletimo na poročila o velikih požarih, ki so bistveno izpremenili lice ogromnega mesta in ki bi jih lahko primerjali s sedanjimi požari. Posebno velik požar je bil v Londonu leta 1660. Tudi takrat je bila Anglija v vojni in sicer s Holandsko. Eno leto prej je zadela London kuga, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Takoj potem je pa nastal ogromen požar, ki je uničil blizu 14.000 hiš in zahteval na tisoče človeških žrtev. Požar je nastal opolnoči in nikoli niso mogli dognati kdo ga je povzročil. Ko so ga opazili je bilo že prepozno, da bi ga mogli pogasiti ali vsaj omejiti. Takrat je bila večina londonskih hiš iz lesa in zato se je ogenj še lažje in hitreje širil. Kmalu so bili v plamenih celi okraji. Pogled na goreči London je bil strahoten. Ogromni oblaki črnega dima so se dvigali pod razsvetljeno nebo, in med truščem padajočih streh se je slišalo obupno klicanje ljudi, ki so v paničnem begu hiteli na varno na breg Temze, kjer je kmalu nastalo veliko taborišče. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Požar je trajal polnih šest dni in pogorela je dobra tretjina takratnega Londona. Čudne knjige Asirci so imeli knjige iz gline. Knjiga iz opeke je tudi posebnost svoje vrste. Se bolj čudna je pa knjiga, kakršno so rabili stari Egipčani. Mislite si kakih 100 korakov dolg pas, podoben je pasu iz papirja toda lz nekega čudnega papirja. Ce si ga pa ogledamo od blizu, vidimo, da je sestavljen iz mnogih tenkih pasov, položenih križem kražem drug čez drugega. Ce poskusite list raztrgati, se prepričate, da je res iz drobnih pasov, podoben pleteni mreži. Na pogled je svetložolte barve, gladek in blesteč. Lomi se kakor naš voščeni papir. Vrstice niso pisane po celi dolžini pasu, temveč so razdeljene v več sto stolpcev. Ce bi bile vrstice pisane po vsej dolžini, bi morali med čitanjem hoditi od enega konca do drugega polnih sto korakov. Ta čudni papir so izdelovali Egipčani iz še bolj čudne rastline. Na bregovih Nila so bila v močvirjih cela polja pokrita s tenkimi debelci. To prav za prav niso bila drevesca, temveč trsje, večje od človeka. Steblo je bilo ravno In golo, .na vrhu je pa imelo glavico. Ta rastlina se imenuje papirus in bila je pravi dobrotnik starih Egipčanov. Iz nje so izdelovali pasove za pisanje, jedli so jo in pili, se oblačili v njo in služila jim je celo za plovbo. Pečen papirus, sladki sok te rastline, tkanine iz nje, sandale iz njene kože, iz povezanih debele spleteni čolni, vse to je dajala Egipčanom ta rastlina, podobna kravjemu repu. OanieJ Lesnem Upinica llubeinl 205 — Uboga Bertranda! Ločiti se morava! Ne moreš ostati pri meni z najinim sinkom. Te sreče nisem zaslužil. Hrepenel sem po tem, prasegam ti, tvoja plemenita nežnost je vzbudila v meni hrepenenje. Pozneje boš razumela, zakaj se moram temu odpovedati. Saj niti ne veš, koliko me to stane. Imej me rada vsaj tako, da mi ne boš pokazala svoje bolesti. Pojdi, pojdi! Prihajal bom k vama. Firmin, stopi po izvoščka. Prebledela je in odgovorila ponižno: _Prišla sem, Gilbert, da bi ti stregla. Odkar si okreval, sem pričakovala vsak čas... _Ne govori tako, — je vzkliknil odločno. — Ne, nisi mogla pričakovati- Jaz sam nisem tega pričakoval ... Ah, Bertranda... Claudius in ti sta mi dala novo srce. _Ali najti ljubiš? — je ramrmrala solznih oči. — Da, ljubim vaju. — Zdaj bom našla v sebi dovolj poguma, — je nadaljevala. — Sicer pa tudi če bi hotel naju obdržati pri sebi, bi te prosila, da bi ne storil tega. Ti si princ de Villingen. Ne smeva ti biti ovira v življenju. Ohrani nama svojo toplo ljubezen. — Kako čudovita je tvoja duša, Bertranda, — je dejal Gilbert in jo privil k sebi. Posrečilo se mu je ohraniti navidezno hladnokrvnost tudi ko je objemal in poljubljal malega Claudija. Ko ju je pa videl odhajati, ko je