93. številka.
Trst v sredo 24. aprila 1901.
Tečaj XXVI
„Zdinoit
t. ja.h enkrat nn «xh, mzun nedelj in
retaikdf. oh 4 uri rvućet
za. celo !eio........24 kron
za pol leta.........12 -
za četrt leta........ *»_
ta en nie*ec ........ 2 kroni
Naročnino je piačevuti asprej. Na n»-tCČbe brer prilnŽtnr naroAnme «*e qdtst« rc i.lira-	_
lohakaniah ▼ Tr*tu ne prodajajo po-
ttmezne številke po 6 MoUnk f3 nvc.t: t*en Tr»t* pa po 8 Btotink (4 ;
*Vief«a Iti. V;t,.
din ost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&st
se raćunaio po vrntah v petitu. 'An ve C kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vai dopisi naj se pošiljajo urednlAtvu Nefrankovani riopiai se ne sprejemajo Rokooisi se ne vračajo.
V	Je ouč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst.
VrednlAtvo in tiskarna se iialia^ata V ulici Carinila Štv. 12. I'pravni&tvo, in »prejemanje inscratoT v uiici Molin piecoio Stv. 3, II. nadsir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost4
1 atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Kraljevina srbska
ima ti>rej svojo novo ustavo, katere plavna določila smo nacrtali v včerajšnjem listu. Pralno spregovorimo j*ar besed o tej ravnokar priglašeni ustavi, t m i nam dovoljeno, da zabeležimo tu nekoliki* momentov iz ustavne zgodovine kraljevine srbske !
Že leta 1*17 je prišlo do sporazumlje-nja med tedaj vladajočim knezom Milošem in narodom v tem zrn:slu, da so prvaki naroda priznali Miloša knezom in gospodarjem v deželi, a ta j»oslednji je zagotovil prvakom gotove pravice do sovladanja. S tem je bilo v vladanje Srbije že uvedeno ustavno načelo. Leta 1830. je tudi Turčija — Srbija je bila tedaj vazalnu dežela — pri poznala Al i loša dednim knezom Srbije in so bile določene nje politične pravice. Izdelam je bil statut, ki je za kneza in deželi' pomenjal— konstitucijo. Leta 1*35 je knez Miloš — na pritisk veli kaše v — podelil novo ustavo, ki pa ni ugajala ni Ktisiji, ti t — Avstriji , oziroma vsemožnemu Metterniehu, ker je bila — prelil»eralna. In ker se je tudi Turčija pridružila menenju Metternichovemu. je imela ta ustava le kratko življenje. — Ali Miloš je bil po pritisku v deželi kmalu zo|>et prisiljen stopiti v Rajanja s Turčijo za podeljenje ustave. I ogajanja s<> imela ta vspeh, da je Srbija leta 1 S.'JS dobila novo ustavo, ki je sicer potrdila dednost knežje hiše Obreno-v v in je ]>otrdila Miloša knezom Srbije, ki pa je omejila njegovo vladarsko oblast po ovedenju državnega sveta in ministerstva, čega r členov pa ni bilo možno odstaviti brez dovoljenja Turčije. Tudi so bile izdane določi>e o nei dvisnosti sodnikov, varnosti imetja, osebni pIoImmIi' itd.
Ker pa se Miloš ni držal te konstitucije, je prišlo do konfliktov med njim in branitelji konstitucije in je bil 31 i loš prisiljen slednjič abdicirati na korist svojemu sinu Milanu Obrenoviću II.. ki pa je kmalu umrl in mu je sledil njega mlajši brat Mihael Obrenovii: III.
I^eta 1*42 so prepodili Mihaela, a Srbija je bila do leta 1*52 vladana bistveno jh> konstituciji od leta 1838.
Ko pa -o prejw>dili Karadjordjevica, so pozvali zopet Miloša, ki je živel na Dunaju v prognanstvu. Po njega smrti mu je zopet
sledil — v drugič — »jega sin MihaelObre-novic II., kise je popolnoma oslobodil od vpliva Turčije in je inavgnriral narodno |>olitiko Srbije. Mihael je vladal absolutistično, priznaval je pa drage volje pravico državnega sveia do zakonodaje. Leta 1868 je prišel grozni čin v parku topčiderskem : umorstvo kneza Mihaela.
