V Trstu* v i^rtek 24« agrtte T^j!* vsak tudi cb nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica v Fnnčis;.- štev. 20, L nadstropje. — Denisi naj se pošiljajo itrcd- _ -^frsnkirr.na ^isma se ne sprejcmijo, rokopisi se ne vračajo. — t ui odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista :::nosti. — Tis'; tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leti L 13 — in celo leto L 36-—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v T: t in okolici po 10 slctinlr. — Oglus! se uičunajo v širokesti ene kolčne (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, Z3hvaie, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih Zavodov nint po 80 stot Mali oglasi po 10 sto:. bescd3, najmanj pa L 1*—. Oghse sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 20. MIROVNA KONFERENCA. I! Messagsero« služi ba>e intencijam vatikanskih krovov. Zato nas zanima v tem veči meri. kako poro ča o sedanji velekritični iazi mirovne kciiieren-ce. Obžaluje, da je začela sedaj v Italiji intenaiv-o e-elovati tovarna krivih vesti. Medtem ko se Or aido in njegovi tovariši trudijo sedaj v Parizu z vs^r.n svojimi močmi za obrambo pravic Italije do Reke, se navadni nepoznane! v Italiji zabavajo s tem, da razširjajo fantastične vesti, vznemirjajoče javnost. Vesti, ki jih razširjajo, so sicer kon-iradiktorićne, aH vsi hočejo že sedaj poznati nove mt-e lt?4ije in ozadje konference v Parizu; vsi napovedujejo že sedaj, .kaj bodo poročali listi čez nekoliko duL Sedaj je čas, ko prevladujejo pe-slmisiične, sedaj zopet optimistične vesti. Nekateri hočejo vedeti, da je vprašanje Reke že rešeno s i'i*p.-i«nanjcm priključenja k Ita^ji; čri?si, da tui. Reke in Splita. Drugi zopet označaio jadralske otoke, pr^/nane Italiji, ali pa ozemlja v Mah Aziji, ki pri-cejo pod vpliv Italije. Pa tudi za milijarde odškodnine, ki pripadejo državnemu zakladu italijanskemu, vedo nekateri. Same bajke, izmišljotine — pravi »Messagisero«. Očitno jim »e namen ta, da pripravljajo duhove na eventualna r.evarna razočaranja, ako bodoči mir ne prinese, ite more prinesti vseh tistih darov, s katerimi razmetavajo ti špekulanti z ljudsko nezadovoljnostjo. Isto igro so igrali tekom vojne. Kolikokrat so razširjali vesti o preitramh uspehih o za vojevanju Gorice. Trsta in Trentina?! To je bila špeku.acip | na razočaranje naslednjega dne. AH narod se j-j zna! upirati vsem takim poizkusom in se bo zt^af tudi sedaj vsem ekscesom pesimizma, ali pa optimizma, od strani tistih, ki hočejo preprečati mir. Resnica pa je ena sama: da ni še nič sklenjenega v Parizu glede zahtev Italije. Dlplomatična bitka ni nič manje srdita, nego je bila on-a na bo-»iščili. Vsa odlašanja govore o velikih težavah, s katerimi se je borit! italijanskim odposlancem. Nadeja se pa, da bo končno tudi njih program — kakor je oni Francozov — slavil zmago. V istem izdanju od 23. t. m. prinaša »Messaggero« poročilo iz Pariza z dne 20. t. m., kjer pripoveduje o borbi Orianda v svetu četvorice In njegovih razgovorih z \Viisonom, ki pa rriso prinesli odločitve. V ponedeljek se ti vrhovni sodniki sestanejo na razgovor o zapletenem jugoslovanskem vprašanju. Ali bo ta razgovor definitiven? Vsekako dokazuje to odlašanje — pravi »Messaggero« — da cio.>Iej ni bilo možno doseči zadovoljivega sporazuma. x-da smo torej še precej cddaijeni od cilja, ki s:to si ga postavili.* Pričakujemo torej — tako zaključuj — z zaupanjem, da Italija, ne pride poražena s konference v Parizu. Zakasnitev z rešitvijo Italijankproblemov. RIM 22. rGiornale d' Italia*, ki je ghsilo Sonni-tia. e prejel iz Pariza: >T^e boste se smeli čuditi, če preliminarni ne beoo pripravljeni za 25. in tudi ne za To pi radi zaka^itve poročila o pogodbi. Ore za odg-editev za k?k dan. Vsekako pa je gotovo, da italijanska delegacija ne privoli v razpravo z Nemci, to je: ne pritrdi preliminarijem miru. če ne ho poprej rešeno vprašanje Jadrana. Posredovanje Somrna v svetu četvorice dokazuje. da ,-j zeupni rargovorl dovr'eni in da smo vstopi!! v odločilno fazo. Sonnino :e v analeškem je-7:ku izčrpno razložil italijansko naziranje o vseh spornih točkah jadranskega prcblema, to te: o vzh.»4nl in Pek' 'takor tudi o dalraa^tiskem vprašanju. Sotminov ekspoze se ne ozira samo na pra\la> Italije, kakor izhaja iz londonskega pafcta in na samoodločbo kakor jo zahteva Peka, aimvik tudi na ves jadranski problem z ozirom na etniške, zgodovinske, gospodarske, strategične in politične rerlekse. Ni se čuditi, če bo razprava o problemu Jadrana zahtevata še nekoliko dni. Naš program sc ne da več krčiti, ker je to minimalen program. Zadošča misel, da londonski pakt ne vsebuje Spl^a. :ia katerega mučeništva ne moremo misliti brez neskončne boli. Tistemu minimumu zadovoljitve narodnih aspiracij, ki jih zahteva Italija, se ne more oporekati in se ne more krčiti. Denes. kakor včeraj, more biti smer našega vedenja le ena sama: vztrajanje. Italijanski problem In vlasti. ki so podpisale kmdoeskl pakt. PARIZ 22. Včeraj je bil sestanek, ki so se ga ndciežlli saino podpisniki na londonskem paktu. Tudi Wilsona ni bilo. Razpravljali so o Halijan-sVe-n p-ob!eniu z gledišča obvez, ki so jih zavezniki sprejeli napram Italiji dne 26. aprila 1915 in ki jim Amerika, vstopivši v vojno, ni hotela pritrditi. Za iraocosko-angleško-amerlkansko zvezo. PARIZ 22. *Matins poroča, da je namerovana zveza med Francijo. Anglijo in Ameriko za bram-bo zapadne meje. sestavljena v obliki Čisto kratkoga besedila, v katerem je določeno, da se bodo te Vri vlasti meaćsebojno podpirale, ako bi Nemčija hotela zopet napasti Francijo. Ta zveza se pojpiie istega dne, ko bodo podpisani preliminarijl miru. NtomahljKo stališče Italijanskih delegatov. TURIN 23. Poročevalec lista -Gazzetta del Po-po! - brzojavlja iz Pariza: Čeravno so naši dele-suti popustili od svojih zahtev, kolikor jim je dovolila neomaiana volja italijanskega naroda, je vendarle prišlo do precejšnjega nesoglasja med najožjimi zahtevami naših odposlancev in najširšimi rešitvami, ki bi jih hoteli naši zavezniki. Neso-jdasia so toliko z Amerikanci, kolikor s kontinentalnimi zavezniki; pripomniti se mora. da je sta- lišče prvih in drugih zelo različno. Francija in Anglija ste vezani z londonskim paktom, ki ga ne morete oporekati, pa se omejujejo samo na protislovje gkde reškega vprašanja. Amerika, ki i ni nikakor vezana, hoče razširiti svoje protislovje j tudi na naše jadranske, oosebno pa dalmatinske zahteve. Zamorem na vsak način trditi, da ni še : prišlo do končnega razdora in da naši odposlanci • niso še sklenili, da odidejo, teda gotovo je, da bodo t naši odposlanci v obrambo naših zakonitih pravic zavzeli stališče, ki ga zahteva pokjzaj. Nasi de*e-I gati ne bodo odstopili od svojih .minimalnih zahtev 1 predloženih v pomirljivem namenu, tudi če bi to imelo najtežje posledice. Narod naj stoji disciplinirano. stanovito In slcr/no za svojimi delegati, ki i so njegove najtoplejše željo in neomajano voljo iskreno zastopali. Italijanska delegacija na mirovni konferenci. MILAN 23. Po zadnjih vesteh ni še prišlo do nobenega sklepa. Wi!son ni sodeloval pri razpravah, ali je ostal v kontaktu s svojimi kolegi. Po seji se je pogovarjal s Oiemenceauom in »Lk>yd Oeorgom. Do sedaj ni še znano, kaj se je govorilo, todi trdi se, da italijanska delegacija ne smatra svojih načel za nespremenljiva, a drži se vendar trdo svojega minimalnega programa. Združene drla v o dobo mandat za Carigrad in Armenijo. PARIZ 22. Sodeč po brzojavu, ki ga je dobila pariška izdaja »NfcwYork tteralda«, bo mandat za .Mehiko in Turčijo ter Armenijo in Albanijo poverjeni Združenim državam, če bo projekt za Zvezo narodov odobren. Ameriško javno mnenje, ki se gotovo ne bi strinjalo s pošiljanjem ameriških čet v Malo Azijo, bi ne nasprotovalo temu, da se pošlje ameriška vojska v Mehi-ko, da vzpostavi mir. Te Informacije se nikakor ne strinjajo z mnenjem na mirovni konferenci, kjer so prepričani, da Amerika ne odkloni armenskega mandata, ki jej ga sami Armenci vsiljujejo. »Temps« pripominja, da se je v zadnjem času govorilo celo o poveije-nju carigrajskega mandata Združenim državam. Ta rešitev, ki jej Anglija In Francija morete le pritrditi, temelji, pravi list, na enostavnem pedmed-narodemt: Carigrada in carigraiskih vrat. • Egiptovska misija na mirovni koaiercncL PARIZ 22. .Včsruj se le izkrcala, v Mar sil ji številna delegacija, egiptovske narodne stranke pod vodstvom &aad pa*e podpredr.ddraka za- konodajne -skupščine. Delegaaiiskl .vodja se je takole Izrazi* proti - jrorcrčevakm' Hir ta *Temps«: »Uoamo. tet beđo flaše Zahteva -tMttterte na mirovni konferenci." Vstaja" v Egiptu *j« prišla rama ob sebi v sle d sistematične pdlitjke žariranja 13 milijonskega naroda, jenpdtišnega v sl ojih idealih. Za •časa vstaje ni bil nobeden tuj-1; na bciisikak način razžaljen.- Francoske, italijanske hi ameriške zastave so plapolale pred manifestan ti. Armenski izgredi so bili provzroGeni po armenskih izzivalcih; to dokažejo dokumenti, ki sc prio-Hčc. PODLISTEK Mikolo] SMoo. Ruski spisal M. Arclbašev. — Poslovenil JVL A č. IV. V kleti, kjer je Sevirjov za-vžil svoje kosilo, je bilo vse glasno in navzoči so zginjcvali v megli, sestavljeni iz tabakovega dima in ozračja, napolnjenega s potovim duhom in kuhinjskimi puhi. Sevirjov je sedel pod okno, mimo katerega so neprestano hitele človeške noge gor in dol. S komolci oprt na umazano mizno pogrinjalo je ravnodušno zrl v sosednjo sobo, kjer so se v tobakovem dimu premikale nerazločne oscV>e okrog vegastega biljarda. Suho rožljanje in glasen smeh je čul od tam. Pri soser'nji miz: so sedeli pijani čevljarski pomočniki. Nekdo iz med njih, mož koščenega in obupanega obličje z uhanorn v ušesu je zabaval ostale. Neokreter kmet, zroč z brez zraznimi cčmi v te^a moža je 1 il cilj njegovih porogljivih opazk. Tem; kmetu je čevljarski pomočnik s posebno sla- IZ ANGLIJE. Nova pomorska Haija za Jnlranko morje. REKA, 22. Zagrebška- *Riječ« je dobUa iz Fariza: Obvestili so nas, da je »Cunard Linie« odprla novo progo za Jadransko' morje. Prvi r.a to progo določeni pamik ima natovoreno različno blago za Srbijo, Dalmacijo in Reko. Za Srbijo določeno blago potuje pod vladinim protektoratom: v ta namen je ustanovljena na Angleškem posebna banka s trgovskimi uradom. IZ RUSIJE. BdSšovIkl na Kritno. LONT>ON 22. Rer ter jeva agencija pravi, da se je pred Sevastopolom vršil lvoj. Prancozi so z napadom ua boda-Ia vz-eli boljševikom »zeleno gričevje«. Sovražnik je imel velike izgube. Boltševiki so predlagali premirje sedmih dni, ki jim je bilo dovoljeno. IZ NEMČIJE. Milltarlčne operacije proti Monako ve mu. CUR1H 22. Iz Monakovega poročajo: Boj ir.ed vlado m sveti za osvojitev oblasti ie stopil v odločilno fazo. Pričetek militaričnih operacij je vpra-^an> malo dni. Rdeća straža se pripravlja za energičen odpor. Letaki, ki so jih metali zrakoplovci, naznanjajo prebivalstvu Monakovega W:žanje vir-temberSkih čet. Velikonočni dnevi so minuli mirno. Olede prehrane so sag^vršila pogajanja. Bamber-5ka vlada je zajamčila nemutkio izročitev živil pod pogojem, da se razdele pravično. Nemčija hoče pravičnega in trajnega miru za vse narode. CURIH 22. Iz Berolina javljajo: V svo?em odgovoru na neko vprašan;« je izjavil Erzberger, da se je komisija za premirje točno izogibala, da ne oteži navzkrižja med Nemčijo in Francijo. Izjavil je n.? to, da ni resnična trditev, da bi se bil Cle-menceau zaninral za to. da Nemčija dobi živil ter e naglasih da v nobeni deželi ni vpliv socijalistov na vlado tako slab kakor je v Franciji. Erzberger je rekel poleg tega: Z radostjo sprejememo priliko za dosego in ustaljenje dobrih razmer do Francije, ali to ni odvisno od nas. NcmSka vlada vztraja trdno pri nazira-nju kakor izhaja iz izmenjave not z VVilsonom, da se sklene pravičen in traien mir z vsemi narodi, vštevši Francijo. Kar se tiče vprašanja odgovornosti, je izjavil Erzber- ,tjo obešal najrazličnejše laži, ter pri tem ko-naj zadrževal smeh. Naenkrat pa užitka, ki mu ga je dajala ta šala. ni mogel več prenašati; /es iz sebe se je tolkel po kolenih ter obmivši ;e k svojim poslušalcem klical z glasom, ki se ]e tresel od veselja: ^Kakšen tepec, kaj, bratje? Neprestano mu iažem, pa vse verjame.« Kmet se je smehljal v zadregi ter se obrnil / drugo stran. Delavec z uhanom pa se je ta-korekoč vlegel na mizo ter iznova začel govoriti s široko odprtimi usti In svečanim izrazom. Kmet se je stresel, poklonil in prav pohlevno gledal na govornika. Vsaki trenutek ^o se škripajoč odprla vrata in v meglo zaviti zc prihajali novi gostje, katerih ropotanje in nabavljanje je bilo slišati že s stopnjic. Megla in mrak sta bila vedno gostejša, kri-^nnje v nizkem prostoru je vedno naraščalo. Kričanje, dim, plab c!uh, kletvine in človeška ^ružba so se pretvarjali v težko moro, v kateri se je razkrajalo vse brez razločka. AIršav človek z dolgim vratom in mračnim, oduševljenim obrazom je prisede! k bevirjovi mizi. Očividno j? bil zelo razburjen. Sedaj je ger, da se ne mere privoliti da bi !e Francija objavila svoje dokumente, ter je povdarja! stališče nemške vlade, da vsako vprašanje, in ne santo tista iz-za zadnjih 15 dni pred izbruhom vojne, ^e' podrediti p^oučenju nevtralnega needvtsuesa so- J dišča. Nemška vlada pričakuje odgovora cd Clensenceauja. BAZE L 22. Iz Berlina Jcvliajo: sNorddeutscbe AHg. Zeitung« piše: Prva skupina nemških delegatov ne bo smela odpotovati poprej, nego sc Cie-menceau Izjavi o odgovoru Nemčije. Cs bo odgovor pritrjevalen, bo mogla delegacija odpotovati I dne 29. aprila, da sprejme mirovne pogoje najhitreje do 1. maja. Če bo izhajalo iz prvih priobčenj, da mislijo naši sovražniki začeti z res resnimi pogajanji, se bo morala takpj odposlati tudi druga skupina delegatov, mej njimi 40 socijalistov za nemška gospodarska vprašanja. Socijalistični »Vorwartsa pravi, da vprašanje, ali mir, sklenjen vsled pogajanj, ali pa narinven mir — ostaja za sedaj. Po jasnosti je k večermi druga nota Cle-nienceau-a drug korak do pogajanj. Mi socijalisti — pravi rečeni list — zahtevamo miru, ki aam omogoči z uspehom pobijat? bedeče že!-je po riven J^kad ji ter da se- nemško, ozemlje ne podredi proti njegovi volH tnjesnu gospodstvu. Ne more se vsiliti nemškemu narodu jarma, pod katerim bi poginil. »Tagliche Rundschau« pravi, da bi ententa dobro storila, če ne bi še nadalje zavlačevala začetka podajanj, kajti mir je potreben tudl aiej, kakor je nam. . IZ ŠVICE. Agitacije socijaKstičae stranke. CURIH, 22. Na socialističnem zborovanju v Bcrau so enoglaeno sklenili, »Arbei-ter Zeii-.iag* pioti nekaterim listom, ki očitajo ogrski vladi krivdo nad dunajskimi dogodki in s tem kvarijo dobre odnoloje med tema dvema državama. Bela Khun izjavlja, da ni ogrska munistična vlada V nobeni ftvezi z dunajskimi dogodki, "ker se sovjetska vlada nočo nikakor vmešavati V 'ujih držav. TJunejaki o^re-dnji delavski svet je razpravljal o političnem položaju in o dogodkih mpd, demoatracijo brezposelnih delavcev. Odklonili so enoglasno, i; vzemši -7 komunističnih gjasov, komunistično izjavo, v kateri se je izražalo aeeaupanje soci-jat.a»cAiitt clatiofn vlade. Izjava aocijalistične stranke je bila sprejfcta z istim sorazmerjem tflasov. Vlada je sklenila proglasili za praznik 1. majnik ii\ 12. november, obletnico proglašenja repuhlike........ JZ OGRSKE. Sevducijonania sodišča aa Ojg«kem. Secolo« od 22. t. m. prinaša zanimivo poročilo o položaju na Ogrskem: Narodni komisar za Šolstvo.Sigismund Kunfy, je izdal naredbo o svobodnem veroizpoveaanju, v kateri protestira proti očiikom, da bi proletarijatova difciaturua hotela komunizirati cerkve in žene. Kunfy. je nakazal, naj vsi duhovni na Veliko noč ozranijo iz ptižniče, da zagotavlja sovjetska republika vsem svobodo, a duhovnom svobod-c»- izvrševanje nijib službe. Ženitboni zakon se ne spremeni. Zanimivo je, da je vlada v drugem dnevu diktature izdala proglas, ki določa, da se morijo proglasiti zd poročene osebe, ki so živele vsaj leto dni v divjem zakonu. Ta naredba je bila potem preklicana, toda vtis je ostal. V šolah je ustavljen nauk o veri a zato učijo otroke neke vrsti mar-siljezo revolucionarne in komunistične vsebine. Seminišča so zaprta. Obiskal sem, pripoveduje ;>Secolov« poročevalec nekatera revolucionarna sodišča; v bližini in tik pred temi sc nahajajo kamioni s strojnicami; z oken in balkonov bližnjih hiš visijo žrela malih topov. Na sodiščih so trije sodniki, državni pratfdnik in en branitelj. Sodniki so proleiarci. Danes predsedoval sodišču neki metalurgični delavec iz delavnice Fiat, drugi sodnik je bil neki ciclavec iz delavnice Fiat, a tretji sodnik je bil m ki mizar. Državni pravdnik in branitelji so odvetniki, ali to ni neobhodno potrebno. Neko drugo sodišče je bilo sestavljeno od 1 nata-t^karja in dveh strojnikov. Slučaji, o katerih s * sodili v moji prisotnosti, niso bili važni in obtoženci so bili obsojeni na male kazni. Do-sedaj so sodišča izrekla samo dve smrtni obsodbi: proti nekemu Avstrijcu, ki je širli laž-njive govorice o revoluciji in nekega vojaka, k* je bil obdolžen ropanja. Toda te dve obsodbi niste bili izvršeni, ker so obtoženci bili prole-tarci. Sodišča so pa veliko obtožencev obsoaua na prisilno delo radi ubojstva. Pri obsodbah pa ne sledijo stalnim direktivam; en delikt je lahko kaznovani z 201etnim zaporom afi pa tudi samo s triletnim z ozirom na družabno stanje obtoženca in sodniško sočutje. IZ SRBIJE. Tkanine za Jugoslavijo. Posnemljemo iz večernega »Lavoratore«: REKA 22. Zagrebški »Obzor« ima iz Belgrada: V Solun so dospele ogromne množine tkanin za Jugoslavijo. Blago prihaja iz Anglije in Francije. Reorganizacija Jugoslovanske vojske. REKA 22. ^Obzor« .prinaša iz Beterada, da se v hJgošlpvansko vojsko sprejme še 1000 častnikov In 500 vojaških uradnikov. črnogorski delegati so vstcpUl v demokratski blok. J?EKA 22. »Jutranji list« prinaša iz Zagreba, da so črnogorski delegati vstopili v demokratski blok. Delegat Božovič je v imenu svojih tovarišev podpisa! proglas demokratskega bloka. IZ ITALIJE. 50000 brezposelnih delavcev vsled stavke tehničnih voditeljev. ' TURIN, 22. Turinski metalurgični industrijalci so izjavili, da so pripravljeni plačati odškodnino do 19. t. m. 50.000 prisilno brezposelnim delavcem vsled stavke tehničnih voditeljev. Industrijalci so ponudili 5 lir na dan ženskam, 6 pomočnikom, 8 delavcem. Delavci so na imponirajočem zborovanju zaključili, da sprejmejo predlog industrijalcev, a da si bodo prizadevali, da dobe odškodnino ne samo do 19. t m., temveč za ves čas stavke. Vpeljana so nova pogajanja s tehničnimi voditelji glede rešitve spora.- podprl glavo z obema rokama, sedaj je gledal nemirno okrog sebe, nestrpno se je premikal na stolu in pričel iskati po žepih, kakor bi hotel rekaj najti. Včasih je pogledal Sevirjova, kakor bi ga hotel nagovoriti; vendar mu je bržkone manjkalo za to poguma. Dasiravno je Sevirjov opazil njegovo namero, ga je gledal zelo hladno in se mu ni približal niti za las. Končno, ko je čevljar z uhani povzročil z :'cbro posrečenim dovtipom velikanski smeh, ki je lahkovernega kmeta popolnoma zmedel, se je obrnil mož z dolgim vratom k Sevirjovu, potcazal s sočutnim usmevom na razposajenega pomočnika in dejal: : Ta spada bržkone tudi med ubežnike?!« j-Da,« je odvrnil Sevirjov kratko in neprijazno. Oni z dolgim vratom se je z odločnim gibom obrnil k njemu in ga vprašal z izrazom, kakor bi se pripravljal, da skoči v vodo: >Ali ni res, tovariš, tudi vi spadate k nam... ste tudi delavec?« > Da,« je dejal zopet Sevirjov. Oni z dolgim vratom se je stresel. >Prosim, poslušajte me... šele tri <®n! sem v rflavnem mestu .., Morda bi mi mogli sveto- SoUIalna In nadjonclna Ideja. (Dopis.) Veliki preobrati, ki so na obzorju, postavljajo vso naše javnost, vse naše stranke, ves naš rvjiyrx4 praj_noyq ia povzročajo neob- hodno revizijo in razširjerje programov, tako politiSkib, gospodarskih, kakor družabnih. Ves ta preobrat stopa pred nas z veliko si-urnostjo ia ni več dvoma vanj, stopa mogočno pod vplivom svetovnega preobrata idej in temeljev družbe, ki jih je podrla svetovna vojna in na njih razvalinah se sedaj dviga nova prerojena družba. Dve veliki ideji, ki sti dosedaj v masah človeštva prodirali le evolucionalno in brez nasilnega hrupa, sc dvigati sedaj z vso svojo elementarno silo kvišku in zahtevati brezpogojne klonit ve velikim idejam. Pred svojo nalogo stojiti — socialna in nacionalna idejal Obe sti že dosegli zmago v masah ljudstva, čeprav se 5e upira tej zmagi dvojica, ki noče p< jmiti novega prerojenja. Toda zaman — kajti prelita kri hoče zadoščenja, in socialna in nacionalna pravičnost sta edina temelja, ki nam )<» zaatorcta zagotoviti I Zgodovinske in le na državni ideji temelječe dtžave bodo morale pasti in na njih mesto stopijo nacionalne države; kapitalistična in buržoazijska družba in družabna uredba bo morala odstopiti svoje mesto komunistični, ali socialistično urejeni družbi. To nam mora prinesti vojna; sicer je bila brez uspeha in brez pomena! Če se bo grešilo in se ne zadosti tem načelom, če nasilno, še začasno, zavlada imperializem, potem se bo k'uto maščevala zgodovina. V tem trenutku g:ozi človeštvu novo prelivanje krvi, ker obe ioeji si bosti hoteli priboriti zmago revolucio-ni rnim potom. j Kakor intelegent nikdar nejme biti pristaš vorneTfrko tudTnHcdar ne sme biti pristaš re-»vrfltfcljg. lo principicInoT ~ — dokler vladata razum in treznost. % Žalostno sliko za bodočnost Evrope nam kaže današnja Rusija. Toda tudi o njej smo prepričani, da vse njeno notranje vrvenje ne bo zaman. Pride Čas, ko Rusija vstane zopet. P* ero jena in prenovljena, modernizirana v družabnem ustroju, močnejša, nego je bila ke-daj prej! V Rusiji bomo videli izgled, da je revolucija več nego le strmoglavljenje kake vlade; da je predramijenje človeške družbe in inteligence, postoterenje iznajdljivosti duha, da je jutranja zarja nove vede in nove dobe. Naš narod lahko mirno gleda na nove prodirajoče zmagovalne ideje in jih lahko pozdravlja kot zaželjene znake nove dobe! Novi preokreti družbe se bolj krijejo s stremljenji našega naroda, nego so se krilil dosedaj z našimi potmi, po katerih smo bili prisiljeni hoditi. Naš narod je povečini proletarski narod; zato ga novo gibanje ne zadene tako globoko iri občutno kakor druge narode; hitreje in z manjšimi žrtvami sc izvrši v njem preokret družbe in Iaglje prebijemo krizo, nego drugi. Neizogiben je preustroj družbe v socialisti-škem duhu na podlagi modernih nazorov vede, ako hočemo, da bo napredek povsod odgovarjajoč socialnemu razvijanju človeštva. To, kar ni marala dati in ni pripoznala narodom diužba, zasnovana na kapitalističnih temeljih, jim — njih nacijonalno pravo — pripozua nova, prerojena družba na podlagi načela socialne ftavicnosti in eksistenčnega prava. Združi se duševni in žuljavi proletarijat in se .dvigne proti vsem, ki_SL3e ovirali pohod in zmage dan novim idejam. Evrili'^'j^1 prebrat diužbe,. ki vodi do revolucije nazorov, in revo-Iucijski preobrat družbe potom bojev za obstanek proti izkoriščajočemu kapitalizmu, bosta obema le različna pota k istim, smotrom. Individualizem se mora umakifiti socializmu: plod prvega — liberalna načeli — ki so vladala v minolosti, so bila le prehodna v vzgoji človeštva, in se morajo umakniti zmagujočim načelom socializma; aristokracija mora priznati vodilno silo premoči — demokraciji. Kdor noče — padel Načelo razvoja nam je potrdila tudi sedanja vojna: nič ni stalnega, vse se razvija in je dobro le toliko časa, dokler se ni preživelo; potem je novo dobro toliko časa, da v razvoju n» propade. Zmaguje pa danes tudi z vso silo ideja clcmo-kratizma! Demokratizem je rodil boj proti nad* vladi, izkoriščanju in zatiranju; zato mora od-pasti tudi nadvlada narodov in postaviti je namesto nje popolno avtonomijo in samovlado. Ce je boj za nadvlado med narodi le tekmovanje med kapitalisti, je boj za avtonomijo proti pocjarmljenju in proti izkoriščanju tudi boj proti kapitalizmu in hkrati boj za obce socialno pravo. Demokratizem postavlja temelje na« clonalni avtonomiji, ki se ne ukloni nobeni o-bliki in umetno zasnovani premoči, ki bi pospeševala raznarodovanjer demokratizem zahteva odpravo vladajočih slojev in odpravo vladajočih narodov. Le na razvalinah sedanje'ga družabnega reda je možno, da se uveljavi popolna pravilnost novih idej; zato je pred njihovim vstajenjem neizogiben polom in razdejanje. Dosedanja družba se mora razbiti, ker je krivična tem načelom — ker bodočnost mora biti zasnovana na ravnopravnosti vseh članov družbe in na sporazuma narodovi vati, kako bi dobi! delo... Jaz sem ključavničar.« Pri tem je gledal Sevirjova proseče, vendar oduševljeni izraz ni zapustil niti za trenutek njegovega obraza. Sevirjov je molčal nekaj časa, potem pa mu je odgovoril: »Tega žalibog ne morem; sam nimam posla. Sedaj ni nobenega dela. V mestu se nahaja okrog desettisoč brezposelnih ljudi:« Drugi je strmel v Sevirjova s pol odprtimi usti. Njegov obraz se je popolnoma izpremenil; piebledel je in z njega je izginila vsa energija ter je dobil izraz naivne, brezbrambne obup-nosti. Težko se je nagnil nazaj in iztegnil obupno roke predse. »Cemu ste prišli semkaj?« je vpraša! Se virjov nepričakovano in ves v besnosti, ki ga je r a enkrat obšla. »Ali niste vedeli, kako morajo ljudje tukaj stradati? Tam bi bili ostali, kjer ste bili!« »Nisem mogel,« se je branil drugi ves zmeden. »Ko sem nehal delati, sem prišel na črne listo.Kaj sem hotel začeti?« (Dalje.) BoUieBKkl car — skrlunostnl imž, hI grozi Evropi z ancrftijc. l mož-znanstvenik, ljubitelj živali, odločen nasprotnik rivisekcije v laboratorijih, da, celo £ušmar, ki se peča z Mendeljevskimi poizkusi z grahom in fižolom na vrtu. Tak je tajinstveni iuož, ki oborožuje sedaj vojsko petih milijonov vejakov, da vrže svet >rairnega časa« v bolečine razrednih bojev z Marxovim bojnim klicem: »Trpini sveta, združiti se! Vse lahko pridobite, izgubite pa k večjemu svoje verige!« Lenjinovemu nauku moramo pripisovati val nasilja in podivjanosti, ki je ena najbolj grozečih prikazni sedanjih dni. Nikolaj. Vladimir UljanovrLfinjin ni 2id in tudi ne Nemec, kakor s« trdili mnogi. On je pravi Rus; todil se je v odlični družini v Sembrisku ob Volgi 1. 1870. Mož vznesene postave in mežikajoče resnosti, ima Lenin pravcato sokratsko moč nad dovzetno mladino. Njegova magnetična sila na govornici, njegov sardonični smeh in grizeči dovtip, njegova divja gestikulacija, plamtečo oči in njegov govor sličen potoku vrele lave, — tu je ona moč, ki je potegnila za tem povsem izrednim možem vse one, ki so stopili piedcnj kot osiroteli nasprotniki. NihiLzem se je pretakal po žilah Leninove rodovine. Starejši brat mu je bi! usmrčen, ker se je udeležil zarote zoper Aleksandra II. Pet-, irdvajset let je gojil Lenin idejo o diktaturi proletarijata. Že prav zgodaj je spisal v svoji čudoviti karijeri socijalno-politično delo: -Raz-vitek kapitalizma na Ruskem«. Po revoluciji 1. 1905 je bil Lenin pregnan v inozemstvo. Ko jc izbruhnila svetovna vojna, so ga v Krakovu ii ternirali kot sovražnega inozemca; a kmalu so ga izpustili in pridružil se je ruski kolcniji v Zimmervvaldu. Saj je bila Švica varno zavetišče tem človeškim pticam-roparicam! Vr-nivši se v Petrograd pod provizorično vla^o je začel Lenin propovedovati mir za vsako Stran IL ^EDINOST« it«r. 112. V Trst«. aprtk 1919. ceno in splc?no zaplembo zasebnega imetja. Csrčeni po njem so odposlanci delavcev in vojakov prisilili Miljukova k odstopu. Ceicze je mislih da revolucija izčrpa tega novega apostola; a Leninov dnevnik »Pravda« je že b! i u val strup na Francijo in Brit?nijo in pridobival :TiE o -Jo privržencev za novo anarhistično stvar. Kmrslu so moža dolžili, da preie-nia remški de-ar; a on se je nasmehnil, češ, vze! bi katerikoli denar, da bi žnjim le pospešil razširjani svojega vsemirs-'etfa nauka. Lenin se jc povspel kvišku liki meteor. Sedeč v palači, ki je bila nekoč lasi plesalke Krzesinske, ljubljenke zadnjega carja, je kljuboval vsem pr'zkusom nasprotnikov, ki so ga hoteli pregnati; saj ga je branil prvi polk strojnih pušk. Leninova želja, da razširi boljševizem, je postala strastna blaznost. Do tedaj pa vidimc k?ko potuje po svetu, včasih prostovoljno, včasih prisilne. Nahajamo tega resnega bradatega moža v Lvovu, San Remu in Lizboni. V Petrogradu je štuc-al biologijo skupaj s Cičerinom in navduSen" m Krilenkom, ki je sledil svojemu učitelju v gališko pregnanstvo. Od ene učne stolice do druge je potoval to »skrivnostni- mež, rc da bi imel pri tem dručeta smotra pred sabo, nego, da vnema oijaške pobune. V galiških Zakopanih je poučeval Lenin r-imščino in hodil ckoli kot »Herr Professor« v črnem žamtu, spremljan od svojega zvestega psa. V Lvovu je ognjevito predaval o naukih Karla Marxa. A povsod je bU nekak zarotnik; gledal je s spečimi očmi brezpravdni cilj svetovne vlade oroletarcev. >r-NedoIžno* pismo prijatelju v Moskvi je navadno skrivalo važne novi ? o kakem novem gibanju. Lenin je pisrl mojstrski v fini prozi treh jezikov in je znal najti slo potov, da tihotapi svoje spise v Rusijo, Nemčijo in Francijo. Kjerkoli je bival, je bil »bcliševiški« car in vodja vedno naraščaje či množici, ki obsega sedaj mlade diplomate in plemenilaSe in znanstvenike ravnotako kakor izvržek človeštva, ki ga je zavedel najprej despotizem in potem plen, ki je onemu sledil. Neko noč je avstrijska policija nenadoma preiskala tujčevo predmestno hišo. Prevrgla je skrinje z rastlinami — učenjak je branil, češ da jih neguje radi eksperimentov — in našli so se revolucionarni papirji pod prstjo. Leninov nauk je, da si morajo delavci prilastiti vso oblr.st in odstraniti vse druge stanove. »Pro-leiarska vlada« ne sme priznati nobenih dol-g« v. Socialistična država naj ne priznava po-godcb med zasebniki. To je, kar naj uniči na^o ^kapitalistično emiko« in potem bo novi red zprajen na pravičnih temeljih. ' Nespametno bi bilo, če bi hotel kdo oporekali, da ta fanat:k ni oseba velike moči in fa-Stinirajočega poleta: njegov nauk, ki je danes razširjen od Portugalske do Argentinije in od Amsterdama do Ouese, in grožnja z njegovo novo oboroženo silo so preveč jasne stvari. = Anglosak&onizem« je, ki ga Lenin črti radi njegove trgovinske smeri; in buržoazijci — lj-idje, ki nosijo ovratnike — so sovražniki pioletarske družbe. Radi tega ga je treba iztrebiti z neusmiljenostjo, ki naj bo hujša od pruske. Ne sme biti več nobene produkcije za zasebno korist. Marksizem je prava gospodarstvena smernica.. Njemu na ljubo so šli fcolj-ševftci naprej do vsakega še tako usodnega izgleda. od svobodne ljubezni (z nasiljem, če treba) do reprikritega trgovanja s sužnji, tako, da se lahko prodajajo »nepriljubljenci« (v bolj-fe\iškcm smislu seveda} najboljšemu ponudniku, kakor na Krimu, kjer je Maksim Gorkij o priliki svoje deportacije opazil, da so sužnji padli v ceni od 50 na 35 rubljev. Seveda ima ta blaznost tudi svojo humoristično stran, kakor če bi na pr. postavili nepismenega Jahri ravnateljem Angleške banke. A svet velevlasti na pariški konferenci ne smatra boljševizma kol kako smešno stvar, pač pa kot usodno nadlogo, ki zadržuje in izpodkopa-va svetovni mir. Lenin sam deli lastne privržence v tri razrede. »Cd sto mojih učencev«, pravi z običajno mirnostjo, 20 lopovov, 69 norcev in en sam pravi boljševik.' Da je kot učTielj odkritosrčen, "o tem ne more biti niti sence clvoma. Kakor pravi govornik začenja z moćnim, jasnim, prijetno donečim glasom in rabi le najnavadnejše besede. Rezajoč s kazalcem zrak, se pripogiba do boka, se razvnema slično aerviškemu plesalcu in sega z rahločutno roko nad masivno bradate glavo. sPoglejte v zrcalo za Vami«, — je zagrmel nekoč odposlanstvu vojakov in delavcev v obraz — robličja, ki jih gledate, so obličja o-mladine. — — Sedaj pa dovolite voditelljem naših nasprotnikov, da pogledajo v steklo. In plen je njih sovraštvo, plen njih ponošeni ideali. Želite si torej vojno s starcem ali mir z omladino?«; — Kdo more zanikati presunljivo moč tega poziva v naših nejasnih dneh? Opomba prevajalca. Potrudil sem se. da bi prevel kolikor možno vemo članek, ki je iršel pod gornjim naslovom v uglednem angleškem tedniku, ter tako seznanil tudi širšo slovensko javnost z naziranjem, ki ga ima velik del angleške javnosti o Leninu in boljševizmu v Kusiji. Slovenci se gotovo ne strinjamo z izvajanji in opazkami vsebovanimi v tem spisu, a na drugi strani si tudi ne moremo ustvariti lastne jasne sodbe o boljševiškem gibanju v širni Rusiji med dobrodušnimi mužiki. ki so de-lau skozi stoletja najhujšo tlako. Vesti, ki nair donajajo o ondotnih razmerah, si nasprotujejo druga drugi, so netočne in tendencijozno za-viie ter vsled tega nezanesljive. angleški člankar obsoja boljševizem, ke~ prepoveduje le-ta produkcijo za zasebni do kiceK; ni dvoma, da čuti člankar velik strah, da ne bi boljševizem uničil domčkanosne an gleške trdovine. Da bi pa bil Leninov naul t o krvoločen in smrtonosen za človeško o niiko, na tem smemo dvomiti z vso pravico An nam ne riše člankar sam Lenina kot prav rahločutnega moža, ki nasprotuje celo znanstvenim operacijam na živih živalih? Po manjkanje zanesljivih vesti o ondotnih razine rah nam pa, ka*or omenjeno, branijo, da bi izrekli že danes jasno sodbo o praktičnem udei-tlvovanju Leninovega komunizma; nadejamo se pa vsekakor, da se končna sodba, ki jo pro-gla^ šele bodočnost, ne bo krili z zgorajšno obsodbo, ki jo izreka angleški pisec. Kenrl Brr&usse Gafcrfelu d* Annunzlo Veliki francoski pisec Henri Barbusse je priobčil v listu »Populaire^ pismo, naslovljeno na Gabrijela d'Annunzio, v katerem izjavlja, da ne priznava več glasu — poeta. »Danes (piše Barbusse) vaši spevi niso lepi in vaša zgovornost zve ni slabo. Ko govoriie vi o življenju ir smrti, ima vaša sijajna eksaltacija nekaj u-inetnega in blesk potvorjenih kamenov — komaj da se nahajajo v ubogem deklamatorju ostanki prosveiijenega in jakega genija, ki smo njegova dela občudovali. Kako in zakaj se vaš glas, ki se tako malo sklada s širokimi obzorji, z živo dramo realnosti, ne prilagodja tudi gospodovalno živi drami, ki jej je danes svet v pozorišče; zakaj ne odgovarja bolj veličini boli, mizerije, splošnega nadejanja? Dočim govorite vi obupno, da bi krvavemu poboju plemen dali sijaj, ki ga nima; da bi o-živeli in olepšali neki militaričen ideal, ki ga ;c vojna obsodila in ubila; med tem, ko se strašne posledice velikega konflikta krčijo za vas v vprašanju plena in obmejevanj posesti; med Um, ko vi trudoljubivo poizkušate, da bi branili svojo imperijalistično tezo, tragikomične akcente, in sc vaša plemenita inspiracija slabo uveljavljal, se vesoljnost in človečanstvo pripravljata, da popolnoma izpremenita svojo dušo in svojo voljo! Ta velikanski dogodek vam uhaja in zato vaš lirizem zveni votlo. Ali ne vidite, kako ljudstvo vse zemlje skuša dvigniti se na površje kakor da je ljudstvo potapljajočih se? — da je doba sužnosti zaključena ter da začenja druga doba? — da načelo moči gromi, se giblje, tip-Ije in išče novih krojev? — in da gre za stvari, veliko bolj visoke, bolj globoke in bolj nujne, nego so tiste, za katere se razvnemajo vaši utilitaristični duhovi? — Jutri, morda še poprej, se dovrše velikanski pravični prevrati, ki jim zahotena in blažena nesposobnost vladajo čih da morda obu*ce — viharja. — (Po večernem »Lavoratore« od 23. aprila). Domale vesli. Mraz v pomladi — mirovna konferenca — krize. Za rokodelstvo vremenskifi prerokov so prišli slabi časi, četudi ne tako slabi kakor za kronane slave, kakor uči tragična useda Viljemov, Karlov, Ferdinandov, Nikolajev, da niti ne govorimo o vseh tistih glavarjih raznih nemških držav in >državic, ki jim človek ne more vedeti imena vsem, ker jih je bi!o res preveč — vladarjev -namreč. Tako na slabem, kaker so ti bivši »izvoljenci« na vrhovih človeštva, pa vendar niso še vremenski proroki. Za tc pridejo še ugo:ni časi, za one druge pa nikdar več... Prišle so sape ner-rijazne, ki odganjajo njihovo ladjo od pristanišča in jej ne dovoljujejo povrnitve, da bi jim zopet »mili narodi« pokladali na vznoije prestola prisegre svoje nepremične vdanosti in zvestobe... Tempi passati — ko je Viljem živel svoj t-empon-e: žMjenje sijaja in bogo-sličnosti... Zašli smo, kar pa ni čudo, ko so nam vedno na misli in pred očmi vzroki, ki so dovedli do pariške kcmerence, obetajoče... nrir. Viljem in mir pa sta dva pojma, ki izključujeta drug drugega, kakor se izključujeta voda in ogenj... Kako naj bi človek, ki koprni po miru, ne misli obenem na konferenco in na Viljema s — pelinom v duši?! So^cbnc še, ko se vrinja vmes pekoča misel na toliko prcKte nedolžne krvi! Ah — da: hoteli smo govoriti o vremenu, ki nam je letošnje velikonočne praznike tako neusmiljeno zasolilo, pardon: namočilo! Ves Veliki teden je obzorje kazalo mračno in čemerno lice, da je tufi ubogi zemljan mora! delati kisel obraz. Saj je vreme napovedovalo še turobneje praznike, nego bi itak bili tudi ped najjasnejim nebom in ob najlepšem vremenu! hi kar }c rhetalo med tednom, je ^poštene- držalo velikonočno soboto in še pošteneje v nedeljo. Cas si si trati! s tem, da si med vlažnimi zidovi gtećal, kako naletajo deževne kaplje ob šipe. Seveda so redko sejani tisti, k: jim ugala taka zabava na dan, ko so v navadi veseli izleti tja ven v božjo naravo in v____okeliske krčme. V ponedeljek Je bilo sicer nekoliko bolje, vendar pa tudi neprijetno, ker so ?e — brila je močna sapa — izletniki po- šteno navžili___prahu. Koliko da je bHo tudi pot- vic. gnjati in jaiec, o tem nas niso obvestili poročevalci. Božje kapljice pa je bilo; o tem so govorili marsikak obraz, marsikak jezik in marsi-kaka — noga. Ne sodimo strogo, saj so ljudje po-trebni... razvedrila v težkih časih... V torek pa zopet mokrota, mokrota m sama mokrota z neba doli — da nc boste misliti kaj drugega. Včerajšnji dan, sreda, pa nam je prinesel presenečenje: sredi pomladi zimo, občuten mraz, ki ne bi delal sramote niti božičnemu času! Zimske sukn:c so slavile nenacno zopetno vstajenje... ako niso že cdšle na letovišče — o grda misel ti — v zastavljalnico. In kako smo jih včeraj zjutraj -tesno ovijali okoli telesa in tiščali roke v žepe! In vse to v drugi polovici aprila! Ne more biti drugače, ne-iro da se >e tu<3i meteorologom (vr-emenoslovcem) zmešal koledar, ako ni tudi tega raznesla voj-na furija. Ali pa jc morda nastala —'25 Fermontati Mezzi Toscani......> —'15 Cavour nornfali..........» —'30 Cavcur corti...........» —'25 Cavour.............» —'25 Forti .............* —'30 Alla paglia — Selia........» —'25 Branca.............» —'20 Cigarete (cene za zavojček 10 cigaret): Savoia.............L 2'— Orientali ............» I'50 Uso Egiziano..........« 1'50 Avana.....'........» 1'50 Uso Russo............» 1*50 Serraglio............» 1'30 Levante...........- » 1'30 Giubek.............1*20 Macedonia............» 1*— Vinginia.............» —'80 Maryland ............* —'70 Hoigy............ . » —*70 Kiržlly............" —70 Nazionali............* —*60 In d i gene ............■» —'50 Duna ....................—'50 Popolari............» —'40 Ogrske.............» —'40 Užigalice (voščenke): škatljica po 30 užigalic.......L —'10 škatljica po 70 užigalic.......» —'20 škatljica po 50 užigalic.......» —'20 Švedske: škatljica po 40 užigalic.......L, —*40 škatljica po 20 užigalic.......» —'15 2veplenke: škatljica po 15 užigalic......L —'02% škatljica po 30 užigalic......L — *05 škatljica po 75 užigalic......» —70 škatljica po 150 užigalic ......» —^20 škatljica po 50 užigalic....... —70 škatljica po 75 užigalic......» —'15 škatljica po 150 užigalic......» —f25 Kolesar ga je podrl. Včeraj je prišel na zdravniško postajo sedemletni Arminii Platzer, ki je imel rano na nosu. Povedal je, da ga je podrl neki kolesar. Zopet avtomobil! Vsakdan se ponavljajo nesreče radi prehitre av,omobilskc vožnje. Včeraj je neki avtomobil povozil 13Ietnega Franja Paresiča v bližini mestne plinarne. Revček je bil zelo poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda n;egovo stanje je zelo nevarno; revček lahko vsak hip izdihne. Oz r avl. — Železničarji v Kanalu so o priliki štrajkovske renumeracijc nabrali 11J lir za potrebno učitelj-stvo CM šol. Klobuk z glave pred takir okazom braiskega in človekoljubnega čustvovr.: | d strani ljudi, ki so sam: potrebni. — Namesto venca na grob g. Jožefe Kocjan 2ir}e, daruje od prvih prejetih lir Anton Mervič, nadučitelj v Povirju 10 lir za moško podružnico Ciril-Metodove družbe. Kniiievnost In umetnost. STANO KOSOVEL: Naše gledališče inra nekaj naraščaja, ki ga vodi latentna sila Milana Skrbinška. Ta naraščaj je vprežen s svoiim mojstrom v isti iarem, in mora marsikdaj prav krepko povleči, da gledališki voz ne obtiči v blatu n-a cesti. Vsakemu člami tega naraščaja je naše občinstvo po nekaj dolžno, zakaj, od vsakega je po nekaj prejelo; in ta duše\ni dolg bo treba topot poravnati z gmotno podporo. O »Revčku Andrejčku« kot literarnem delu ne govorim; pobavim se nekoliko samo s posameznimi člani družine na odru. Z gospo Paulinovo se ne morem sprijazniti v nobeni ulogi. Njena igra ni «lede rutine morda najslabša, toda v srce mi noče. Ne o^reie me. In kadar me igra ne ogreje, ni umetniška, dasi je morda umetna. Med tema dvema izrazoma pa moramo razločevati. Zelo me bo vesehlo, če bom mogel svoje mnenje glede g. Paulinove kdaj popraviti (in to storim rad tak-oj, čim se uverim, da sem se varal), toda doslej pogrešam pri nji tiste čustvenosti in iskrenosti, ki se razodeva v podajanju vsakega pravega umetnika. Mnogo umetniške dispozicije je opaziti pri edč. Kavčičevi. Ce se kdaj užene, pridobi njena igra na topioti in naravnosti, obenem pa izgine vsa tista rafinirana zunanjost, ki ji pri nastopih še vedno škodi. Vsiko pretiravanje ie umetnosti kvar- no, zato se ga ie treba tznebiti že takoi v začetku. V drami ne bi smela s svojim glasom lako peti. — Tudi v vlogah naivke — goč. Gradišarjeve se časih zasveti iskra umetnosti. Njena velika ovira za oder pa }e zelo, zelo šibak glas, s katerim ne more razpolagati kakor bi bilo potreba. Pozornosti vreden bo razvoj gdč. Mezgečeve, če kdaj splava na relativno površino. O gospe Sflovi ne boni govoril na široko; ona se je razvila do neke stopnje in bržkone ne pojde naprej. Porabira jc za nekatere vloge, glas pa se ji večkrat izneveri, nego vdd. Neoporečno je torej, da imamo v ženskem naraščaju nekaj dobrih nad; in jaz sem prvi, ki