zaslišal drdranje kočije, se je zaklenil v svojo sobo, omahnil v naslanjač in bridko zaplakal . .. xvm. SOKRIVCI Zdaj je že ugotovljeno, da je Arthur Sornieres z zdevkom »krasni rdečelasec« ali »potepin* zadavil Josea Escaldasa z lasom, vrženim naglo — nedvomno spomin na argentinsko pampo — in sicer prav v trenutku, ko ga je bil Bolivijec sprejel z navdušenjem misleč, da mu bo bandit izdal Valcora. Potlej je pa morilec obrnil vse tako, da bi kazalo na samomor. Šlo mu ni samo za to, da bi Escaldas izginil, temveč, da bi tudi vsi verjeli v njegovo prostovoljno smrt. Njegov samomor bi bil obenem priznanje sleparije. Nihče bi ne dvomil, da se je Escaldas obesil, da bi mu ne bilo treba sprejeti kazni za svoj zločin. Račun je bil točen. Tragika takega konca se je vsiljevala s tako silo, da sta jo z grozo občudovala celo neposredna udeleženca Plesguen in Villingen. Ta umor je bil dogovorjen med lažnim Valcorom in Sornieresom v tisti mrzli in snežni noči, ko je Michelina vsa drhteča od strahu in zle slutnje bedela v pričakovanju svojega očeta. Kakšen povratek je bil to! ... In kako je drhtel, drugače tako samozavestni, neustrašni mož, ko je v žarku električne luči srečal njegov pogled čiste Michelinine oči, on, ki je še čutil na svojem osuplem obrazu odsev strašne odločitve in na svojih ustih drhtenje groznih besed. Montmartrski bandit, grozni Arthur Sornieres, je bil prikladno orodje tega satanskega duha. Toda delal je račune brez -svoje žene«. Zvečer po zločinu, skrušen od groze, navzlic svojemu cinizmu in tembolj razdvojen, ko je po ^tra-gediji umora odigral komedijo greha ter preživel urico pri Rosalindi, da bi dobil alibi, samo da bi pojasnil svojo navzočnost v hiši v ulici Leviš, tistega večera se je večkrat zagovoril s čudnimi besedami. Njegova prijateljica Angela Mome Cervelas ga je smatrala za povsem zmožnega tega, da bi se zapletel v krvavo afero. Kmalu mu je bila na sledu in naslednjega dne ni več dvomila o tem, ko je namreč čitala v novinah, da se je Escaldas obesil na modro vrvico, se je obrnila k Arthurju in dejala smeje: — Zato torej si odnesel mojo vrvico? Potlej je pa pripomnila resno: _Slučajno sem jo iskala v omari, kamor sem jo bila spravila. Vrni mi jo. Potrebujem jo ... Strašna minuta! Ubogo bitje se je šalilo, toda način, kako ji je njen nežni prijatelj za bodoče prepovedal take šale, ne da bi ji vrnil vrvico, je samo utrdil prepričanje v nji. Dal ji je denarja, potem ko jo je bil tako pretepel, da je malo manjalo, da je ni ubil. To je bil nov dokaz, od kod je imel to zlato in te bankovce. Naslednjega dne je izginil. Potrto dekle ni čutilo potrebe, da bi tako potrdil njeno domnevo. Objokovala je brutalnega ljubčka, ki morda v njenih očeh ni bil padel, temveč ga je bila strašna tajna še povišala. Nikoli ji ni prišlo na misel izdati ga, Noben denar, nobene obljube, nobene izkušnjave bi je ne bile pripravile do tega. Ko je pa spoznala, da jo je »možiček« zapustil zavoljo druge, ko je pomislila, da je morda storil svoj zločin v sporazumu s to Ro-salindo, — kajti Escaldas je stanoval v isti hiši, — je zahrepenela po osveti in tako je izdala tajno, ne da bi se prav zavedala, kaj je storila. Sicer je pa že naslednjega dne obžalovala svoj korak. Ihteč od strahu in obžalovanja je hotela preklicati svoje odkritje. Toda bilo je že prepozno. Imeli so v rokah tudi Rosalindo. In ti spomini, skladnost časa, govorice in vesti, podprte zdaj z utemeljenim sumom, daleč od tega, da bi oprostile gosta v ulici Leviš krivde, kakor takrat, ko se je sodilo o tem pod domnevo umora — so zdaj jasno odkrivale njegovo vlogo, — strahotno vlogo hladnega premisleka, drzne sile, podivjanosti in krvoločnosti. Urejuje JOSip ZupanČlC // Za Narodno tiskarno Fran Jeran //1 Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani