193. številka. Ljubljana, v soboto 23. avgusta 1902. XXXV. leto.
JahajB vsak dan avačer, izim&i nedelje d &or veha po pošti ptojnauui .* a.vfciio-c-grska dežele sa me leto 28 K, aa poi leta 13 K, m Četrt lota 8 K BO h, m Jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljane
broB pošiljanja na dom za vse leto 22 K, tt po) leta 11 K; za četrt :eta 5 E 60     a& Jeden moaec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom r&Cuna se za V8e leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znafia goBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na narofibo brez istodobna vpoaUJatr* riferočnine M ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Štiristo pno petit-vrste po 12 h, Ca se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 I t% 90 dvakrat, in po 8 h, če so trikrat >.ui večkrat tiska. — Dopisi naj sc Unoii tr*uXuvati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlstvu naj se bta» govolijo pofiiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. vse admtaiatratrvno stvari. — Vhod v orednifitvo je iz Vegove nliee St. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12
„Slovenski Narod'1 tel«ton št. 34. — „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Teroriziranje šolske oblasti.
Doživeli smo nekaj, česar nismo smatrali, da je mogoče v teh časih, ko so nas klerikalci navadili na marsikaj, kar je povsod drugod popolnoma izključeno. Doživeli smo poskus, da hočejo ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, da bi se ne smeli prikazati na beli dan, terorizirati šolske oblast nije na najimpertinetnejši način in jih z grožnjami prisiliti, da bi trpeli razmere, ki se ne morejo več trpeti, ako se neče pripoznati anarhije.
Zgodilo se je to v »Slovencu«, ki je dne 19. t. m. priobčil naslednji dopis iz Dobrepolj :
»V zadnjem času se vedno določ neje čuje, da bode moral učitelj gosp. Pirnat z naše šole. Nekdo, ki g. Pirnata zaradi — rekviema!! — smrtno sovraži, bode po velikem ovinku sedaj dosegel, česar prej ni mogel, da bode gospod Pir nat prestavljen brez vse preiskave na golo sumniČenje tistega, ki ga sovraži — ne da bi se dalo gosp. Pirnatu prilike opravičiti se. Ta znani — nekdo! — pa ne bo odstranil samo neljubega si kolego na nepričakovano lahek način, ampak bo vrhu tega še vrinil na njegovo mes-to nadebud nega sinčka, ki ni potreben tukaj samo zaradi šole, ampak še bolj zaradi ... pa ne bodimo indiskretni! . . . Ta znani — nekdo! — si bode lahko gladil sivo brado ali pa mel roke in deklamoval s Heinejem, ako ga pozna: »Die Manner haben lange Ohren« . . .
Torej to premeščenje je skoraj gotova stvar in mi pri sedanjih razmerah ne moremo ničesar storiti, da bi to preprečili. Povedati smemo pa vendar le, kar imamo na arci in kar je res: gosp. Pirnat je soliden mladenič, v šoli ne stori nič manj kakor drugi, ljudje ga imajo radi in splošno želijo, da — ostane. Splošna želja ljudstva pa je, da gre iz šole — KadunjČeva Pepa, ki nima dekreta.
S tem svetujemo c. kr. okr. sol. svetu, kako naj porabi svojo oblast Prav veselilo bo nas, ako so govorice o premeščenji g. Pirnata — samo prazne govorice. Ako se
LISTEK.
Bucek v Afriki.
»Ljuba žena!« je dejal moj prijatelj Bucek v sredo popoldne po južini gospe Buci z obrazom sitega in zadovoljnega Kranjca. »Pojdi, pa napravi sebe in otroke! Gremo malo v Afriko pogledat«.
»Kam ghemo?« je vprašala začudena gospa Buca.
»V mlinu govore dvakrat«, je zaone gavil Bucek. »Pa naj bo: V Afriko poj-demo lepo vsi skupaj, pa nam ne bo treba nič popotovati!a
»Ali že nohiš?«
»Še ne«, se je odrezal Bucek mirno in poučil nevedno Buco: »V ,Narodnem domu' so zamorci, ki že komaj čakajo, da jih obiščemo«.
»Ata, kaj pa so zamorci?« je vprašal najmlajši Bucek.
»Zamorci so ljudje, ki so črni kakor moj frak«.
»Ata! Ali imajo ti črni zamorci tudi črno dušo?« je nadaljeval radovedni sinček in se naslonil očetu na koleno.
»Hm!« je dejal Bucek in premišljeval nekaj časa v mučni zadregi. Naposled pa je odgovoril: »Nimajo črne ne, ampak belo imajo, prav tako belo kakor mi«.
pa zgodi, da bode premeščen gosp. Pirnat, in bode v šoli ostala Pepa, bode dotični gospod, ki misli, da bode triumliral, imel škandal pa prav gotovo — velik škandal. — Sedaj naj pa izbira!«
Strmo smo čitali ta, nad vse imper-tinentni dopis, ta brezprimerni poskus terorizma, s katerim se hoče šolske ob-lastnije prisiliti, da bi ne razpršile gnezda, ki so ga klerikalci vstvarili na dobrepolj-ski šoli. Razmere v Dobrepoljah so škandal in škandal je tudi, da jim šolske oblastnije že davno niso naredile konec.
Ta dopis, ki naj terorizira okrajni in deželni šolski svet, je brez dvoma pisal ali Jaklič sam ali pa njegov pobočnik Pirnat, in ta dva zanikrna učitelja se drzneta šolskim oblastnijam zaklicati: »Izbirajte — ali pustite naju, ali pustite Pirnata pri miru, ali pa vam napravimo škandal, da tacega še ni bilo.«
Da se spozna vsa obsežnost te im-pertinence, je treba vedeti, kakšne razmere vladajo na te šoli. Tu vlada anar hija. Jaklič, Pirnat in Jakličeva žena počenjajo, kar hočejo — in revoltirajo pri vsaki priliki proti nadučitelju tako, da je temu postalo nemogoče, vzdrževati disciplino. Šola in pouk sta Pirnatu in Jakliču seveda zadnja skrb in zanemarjata jo na tak način, da je ta šola dandanes jedna najslabših. In to ni čuda. Jaklič in Pirnat imata pri konsumu in pri posojilnici toliko posla, da se ne moreta meniti za šolo, nego da še šolske ure porabljata za izvrševanje svojih  postranskih poslov.
Uradno poročilo deželnega šolskega nadzornika priča, da razen nadučitelja na dobrepolj-ski šoli ni noben učitelj nič vreden in da Pirnat, Jaklič in Jakličeva žena zanemarjajo šolo tako, daje škandal. A kaj bi se čudili, da se upajo ti ljudje nastopiti s terorizmom in z grožnjami proti šolskim oblastnijam, ko se je Pirnat celo upal vpričo deželnega šolskega nadzornika otroke v šoli  klofutati  in je pri
»O seveda«, je pripomnila kritična gospa Buca možu. »Posebno ti imaš phav belo, golobček«.
»Ata, kako pa, da belo, ko so črni?« je poizvedoval maliček.
»Saj imajo tudi črne krave belo mleko, lej ga!« si je pomagal Bucek, sam svoje modrosti vesel.
»Ata, kaj pa zamorci papajo, da so tako črni?«
Zd aj pa je bila pri kraju Buckova učenost. Rešil ga je pa iz sitne zadrege njegov starejši sinko, ki je trdil:
»Črnega kofetka pupajo pa črnega kruhka papajo.«
»Zdaj pa le hitro umit se pa napravit, da prej odidemo!« je zaukazal Bucek.
Gospa Buca, nič manj zajetna od go spoda Bučka, se je vrnila črez dobro uro s preoblečenimi otroki, ki so od veselja ploskali, poskakovali in ukali.
Pa tudi sama je bila kaj brhka. Njeni prebohotni udje so tičali v imenitni obleki od rumene svile z dolgo vlečko, ki je požrešno pobirala bacilaste pljunke pa prah pa drugo poulično nesnago in jo nosila v stanovanje. Ta nepotrebni del Bucine obleke je ožigosal Bucek z zbadljivim priimkom »lintvern«; huje se pa ni predrznil nasprotovati. Tako vsa rumenkasta kakor tisti sloveči »caca du Dauphin«, si je na-teknila na svoj vrh impozanlen vijoličast
uradni konferenci ošabno in nesramno revol tira 1 proti temu istemu deželnemu šolskemu nadzorniku.
Ne vemo, če bodo člani okrajnega šolskega sveta požrli ta Jaklič-Pirnatov naskok v »Slovencu«, to pa vemo, da člani deželnega šolskega sveta ne bodo preneslitegaimpertinent nega terorizma. Mera je zdaj polna! Dosti dolgo smo molče gledali, kaj se godi v Dobrepoljah, zdaj je prišel Čas, da nastopijo in da krepko posežejo v to sršenovo gnezdo. Jaklič ima že 10 let vse šolske oblastnije za norca. Koliko je bilo proti njemu vloženih pritožb, a prejšnji kočevski okrajni glavar jih je vse od kraja vrgel v koš in celo zlorabil svojo uradno oblast, da je varoval Jakliča. Ce zakrivi napreden učitelj kako malenkost, pa bodi še tako neznatno, takoj ga vzemo v disciplinarno preiskavo, postopajo proti njemu z vso strogostjo in ga takoj prestavijo. Najraje bi ga kar odpustili. Nasprotno pa se Jakliču vse prizanese. Jaklič je bil trikrat sodno kaznovan, mej drugim na 10 dni zapora zaradi goljufije priobčinskih volitvah, a niti disciplinarna preiskava se ni vršila proti njemu, kakor bi zanj ne veljala nobena postava, kakor bi bil vzvišen nad vsakim zakonom. Mi smo doslej o tem molčali iz usmiljenja in ker nismo hoteli Jakliču škode delati, četudi je naš politični nasprotnik in sicer hudoben nasprotnik, ali — vsaka sila do vremena. Zdaj mora biti enkrat konec tem anarhističnim razmeram na dobrepoljski šoli.
Drage stavbe.
Iz Št. Jerneja.
II.
Pleterje lapidarno dokazuje, kako prav ima sedanja francoska vlada, da izganja mnihe in zatira mništvo in nune, ki ne služijo bolnišnicam. Naši duhovniki
klobuk, ki se je na njem guncal fantastičen ptič iz priljubljene žlahte kavk, okoli njega pa še obilo drugega perja. Zafrka-vasti Bucek je imenoval to njeno najdražje pokrivalo »foglouž«; odločneje se pa zopet ni predrznil zabavljati.
Očka Bucek pa so se preoblekli kar po žtudentovsko; vzeli so namreč le drug ovratnik in nove manšete. Zakaj mislili so si, da zamorcem ni dosti do oblačila.
Zdaj so se nemudoma vzdignili vsi skupaj na pot, ata, mama, hčerka in nadobudna sina. Brez barke so srečno peš prijadrali v Afriko.
Komaj je plačal Bucek vstopnino, že je bilo dvoje mladih Afričank poleg njega. Prva mu je ponujala brošurico, druga pa školjk.
»Uh, kako sta ghdi!« je vskliknila Buca. »Pa kakšne otekle žnablje imata! Pa še čhni nista, ampak samo hjavi! Mohda nista čisto phave sohte. Pojdimo naphej!«
Toda prijazni divjakinji nista spustili Bučka, dokler ni kupil knjižice in nekoliko školjk. Pravkar se je pričenjala predstava zadaj na lesenem odru, in ljudje so vreli skupaj od vseh strani. Zatorej se Buckovi niso hoteli nič muditi pri šotorih na levi, ampak so se požurili dalje in sedli na stole v prvi vrsti.
Nastopil je razlagatelj in kratko omenil najzanimivejše stvari o divjakih iz de
prekipevajo ljubezni do kmeta. A za take zadruge so navdušeni do norosti. Kličejo mnihe iz Francoske, kakor so kartuzianci. Hvalijo jih na vse pretege. Ubogemu narodu pravijo, da bodo ti menihi molili za druge in da bodo pogrinjali mizo ubošče-kom. Ljudstvo res veruje, da je Bogu taka molitev všeč, in ne vidi, da je v tej organizaciji nekaj glavnega vodila katoliškega duhovenstva: Tlačanstvo mase; — odlikovanje, boljše življenje voditeljev in nekaj ričeta za tlačane kar eufemi-stično zovejo: Zucht-Rang-Barmherzigkeit. — To parolo hočejo po vsem svetu uveljaviti. Na Slovenskem je to še lahko mogoče. Ali tudi tukaj se oglaša oni demo-kratizem, ki zanikuje, da je Bogu ljubo, da od toliko milijonov denarja, od dela mase, narodovega premoženja dobiva le nekaj uboščkov, — navadno lumparski proletarijat, ki v nobenem koristnem oziru ne šteje, ki pa tudi na naši kmetiji gladu ne umira, — nekaj ričeta, ki zanikuje, da bi božanstvu ljubo bilo, da se nabirajo kapitali v namen gojiti lenobo, ko bi se ž njimi moglo podati toliko sredstev vspešnejšemu delu in s tem boljšemu življenju tisočev ljudi. Vsaka vas na Slovenskem bi lahko imela mlatilnico in druge v delu prepotrebne kmetijske stroje v skupno rabo, ako bi se le količkaj istega denarja za to obrnil, kar ga daje neumni svet našemu duhovenstvu samo za brez-koristne molitve, daje celo za molitev za ozdravljenje živinčet.
Ravnatelj kmetijske družbe, Pire, je z neovrgljivimi številkami dokazal, da kmetija na Kranjskem, — in v drugih slovenskih deželah ni nič bolje, — za več ko pet milijonov kron na leto v izgubo gospodari. Par milijonov pošljejo vsako leto naši izseljenci domov in vse nič ne izda. — Kaj bo izdalo, ko imamo v vsakem farovžu manjše Pleterje! Zadružno gospodarjenje je res danes pri omikanejših in zlasti pri protestantovskih narodih časovna smer, ki je vzklila iz gospodarstva teh razvitejših narodov;  pri nas  na Slo-
žele Tongo. Bucek sicer ni razumel nobene besedice pruskega govornika; navzlic temu mu je moško pokimal po vsakem stavku. Predstava sama ob sebi pa mu ni ugajala Bog ve kako. V presledkih jo je obsojal precej ostro.
»Vojščaki nimajo nobene discipline, že vidim, da ne«, je dejal Buci. »Ali nisi opazila, da se je tisti veliki smejal in govoril, ko so eksercirali? Marširati tudi ne znajo. Vsak stopa, kakor se mu poljubi. Pa še kanistre nimajo nobene. Samo meče. To je revščina tam v Afriki! In bosi so ti reveži in oblečeni niso v nič drugega kakor v hlače in franže. Samo čake ga še malo pihnejo, četudi niso prave. Pa tamburja poglej, tamburja! Kar z roko je bobnal in s krivo palico. Lenuh je prelen, da bi bil marširal z drugimi, kar na stolu je sedel . . . Afričanska mestna godba se mi tudi ne zdi dosti vredna. Z lesenim količkom so bfli na krožnike, enkrat počasi, enkrat malo hitreje. Ko bi bil imel vsaj ta ali drugi kakšne orgljice ali kakšnega konjička, ki zadaj muzicira ... Pa ta ples! Te babe delajo z rokami, kakor bi jih nekje kaj srbelo, pa bi se ne upale prav popraskati se . . . No, ta dva borilca sta mi pa všeč! Pošteno sta se obunkala s svojimi debelimi rokavicami. Posebno večji je dobil marsikatero takšno, da se zdaj lahko prime zanjo.  Če bi mene kdo
venskem imamo že od davna zadruge ▼ farovžih in samostanih, ki zadružno misel že od nekdaj tako negujejo, da mora naš kmet na boben ali v Ameriko. »Zum fressen gern«, se lahko rede, če kak du hovnik deklamuje, da ima slovenski duhovnik kmeta rad, da mu je najboljši prijatelj. Bog ga naj obvarje teh prijateljev, sovražnikov se bo že sam!
V IJublJanl, 22. avgusta.
Nagodba in češki pogoji.
Podpredsednik češkega kluba, g. dr. Stranski je bil pri plemenitem Koerberju. „Slavisckc Correspodenz" javlja, da je rekel dr. Stransko po razgovoru z ministrskim predsednikom, da se mora češka javnost pripraviti na to, da od te vlade Čehi ne dobe nikake ureditve jezikovnega vprašanja in Čehi bodo imeli še hude boje. Dr. Stransky da je imel v Bistrici političen govor ter dejal, da bi Čehi češki notranji uradni jezik drago plačali s tem, da bi se na Češkem ustanovilo cisto nemško upravno ozemlje ter bi se določile narodne kurije. Izguba bi bilk torej večja kot pridobitev. Vlada bi dala Nemcem preveliko odškodnino za češki notranji jezik, zato naj bi Čehi zahtevali kaj druzega, n. pr. vseučilišče v Brnu, ki bi množila število čeških uradnikov. Ti uradniki bi sami o radovali tudi češko, česar bi jim vlada ne mogla prepovedati. Stransky torej misli, da bi bila češka univerza v Brnu boljša pridobitev kot notranji uradni jezik. Ako pa bi se uprli Nemci celo tej zahtevi Čehov, začno Čehi proti avstrijsko-ogrski nagodbi obstrukcijo. Tudi glasilo čeških realistov -Čas„ se izreka v enakem smislu. Nagodba se dožene vsekakor, če ne parlamentarno, pa izvenparlamentarno, t. j. določi jo cesar sam. Nato je treba misliti. Vlada poskusi doguati nagodbo s tem, da je odkupi od strank z raznimi koceesijami. Zato bodo tudi Čehi povedali svojo ceno. „Sedaj" — piše „Čas" — „vztrajajo Čehi še pri tem, da mora biti odkupnina češki notranji uradni jezik. A ne pomislijo, če morejo vlado prisiliti, da to ceno sprejme, ne da bi dovolila Nemcem ali drž. dr. nem. jezika ali narodnih kuri, ki vrednost notranjega uradnega jezika prekašajo. Vpraša se, ali ni druge doseglji-vejše in dragocenejše koristi za narod, kakor je ureditev jezikovnega vprašanja? Ako se omeji notranji češki uradni jezik le na češke okraje — več se pač ne doseže — bo narodna pridobitev majhna in v nikakem razmerju s kompenzacijo Nemcev. Nasprotno pa bi se dali na kulturnem in gospodarskem polju doseči uspehi pa tudi majhne politične pridobitve, kakor druga češka univerza, popolnitev čeških srednjih šol, ustanovitev nove trgovinske zbornice za vzhod dežele, ureditev dež. financ, emancipacija dežel, zbora od suženjstva vlade, avtonomija okrajev na Mo-ravskem in drugo bi se dalo morda doseči brez kompenzacij, vspeh bi bil večji kakor problematična, precenjena korist notranjega češkega uradnega jezika.
Buri in sklep miru.
Generali Burov so sedaj v Bruslju ter se zopet vrnejo v London. Prisrčnost in pri-
jateljstvo, s katerim so Angleži sprejeli generale, vzbuja sum, da so generali pri sklepanju miru postopali nepravilno ali da so bili celo podkupljeni. Ta sum doslej še ni utemeljen in dokozan ter je težko verjetno, da bi možje, kakoršne so se pokazali Botha, Dewet, Delarev in Stejn, končno svojo domovino izdali. Nizozemski zdravnik dr. Pont-sma poroča v haaškem listu „Nederland", da je mirovno pogajanje Nizozemske Bure zelo poparilo. Steijn se je najdalje upiral miru, zato Kitchener s Steijnom sploh ni občeval, nego le z vlado v Transvaalu. Pont-sma je bil sam pri posvetovanjih Burov v Oranju. Devvet je priprosto razložil koristi miru in vojne ter potem ukazal, naj se izvolijo zaupuiki. Ti so končno glasovali. Večina zaupnikov v Transvaalu in Oranju se je izrekla za mir, dasi se ni niti na enem zborovanju oglasil Bur, ki bi bil priporočal mir. Zato pa je glasovanje zaupnikov presenetilo vse. Dr. Pontsura je videl jokati stare in mlade Bure, pa celo ženske so bile ogorčene. Neki star Bur je vrgel sveto pismo od sebe: „Sedaj ne verjamem ničesar več!" Buri iz okrajev Harrysmith, Vrede, Frankih rt, Bethlehem in Ileilbrn so morali prinesti svoje orožje v Reitz. Ta pot jim je bila naj-J težja. Mnogo Burov je razbilo svoje puške.
Vsi so spraševali Deweta, zakaj se je sklenil j mir, katerega ne mara nihče. Dewet je s sol-j znimi očmi povedal, da so bili Transvaalci j za mir, Oranje samo pa ne more nadaljevati ! vojne. Devvet se je med zborovanji v Vere-I cnigingu bolj postaral kot tekom vse vojne, j Mir so torej povzročili Transvaalci, ne pa ! Oranjci. Steijn in Dewet sta bila za nada-j ljcvanje vojne. Barski generali hočejo doseči i v Londonu nekaj olajšav glede obnovitve farm in glede davkov.
Vojna in grozovitosti na Fa(Ep;nih.
Vojne na Filipinih še ni konec, dasi so imeli Američani že ogromno stroškov in žrtev. Od 4. II. 1899 do 30. IV. 1902 so izgubili Američani v bitkah in praskah —-skupaj 2561! — že 139 častnikov in 40IG mož, ki so bili ubiti, ter 190 častnikov in 2707 mož, ki so bili ranjeni. Razen teh je padlo, ponesrečilo in umrlo 282 častnikov in 4188 mož. Torej skupaj 11.522 mrtvih in ranjenih. Vzlic vsem grozovitostim niso Američani gospodarji niti glavnega otoka Filipin, otoka Luzoua. Le obrežje je ame-ričausko, notranjost pa še vedno Filipinska. Na otoku Mindanas pa nimajo skoraj nobenih vspehov. Mohainedanski narod Moros, ki šteje okoli osem sto tisoč duš, ne priznava američanske nadvlade. General Chaffee je brzojavil američanski vladi, da se mora začeti z Morosi vojna. Vlada mu je vojno dovolila. Morosi so bojevit narod, ki si je znal tudi proti Špancem obraniti nekako neodvisnost. V Manili pa sodijo ujete filipinske generale. Obsojeni bodo za več let v ječo. Kruti američanski častniki, ki so počenjali neverjetne bestialnosti, pa se oproščajo. Častniki so dali I ilipince potapljati v vodo, pretepati brez preiskave. Nekega avstrijskega žurnalista pa je neki lajtnant pretepel in pohodil. Lajtnant je dobil za to le ukor. Vojne še dolgo ne bo konec.
tako udaril, ga precej postavim na kosmati konec! Zdaj je pa komedija pri kraju. Pojdimo vas gledat!«
Tam se je Bucek bolj zabaval. V ograjenem prostoru s petimi slamnatimi šo-torčki so kuhale afričanske dame večerjo.
»Juj, mamac, je vzkliknil najmlajši Bucek, »kakšen fleten zamorček! Ali so zamorčki tudi kaj tepeni, če nagajajo, mama ?«
»Še bolj kot ti!« je dejala mati,
»E, pa bi bil vendar rad zamorček«, je nadaljeval sinko.
»Pojdi, pojdi!« je rekla Buca. »Boga zahvali, da si doma na svet phišel«.
»Naka, mama, rajši bi bil tak, kakor t i stile fantek«.
»Kaj ti ne phide na misel«, je dejala Buca. »Zakaj neki?«
»Zato, veste, ko je tako rujav, pa se mu nič ne pozna, če je umazan, pa se mu ni treba nič umivati«, je modroval deček.
»Ti si phav po svojem očetu, ki se tudi vode boji«, je piknila Buca svojega moža.
Bucek pa ni slišal te žalitve. Z bistrim očesom je opazil najdebelejšo kuha rico, ki je stala ob prvem ognjišču iz opek Včasi je pomešala po kotlu in obliznila kuhalnico, včasi pa se je sklonila v šotor po vrček in pila pivo. Naposled pa je vzela vivček od svoje sosedinje, ki je dojila Afričančka. Pušila je, kakor dragonec. Vse
to je Bucku neizrečeno ugajalo. Ponudil je ženski viržinko, ki jo je hvaležno prejela.
»Na, dober dan, kadar pravi tale debela divja bunka ,moja malenkost'«, je dejal nekdo blizu stoječih.
»Gospod, ne govorite tako zaničljivo. o ženi, ki je ne poznate«, ga je zavrnil Bucek. »Morebiti je celo hči kakšnega afričanskega kralja ali kaj takega iz boljše hiše. He, natakar, ravno prav ste prišli. Vrček piva!«
Pisano je gledala Buca, ko je Bucek traktiral dražestno divjakinjo. Menda se je zbala, da bi se še zaljubil. Kar potegnila ga je od ograje in zapovedala:
»Zdaj je pa že dosti te komedije! Tebi je pa tudi vsaka ghdoba všeč! Da te le sham ni, sham! To je dobro, da sem šla s tabo, dhugače bi še ušel s to ne-mahno zamohko. Nocoj že ne dobiš ključa od hišnih vrat!«
Zamorska kuharica je videla, da darežljivi Evropejec odhaja. Hitro je bila to-stran ograje in hvaležno podala Bucku roko.
»Adijo, duša božja!« se je poslavljal Bucek od nje z ginjenim glasom. »Adijo, pa zdrava ostani! In če pridem morebiti kdaj k vam doli v Afriko, in bi me hoteli tvoji ljudje pojesti, takrat se spomni moje viržinke in mojega piva in mi reši življenje! Ime mi je Bucek. Z Bogom, prijateljica!« Rado Murnik.
Najnovejša politične veati.
Nagodbo z Ogrsko. Včeraj se bile v ogrski ministrski palači v Bank-gase na Dunaju konference obeh ministrov-prezidentov, pri kojih so bili tudi res-sortni ministri in strokovni poročevalci. Zagotavlja se, da se pogajanja bližajo zaključku. — Informacijsko potovanje. Deželni tirolski namestnik Schvvar-tzenau bo odp toval v Bozen, kjer se namerava pogovoriti z odličnjaki o vprašanjih avtonomije. — Pruski vojni minister pl. Gossler hoče po zaključku vojaških vaj odstopiti. — Umrl je v Newyorku nekdanji vodja badenske ustaje 1. 1849. general Franc S i g e 1. — Poslanik pl. Szogyeny-Marich v Berolinu je položil pri odkritju spomenika cesarice Friderike venec v imenu cesarja Franca Jožefa pri spomeniku. Poslanik ostane v Berolinu, ko pride tja italijanski kralj. — S Carigrada. Peti mesečni plačilni obrok Francozoma Lorandu in Tubiniju je ravnokar izplačala Porta. Po veljnik Yildiske divizije maršal Schefket in cesarski pobočnik Mehmed Tscherkes sta predvčerajšnjim aretirala v Filipoplu več častnikov. — Lo u betov dar. Mestni odbor v Petrogradu namerava dar francoskega prezidenta 25.000 rubljev, ki ga je dal tisti ob svojem zadnjem po3etu v Petrogradu za mestne ubožce, uporabiti za gradbo azila za zapuščence.
Nedeljski počitek.
Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 5 avgusta 1902. št. 11.882, s katerim se določila §§ 1. in 2. razglasa z dne 11. marca 1902, dež. zak. št. 10, o izjemah od predpisa o nedeljskem počitku delovito prenarejajo in dopolnjujejo, se glasi:
Določila § 1., lit. B, lit. D in lit. J, potem § 2. razglasa c. kr. deželne vlade z dne 11. marca 1902., dež. zak. št. 10, so razveljavljena in se odslej glase tako:
B. Za obrt frizerjev, brivcev in laB-ničarjev:
V deželnem stolnem mestu Ljubljani do 2. popoldne;
v uradnih krajih c. kr. okrajnih sodišč, potem na Jesenicah, na Savi in v zdraviškem okolišu do 3. popoldne.
Nadomestni počitni čas v torek in v petek od 12. ure opoldne do 6. ure zvečer.
D. Za obrt sladičarjev (konditorjev):
1. V deželnem stolnem mestu Ljubljani je za izdelovanje tistih izdelkov, ki se ne morejo hraniti v zalogi, in za pro dajo nedeljsko delo neomejeno dopuščeno, in to tudi na Veliko nedeljo in na tisto nedeljo, na katero eventualno pade Božič.
Nadomestni počitni čas je odmeriti po določilih člena V, odstavek 2, zakona z dne 16. januvarja 1895, drž. zak. št. 21.
2. V uradnih urah okrajnih sodišč:
a) za izdelovanje do 10. dopoldne, toda samo za tako blago, ki se ne more hraniti v zalogi;
b) za prodajo ves dan. Nadomestni počitni čas v ponedeljek
in v četrtek od 10. dopoldne do 4. po poldne.
J. Za trgovinske obrte vsake vrste. I. V obče. 1. V deželnem stolnem mestu Ljubljani je ob nedeljah samo prodajanje živil (tudi sadja) od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldne dovoljeno.
2. V uradnih krajih c. kr. okrajnih sodišč je dopuščeno prod&janje blaga pri trgovinskem obrtu v obče in prodajanje pri proizvajalnih obrtih, v kolikor isto ni po členu VI. in VII. zakona z dne 16. januvarja 1895, drž. zak. št. 21, posebej uravnano, 6 ur po končani jutranji službi božji v župni cerkvi in
3 v ostalih župnih krajih pa do 4. popoldne, toda skupaj največ 6 ur in iz-vzemši ure, ki padejo na jutranjo, dopol-danjo in popoldanjo službo božjo, med katero morajo biti prodajalne zaprte.
II. Posebej. A. V deželnem stolnem mestu Ljubljani je v nedeljo pred Božičem obrat trgovine vsake vrste od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. do 7. ure zvečer dopuščen.
B. Tiste nedelje, ki padejo na praz nik deželnega patrona (sv. Jožefa — 19. marca), potem tiste nedelje, katere se zunaj deželnega glavnega mesta deli sv. birma, dalje na nedeljo pred sv. Miklavžem je obrat trgovinskih obrtov vsake vrste dopuščen:
v uradnih krajih c. kr. sodišč in v vseh drugih župnih krajih od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 1. ure do 5. ure popoldne.
C. Z ozirom na posebne krajne raz mere je prodajanje pri trgovinskem obrtu in tudi prodajanje po proizvajalnih obrtih, v kolikor ni to po členu VI. in VII. zakona z dne 16. januvarja 1895., drž. zak, št. 21, posebej uravnano, dopuščeno:
1. V političnem okraju Postojna: v trgu Postojna na binkoštno nedeljo od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne
in od 2. do 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte;
2. v političnem okraju Ljubljanska okolica:
v župnem kraju Dobrova ob nedeljah med 14. avgustom in med nedeljo Marijinega imena (prvo nedeljo po 8. septembru), z všteto zadnjo nedeljo, za me darsko blago in za devooionalije od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne;
v kraju Spodnja Šiška v nedeljo po sv. Jerneju (24 avgusta) od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte'.
3. v golitičnem okraju Logatec:
v rudarskem mestu Idriji tiste nedelje, ki nanje padejo prazniki sv. Flo-rijana (4. maja), sv. Ahacija (22. junija) in sv. Barbare (4. decembra), od 6. ure zjutraj do 12 ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte;
4. v političnem okraju Radovljica: na božji  poti  Brezje  vse nedelje
leta za medarsko blago in za devociona-lije od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne;
v zdraviškem okolišu Bled:
a) v dobi od 1. maja do vštetega 30 septembra vsakega leta vse nedelje od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte;
b) v dobi od 1. oktobra enega leta do vštetega 30. aprila drugega leta od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne za vse trgovinske obrte, toda s to orne jitvijo, da se smejo med tem obrtnim časom pomožni delavci samo po 6 ur uporabljati;
v krajih Jesenice in Sava: tiste nedelje, ki pade nanje praznik sv. Valentina (14 februvarja) in sv. Petra in Pavla (29. junija), od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 1. do 5. ure popoldne za vse trgovinske obrte;
5. v poličičnem okraju Črnomelj: v kraju Stari trg na cvetno ne
deljo in na prvo nedeljo v adventu od 6, ure zjutraj do 12 ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne za vse trgovinske obrte;
v kraju Vinica na nedelje, nave dene pod II. B, potem šesto nedeljo po velikinoči in nedeljo po prazniku Mariji nega imena, t. j. drugo nedeljo po 8. aep tembru, od 6. ure zjutraj do 12 opoldne in od 2. do 6 ure popoldne za vse trgovinske obrte.
III. V vseh tistih primerih, v katerih se izjemoma uporabi dovoljenje nedelj skega dela v trgo'vskem obrtu čez pol dansko uro, je osebju v zmislu člena X. zakona z dno 16. januvarja 1895, drž. zak št. 21, izjemomi dati prosto vsako drugo nedeljo, ali, kadar bi se to ne dalo izvršiti, mu je dovoliti pol delavnika kot počitni dan.
Med   uradne   kraje   c. kr. okrajnih sodišč, omenjene v tem razglasu, ni vštet deželr.o stolno mesto Ljabljana.
§ 2. Pisarniška dela v trgovinskem obrtu so ob nedeljah za osebje, ki je v to določeno, dopuščena od 8. do 10. ure do poldne, vendar mora vhod v prodajalnišk< prostore za občinstvo zaprt biti.
Isto velja za pisarniška dela, ki se tičejo prodajanja pri proizvajalnih obrtih; pisarniška dela, ki se tičejo prodajanja samega, pa ob nedeljah sploh niso dopuščena.
Določila pričujočega razglasa stop; v veljavnost tisti dan, ko se razglase deželnem zakoniku.
Deželni zakonik s tem razglasom je izšel dne 16. t. m.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 avgusta.
— Osebne vesti. Višji okrajni komisar v Slovenjem gradcu gosp. Anton Cape k je imenovan okrajnim glavarjem
— Vspeh klerikalne obstruk-cije. Na protestnem shodu dne 6. julija t. 1. je deželni odbornik g. Grassell; naslikal gospodarsko škodo, ki utegne zadeti deželo vsled tega, ker so klerikalci razgnali deželni zbor, in omenil je med drugim tudi regulacijo Mirne Klerikalci so se v svoji brezvestnosti norca delali in besedičili, da regulacija Mirne ne zastane niti za trenotek in da bo deželni odbor moral dati denar, ker ga bo dala tudi država. Regulaoija Mirne je velika, važna in draga reč. Za to regula lacijojebilo na razpolaganje 280.000 K, kateri znesek pa je že skoro ves porabljen, Deželni odbor je vsled tega prišel v naj večjo stisko, kajti, če sedela ustavijo, bo škoda ogromna in se je bati, da podere kaka večja voda še to, kar se je napravilo. Za popolno izgotovljenje vsega dela je pa treba še kakih 250.000 K, ki bi jih plačali deloma dežela, deloma država. Kaj storiti?  Deželni zbor vsled
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu'1 it. 193. dn6 23. avgusta 1902.
obstrukcije ni dovolil prispevka za to delo, a če se delo ustavi, je škoda prevelika.
Z ozirom na to se je deželni odbor obrnil na poljedelsko ministrstvo z vprašanjem, če je vlada pripravljena, izplačati državni prispevek za regulacijo Mirne, dasi deželni zbor ni mogel dovoliti deželnega prispevka. Deželni odbor je namreč imel namen, na svojo odgovornost in z ozirom na pretečo veliko škodo izplačati deželni prispevek, dasi ga dež. zbor t to ni pooblastil. Kakor čujemo, je pa poljedelsko ministrstvo, torej tisto ministrstvo, ki gre klerikalcem povsod na roke;, koder;more, odgovorilo neugodno. Ministrstvo je sporočilo, da hoče izposlovati sklicanje dežel, zbora v mesecu septembru, ako prevzame dež. odbor jamstvo, da bo deželni zbor mogel delati, da torej ne bo obstrukcije, in če potem deželni zbor dovoli deželni prispevek za uravnavo Mirne, se nakaže tudi državni prispevek. Nasprotno pa, ako se deželni zbor ne more sklicati, tudi ministrstvo, do kosti klerikalno poljedelsko ministrstvo ne izplača državnega prispevka. V tem slučaju bi se seveda morala uravnava dela ustaviti, kar bi pomenilo toliko, kakor d a se je 250000 kron v vodo vrglo. Kaj stori deželni odbor sedaj, nam ni znano. Razume se samo ob sebi, da se k tej stvari se povrnemo, čim se informiramo o detajlih tega vspeha katoliške obstrukcije.
— Deželnozborske volitve na Štajerskem. Nove splošne volitve v štajerski deželni zbor se bodo vršile meseca oktobra. Te volitve utegnejo postati zelo zanimive, kajti po poročilih naših somišljenikov so razmere v neka terih okrajih kaj slabe. V nemških listih je bilo čitati, da postavijo slovenski naprednjaki svoje posebne kandidate. V kolikor je nam znano, ni to resnično, pač pa zahtevajo slovenska napredna kmetska društva, da se kandidatje ne bodo kar pod roko določali in se diktiralo volilcem, koga morajo voliti. Slovenski naprednjaki bodo glasovali za slovenske kandidat e, č e s e p o s t a v i j o d e 1 a v n i, pametni in resnično narodni možje. Seveda za kakega prenapetega klerikalca ne bodo glasovali. In bilo bi tudi nespametno, če bi se na primer kandidiralo kakega prefekta Korošca, ker že s tako kandidaturo bi bil dan povod razporu, ki bi postal lahko usodnega pomena. Tudi se je čitalo, da nobeden izmed dosedanjih poslancev neče več kandidirati. Vzrok temu je, da mislijo: ker smo doslej delali abstinenco, ne moremo sami sebe obsoditi in se vrniti v deželni zbor. To argumentiranje se nam ne vidi srečno. Čehi so delali v državnem zboru 20 let abstinenco, a se potem vrnili v državni zbor pod vodstvom istega Rie-gerja, ki je poprej vodil abstinenco. Tudi Slovenci na Goriškem in v Trstu ter Hr vatje v Istri so, uvidevši, da abstinenca ne vodi do vspeha, opustili to taktiko in šli v deželni zbor in šli so ravno tisti poslanci, ki so prej delali abstinenco. Zakaj bi torej ne kandidiral dr. Dečko ali dr. Jurtela ali kdo drugi, kar jih je sposobnih mož ? Posebno bi bilo škoda, ko bi dr. Dečko ne hotel več iti v deželni zbor. Storil bi to toliko lag-lje, ker je znano, da je le jeden sam gospod provzročil abstinenco, ki več ne kandidira, dočim drugi poslanci niso bili zanjo vneti, a so se dali pregovoriti. Ker o tem ni dvoma, da je abstinenci konec in da bodo novi poslanci na vsak način morali iti v deželni zbor, ne uvidevamo, zakaj bi na primer dr. Dečko ne kandidiral.
— Sestanek krščansko mislečih dijakov. Slučaj je nanesel, da smo dobili v roke pismo krščanskega dijaka, pisano drugemu takemu krščanskemu dijaku. To pismo se glasi: »Dragi prijatelj! Kakor si gotovo že čital v »Slovencu« in »Slov. Listu«, bo drugi teden v Ljubljani sestanek nas krščansko mislečih dijakov. Upam in tudi trdno pričakujem, da se boš tudi Ti udeležil te naše slavnosti. Za denar Ti ni skrbeti, pijače bo dovolj, ker smo nahrulili par kanonikov in naših doktorjev, da ne bo preveč trpela naša mošnja. V oktobru se pa že gotovo vidiva v »Danici na Dunaju, oziroma v »Zarji« v Gradcu. Če Ti je še ne-
znano, Ti javljam še drugo veselo vest, da bomo namreč tudi v Pragi ustanovili
svojo društvo »Megla«, če bo le dosti članov za odbor. Tako bomo imeli vse, kar se vidi, če greš zjutraj s kroka do mov. Najprej se pokaže »Danica« na nebu, za njo se zasveti »Zarja«, da je nebo vse rudeče in nazadnje — kakor Ti je znano posebno v Ljubljani, se uleže še megla na zemljo. Slišal sem, da bodo liberalci ustanovili proti nam društvo »Mrak«, »Večernica« in »Tema«. To so plagiatorji, kaj?! Zjutraj smo jim mi vse pobrali, kar se vidi, oni se pa na večer spravijo! No, naj imajo veselje! Slišal boš na našem sestanku jako zanimive in čisto nove stvari, katere bodo predavali naši starejši kolegi. Ne smeš si pa misliti, da je to prestavljeno iz nemškega, kar se bo tu predavalo. Naši predavatelji so namreč ljudje, ki so precejšnje kapacitete. Tako se — kakor slišim — že trgajo nemške univerze za našega Hubada, da jim pride predavat o »homeopatiji« in njenem vplivu na tuberkulozo praznih žepov. Za nas jako aktualno vprašanje, kaj? Drugi bo s pomočjo sv. pisma Nove zaveze dokazal, da je inkvizicijo upeljal sam Kristus, ne pa papeži, ki so se vedno proti njej borili, tako da jih je par prišlo celo na grmado. Na jurista Lavrenčiča ima pa itak dunajska juridična fakulteta že dolgo piko. Gotovo Ti ne bo žal, če se boš udeležil tega vseskozi učenega sestanka in se seznanil s takimi učenjaki, posebno če Ti še izdam, da bo pozneje ples v »Kat. domu«, na katerega so na naše prijazno vabilo obljubile priti tudi nekatere dame iz »cigarfabrike«. Ker delamo vse po katoliškem načinu. Te že zdaj opozarjam, da je naša šega, predno se kake ženske polotiš s kakim postranskim ciljem, da se vpričo vseh prekrižaš po geslu: «Z Bogom začni vsako delo.« To Ti povem, da se tam eventualno ne blamiraš. Torej na svidenje v »Kat. domu«! Tvoj T.
— Črni kos ima povsod svoj rudeči nos. Iz Cerkelj se nam piše: Gospod urednik! Redko berem »Slovenca«, ker nimam časa in vem, da je tako berilo za pridnega kmeta škodljivo. Cerkljanski bajtar Petrove, ki še posestnik ni, izrekel je Brejcu zaupnico. Petrovčev oče brez posestva in otrok, ali morete biti tako nespametni, da dr. Brejcu, ki je veliki petek meso in pečenko, daste v imenu srenje zaupnico? To je kristjan, mislite, ki bode s hudičem belcebuba segnal, kakor črni kos pijanec, da ga z lučjo iščejo, kadar je vino s Predvora vozil. Lep izgled, tak človek, ki hodi pobit od hiše do hiše in moderce meri —. Zaman! S trebuhom za kruhom, nekaj le nese, naj narekuje pi janček, kar hoče; jaz pa se dobro počutim in komaj na jermenu težke hlače počasi nosim. Očikani ongav Janez tudi vse po trdi, ker ni druzega njegovega kot dolg, ravno tako žejni Aleš. Take zaupnice so res čudne; kakor tiste posojilnice, ki na jesih »cikajo«. Boljši posestniki pa smo vsi hvaležni gospodu županu Hribarju za obili zaslužek in dobre svete, ki nam jih daje, kadar pride k nam na Cetoviše. Veliko grošev sprejelo je revežev, kakor tudi revnih dijakov, o katerih ve če radodarna roka!
— Občinske volitve v Selcih. Piše se nam: Razpisana volitev župana imela bi se vršiti dne 13. t. m. Kakor znano, imajo v občinskem zastopu naprednjaki 10 mož in klerikalci 14. Predno bi se imela vršiti volitev, stavili so naprednjaki nasvet, da bi se volila dva napredna kmetovalca in dva klerikalna, in pisarna naj bi bila v Selcih. Toda ošabni župnik Rožnik zavrnil je vsak kompromis, na kar so se -naprednjaki odstranili in se tako ni mogla vršiti izvolitev, ker ni bilo dvotretjinskega števila odbornikov. Tu se jasno zopet kaže, kdo je pripravljen za mirno delovanje in kdo hoče gospodariti brez vsakega ozira. Pred tremi leti, ko so imeli naši skoro ves odbor v rokah, volili so izmed klerikalcev enega svetovalca sami od sebe ter pokazali s tem, da razumejo bolj krščansko ljubezen do svojega bližnjega, kakor klerikalci. Župnik, ki je le od danes do jutri tukaj, on komandira in prezira zastopnike največjih davkopla čevalcev v občini. To ne gre in naši možje se ne bodo dali terorizirati, naj potem župnik in njegovi pristaši še tako divjajo. Prihodnje volitve se vrše zopet 28. t. m.
— Novomeški lupan, uradništvo in Šuklje. Iz Novega mesta ae nam pile: Ko je šuklje z vinokega dunajskega stališča priiel t ponižno Kan-dijo, vzel je v svoj agitacijski načrt tudi točko, da izpodrine našega župana ter spravi svojega prijatelja na njegovo mesto. Mimogrede bodi povedano, da je dr. Še-gula, nai župan, bil Sukljetu najdlje oso-ben in političen prijatelj in ga še držati hotel, ko ga nobeden drugi ni več maral. Kakor znano, zaganjal se je Šuklje po »Slovencu« večkrat v naš občinski odbor ter v našega župana. Domišljeval si je seveda, da pride ves občinski odbor z županom na čelu v fraku k njemu, da ga prosi odpuščanja in milosti, ker je ostal Suklje brez mandata, da ga prosi naklonjenosti. Šuklje je čakal zastonj na poklon. S to neumnostjo v »Slovencu« je pahnil od sebe še onih par osebnih prijateljev, ki jih je še imel v mestu in pri nekaterih obč. možeh. Občna sodba se je po njegovih nastopih v »Slovencu« glasila: le v poštenjake se zaganja.
— V »Slovencu« št. 189. t. 1. je bili zopet brati, da nikomur naš župan ni všeč in zraven tudi ne naši uradniki. Občinske volitve bodo enkrat to jesen. Duhovnikom se skomina po vladi v našem ob činskem odboru. Ali neumnejše niso mogli začeti svoje akcije v to svrho, — če bi bilo le količkaj upanja, da zmagajo v bodi katerem razredu, — kakor jo je njihov postrešček, Šuklje, pričel in kakor jo sedaj nadaljujejo. Dr. Šegula županuje že šest let tako, da bi ga občinski odbor katerekoli stranke za župana izvolil. Tudi, če bi klerikalci zmagali, bi ga izvolili. Med kandidate so ga še vselej jemali, če so poskusili stopiti v boj. To se je redkokrat zgodilo, ker jih je jako malo v našem mestu in večina istih mrzi sovraštvo v občinskem zastopu. — A druga je, če bo dr. Šegula zopet hotel prevzeti županstvo. Mož se je že 6 let žrtvoval. A on je v zdaj-njem precejšnjem oskrbništvu naše občine predobro orijentiran in je doslej župano-val v zadovoljstvo vseh meščanov. Skrbeti bo treba, da še prevzame županstvo. Ako je to Šukljeju in njegovim prijateljem v farovžu prav — kdo se zmeni za to? Ako drugim posvetnim našim klerikalcem, za to se prej zmenimo, ker doslej se je tudi par posvetnih klerikalcev volilo v odbor; hoteli smo imeti v občinskih stvareh mir. Pa to je gotovo, da bodo posvetni klerikalci skupno z večino delali na to, da si dr. Šegulo dalje ohranimo za župana. — Zatorej zakličemo »Slovenčevemu« sotrud-niku v odgovor na njegov dopis vsi posvetni meščani: živel dr. Šegula kot župan za prihodnja tri leta! Zakličemo mu pa tudi: živeli naši uradniki! V boju za kruh neha razločevanje med strankarji. Ne glede na vse drugo dobro, kar imamo od uradnikov, nam isti dajejo dosti zaslužka. Zdaj, ko iz naše razdrte kmetije meščanstvo ne more dobiti dosti kruha, čutimo prav živo, kaj je tistih sto tisoč goldinarjev, ki jih naše uradništvo daje v naš promet vsako leto. Zaradi idealnih
— teženj Šukljetovih in vseh slovenskih duhovnikov se ne bomo sprli z našimi uradniki! »Slov.« sotrudnik prav zastonj svoje solze pretaka v Težko vodo zaradi tega, ker naš občinski odbor in župan kolikor mogoče za to skrbi, da je našemu uradništvu ustreženo. Najlepše spričevalo je dal ta farovški sotrudnik našemu županu, ko se opetovano zagnal vanj zaradi tega, ker ima veliko skrb za uradništvo.
— Kdo pa bi bil tako neumen na svetu, kakor dični dr. Šusteršič in njegovi politični pobratimi, med katerimi se nahaja tudi v naši okolici jeden, da lajajo na uradnike! — Gimnazijsko poslopje tudi akrbi tega našega prijatelja. Vprašaj v pisarni o »grajščini na Kamnu«, tam kraljuje vsemogočnost v tem vprašanju, kakor se je po farovžih govorilo! Inženerji so baje že bili v Kandiji in merili so »grajsko njivo«, ta najpripravnejši svet za »najimenitnejše inštitute« slovenskega in druzega sveta.
— Čehi in praski „Hlahol" v Ljubljeni. Včeraj popoludne je dospelo 39 Čehov, med njimi 20 najboljših pevcev slavnega pevskega zbora »Hlahol« iz Prage v Ljubljano. Pod vodstvom v Pragi živečega Slovenca, akademičnega slikarja gospoda Germa, so bratje Čehi, med njimi deželni poslanec Jiroušek in mestni svetnik P š t r o s , napravili izlet v
naše južne kraje, v Zagreb, kjer je »HIs| bol« pri slavnosti nastopil, v Reko in Opatijo, v Trst, Benetke, Postojno in Ljubljano, od koder gredo le na Gorenjsko, osobito na Bled. Na ljubljanskem južnem kolodvoru so jih čakale deputacije »Glasbene Matice«, pevskega društva »Ljubljane« z zastavo in »Planinskega društva« ter mnogo slovenskega občinstva. Vimenu navzočih društev je brate Čehe iskreno pozdravil prof. Š t r i t o f kot zastopnik »Glasbene Matice«, na kar so v zahvalo češki pevci zapeli krasen zbor. Po obedu pri »Llovdu« so si ogledali mesto in šli tudi na Grad in na stolp, kjer se niso mogli dovolj načuditi prekrasni panorami. — Zvečer ob osmih je bila v »Narodnem domu« v sokolski dvorani — ker je bilo na vrtu že prehladno — koncertna zabava s prijateljskim sestankom Čehov in Slovencev. Došlo je toliko odličnega občinstva, da so komaj dobivali prostora. »Koncertna zabava« se je v svoji skromnosti imenoval ta sestanek, a bil je velik in krasen koncert z muzikališkim užitkom, kakršnega se v Ljubljani le redko doživi. Pevci »Hlahola« so nekaj posebnega in dajo se primerjati le s »Smetano« iz Plzna. Dasi so bili od dolgega popotovanja utrujeni, izvrševali so vendar vse točke vzporeda s tako svežim glasovnim materijalom, s tako preciznostjo v intonaciji in v dinamiki in s tako dovršenim umetniškim prednašanjem, da zaslužijo v polni meri naslov mojstrskega zbora. Nam so posebno ugajale Dvofakove slovaške pesni s spremljevanjem klavirja, pri katerih smo občudovali zlasti prekrasen pianissimo, dalje Kfižkovskega »Odvede-neho prosba« in Bachtikova zbirka čeških narodnih* pesni. Osobito Dvofakova skladba je najfinejše intimne koncertne vrednosti v krasni priprostosti slovaških narodnih pesmi. Občinstvu najbolj so pa ugajale po Bachtiku izvrstno muzikalično ter popularno efektno harmonizovane češke narodne pesmi. Harmonizacijo tako brezobzirno lepo in efektno izraža kipeče narodno čustvo, da naša konvencijonelna šola in »Laibacherica« lahko zopet vzklika: »O du armes Miidchen, \vas hat man dir angethan!« Občinstvo je s tako navdušenostjo aklamiralo vsako točko, da so morali pevci mnogo pesmi dodati. Dodali so zlasti Ipavčevo »Bodi zdrava, domovina!«, Ferjančičevo » Domovina a, Vranekov »Chudy pacholiček«, osobito pa tri češke narodne pesni, katere je prekrasno pel najzaslužnejši tenorist »Hlahola«, gospod K r t i č k a. Ta mojster-pevec je že nad 30 let čJan »Hlahola« in poje od svoje mladosti tenorske partije v koncertih in oratorijih »Hlaholovih« ter si je še sedaj ohranil veliko svežost in milino glasu, ki je spojena s prelepo šolo. Naši pevci naj bi si ga vzeli za vzgled vstrajnosti. — V presledkih vzporeda so se oglašali tudi govorniki. Najprvo je v imenu pevskega zbora »Glasbene Matice« pozdravil pevce »Hlahola« gosp. prof. Š t r i t o f, kažoč na češki vzor — narod osobito na glasbenem polju. Nato je gospod župan Hribar napil češkemu narodu in »visokemu c« češka narodne politike, na kar se je v imenu Cehov iskreno zahvalil in napil slovenskemu narodu gosp. deželni poslanec Jiroušek. Končno je še gospod dr. T r i 1 1 e r navdušeno napil slovenski pesmi, ki je v najhujših časih vzdržavala slovansko zavest. Bil je krasen večer. Češki odlični pevci podali so nam umetniški vžitek, storili pa so tudi veliko dobroto našim revnim visokošolcem v Pragi, katerim v korist so peli. Bodi jim tisočera zahvala! — Opomba: Nelepo pa je bilo od enega dela občinstva, posebno onega, ki je zavzemal sredino dvorane, da so odšli mnogo pred koncem vspo-reda. Če so se jezili nad skrajno slabo postrežbo gostilniško, vendar z ozirom na ljube goste in njih krasno petje nikakor ni bilo fino, da so želodcev užitek stavili nad umetniški. — Opoludne so Čehi odšli na Bled. Na kolodvoru sta jih pozdravila gospoda Hubad in Štritof.
— Nove čelade dobe orožniki, ker so sedanje pretežke in prenerodne. Nove čelade bodo narejene od probko-vine sedanje pa se bodo rabile samo še za parado. Kadar sliši davkoplačevalec, kako se na tak način trosi njegov denar, ga gotovo obidejo najveselejči občutki.
— Umestna lekcija. Neki hrvatski vinotržec iz Pulja je razposlal po-
nudbe v nemškem jeziku, in sicer tudi go Galiciji. Iz Krakova je dobil naslednji odgovor: »Gospod Nemec! če hočeš, da bomo mi kupovali tvoje vino, pošiljaj nam cenike v poljskem jeziku, v nemškem pa jih pošlji v Marienburg.«
— Umrl je v Zagrebu g. Josip Dražil, brat tukajšnjega vodje mestne posredovalnica, g. Ivana Dražila. Pokojnik je bil svoj čas v Trstu podstarosta »Sokola« ter je tudi v Ljubljani marljivo deloval pri narodnih društvih. Rajnki je bil kremenit značaj, vrl narodnak, v občevanju pa zlata duša. Naj v miru počiva!
Iz Šiške se nam piše: Razširjenje šišenske trirazrednice v utrakvistično ponavljam] ali četrti razred je določena stvar in je v to ime že primerna soba v J. Vodnikovi hiši — nad telovadnico najeta ter mizarju g. Burgerju izdeljava klopi i. d. naročena.
— „Sokol" je od tvrdke J. Vindiš v Praga-Smicbov obveščen, da se odpošlje naročena tclovadbcna oprava dne 28. t. m. Prvi občni kot ustanovni zbor bo torej začetkom meseca septembra mogoč. Telovadnica „Sokola" bo tudi učeči mladini dobro došla. Vesel pojav za mladega „Sokola" je, da hočejo vrle Si-Senkc — društvo preskrbeti s takozvano hišno opravo: perilom i. dr., v dokaz prijaznosti do sokolske ideje.
— Trije slovenski vojaki ponesrečili. Včerajšnji notici pod tem zaglavjem moramo dodati še to le. Ponesrečili so: Srečko Hedžed, mizar iz iz Ptuja, Alojzij Lukančič iz Zatične, izdelovalec koš in Anton Ilec krošnjar s suho robo. Vsi trije služili so zadnje leto in bi šli 15. septembra na dopust!
— Samomor. Včeraj 22. t. m. so dobili v gozdiču pod Prestrankom kobi-larnega hlapca Kalistra na tleh ležečega ter že smrdečega. Iskali so ga že 12 dni zaman. Obesil se je na pas, kateri se je vtrgal. Zapustil je ženo in dve hčeri.
— Uradno poslopje v Poreču, kjer so nastanjeni državni uradi, je v tako slabem stanju, da se utegne nakrat podreti. Poreški župan je brzojavil na-me8tništvu, naj poskrbi za varnost. Tudi v cerkvi sv. Justa v Trstu se morajo izvršiti neke poprave, ker je desna ladja v slabem stanju.
— Ljubljanski urar in trgovec g. Fran čuden, je postal član švicarske urarske družbe »Union Horlogere«, ki ima namen producirati in po nizki ceni razpe čavati najboljše ure. Gosp. Čuden je toraj kot član zadruge njen zastopnik za celo jugoslov. deželo. V teku par tednov bo črez 6000 različnih teh ur pri gosp. Čudnu na ogled in razprodajo na drobno in debelo. Tovarnarji, združeni v »Union«, zatrjujejo, da je za našo trgovino s Čudnovim pristopom mnogo storjeno: židovska konkurenca je ubita, namesto slabega blaga imel bo Slovenec dobro in poceni blago na razpolago.
— Nov hotel v Ljubljani. Ka-ligarjevo hišo v Kolodvorskih ulicah kupil je g. J. Tomažič iz Kočevja za 144.000 K. Kakor se nam poroča, namerava novi lastnik obširno poslopje primerno prezidati ter ondi otvoriti hotel in kavarno. Kavarna g. Pue se preseli drugam.
— Dr. Demeter Bleimrei s-Tr-steniški odpotuje in ne ordinira od 26. avgusta do vštetega 4. septembra.
— Nova posredovalnica. Ljubljanska mestna posredovalnica za službe prav imenitno funkcionira. Vendar pa se je v pisarni dobrepoljskega konsuma sklenilo, da se bodo vse stranke — iz-vzemši farovške —, ki želijo kake služkinje, morale obrniti na to konsumno društvo, ki bode izdajalo posebne dekrete, s katerimi jim bode po njih milosti dovoljeno službovati, kjer jim bo drago. Dobrepolsko vodstvo konsumnega društva hoče s tem narediti poseben »gšeft«. Ideja skoro ni slaba, le, žal, da se ne razteza na župnišča, in na očeta te ideje
— g. Jakliča.
— Tatvina „pri Roži". Danes dopoludne sta bila gostilničarki »pri Roži« v Židovskih ulicah ukradena iz omare v kuhinji dva petaka. Ukradel ju je brusačev sin Alojzij Vanino, ki je bil prišel v kuhinjo vprašat gostilničarko, če bode dala nože brusit. Bil je nekaj trenotkov sam v kuhinji. Ko je odšel, je gostilničarka takoj pogrešila petaka in tatvino naznanila policiji, ki je zasledovala tata in ga ujela na Dunajski cesti. Vanino je tatvino tajil in
tudi ko bo ga preiskali, niso dobili denarja pri njem. Ker pa je mladi fant na slabem glasu in je bil že zaradi tatvine kaznovan, moral je vaejedno v zapor. Med tem ča som so doma preiskali policaji njegove stvari in so res našli petaka v škatlji za žveplenke, skrita pod žveplenkami. Vanino je se vedno tajil tatvino, ko pa je zagledal škatljo v žveplenkami, je prebledel in se udal, da je petaka res on ukradel. Policija je izročila lOletnega tata okrajnemu so dišču.
— Na   ponočnem manevru.
Topničarski poddesetnik K. je danes ponoči manevriral okoli Tschinkelnove tovarne. Okoli polnoči je naskočil zid, ki obdajo tovarno in ga tudi srečno premagal. Prišedši v notranje tovarniške prostore, je vse preiskal in slednjič je šel v stanovanje kočijaža Leopolda Markiča, prižgal luč in začel stikati po sobi. Nato sta se Leopold Markič in njegova žena zbudila in sta vojaka s kričanjem prepodila. Le ta je tekel na vrt in ulomil vrata, da je prišel na prosto.
— Pijan prisiljenec. Pri delu na Sodnijski cesti se je napil neki prisiljenec žganja, katerega mu je priskrbela neka delavka. Paznik ga je hotel odpeljati v prisilno delavnico, pa se mu je zoperstavil. Pazniku je prišel na pomoč policijski stražnik. Na to se je pijani prisiljenec udal in šel s stražnikom, ali njegovi tovariši so začeli psovati policijskega stražnika in mu grozili, da se je moral umakniti s stavbenega prostora.
— Na vse zgodaj pijan je bil danes agent I. U. Ob pol 8. uri je prišel pijan v Klemenčičevo gostilno na Krakovskem nasipu št. 14, kjer je začel vpričo gostov gostilničarja psovati. Le-ta ga je postavil na zrak. Zvunaj je pijani agent razbijal po steklenih vratih in ubil 3 šipe. Ko ga je hotel gostilničar od hiše odpraviti, ga je udaril agent s palico črez obraz, da mu je prebil kožo. Poklicali so policaja, ki je pijanega agenta odvedel v zapor.
— Železniškega čuvaja napadel. Kajžar Franc Pajč iz Stranske vasi, je šel včeraj zvečer po železničnem tiru Dolenjske železnice. Čuvaj Iv. Platnar mu je zaukazal, da gre s tira, a Pajč se mu je zoperstavil in ga zgrabil za prsa. Čuvaju je prišel na pomoč policaj, ki je Pajča odstranil.
— Meso ukradel je postopač Fr. Rome iz Malega Trebelnega v litijskem okraju, danes dopoludne v Šolskem drevoredu mesarju Ivanu Sirku. Bil je pri tatvini zasačen. Ko so ga vprašali za ime, je dejal, da je Franc Ježovec. Povedal je tudi, da je meso zaradi tega ukradel, ker ga že dolgo ni jedel.
— Nezgoda. Včeraj ae je zvrnil senen voz na 40 let starega posestnikovega sina Jakoba Bernika pri sv. Barbari občina Aminc v škofjeloškem okraju in ga je desno stran tako pritisnilo, da so ga morali pripeljati v bolnico.
— Pes popadel je včeraj popolu-dne pri Spundovi gostilni v Hotiču 25 let starega dninarja Antona Razpotnika iz Suše štev. 22 in ga na obeh rokah tako poškodoval, da se je moral iti zdravit v bolnico.
— Nepoštena kuharica. V K-ovi restavraciji je kuharica skozi več mesecev kradla vino, pivo in jajca, tako da znaša škoda sedaj okoli 90 K. . Krasti je pomagala tudi dekla.
— Oltarski prt, ki je bil ukraden v trnovski cerkvi, se je dobil pri neki starinarici. Ta je prt kupila od neke neznane ženske.
— Trije prisiljene! so pobegnili od stavbe Vodnikove hiše v Sodnijskih ulicah. Včeraj je pobegnil Franc Ku-schling, danes pa sta jo popihala L. Schmidt in Konrad Kilian.
— Pri manevrih ponesrečil je častnik 47. pešpolka I. Bojakovvitsch. Pripeljali so ga v vojaško bolnice v Ljubljano. Ranjen je na glavi
— Mestna blagajna ljubljanska bo prihodnji ponedeljek in torek zaradi snaženja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta.
— Razpis, učiteljske službe. Služba učitelja na II. mestni šoli v Ljubljani do 2. septembra. Prednost imajo prosilci, ki so izprašani za meščanske šole. — Služba učitelja-voditelja na enorazred-nici v Vrbovem. Prošnje do 25. avgusta pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Po-
Btojlni. — Na novoustanovljeni dvorazred-nici v Vrhpolju pri Vipavi sta nadučitelj-■ko in učiteljsko mesto stalno popolniti. Prošnje so vlagati do 4. septembra pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojini.
_ Služba nadučitelja na dvorazrednici v
Banjaloki v kočevskem okraju do 20. septembra. __
* Najnovejše novice. Griža razsaja v Neunkirchenu in je že umrlo veliko ljudi za njo, osobito otrok. — Shod srbskih novicarjev se bo vršil dne 27. avg. v Belemgradu. Udeleže se ga tudi časnikarji iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije.
_ Tele tj e četvorke. V občini Oslavi pri
Pisku na Češkem je storila krava četvorke. Lansko leto je ^ imela dvojčke, predlanskim pa trojčke. — Ženski rabelj. Gospa Hal-lova v Savannah si je izprosila od šerifa dovoljenje, da sme pri obešenju ivzpodvzeti stol zamorcu, ki je umoril njenega očeta. — Bjbrnsterne-Bjornson je napisal novo gledališko igro „Mož ali človek." — Petdesetletnica. V septembru bo 50 let, odkar je v „Sovremeniku" izišlo prvo delo Tolstega: H i s t o r i j a m o j e g a d e t i n s t v a. Pisatelj se je takrat podpisal s črkama L. N. (Lev Nikolajevi?;.
* Praško prebivalstvo. Praga ima prebivalcev in sicer posamezni okraji mesta: Staro mesto 36.898, Novo mesto 84 462, Mala strana 21.161 Hradčanv 5.786, Jožefov 9047, Višegrad 5.328, Holešovice-Bubne30 799, Libenj 21.242. skupno 215.713 Predmestja: Karlin 21 555, Smichov 47.135, Kr. Vinogradi 52.504, Žižkov 59 326, skupno 180 520. Praga ima torej s predmestji vred 396 233 prebivalcev.
' Andreejeva svakinja blazna. Svakinja zrakoplovca Andreeja iz Gothen-burga je, kakor znano, bila na sumu, da je zažgala svojo vilo. V stanovanju so namreč našli več zavitkov, ki so bili na-pojeni s petrolejem ter obešeni nad gorečimi svečami. Ker je zmanjkalo tudi več dragotin, je menil soprog g. Andrće, da so roparji vlomili v vilo ter jo zažgali. Toda g. Andree je v dolgem pismu sama priznala, da je ona vrgla dragotine v morje ter zažgala vilo, kar je storila bržčas v blaznosti.
* Praznoverni Grki. V vasi Re tendu (Pelopones) je umrl pred dvema letoma kmet, o katerem se je sedaj nakrat raznesla govorica, da prihaja ponoči iz svojega groba ter mori kot vampir kmetom cele črede ovac in drugih živali. Nekateri so trdili, da so videli, kako je iz njegovega groba švigal plamen. In tako so se oborožili neke noči praznoverni kmetje ter so šli s svečami, bakljami in kadilom na pokopališče, izkopali so mrtve_ čeve kosti in jih razmetali na vse strani sveta; potem so se pa še ponašali po vasi s tem junaškim činom. Sedaj jih je tožila nesrečna udova radi oskrunjenja mrtveca.
' Divji lovec. V Pontebi je šel v nedeljo ponoči divji lovec Cesare Tabacco na lov v gozd med Pontebo in San Docco.
V nekem jarku je zagledal nakrat v jutranjem mraku, da se tam v jarku med grmovjem nekaj giblja. Mislil je, da je srna in je ustrelil. Tedaj pa ja zaslišal človeški krik. Šel je blizu in v jarku je našel mrtvega 12 letnega dečka in težko ranjeno njegova mater. Ustrelil ju je divji lovec. Mati in sin sta šla zjutraj zgodaj od doma v gozd maline brat. Besare Ta bacco se je sam javil sodišču.
* Najdražje kovine. Najdražja kovina je doslej scalium, kajti 1 kg. bi veljal 500.000 do 950 000 frankov (fr. K — 90). Kovina germanium bi veljala čista 200.000 frankov. Palladium. ki se ga rabi v fini mehaniki, velja 1 kg. 5000 do 6000 fr. Iridium pa 6000 do 7000 fr. Izmed teh kovin se izgotavlja na enkrat k večjemu par gramov.
* Pred dražbo ustrelil. Iz Bu
dimpešte javljajo: V Bagaesu so hoteli prodati na javni dražbi hišno opravo gostilničarja Petrasa. Petras se je temu uprl, pri čemer so mu tudi njegovi posli poma gali Ranil je sodnika Garsija, nakar so ga prisotni orožniki ustrelili; tudi njegov brat je smrtno nevarno ranjen.
* Čuden slučaj ponesrečenja.
V Parizu je zaspal nedavno mlad mož, Henrik Laporte, z nožem za papir, v roki, s katerim je prerezal neko knjigo. Ponoči so morile mladega moža neprijetne sanje, vsled česar se je premetaval v postelji in je padel naposled na tla in sicer tako nesrečno, da se mu je zabodel nož, ki ga je držal še vedno v roki, v prsa. Ranil se je prav nevarno, tako da so ga morali prenesti v bolnico.
* Carjev brivec. V Chatillonu na Francoskem živi v pokoju 70 leten Carjev brivec Maulle. Roke se mu že tresejo. Sovrednik »Tempsa« ga je obiskal ter obelodanil iz pogovora ž njim med drugim sledeče: »Videl sem dva carja«, je dejal brivec, »v neglige obleki. Od 1. 1840 je carjev brivec vselej Francoz. Ale-ksanderll. je jako ljubil red, vsakih 14 dni sem mu strigel lase. Aleksander III. je bil pa nereden, striči se je dal, kadar mu je pri šlo na misel. S tem sem navadno pri striženju politiziral. Nikolaj II. je bil takrat še majhen, toda jaz sem bil, ki sem mu prvi glavo izmil in strigel lase. Prej je to
delala, kakor druge Ruisnje, njegova mati-carica.
* 127 let Star. V vasi Marevka v
guberniji Smolensk živi 127 leten starček Sinip. Rojen je bil 1. 1775 ter je bil vse svoje življenje velik prijatelj žganja kate rega je spil lehko po 3 litre na dan, a pijan ni bil nikdar. Starček je še jako krepak dobro sliši in vidi ter hodi lehko poleti in po zimi v cerkev, ki je oddaljena dve vrsti od njegovega stanovanja. Vkljub svoji starosti Sinip še pridno plete sandale in nogavice, krmi perutnino i. t. d. Tudi se starček dobro spominja vladanja Katerine II. Napoleonove in Krimske vojne. Njegov oče je umrl v 80., mati pa v 120. letu. Bolan ni bil Sinip še nikdar.
* Zdravnikova ljubica. V Ne-ckarmundu pri Heidelbergu se je naveličal neki zdravnik svoje žene ter si je poiskal ljubico. A kmalu se je naveličal tudi ljubice in bi se je bil rad iznebil, kar pa ni bilo tako lahko, dekle mu je bilo namreč vedno za petami. No, zdravnik, bistroumna glava, si je znal pomagati, oziroma prosil je pomoči svojega prijatelja, uradnika pri glavarstvu, dobrosrčnega moža kateremu se je smilil preganjani zdravnik in izgnal je ostavljeno ljubico, ki je bila k sreči inozemka. Naravno je, da se je hotelo sedaj dekle maščevati in je izdalo pismeno zdravnika njegovi ženi. Toda zdravnik je dovolj zgodaj zvedel o tej nameri, poiskal je še tretjega, prav tako dobrosrčnega prijatelja, preiskovalnega sodnika E Bauerja, ki je brzojavil takoj poštnemu uradu v Neckarmiindu, da ima poslati vsa pisma, naslovljena na gospo dr. J. J . njemu, preiskovalnemu sodniku. No, poštni urad je menda že vedel, s kakšnimi kreaturami ima opraviti, zato se ni oziral na prepoved, temveč je vzročil gospej zdravnikovi pismo moževe bivše ljubice. In tako je prišla vsa stvar na dan, vsled česar je bil preiskovalni sodnik, E. Bauer, kazenskim potom prestavljen.
■ Tetovirani zaročenci. Na Angleškem in Francoskem je še precej v navadi, da si dajo zaročenci in novopo-ročenci na roko tetovirati ime neveste oziroma ženina ter dan zaroke ali poroke. Neki angleški tetovirec pripoveduje, da si je dala neka dama, katere soprog je vojak, tetovirati na roko dan poroke ter tudi znak polka, pri katerem je služil mož. Neki gospod si je dal tetovirati na roko dan zaroke in poroke ter pozneje tudi dan — razporoke. Neki oficir ima na svoji roki celo 25—30 dat, namreč rojstni dan svoje žene, vseh svojih otrok, vnukov itd. Mlada lepa igralka je uila tudi osemkrat pri omenjem tetovircu, pripeljala je seboj vsakokrat druzega če-stilca. Tetovirati si pa ni dala ona imena svojega ljub mca, le on si je moral ove-kovečiti umetniško ime svoje oboževalke. V devetič pa ni prišla igralka več, moralo se je celo zvedeti njeno početje, kajti mesto nje so prišli trije njeni čestilci, ki so si dali izbrisati tetovirano ime.
Društva.
— C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani praznovali bodo jutri cesarja Franca Jožefa rostni dan z mašo pri sv. Jakobu ob pol 12 uri dopoludne. Sprevod bo spremljala ljubljanska društvena godba. Pri maši bo pel pevski klub. Popoldne prirede vrtno veselico na Kozlarjevem vrtu spojeno z ljubavno pošto in telefonično zvezo iz Ljubljare v Prago in kiriandoli korsom. Pri veselici bode svirala ljubljanska društvena godba. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo, otroci prosti. Čisti dohodek je namenjen bolniškemu zakladu c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi dne 5. oktobra t. 1. veliko veselico z godbo, petjem in srečolovom v pokritje vedno naraščujočih potrebščin za razvoj trgovstva. To poročamo že danes ter ob jednem prosimo druga društva, naj blagovolijo to vspošte-vati. S prvim septembrom otvori društvo trgovski tečaj za svoje člane. Ta korak je velepomemben za napredek trgovstva, kajti mnogo je v Ljubljani trgovskih na-stavljencev, ki so se izučili na deželi in niso imeli prilike se priučiti trgovske korespondence in knjigovodstva. Zato prosimo gospode trgovce same, da uplivajo na svoje nastavljence, da obiskujejo redno ta tečaj, ki bo v prid ne samo trgovskim na stavljencem, marveč trgovstvu sploh. Poučevala bodeta gospoda F. Sajovic, uradnik kreditne banke in A. Žnidaršič knjigovodja v Ljubljani. Prvi poučuje slovensko korespondenco in drugi knjigovdstvo vezano z trgovskim računstvom. Ker sta nam omenjena gospoda zagotovila, z vso vnemo delovati na to, da se obiskovalci tega tečaja tem več prouče, že sedaj računamo na uspeh. Naše člane pa na tem mestu prosimo, da čim preje naznanijo svojo udeležbo k temu tečaju. Odbor je mnenja da za tako važno stvar, kakor je trgovska naobrazba za vsakega trgovskega nastav-Ijenca, ni treba posebej bobnati, marveč računa na to, da bo vsak posameznik sam
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu
Narodu" St 193, dn6 23. avgusta 1902.
hrepenel po višji naobrazbi in upa, da se bo mnogo članov za tečaj priglasilo. Poleg tega je sklenil odbor založiti knjigo o jednoBtavnem knjigovodstvu seveda se ne zgodi to takoj, marveč šele ko bo moglo društvo velike izdatke, ki s tem narastejo pokriti. To pa dosežemo le s tem, da pridobimo čim več novih članov. Zato prosimo vsakega posameznika, da pridobi društvo, ki letos v vsakem oziru res deluje in sijajno napreduje za blagor trgovstva, novih članov. S tem postane tudi društvo veliko in močno, tako da bo povsodi vpoštevano. Pri tej priliki prosimo naše člane (pevce), da redno zahajajo k pevskim vajam, in tako pripomorejo k tembolj častni izvršitvi pevskih točk pri gori omenjeni veselici.
— Zadruga brivce in frizerjev v Ljubljani praznuje v torek, dne 2. septembra, 15 letnico svojega obstanka. V ta .namen priredi isti dan popoludne ob 3 uri v veliki dvorani mestnega doma slavnostno zborovanje zvečer ob 8 uri pa javno izvajanje in predavanje v stroki fri zerskega in lasničarskega obrta. Posebno zanimivo bode izvajanje modernih, historičnih in plesnih frizur za dame, katere bodo izvajali na živih modelih člani kluba frizerjev in lasničarjev na Dunaju. Klub, kateri se je vabilu ljubljanske zadruge radovoljno odzval, pošlje pet svojih najboljših članov, kateri so si pri tekmovanju na Dunaju med seboj, zlasti pa v največ jih mestih kod n. pr. v Parizu, Londonu in Petrogradu priborili prva darila in ime novanja. Zadruga bode s tem vstregla tudi širšemu občinstvu, zlasti damam bode prilika dana videti najnovejše irizure spojene s secesijoniškimi okraski i. t. d. Ta priredba bode za Ljubljano nekaj izvanrednoga, kar je mogoče prirediti in videti lw v največjih mestih.
— Slov. pevsko društvo ,Lira( v Kamniku obhajalo bo letos dne 7. septembra dvajsetletnico svojega obstanka. Vabljena so na udeležbo vsa slov. pevska društva, ki naj najdlje do 26. avgusta na-nzanijo čas prikoda, število udeležencev itd. Kako važno mesto>je imenovano društvo vsikdar med slovenskim narodom, koliko storila pri svojem požrtovalnem delovanju za narodno probujo ne samo med svojci, marveč tudi v tužnem Korotanu, kamor je hodilo dramit snivajoče rojake ter v zbujat narodno zavest, o tem glasno priča društvena kronika. —Iz teh razlogov se »Lira« lahko z zadoščenjem ozira v preteklost javnega delovanja v svesti si, da je o raznih prilikah tako v ožji domovini kakor tudi preko njene meje neustrašeno stala b slovensko pesmijo na braniku za narodno prosveto, častno zastopala slovenske težnje ter uspešno reševala stavljeno si zadačo, držeč se gesla: »vse za narod, napredek in svobodo«. Upamo, da bo 20 letnica tega društva prava in znamenita narodna slavnost
— Celjski Sokol priredi v nedeljo, dne 31. t. m., pešizlet v Vojnik. S celjsko narodno godbo na čelu odkorakajo Sokoli ob 1. uri popoludne od gostilne brata Koštomarja v Gaberjih, kjer se pridruži Sokolom Celjsko pevsko društvo, Delavsko podporno društvo in drugi ude ležniki, ki se ne bodo peljali z vozovi. Veselica se vrši v lepo okinčanem gozdiču
— v Paradeški. Na sporedu bo: javna telovadba, petje, godba, telovadske igre, ljudska veselica s plesom. Pred odhodom, ki bo ob 9. uri zvečer, se bo užgal ume-talni ogenj. Kako važnega narodnega pomena je ta izlet v trg Vojnik, ki je, žali bog, še v rokah slovenskih odpadnikov, zaveda se vsak celjski Slovenec, zato je pričakovati iz Celja in cele savinjske doline in tudi iz Sent Jerneja ogromne udeležbe.
— Slavnost slov. pevskega društva v Ptuju 7. in 8. sept. Pri
tej slavnosti pel bo tudi slavnoznani kvartet najlepše slovanska skladbe.
— Bralno pevsko društvo v Gaberji pri Ajdovščini priredi dne 31 avgusta plesno veselico.
Književnost.
— „zahtevajmo slovenskih velikih šol v Ljubljani" je naslov mali knjižici, katero je spisal pravnik g. Rudolf Šega. Pisatelj želi, da bi ves slovenski narod spoznal potrebo po višji izobrazbi, da bi vsakemu Slovencu, bodisi izobražen ali ne, prešla v kri in meso zahteva: Dajte nam nazaj, kar ste nam vzeli, dajte nam vseučilišče v Ljubljani! Na 14 straneh nam je g. Šega podal v jedrnatih besedah zgodovino našega vse učilišča in obrazložil natanko, kako opravičene so naše zahteve. Nazadnje pa pisatelj predlaga, naj se po vsej Sloveniji prirejajo tabori in, kakor je nekdaj na taborih oživela narodna zavest, tako se naj tudi sedaj na taborih razlega krepki glas zdravega ljudstva, po izobrazbi koprnečega slovenskega ljudstva, glas, ki bo segal tja do cesarske prestolice: Slovensko vseučilišče v Ljubljani hočemo imeti!
— Priprosto in jedrnato pisana knjižica, ki je namenjena nižjim slojem, naj se razširi po vsej naši slovenski domovini, po vseh mestih in trgih, po vseh vaseh, po vseh kočah. Dobiva se pri gosp. L. Schvventnerju v Ljubljani, jeden komad
stane 4 vinarje, 1000 komadov skupaj 3 K. Le pridno po njej!
— Za učitelje. Šeberjev »Ročni zapisnik« izide prve dni meseca sept.
Telefonska in brzojavna poročila.
Šoštanj 29 avgusta.   Na stavbi nemške šole vihrajo frankfurtarice Ob č nstvo je razburjeno, župan pa — miren.
Dunaj 23. avgusta Nagodbena pogajanja so se danes nadaljevala, vendar je javna tajnost, da zopet ni pričakovati nič uspeha. Pravi se, da je tega jedinole S zeli kriv češ, avstrijska vlada je šla do skrajnosti in se upira le onim novim Szelovim zahtevam, ki jih niti Badenijeva nagodba ne pozna.
Dunaj 23. avgusta. Zopet se je oglasil znani član konservativnega posestva in izrekel svoje mnenje o položaju. Glasom njegove izjave stopi Korber začetkom septembra pred Čehe in Nemce in poskusi doseči med njimi spo razumi j en j e. Ce se že doseže to sporazumljenje, ali če se ne doseže — nagodba se na vsak način uveljavi. V to svrho pa se ne porabi § 14 nego se poseže globlje. Seveda je, ako se sporazumljenje ne posreči, izključeno, da bi ostala sedanja vlada in sedanji parlament.
Dunaj 23. avgusta. Pruski prestolonaslednik se udeleži vojaških vaj na Ogrskem in pride 10. septembra v Sasvar.
Brno 23. avgusta. V Moravski Os trav i bo 7. in 8. septembra velika sokolska slavnost. Naznanjenih je že blizu 4000 Sokolov.
Frankobrod 23. avgusta. „Frankf. Ztg." poroča, da je izšel „iradfS", s katerim je sultan imenoval posebno komisijo, ki pojde vMacedonijo in izvrši tam različne že odobrene reforme.
Pariz 23 avgusta. Pravosodni minister Valle je imel v Chalous sur-Marne govor, v katerem je rekel, da hoče vlada zakon zoper redovnike uveljaviti v polnem obsegu veljaj karkoli.
Pariz 23 avgusta. Komandant De La Laubie v Nantesu je kvitiral, ker neče biti član vojnega sodišča, pred katero prideta ona dva častaika, ki sta se puntala in nista hotela izvršiti dobljenega ukaza glede vojaške intervencije pri zatvoritvi nekih samostanskih šol.
London 23. avgusta. Listi poročajo, da hoče Rusija zgraditi nov kanal, ki bi 120 milj od Memela prišel v morje. Ta kanal bo gotov v treh letih in bo onemogočil velik del eksporta iz Nemčije v Rusijo.
V pojasnilo.
Naši »mili in dragi prijatelji« okrog »Slovenca« se zopet radujejo in poskakujejo od veselja. To pot so zasledili, da je izginilo v enem letu, od lanske glavne skupščine blizo 1000 pravih članov iz naše »Zaveze« in si že menda domišlju-jejo, da so pristopili k Slomškariji. Toda le počasi »prijatelji«! Iz »Zaveze« ni iz stopilo blizo 1000 članov, temveč jih je celo prirastlo od lanske glavne skupščine 34, četudi sta izstopili »Krčko učiteljsko društvo« in učiteljsko društvo »Narodna Prosvjeta v Pazinu« in ni zavoljo zna-znanege dogodka prijavilo svojih članov — navadno 30 — »Novomeško učiteljsko društvo«, ki se pa ni razšlo, ne izstopilo iz »Zaveze«. Lansko leto je imela »Zaveza« 1436, a letos 1470 pravih članov. Ni jih torej izginilo učiteljske iz »Zaveze« blizo 1000, temuč pristopilo vsaj toliko, kolikor jih šteje vsa Slomškhrija po vseh slovenskih pokrajinah. Res je imela »Zaveza« do 1. 1899. blizu 2000 članov, ker je bil pred reorganizacijo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« po pravilih vsak naročnik »Učit. Tovariša« njegov član. S koncem 1. 1899. je pa prevzela »Zaveza« »Učit. Tovariša« v svojo last. »Slov. učiteljsko društvo« je pa po stalo deželno učiteljsko društvo in 11 kranjskih okrajnih učiteljskih društev njegovi člani. Od tod ta razlika, častivredna gospoda okoli »Slovenca« !
Uredniki »Edinosti« in po njih tudi »Slovenčevi« ne razumejo naših računov zaradi jednostavnosti! čudno. Včasih kdo ne razume kake stvari, če je prekompli cirana, tu pa  ne, ker je prejednostavna.
Gospodje, tiskane zaključke računov v roke!
Stanje dne 31. dtcembra 1901 je bilo:    uprava    »Popotnika«: dohodkov
3606 66 K, stroškov v 3631 06 K, primanjkljaj 2440 K; uprava »Učit Tovariša«: dohodkov 611018 K, stroškov 705311 K, primanjkljaj 942 93 K; uprava »Zvončka«: dohodkov 5424 78 K, stroškov 4285 21 K, prebitka 1139 57 K. »Zavezin« račun z dne 10 avgusta 1902: dohodkov 2439 96 K, 229917 K, prebitka 140 79 K. Sedaj pa svinčnike v roke, gospodje in seštejte dohodke, potem stroške, odštejte zadnje od prvih in pokaže se Vam faktično gmotno stanje »Zaveze« in njenih listov.
Uredniki okrog »Slovenca« naj si pa ne domišljujejo, da sem za nje  spisal ta pojasnil«;   o ne,   to   bi  se   reklo  vodo v morje nositi. Ta pojasnila so samo za pa metne ljudi!
L. Jelene,
predsednik učiteljsko „Zaveže".
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 22. avgusta 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .   . 101 75
Skupni državni dolg v srebru .... 101 65
Avstrijska zlata renta....... 12155
Avstrijska kronska renta 4°/o  .... 100° 15
Ogrska zlata renta 4°/,....... 121 20
Ogrska kronska renta 4°/0.....98*—
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1585 —
Kidditne delnice......... 682 25
London vista.......... 239 67«/,
Nem« k i državni bankovci za 100 mark 116 97'/,
90 mark   .  .  ;.........2340
80 frankov...........19 06
Italijanski bankovci........94'35
C kr. cekini...........1126
Žitne cene v Budimpešti
dne 23. avgusta 1902. Termin.
Pfienica za oktober ....  za 50 kg  K  6 62
,,       ,, april......, 50 „    „   6 94
Rž „ oktober ....    „  50 „    „ 685
Koruza   ,.  avgust 50 „     „ 514
„       „ maj.....„  50  „    „ 515
Oves      „ oktober .   .   .   .   „ 50 „    „ 638 Efektiv. 6 do 10 vinarjev ceneje.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolI-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (12—12)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cbmin finttnra za lase
katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pešto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—26)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 18. avgusta: Lucija Gerčar, delavka, 65 let, ostarelost. — Fran Orešnik, tesar, 25 let, ubil se je.
Dne 19, avgusta: Jera Urbančič, delavčeva žena, 58 let, naduha. — Martin Lap, gostač, 63 let, srčna hiba. — Antonija Povirk, kajžarjeva žena, 38 let, jetika.
Dno 20. avgusta: Marija Kosec, šol ar i ca, 8 let, jetika.
Mateorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306-2 m. Srednji zračn! tlfck 786*0 mm.
Avgust	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	2S> S s
22	9. zvečer	740 2	148
23	7. zjutraj	739 8	10 8
*	2. popol	.38 4	218
b1. vzhod;   jasno p
o
el jvzhod megla al. jvzhod skoro jas. g
Srednja včerajšnia temperatura 17*60, cor-male: 182'.
Vetrovi
Nebo
II
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
©HIŠ
alkali&na kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (30—3)
Podpisani prosim gg-. trgovce in naročnike, naj blagovolijo naslovljati pisma in druge meni namenjen« poštne poši-Ijatve zopet na posto Prestranek,
ne več v Posrojino. (2023—1)
Ivan Žnideršiš,
v Matenjivasi, pošta Prestranek.
JHk 3van Tavčar
vsprejme
Izjava.
Jaz Anton Palovšnik, posestnik in izvošček v Lescah preklicujem in obžalujem krivično očitanje, izraženo o gospodu Josipu Ažman-u, posestniku in gostilničarju na Bledu, da je on meni konja obrezal.
V Radovljici, dne 20. avgusta 1902.
(2007) Anton Palovšnik.
z
relo grozdje
reže se vsak dan v vsej sezoni ter se razpošilja v poštnih košaricah od 5 kg po poštnem povzetju za 4 K franko.
Preprodajalcem se daje popust. 1999
Zagreb, vinograd Zelengaj št. 2.
„Jfarodna Tiskarna"
v £jubljani
odda za več mesecev v najem
ncl^aj shramb
na svojem stavbnem prostoru v Kna-flovih ulicah.
Vpraša naj se v upravništvu »Slov. Naroda«.
lz»la Je brošurat
bstrukcija <%>
v deželnem zboru
ter 8e dobiva
v „Jtfarodni tiskarni" v Cjubljani.
Cena SO vin., po pošti *4 vin., IOO komadov IO kron.
0
5
pripravna za prodajalno, na najlepšem prostoru, ravno na razpotju stoječa, ki ima tudi vse orodje in posodo k prodajalni spadajočo, se odda v najem. Na
željo se tudi sobe zraven oddajo.
Natančneje  se poizve pri  lastnici: Ani Skubic, Črnomelj št. 149.
A rii
I
Za jesensko in zimsko sezono 1902 3.
UKNENE OSTANKE in LODEN 4
za obleke za gospode razpošilja ■ od 1 gld. za meter naprej
[paf w  D. Wass8rtrilling, Brno 31.
Star rcnomč.
(2022)     Vzorci gratis in franko.
aa^a—a^—ca—
I
4 pari čevljev K 5'90
poštnino in drugih stroškov prosto se pošljejo na vsako pošto le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za K 5 90. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti povzetju.
Zaloga čevljev (2006)
Pink Lust, Krakov S. štev. 123.
Neugajajoče se vzame nazaj.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Ljudevit Borovnik
puškar v BorovlJ"1* (Ferlaeh) na Horo h k eni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskusene. — Ihiotro-(96) vini osalKi »antoaj. (34)
i
•••t
»as«
»sosa s
0E^D
(Stanovanje
z dvema sobama in pritiklino se odda za I. november.
Več se izve pri L. Blumauerju,
Kolodvorske ulice št. 24. (2015-1)
3
2 dijaka
iz boljše rodbine se sprejmeta v dobro in zdravo stanovanje. (1972—2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«.
Boljše stanovanje
za dve deklici, v dobro rodbino, se išče. Potrebuje se tudi glasovir.
Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Stanovanje
s 4 sobami se odda s I. novembrom t. I. v novi Pogačnikovi vili v Cigaletovih ulicah št. 3, poleg- novega justičnega poslopja.
Več se izve istotam. (2016—1)
Hiša v Ljubljani
na Karlovski cesti št. 13,
v kateri so nahaja izkuha, se proda iz
proste roke.
Več se izve istotam. (2017—1)
iS Si i
želi mesta v trgovini, posojilnici ali hranilnici. (2019—1) Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „absolvent".
jUčenca
krepkega, z lepo pisavo, če je mogoče tudi nemščine zmožnega, poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
Vencelj Arko, Šmartno pri Litiji.
poje in se smeje v vseh jezikih.
Grammophon
je najboljši svetovni govorilni aparat.
Sli§i se na 300 m daleC. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
(1329-22)
Tudi na obroke.
Grammophon - Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za ffostllne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo 86 čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošče Iz trdeara gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
JLjuuljana, Stari ■«»-
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoCe obutalo ohraniti lepo blegčeče in trpežno, naj kupnje santo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obu tal a samo
Fernolenit creme za naravno nsnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji.
Tovarniška zalogat (1161-15)
Dunaj, I-, Schulepstrasse it. 21.
Radi mnogih posnemanj braz vrednosti pazi naj se natančno na moja Ime
MTSt. Fernolendi
Najfinejši in najboljši čaj sveta
IMA TEA.
Letošnji pridelek je ravnokar doBel. Ponudbe za Avstro Ogrsko sprejema (1973—2)
INDRA TEA IMPORT C0MPANY, ZAGREB.
igralec ali igralka na glasovir
ki zna igrati prima vista in bi spremlje-vala pevca tenorista po državi. — Plača stalna, zahteva se znanje kakega slovanskega jezika.
Ponudbe naj se pošiljajo na Marina Grgin, poste restante Trst.      (2008—2)
g^gr Od leta 1868. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki Je iakuseno na klinikah in o4 mnogih praktičnih adrarnlkOT, ne le v Avatru-Ogerski, nego tudi t Nemčiji, Husiji, balkanskih driavah, Š»ioi itd. proti poltnim bolesnim, slasti proU
vsake vrste izpuščajem
uporablja a najboljšim uspehom. Učinek BergerjeTega kotranovega mila kot higijeničnega aredetra za odstranjenje luskinio na glari in t bradi, aa čiščenje in desin-fekoijo polti je splošno prianan. Bergerjevo kotranovo milo ima t sebi -tO odstotkov lesnega kotrana in se raalikuje bistveno od Tseh drugih mil, ki se nahajajo t trgovini. Da se pride »/<-;•<«rij<t»i It okom, aahtevaj Urecno Bergerjevo kotranovo milit, in pazi na ara ven natisnjeno varstveno znamko.
Pri  nro:<!rarlJlrlh polt t lih boleznih se na mouto kotranovega mila a uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot btaije kotranovo milo sa odpravljanje
nesnage s polti,
proti  spusčajem  na  polti  in  glavi  pri  otrocih, kakor   tudi kot uenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopatije sa vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je S6 odst. glicerina in ki je fino parfuinovauo.
Cena komadn viake vrata z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih nwdieiiimko-ko.smetlc.nlh mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za liuo polt; boratcsovo milo za prisče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled kos in kot raakužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umlvan/e in toileto, Bergorimo milo sa nesno otročjo dobo (ItS kr.)
Bergerjevo Petrosuifol-milo
proti rndečioi obraza, rudečemu nosu, oprisču in klenju kože; milo sa pege v obrazu jako učinkujoče ; svejtlentnnleeno milo proti sakoznim črvuui in nečistostim obraza; ta ninsko milo za potne nu« m proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje sob, it. 1 sa normalne sobe, it. a so kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergrrfevlh mil sa najdo vse potrebno v navodila o uporabi. Zahtovajte vedna Bergerjttva mila. S sisata na zgoranjo varstveno znamko in na izvir :
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo lm. Berger zlorablja.
V I/Jubljanl se dobiva v lekarnah: MIlan ■Leiietela, JI. ^I«rd«*tH«?lili»tf«*r. J. Mayr, f«. Pleeoli, C. pl* Trnkoezv in v vseh lekarnah na Kranjskem        (623 — 14)
iki krah!
\ew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr-liti ta nalog. Pošiljam torej vsakomer sledeče predmete le proti temu, da ae
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinej&ih aanisaia aeiev a
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
8 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za   iho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za
mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najftn. sipa]niče za sladkor.
4* komadov skupaj samo a: Id. «60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakAnf slepariji
zavezujem se 8 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne
_ zamudi ugodne prilike, da si omisli to
k»Mn o garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi sa viako boljše gospodarstvo. Dobiva ae edino le v (211—29)
A. UIRSCHJBEHCii-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja ee v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vposlje. + Čistilni prašek za njo lO kr. ~ '     ' " Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Isvleeeli iz pohvalnih pisem.
Bil sem 8 pofiiljatvijo krasne garniture jako eado voljen. Ljubljana. Oton Bartmsch, c. in kr. stotnik v 27. pefipolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tarnal Korane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaaa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete se jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamile Bohm. okrožni in tovarniški adravnjk.
m4t
Odda se takoj lepa! meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom in razgledom na ulico.
Več se poizve v Sv. Florijana ulicah št. 31, II. nadstropje. (1979 -3)
Naznanilo.
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—1)
Belježim z odličnim spoštovanjem
Franjo ZECleščIć
posestnik vinogradov
Jaška na Hrvatskem.
Nova rast las !
Nobene pleše več!
Občudovanja vredno kozmetično sredstvo, katero možu, ženi in otroka podeli kra.sne lase. — Zabranjuje izpadanje las, odstranjuje prhaje, io napravi vsake lase težke, dolge in svilnato mehke. Prezgodaj osiveli lasje zadobe hrez barvanja zopet svojo naravno barvo.
Pod imenom „Lovserln" znašli so v Ameriki kozmetikum, ki je povsem ratlinski produkt in za najnežnejšo kožo popolnoma neškodljiv. — Nikakega vzroka ni, zakaj bi Vi ali Vaši otroci imeli slabe in rtdke lase. Zdravi lasje nas varujejo po leti in po zimi in brez zdrave rasti las so otroci in odraščeni veduo podvrženi prehlajenju. Bolezen materina ali otrokova ugonobi dostikrat korenine las, in narava potrebuje leta, da nadomesti ta nedostatek. Kdo bi mogel torej dvomiti o lastnostih tega čudovitega sredstva pri tisočih potrdilih, katera imamo od oseb, katerih verjetnost je vzvišena nad vse dvome.
V nekem pozornost vzbujajočem članku v v „Msđicinisch - chirurgisches Centralblatt - u", Dunaj it. bi od 27. decembra 1901 poroča, naštevajoč konkretne slučaje, znani dunajski zdravnik dr. med. A. Kulszjrcki o svojih poskusih in sijajnih vapehih, ki jih je dosegel z . L o v a c r i -nom". Iz teh zanimivih podatkov se z neovrtljivo jasnostjo razvidi, da imajo v „Lavacrinu4 zelo znamenito in zanesljivo sredstvo proti pleši, izpadanju las in prhajeni.
Sedaj ni nobenega opravičila za luskino izpadanje las ali plešo, kakor kaže jasno gorenja slika.