želim, da se ne zgodi, kot je pri nas v navadi: da vzplaroene in ugasnejo. — Med naraščajem moških prvači g. Martinčevič. Njegove naštudirane vloge pričajo, da imamo posla s talentom, ki bo še kos igralskemu poklicu, če se bo znal stopnjema poglabljati. Zato mu je potrebno mnogo resnosti, ki ž njo nadvlada po-najčešče napačne občutke, s katerimi publika nikdar ne štedi. V zadoščenje mi bo, če ga bom srečal čez kta na dobrem cdru v dobri vlogi. — G. Sila razpolaga s kreacijo nekaterih tipov, ki pa so največkrat prepovršno izdelani. Sploh je površnost karakteristikon prevesne množine naraščaja. Na njej boleha prav znatno tudi g. Kralj. Zdi se mi, da man-ka večini naših začetnikov zadostno rednosti in še več resnosti. Zato bodi povedano, da se umetnost nikjer in nikoli i»e razodeva na zabaven način. Človek, ki se jc posvetil katerikolisibodl panogi umetnosti, mora dobro znati, čemu se žrtvuje, kajti sicer utegne prav kmalu zabresti na smešno diletantsko pot. To uvažuje lahko tudi g. Šimenc, če mu hoče postati oder javna tribuna za razodevan.e resnčce mi lepote, ki postajata potom umetnika last vseh l.vdi. Morda se k temu vprašanju povrnem kidaj pozneje v posebnem čhinku. V naslovni ulogi »Revčka Andrejčka« nastopi ravnatelj Skrbinšek. Vem, da ne bo v tej igri mankalo osobju niti ploskanja, niti pohvale, in morda niti kritike; toda vse to bodi za naraščaj samo tisto, kar sme biti; nekoliko izraz hvaležnosti in simpatije, in porok, da imamo ljudi, ki Jjubijo predvsem tisto, kar prihaja iz duše in srca. Borzna corolla. Trst, dne 23. aprila 1919. Današnja borza je bila izvzemši parobrodne papirje t. j. Gerolimich in Lussino, ki sta pridobila približno 30 točk, prilično mirna n brez posebnih poslov. Tendenca v splošnem dobra za vse papirje. Tečaji: A uštrca meri kana fCoBul.thj . . . . 9 0 - iKb Ger linich.......: • 2270-23jO Karigazioae Liiber« T iestina . . . 2l >0— 21 f» I ................. Tripcovieb..........7 vi— ,9» Martine .............. Prem uda...........** ~ .................1500 i« 0 .......................... Dal-ra i a (par. .......4 0 Oment „Spal.«to- .......* S Krka ............ T amwHV ..........25.1-2*0 HALI OGLASI l'O fee j" vojakov rahajal 1. 1918 na Lm zdiavilišču v Caoroi Ogrsko), je uljudno na proš n. da poSlje sv».j ua-lov na inser. odd Cflorna" 35'.'7 služkinjo, Slovtnb»» alt Hrvatic*, rr dno _rw„tC| in p' šteno, iSfe dru* na 5 cs b b ez otrok. Dobra tlaea. Tori®bianca 28. lil. Feitolt. 3 95 DCK Umu spojema popravila h v#> h vrt; ^elo UiUf točn , cere zmerne. Velkavrh, ul. Tigor • II. o457 flnrm^IrA «l-kle ii»če mala diužin'. D^bidn-MOvrfl^nU *ro plačo n hr no. Z^sLi ^e i nisarii i.entič,wul. Febce Vei.ezian 5, od 1 - 12. * P 12» Kom 5 let star s>e jroda v Lončarju 164. 2591 prijazne zunanjosti in primi rn*» izobrazbe sprejmem i»koj v irgoviuo z mešanim blagom. Ura .a in »tanovanjd piO=>to. Iva UCenca Z» len, Senožeče. 35'. 0 Proifa se steklena stena za pisarno. — Na-0o\-pove >ns. od ». __3 * Vai v VELI -wiDOL pri Komnu v nedeljo du" 2T. t. m. o • 3 pop. kjer bo VIL1KA NARODNA VESELICA z godbo, petjem, burkami *e- 7. narodno igro . KUiVOPHIšEŽNIK-. K nbilni udeletbi vabi ODBOR. - ZALOGA UR lil ZLATAH1HE::: na veliko Izbero se vdobi pri A. POVH v Trstu TRG BARRIERA VECCHIA &IV. a. Danes otvoritev sostilne H JJL ■ L TT R!STOR£NTE ,ALLA POSTA' Uia Giorftio Caltfl 18 __JX_u-u—-—— (Zajamčeno: raj'~oi;ša vina in pr.o-vnt.ia i.uhinja. | Priporoča se udani A. STARC. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel dobroznano gostilno „PRI T8HOLCU preskrbljeno z izvrstnim domačim vinom. Topla In mrzla jedila so vedno na razpolago. Ribe. Starim in novim gostom se najtopteje priporoča JANKO KOŠUTA. KREDITIH ZAVOD za trgovino in obrt Plozzo Huova 2 - TRIT - Fi:zja Hnova 2 Oha\lja VS2 v bančno stro!co spada-ječe posle. Daje v najem varnostne jeklene ce ice (Snfe) v svojem oktop-nem zakladu pod najbiljš mi pogoji. Uradne ure za blagajno od 9 do 13 Za varnos ne c lice 01 9-13 n od 15 P. ! Skoraj zastonij Vino po 2 Lire. Žganje, ru!H> konjak, janež 50 stopinj po 8 L. Špirit 96 stopinj po 16 Lir. MU AP0LL01, Trst, il. tolil H. 10 IPT ZOBOTE H MIŠKI ATiiLJE um in m no lin zobotehnika v Trstu, ul. S. Giovanni št. 14, I. nadst: Ordinirala od 9-1 in 3-6 pop. ZOBOZDRAVNIK D*. HRACEIC TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - 6 pop. Ereztolsstna iztaie X pltp-iranje in umetni mi. Zadnji teden! Zotfn i teden! Likvidacija! Radi ods'opa kupčije se prodaja po 7elo ugodnih cenah vse blago v trgovini Piazza della Borsa stei/. 3 in sker: Lastnik JOSIP KISS. Dr. O, MOUPUmO ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul Gioa-chino Rossini 17, vogal ul deili: Poste. :: Izdiranje zobov brez bo'ečln :: PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE RE R P P Stoj za i.m\2 n v.z:aja pari reil, uzrci rnTMi i Seidel & Neumam in aes - Agrara fSinger Oast & cias^er ?a'o?a vs»h potrebščin Tv dka ustanovljeni »■ Mefcuiifaa < «lavn!ct zl vsako FRilHCESCO BElHHR popnvijane. r$t , j r .m. anil(, , mmi ZOBJE I z in čeljust;, zlnte krone in tudi obrobkl VI" J M TUSCHER zoboPHNK TRSi, ul 30. oktobra (ex Caserma) II. Ordinira od 4J predp. ilo b icvcćcr. JADRANSKA i Dein. glav. K 30/Xi0.0004 Reserve K 8,ftK).000 C«rtrilj: TRST na Ca»a di Rišemo i - Via J. Mt 9 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija. Sp Ir. Šibenik, Zadar, Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spadajefe posle. Sprejema vlo^e v Lirah na hrani'ne knjižice proti m'2°0 letnim obre-stim v b^ncog ro-prometu proti letnim o-brestim. Na odpoved navezane znes e sprejema po najugodnejSh pogojih, hi se imajo pogoditi od slućaja do slu&ja. lit v BSj'en van:i;tRi 9f3đai> (Sal i ćpisitzsL Blagajna posluje od 9 do iL Opclns Zotiotennišlfl Binbulstoril Opčine šlsu. 330, i. n. v hiši lekarne 0^rtood9L')iin ol 2 da S ne IS. maja 1.1. se izselimo Iz dosecani'1* prostorov, zato prodamo vso obstoječo zalogo a GSI*I2 za »no ;.8 tiJm i i ur: si p3 z Vi^n'h cen3jI. B0H1KEC & C., T(St Bljmimflj.i33alil-Hinw5t.il. lifi •'T i