Nekaj zdravniških sodbi
Vas „Lovacrin" je tukaj v Šestih slučajih Seborrhoe (prhaji) z Effluviumom (izpadanje las) izvrstno služil io jaz ne bom zamudil, istega v pripravnih slučajih zopet vporabiti. Na vsak način Vas prosim, da mi pošljete 5e 3 steklenice „Lo-vacrina". Med dr. Ladislav Vorncki, Lvov. — Od Vas mi poslanim „Lovacrinom" sem v Štirih slučajih prezgodnje pleSe, oziroma bolehavega izpadanja las dosegel celo prijetno izboljšanje in bom istega v svoji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip Karos, Budimpešta. — Po Vašem priporočilu sem „Lovacrin" večkrat vporabljal in lahko resnici na ljubo potrdim, da mi je isti proti tvoritvi luskin in v sorodnih slučajih jako dobro služil, radi česar ga bom Se nadalje priporočal. Med. dr. Ludvik Garner, Lebenv (.Ogrsko . — Z „Lovacrinom" sem dosedaj zelo zadovoljen. To je prvikrat, da zadobivam zaupanje v kako sredstvo zoper izpadanje las. Sam na sebi sem opazoval antiseborrhoični učinek in sem zapazil, da poganjajo na poprej golih mestih majhni lasje. Jaz ga bom protežiral tudi v svoji domovini. Med. dr. Kazimir Schamet, Lvov. — Ako se vapehi ne izpremene, sem z „Lovacrinom" zelo zadovoljen. Očisti kožo milo in krepko in pri tem se opaža tudi pomnožena rast las. Prvi učinek sem opazoval sam na sebi in sem bil zelo vesel eklatantnega vspeha. Med. dr. Franc Ernst, Tomasv, Ogrsko. — VaSi želji rad uatrežem in potrjujem, da mi je „Lovacrin" v slučajih Seborrhoe (tvoritev prhajev) izvrstno služil, posebno pri začetku izpadanja las. Med. dr. Juliua Kom, Klau8enburg (SedmograSko).
Medtem, ko je „Lovacrin" namenjen, da zabranjuje pri starejših osebah prhaje, izpadanje las in pleSo, je važno za vsako mater, da ve, da se nahaja kozmetično sredstvo, katero pripravi njihovim malim ljubljencem divne kite.
Cena veliki steklenici „Lovacrina", ki zadostuje za več mesecev, 6 K, 3 steklenice 12 K, 6 steklenic 20 K. PoSilja se proti poštnemu povzetju ali takojšni vpoSiljatvi denarja po avstrijskem skladišču. M, Felth, Dunaj VII., Maria-hllferstrasse Nr. 38. (2000)
Zaloge za Ljubljano: Anton Kano, drougerist. — Edvard Mahr, Židovske ulice. — Lekarna „pri zlatem jelenu".
Deželni pismonoša
se takoj sprejme. (1993-3)
Poštni urad Stari trg pri Hakeku.
Iztirjen.
(1995-2)
solicitator
dobi takoj dobro mesto.
Ponudbe sprejema Josip Christof
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 36.
Stanovanje
z dvema ali tremi prostornimi sobami in pritiklino se išče za takoj, ali pa za november-, oziroma februar-termin.
Ponudbe pod „J. F." na upravništvo »Slov. Naroda«. (2024)
Dva učenca
z dežele, poštenih starišev, koja imata veselje do trgovine, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga na Notranjskem.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1930—7)
Še dobro ohranjen
klavir
tvrdke   Max Schott,  Dunaj,  proda po primerno nizki coni (2013—1)
Stanislav Legat,
učitelj pri sv. Gregorju, p. Ortenek, Kranjsko.
Čas. kr. avstrijske
državne že eznsc^
Izvod iz voznega reda
veljaven od ilue 1. junija 1902. leta Odhod is rjabljane j ž. kol. Proga oza Trbiž. Ob 13. uri 24 m po no^.i osobu: vlak v Trhii, Beljak, Celovec, Franzensieste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čer Selzthal v Aussee, Solnogracl, čes Klein-Rpifling v Stcyr, v Line, oa Dnnaj tez Amstetteu — Ob 1. ari 5 m zjutraj osobni vlttk v Trbiž, Pon-tabcl, Beljak, Celovec, Pranzecsfeste, Ljubno. Duraj. ?t»z Selzth.il » Soli;o^rad, Inomost, 6«a KleiD -Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Man jine vari, Heb, Prancove vari, Karlove vari, Prago, Lipbko; čez Amutettea na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v frl>ii, Pon^abel, Buljuk, Celot ec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri f>»> m popeludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Ceio\ec, Franzensfcste, Monakovo, Ljabuo; td/. Selzthal t Soinograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregi<nc, CVrih, Genevo, fariz fcuz KMa^Beifliof v Steyr, Lune, Bndejevice, Pisno, tfanjiue *<»re, HVu, Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dui1:»j £ez An.sletttn. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 11 m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. uri po nufi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda}. Proga v No?omeato In v JLoievj«, Osoimi viaki: Ob 7. uri 17 na zjutraj v Novomesio« Straža, Toplice, Kočevje, uh 1. uri 5 m popoludue istotako, ob 7. uri Ob in zvećer v Novomebto, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga lx Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja 6ez Amstertea in Monakovo, (Monakovo-Isjub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran* censtetive, Solnogradh, Lin ca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne oaobni vlak ■ Dunaja tez A. mate U en, iz Lipska, Karlovih varov, -jeSa, Marijinih tarov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeueve, CutiUa, Bragenca, Loo-moflta, ZeUa ob jezero, Land-uaste Ljubua, Golovca, Št. Mohorja, Poiitabla. — Ob 4. uri 44 m po-do i učne osebni vlak s Dunaja, iz Ljubua, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Mouakova, biomosta, L'raczeasfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Poduarta-Krope. — — Ob b. uri 61 m zvečer osobn vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, ?ruixcvib vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih ta>UV, P-s;i,a, Bud jovic, L.nca, Ljubua, Beljaka, Celovca Pontabla, ćrez Selzthal iz Inomosta. Proga ta Hovega mr.uta In J&o^ev'a. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m kjuuraj, iz Novega mesta in Ko ćevja, cb i. uri 99 m popoludne u Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3j m zveOer, istotako. — Odhod is LJubljano drž. aol. v Kamnih. Mešani vlaki: Ob ». uri *S cu zjatraj, ob i uri j xa popoludne, ob S uri VJ m in ob 10 uri 85 -o zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah la prazuikin.
- Prihod v IsjaifcljMM drž. aul. is Kamnika. Mešani vlaki: On 6. uri su zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne, ob i. uri l'j m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak  le ob nedeljah tn praznikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517)
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2628-76)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
62
MN
2 trgovska učenca
s primerno šolske izobrazbo, sprejme
Anton Cvenkel, (2011-1)
trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini. ■afa«xi m■> an
! Tovarna pečij t
S in raznih prstenih izdelkov f
i
I
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših pre-I    šanih ter barvanih prstenih
pecij
in naj trpežnej ših
j štedilnih ognjišč
'm lastnega izdelka, in sicer ru-
M javib, zelenih, modrih, sivih,
M belih, rumenih i. t. d., |»o m       nnjnlžjlh eenah.
Ceniki brezplačno In pošt- J * (32)      nine prosto.      .34j ■
§am* 1» 41 vinarje je možno napraviti
krožnik dobrejuhe
v 5 minutah iz juhinih konzerv, ki se uporabljajo v c. kr. avstr. armadi. — Pofiiljatve 130 porcij za 5 K po poštnem povzetju ali nekoliko porcij in navodilo kot vzorec za 40 vin. pošilja franko, če se dotična svota naprej pošlje Jindrich Voj-tech, Krši. Vinohrady št. 583._(1813—10)
ILTst predaj je
hiša v Idriji
Fran Kogej prodaja prostovoljno radi družinskih razmer hišo. v kateri se nahaja že več let pekarija in prodajalna v pritličju Hiša ima stanovanje s G sobami, 2 kleti in lep sadni vrt.
Natančneje se poizve pri g. Fran Didič-u v Idriji. (1988-2)
Deklica
17 let stara, ki je dovriila 8. razred, slovenščine in nemlčine vešča, izvrstna racunarica, ki ima veselje do trgovine, želi vstopiti v kako trgovino kot n«enka. (1994—2.
Prijazne ponudbe naj se blagovolijo vpoši-ljati na upravništvo „Slov- Naroda" pod Šifro: »Zanesljivost it. tOO LJubljana".
Ravnokar Je Izila UnJIžlea
„Cerkvene pristojbine"
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domsee zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.908" Gradec, poste re-stante. (1096-16)
•i štolnina n
za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
II. natis.   Cena 12 kr. (24 h.)
Založil in prodaja Huk. Drofenlk v ljul»-IJani, ■'lorlaimke ullee št. 33. Dobiva se tudi v 1.. šdiurnlner-Jetl fenjlicarnl v JJnl.lJuiil. (1855—9)
rrnOilJ PAPAfl Je železito> redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter ILIluAli uAUAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Cmlavna  Kiilof|U  za  l£ran|Mkoi (1156—15)
Josip Wayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Cf^AND PRIX
PAHIS ^
1900^
CHOCOLATN
■UCHARD
X CACAO
LE COUTER C EST
L'/\DOpTER
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko abo
in
za vsako stroko fabrikarije*.
(2021—1)
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Parisl900
,GRAND PRIX'.
Singer CoM delniško društvo za šivalne stroje
Diisseldorf,   52 - Schadowsirasse - 52.
i—» «fl     fig? I lisro-aj
OCnrir^l\Cnda Ljubljana.
_ prasne najnovejše svile za prati in elegantne _ trpežne svilene Joulard obleke so ravno
* * * *  v veliki izberi dospele. * M * * Clzcrci na zabteuenje franke preti urnitui.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Haniburg-lTe^vV York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—19)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten M~OM*a:lajta«l—<?«««m«mm4 v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (824-19) •••       Dunaj, I., XYTaximili&ristraLSse 9. ==
asm
spis.
Posojilnica v Gornjem gradu bode prihodnje leto zgradila večjo dvonadstropno hišo ter razpisuje
zidarsko in tesarsko delo brez gradiva, dalje mizarsko, kamnoseško, kleparsko, lončarsko in slikarsko delo.
Obrtniki naj pošljejo svoje pismene ponudbe do dne IO. septembra 1902 odboru ,,Posojilnice".   Načrti so v posojilnični pisarni na ogled, (2 03—1)
Temeljem sklepa upniškega odbora odda se zaloga manufakturnega blaga konkurzne mase Viktorije Elsner v Ljubljani, cenjena na 8568 K
33 v, in štacunska oprava, cenjena na 201 K 80 v, povprek najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu ter izpraznjenju prodajalničnih prostorov.
Pismene ponudbe, katerim je priložiti 10% varščine v gotovini, nasloviti je do 30. avgusta 1902 na podpisanega upravnika konkurzne mase, v čigar pisarni v Kolodvorskih ulicah, hotel Štrukelj, se je zglasiti o navadnih uradnih urah tudi zaradi vpogleda cenitvenega zapisnika in pa pregledovanja blaga.
Definitivni sklep, katero ponudbo se sprejme, pridrži si upniški odbor do 2. septembra 1902.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1902.
(1996—2)
Odvetnik dr. Kari Triller
kot upravnik konkurzne mase Viktorije Elsner.
H. Suttner
v Kranju.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
prodajalno ur, zlatnine in srebrnine
zelo povečal, ter v to svrho izdal tudi nov krasen cenik, ki ima blizu 000 podob, in katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in franko.
V zvezi sem z največjimi evropskimi tovarnami. Fine žepne ure dobivam naravnost iz prvih švicarskih tovarn v veliki množini, zato mi je mogoče prodajati jih po jako
nizki ceni. Prav to je tudi vzrok, da razpošiljam blago dan na dan v vse domače kraje, pa tudi v inozemstvo, zlasti v Ameriko.
Mnogo denarja si vsak prihrani, kdor rabi dobro idočo uro, ali razno blago iz zlatnine in srebrnine, ako se obrne do moje tvrdke, ker po tej nizki ceni ne prodaja nihče drugi tako dobrega blaga. — Da je moje blago res fino in vsakemu povšeči — ker takoimenovanega dunajskega blaga sploh nimam v zalogi — dokazuje na stotine zahvalnih pisem, ki so vsakemu pri meni v pregled na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem
SUTTNBR
arar w Kranjn. (1932—4)
3
Anton Pre^ker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 35 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in naihitreje izgotovljajo.
Ljubljana, Stari trg it. 28
urar, trgovec z zlatnino In arrbrnlno In z vsemi    o pil eni m I predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. t*00. Srebrna cilinder rem. ura od gld 41*—. Ceniki zastonj in franko.
ton Sterl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih eenah. Blelhle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno. tik gld.
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fazoni ®   ®   <ŠŽ   ®   <§k   priporoča   ®   (§J   ®   @ gj)
U C M DIU I/CMIIA v Ljubljani, Glavni trg
tlCIinllV IVCIiUft m ® štev. 17. ® »
Skladlič« za modno blago, pozamentrlje, trakove, C dipke, svileno blago, parilo, ■ • * m m klobuka za dama, tkana In kratka roba na debelo In drobno. ■ ■ ■ m a
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UliCB Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In ckr. priv. južni železnici.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv t tubah n ikad. slikarje.
Zaloga   ooploev   sa plesJcarjs, ali-karje ln zidarje, itedllneg-a mazila s* hrastov« pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. obiinsfju najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo sa likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapidol" Priporočava se tudi al; občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
»
» 1 I 1 > »
J
-om
angleško kristalno barvo.
Edino barvilno sredstvo za domačo rabo, pobarva brez truda s poljubno barvo v malo minutah vsako tkanino, prejo in izgotovljano obleko.
Priporoča se še posebno ob času žalovanja.
Cena za lonček 70 v.   črna in Tegetthoff modra barva 10 v. več. Vsakemu
lončku je pridejano navodilo. Itsem-Čistilo   madežev   odstrani takoj mast, olje, kotran, vozno mazilo, barvne madeže itd., snaži svetle čevlje, rokavice, pohištvo itd., je brez duha in ne vnetljivo, torej brez nevarnosti! Cena steklenici 60 v. The „ITSESI" Uouaehsld Oje tompanj  London  »1- Krndford. Generalna agentura in glavno skladišč* za Avstro-Ogrsko In Balkan:
Kraus dc Go, Dunaj, Millergasse 52, vogal Mariahilferstrasse.
Skladišče v Ljubljani: Brata EBERL. (2012— 1)
(1987-2)
Pekarija
z opravo so takoj odda v najem.
Več pove upravništvo „Slov. Nar.«.
z dvema elegantno opremljenima sobama se odda (1989—2)
na Tržaški cesti št. 45.
Važno!
Dve deklici (učenki) ali pa dva fanta (dijaka)
iz  dobre rodbine  sprejmeta   se pri
boljši družini na hrano.   Glasovir na razpolago. — Posebna soba. Ponudbe pod „A. 1867" na upravništvo »Slov. Naroda« (1953—2)
broom in poletri voz, slednji polukrit, jako dobro ohranjena, se ceno prodasta.
Natančneje v lesni trgovini Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta. (1925—2)
Jrinji" Milna oonjišDa
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—42)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna šteđilmfc ognjišč ,Triumph'
S. Goldschmidt & sin
UcN na Gorenje VvatrlJ*keni.
Naznanilo.
Podpisani usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da me je c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani z odlokom z
i x K             f    iono   št- E 1601/2 . dno 5. avgusta 1902, -5- lmeno-
b
valo prisilnim upravnikom gospoda Alojzija Kališ-a, plakaterja v Ljubljani.
Uljudno torej prosim, da blagovoli slav. p. n. občinstvo od danes nadalje vse
katere namerava s prilepljenjem razglasiti, meni dopošiljati ali me o lem
obvestiti.
Opomnim še, da bodem kot sekvester kioske temeljito prenovil in vse
plošče osnažil, ter vljudno prosim, da lastniki  plošč  naročila  ponove, ker bodem naročnino znižal. (1980—2) Ljubljana, dne 18. avgusta 1902. Z velespoštovanjem
peter jVtatelič
podjetnik za snaženje stanovanj in oken
na Sv. Petra nasipu št. 25, pritlično na desno.
mcL tihe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (41B-156)
ITajtoljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
^^^^^^
XJx».<SLa.o dovoljena (2018)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodska ulice št. 6
prlporers In iihiium« le b o 1J ■ e
službe iskajoče vsake vrste
za 1.Jubijanov in  drugod.  — Potnlna tukaj.   Natančneje v pisarni. Vestna In kolikor možna hitra postrežba za-Koto« IJena.
Fotograf«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih I ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših §
otroških vozičkov I
in navadne do najfinejše
M. Pakič
Neznanim naročnikom se pošilja povzetjem.
m-j. dl/v jrs» -»»».
V
2   Josip Reich
i likanje sukna, barearija in \ l kemična spiralnica na par \ \  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 *
4 se priporoča za vsa v to stroko spadaj; ča ^ 1 dela. f
Postrežba točna. — Oene nizke.
d a.
S Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
I   Velika zaloga obuval
^ lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
% Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in S po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in 3 zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Klobuke
najnovejše facone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenic
Ljubljana, Stari trg- št. 11.
Avgust Repić, sodar
Ljubljana, Kolizajska ulico Stav. 16
(~v  Trnova rri.) 36 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
»ode
£ po najnižjih eenah. ^
I Znpnje ln prodaja staro vinsko posodo. |j m w«wiiwwa,<iMiii laaaaaaaaaaaaai — sja> i -
I Ign. Fasching-a vdove
Iključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo
(štedilnik ognjišč najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto
Imedjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ah kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSd.
daaaaami ntmmm ^itammtmmmtmmmimimmmVmmmmm
Zobozdravnico poročilo!
Sprejel sem kot asistenta in zlato-tehnika strokovno izredno naobraženega J{olandca.
V mojem ateljeju se vsa v zobozdravstvo spadajoča dela fakor: nadomestenje umetnih zob in zobovja v zlatu in kavčuku, zlate in druge plombe i. t. d., izvršujejo dovršeno po solidnih cenah.
Z visokim spoštovanjem
Avgust Sc^wei'ffer
Zobozdravnik
hotel „Stadt Wien" C.pri galicu") II nadstropje, konverzacija v slovenskem, nemškem, laškem, francoskem in angleškem jeziku- (1962—2
Izvleček iz razglasa.
Glasom odredbe oddelek 13, štev. 1480, z dne 1. avgusta 1902, namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo
razne predmete za obleko in usnjato opravo
za c. in kr. vojsko
nabaviti potom splošne konkurence.
Glede podrobnejših pogojev se opozarja na polnobesedno oznanilo, ki je bilo zglašeno v štev. 190. z dne 20. avgusta 1902 našega lista. (1991-1)
za
„North British and Mercantile"
?&rovalno društvo.
rlfleno leta 1809.
P*
Skupno premoženje znaša črez 471 milijonov kron v zlatu. — Premoženje zavarovalnine proti požaru znaša crez 1 (SI milijonov kron v zlatu.
To društvo je v Avstriji najstarejša in najbogatejša zavarovalnica proti požaru, je kon-cesionirano od vis. ministrstva notranjih del, spada pod avstrijsko sodišče in je smatrati
enakim vsaki domači družbi. Zavaruje se pod najugodnejšimi pogoji vsaka škoda (1690— 2)
po jpož^jtrci in streli
povzročena na poslopjih, premičninah in zalogah raznega hlaga, kakor tudi na poljskih pridelkih in živini, tudi na paši po streli poškodovani, proti vplačevanju zavarovalnine, kakor je cenejše nima nobeno drugo društvo. Vsaka wk©da s«- najhitreje eenl ln takoj Izplača.
Pojasnila dajejo in rarcčila sprejemajo v vsakem večjem kraju obstoječa zastopstva kakor tudi
generalno upravništvo v Gradcu, Radetzkystrasse 6.
Založena 1847.
-j&žl Založena 1847.'fcg-
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 35
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
'i* Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
)». oprave za spalne sobe, oprave za jedilne m sobe, oprave za salone, žimnate mo-
« droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
■
B99A
SZIVII^A =
MA6GI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
Največje važnosti za vsako rodbino.
za/belo
daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. = .VI m I o kapl|lr za«lo»ea. =
Stekleničke od 50 h naprej.
w tabletah.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin.....
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi jeve jnhe v tabletah omogočijo hitro samo z vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
-H 19 različnih vrst. £■<-
* Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
t Conaomme-tonolee za 2 porciji najfinej&e krepke juhe 20 h.
i Boulllon-tobolee za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Pobje se samo z vrelo vodo m brez vsake primesi je gotovo.
P o skušnja, prepriča bolje, nego vsaka roklama.
Dobiva ae v vraen kolonijalnih, delikatesnih In drogerljsklh trgovinah.
(2006)
Št. 789.
Razpis službe.
(1986-2)
Xtl II. mestni deski petrazrcdnlcl, ki se z začetkom šolskega leta
1902 3 razširi v šestrazrednico, je stalno zasesti
mesto "CLoi"tel]SL
Prosilci, v prvi vrsti za meščanske šole izprašani učitelji, naj vladajo svoje pra vilno opremljene prošnje predpisanim potom najkasneje do 2. septembra t- I.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
dne 19. avgusta 1902.
Žrebanje „ePrek.ic„o =
25. septembra 1902
Calavni dobitek
30.000
kron
Olomuške razstavne srečke t. o.
a 1 krono v Ljubljani.     (lesi—3)
Val dobitki se Izplačajo dobiteljem v »otovlnl po odbitku IO0/,.
l>ltA<It,^fo,l.VAOA'i>,^l»>.^VA%^
Usojamo si kar najbolje priporočati
lastnega pridelka, ob enem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej
obsežnim naročilom.
Ponujamo: Llaansko rdeče, dobro za kri, a 3« in -tO h, belo a -tO m 48 h, allher a 3» in 3« h, erno dalmatlnMko a 9H in 30 h, belo a. 36 h, latrako rdeee a «6 in «S h, teran a, SO in 3« h, Istrsko belo a «8 in 3« h,
muškat vino a 50 h za liter- loco Pulj v posojenih sodčkih, ki se naj kar najhitreje
franko vrnejo.
(1974 -2)
S spoštovanjem
Ivan in Nikolaj Orlic
i veletrgovina z vinom v P ulj u (Pola).
=   ltarkl: „Dobra Marija" ln „Gospo  s Trsata". 1
Pozor I  -fr       $r ^§r Pozor!
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstareiše in najzmožnejSe
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzaralnlee najnovejšo sestave, kakor s patentom proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje in meee t odo : ..mil« erzalko prikladno za male občine, ista se nc a ali vozi; parnebrlzaralnlee, vndonoie, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetj len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—15) BJaV~ Gern-ilre pcšil;a.m.o brezplačno laa. požtnlixe prosto. Uaj
Podružnica R. jBL
v Zagrebu.
prodaf ati
brinovec in burski liker
Frana Cveka iz Kamnika.
(178910)
Toplice cesarja Franca Jožefa
CmS|s{ fftff na južni železnici (postaja za brzovlake) 7 ur od Dunaja — Za AaClAIfcl   iraj zdravljenje otvorjeno eelo leto.    (1879 - 5)
C).
a
Sobe, v katerih se da kuriti in restavracija.  Najtoplejši vir na Štajerskem (38 Enako učinkujoče kakor Gastein,  Pfaffers v Švici.  —  Največji komfort. — Električna razsvetljava. — Dva prostora za tennis-lgre. — Znatno prenovljeno in izbojšano. — Oajljlkokisllene kopeli. — Izborna lega za peščene kopeli.
Topliški zdravnik: Med UfliV. đf. Rudolf BOCk, Lastnik:
ta čas na Dunaju I, Haarhof 4 TeOdOf G U11 kei.
7rlai t Ar mol no \ir\ri o 1Z vrelcev cesarja Franca Jožefa to
Z_UdJ 8e pije samo lermaina VOaa plic _ Najboljša in najcenejša, ba kterij prosta, okrepčevalna pijača. — Skladišče za Dunaj in Nižje Avstrijsko pri
M. Willischu, Dunaj, I., Fiihrichgasse IO.
Naravnost pa razpošilja oskrbnlštvo cesarja Franca Jožefa toplic v Laškem trgu.
man MiiaaMiaai
Poštna hranilnica čak štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna 8lovens»ka
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu St. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema ln izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4|20|o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882-3) Dr. M. Hudnik, predsednik.
mm
m®
m
Špitalske ulice štev. 7. -gf»- q
Med. dr. Eduard Bretl
bivši operacijski gojenec na graški kirurgični in gvnaeiko-logični kliniki, bivši voditelj dr. Frlan-ovega zobozdrav-niškega ateljeja v Špitalskih ulicah in
VValter Hermsdorf '
amerikan. dentist, bivši asistent na zobozdravniški visoki šoli v Chicagu, potem asistent pri dr. Frlan-u,
■v
v dosedanjih prostorih ateljeja gg. dra. Rado Jrlana in
q 010,13 scydla»10 *c
v Špitalskih ulicah št. 7,1, nadstropje.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam a*o bIsbIeI «- «^ «» ■ .
J. S. Benedikt"
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
aapaajajejajinaBajBBj^
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
urai
Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvaliteta po nizkih cenah. DtTo-voatl v žepnih in atenskih orah so vedno v zalogi. Izvršujejo najtočneje.
j g| ki
Optični zavod
J. p. goldstein
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
aM.on.ogrrsLr^OLOTT" za zaznamovanje perila.
Zaloga
Z- grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
rtdt±±±Jk*±±±Jk±±Jt±±*±±±Jt±±±±Jdt±±±±m
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
.SJUS^iS«,
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
^»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦aa*a*aaa*aaaa-aaaay»
09723166
21
Važno!   ,. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalijo, zelKča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke la otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, ' -j. :-n (5 «"• *•«- H|iwrutf in |»o-tt-fi>tlviiM-. klrurgična obvezlla vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tia itd. V'-! k« zaloga najfinejšega ruma In koiijubH. — Zalega »veiih iiiiiK-ral-»kllt in«! In solij za kopel. 34
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebi.o priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuic o se točno in solidno
Drogerija a ntnn Kane
Ljubljana, Safen.huraove ulice št. 3
Alojzij
jj |/rop7mpr prodaja in izposojevalnica jlasovirjev in harmonijev
i| IVIuUavIIIuI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubira'ec  glasovirjev  v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filbarmončno društvo" v Ljubljani.
Lastna del vnica za popravljanje.
RANJA
rodni ^ Ljubljana ^
tiloUL Mestni trg 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Bio 11 ogrnili i  in  risurije ae v poljubnih  bojah in slogih   vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Fran Bergant
i I
4 Ljubljana, Sv. Jakoba trg It. 6
H nasproti cerkve sv. Jakoba
i priporoča svojo
' špecerijsko in delih tesno trflovino.
Na debelo.
Na drobno.
^pecl|alltete t
1    Doma žgana kava.
I      Šunke in salame.
I Garantirano pristen rum, t I     konjak, ruski čaj ter
I raznovrstna južna vina. \
iz realke in gimnazije se sprejmejo v boljšo rodbino pod cenenimi pogoji na hrano in stanovanje s kopalno sobo.
Kje? se izve v prodajalni Fn. Čuden na (J lavnem trgu. (1922—2)
mden učenec
in debro izurjena (1997—2
ruda laika
zmožna slovenščine in  nemščine, sprejmeta se takoj v manufakturni trgovini
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.
ineralne vode in
vse iz
priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi a4i9-io)
Peter Lassnik
VVolfove ulice št. 1.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-34)
Dobiva se v večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, IJultIJnna, Pred škofijo at. »*.
SdfdG.G neosnrtene.    S d P (i IH G
ruftke, delikatesne stanike v vinski omaki, delikatesne stanike vgourmand-ženofovi omaiki sardine v mixed pickles z worchester omako, dalje kretniki in francuski £ennf, karate, ananas, dobro ohranjeno, ponuja po ceni in v im j imtjši kaknvttsti
Rudolf AVelleminskj & Co. Jglava na JVf oravskem.
Mi pošiljamo sardele, karpe, delikatesne slanike, sardine, iennf in ruske sardine
v steklenicah, vsled Cesar se blago bolje ohrani kakor v plehastih ali lesenih ovojih, ruske sardine pošiljamo tudi v najboljši kakovosti po 16, 30, 5U in 120 kg. in je naee blago Jako pt» ceni.
Zahtevajte  cenik. (1937—2)
o
g 2
-2 s
ti
O
o
£L
a-
... v, ? 5 -
ti
J* .-2 c o 5» ?
-v ^ £
I 1
t) C •*■»
C C*
«3
J
Jako elegantna # tla! #
Novo! *yg pžST Novo!
Pokrije vsako prejšnje pleskanje!
Takoj se posuši! Brez duha! Sveti se po enem potegu!
Je najboljše samopleskanje za tla!
Ljubljana g («*»-»
M. Spreitzer, Stari trg štev. 30.
Najbolj bleščečj!
Pokrije najbolje prejšnje pleskanje!
priporočam svojo bogato zalogo pu«*k najnovejših nInIihum     najnovejše vrste,
revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. obCinatvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroehe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z vele8pofitovanjem (105—34)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Resnično!
Kupuj pa „le v steklenicah".
1r IJnhlJanl pri j?o»podlh
F. Groschl       |A. Kane, drog. I Jožef Kordin      A. Lilleg C. Holzer I C. Karinger       j Anton Krisper
Ivan Jebačin     j Mihael Kaatner Peter Lassnik Anton Ječminek ! Edmund Kavčič j J. Lenček Anton Korbar  | Kham & Murnik Kari Lexander Bled: Oton W61fling, P. Homan. Krško:  F. H.
T. Mencinger j Iv. Perdananasl. jKarol PlamnSek I J. C. Roger Aumanan sin, R.
rnomlj: Andrej Lackner, Karol Engelsberger.
Muller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann. Draga: P. S. Turk. i Lož: F. Kovač.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.      Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Piniar,   Fran; škofu.
Šubelj. i Novo mesto : Kiissel & KonCan,
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, |   Adolf Pauser.
Fr. Loy, P. Peče, J. Rčthel. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Kostanjevica: Alojzij Gač. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-
KranJ: Fran Dolenc, Vilj. Killer, I   rin, G. Pikel.
Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-, Radeče: J. Trepečnik, I. občno
dič, Karol Šavnik, lekarnar pri    radesko konsumno društvo, J.
sv. Trojici. |    Haller. (836—29)
A. Sarabon        IM E. Supan Viktor Schiffer \ A. SuSnik, F. Tr-M  Spreitzer dma. J. Tonih
Anton Stacul Uradniško - kon. Fran Stupica sumno društvo Radovljica : L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homaa. Sodražica : Ivan Levstik. Skofja   Loka:  E. Burdvch M.
Zigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje : J Petrovčifi, J. Zernatto Tržič : Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
(1642-10)
Grigar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9
vljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. sept. t. I. ob nedeljah in praznikih zaprta.
S
em trgovsko izobražen, imam večletno potovalno prakso in želim pridružiti ae kakemu podjetju Z Vlogo (1966 -3)
Oglasila prosim pod „Trgovac" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Nove knjige!
„Kubična računica" "l'^l
1 krono.
„Nova velika sanjska knjiga"
z lepimi podobami. — Cena SO *ln., po pošti 10 vin. več.
SO
po
po posti 10 vin. več. (20^0) Dobivajo se pri
„Mala sanjska knjižica". SKJ
/-Mil.   1 UI IVU,   »unaJnUn rrltu ki. A.
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur in slatnine Most (BrUx)  štev.  «t Čeako.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gid 3 76 Prava srebrna remontoarka. ...   » 680
Prava srebrna verižica....... a 1'80
Nikelnasti budilec.......... „ 1'96
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisođ in tisoč priznalnih pisem.   (2768 —71)
B3T   /lu«/r.«vi»i katalog MOBtonj 4» poštnin« protto.
Proda se veliko
lepilj parcel
(stavbl6d|
(1812-4)
v Ljubljani (mestni pomerij) po 21 „ 3, 4, 6, 8 in več kron kvadratni meter.
Več pove: c. kr. konces. bureau za realitetni promet: J. n. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta št. 24.
^2I"ia-la.3atx3.a.  Izvršitev n.a.roči.1.
m
i papir za svatčice brez glicerina in cigaretne stroč- -niče   S ^C/
v
boljši izdelek sedanjega
*    #   časa!!
Dobiva se v Ljubljani»prodajalilcab špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Ko rdi k, Prešernove ulice. 15502
Izdajatelj in odgovorili urednik: Dr, Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
98^2383^25
18755792