Na vlado je prišel njega unuk Milan Obrenovič IV. in Srbija je dobila žnjim leta 1869 — prvokrat popolno neodvisno od Turčije — novo ustavo, ki so jo izdelali general Blaznovac, Jovan Kistić in Jovan Gavri-lovie. Ta ustava pa ni odgovarjala modernim in liberalnim nazorom, ker je dobri dve tretjini oblasti puščala v rokah vladarja. V veljavi je hila do leta 1888, ko je pokojni Milan podelil novo ustavo, ki pa je zašla v nasprotni ekstrem : bila je preliberalna, liberalna v toliki meri, tla narod ni bil zdrel zanjo. Kralj in vlada sta bila slioro brez vsake moči nasproti skupščini. Kmalu na to je Milan abdiciral svojemu sinu Aleksandru na korist. Konflikti ined kraljem in narodnim zastopom so se vrstili kar zaporedoma, ker kralj ni hotel sankcijonirati razne zakone, vsprejete od skupščine. Ko se je Milan leta 1 Si>4 povrnil v Beligrad, je pregovoril svojega sina, da je razveljavil to liberalno ustavo od leta 188* in jo uveljavil ono neliberalno od leta 1869.
Sedaj pa je kralj Aleksander podelil svojemu narodu ustavo, o kateri treba priznati, da je liberalna, kakor je bila ona od leta 1-S8*. Ta ustava zagotovlja narodni skupščini vse zakonodajne prerogative, jamči neodvisnost sodnikov, varnost imetja, slobodo v izražanju svojega menenja, slobodo zborovanja, tajnost pisem itd. Ali jedna važna sprememba je uvedena, ki naj odpravi nedostatek one od leta 1**8 * vsemožnost skupščine in obnemog-lost krone in vlade. I veden je zistem dveh zbornic (kakor pri nas v Avstriji); torej druga zbornica, senat, ki naj bo v nekako proti-težje narodni skupščini po določilu, da noben zakon ne more dobiti kraljeve sankcije, ako ga niste vsprejeli obe zbornici. V senat imenuje namreč kralj kronsko deputacijo, to je med 51 členi zgornje zbornice jih je 30. katere imenuje kralj in ki bodo zastopali
1 stališče krone.
Narod srbski ima torej sedaj ustavo, ki nosi v sebi pogoje za si obod en razvoj in daje
tista jamstva, ki so potrebna deželi, ako se hoče imenovati civilizirano.
Ali črka je mrtva in duh je, ki oživlja. T uli najlepše stilizirani zakon ostaja brez koristi, ako niso blage volje oni, ki ga izva-vajajo. Eklatanten izgled imamo na avstrijskem 4; XIX. Tu imamo najlepši zakon o narodni jednakopra vnosti, ki paje ostal mrtva črka, ker ga oni, ki imajo oblast v rokah, nočejo izvajati. Vzlic § XIX. se morajo slovanski narodi večinoma še boriti za naj primiti vneje konsekvenee načela narodne jednakopra vnosti. Poleg zakona o jednako-pravnosti imamo tu še vedno na jedni strani i privi lego vane, na drugi pa — nejednako-pravne narode.
Tako bo tudi v Srbiji vse odvisno od tega, kakov duh bo vladal na visokem mestu. Ako bo na tem mestu volja nenremična za točno izvrševanje slobodaostnih določil nove ustave, ako bodo vsi Činitelji delovali na to, da bo razmerje med narodom in krono prisrčno, iskreno, tako, da bosta glavna konsti-tucijonelna činitelja : krona in narodni zastop medsebojno spoštovala svoje prerogative injih spravljala v soglasje, potem se je nadejati, da je prišla za Srbijo nova doba toli potrebnega notranjega konsolidiranja, dela za socijalni, gospodarski in kulturni preporod in razvoj Srbije. Narodu srbskemu, ki je toliko pretrpel vsled notranjih homatij zadnjih let, da ga smemo imenovati pravim mučenikom, bi želeli mi take bolje bodočnosti iz vsega srca kakor njegovi bratje po plemenu in krvnem sorodstvu.
Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku.
(Po »Obzor u«.)
Naslednji dan so se udeležniki kongresa razdelili na dve skupini. Veča skupina, že-leča videti starodavno prestolnico hrvatske kraljevine in Dioklecijanovo palačo, je s par-nikom Hungarija krenila proti Spljetu; drugi pa so hoteli videti Kotor in veličastno Boko kotorsko. Med poslednjimi je bil tudi predsednik kongresa, g. Chvlinski.
Vsprejem v Kotoru je bil najprisrcneji, primerno slovanski gostoljubnosti. Ob izkree-vanju je svirala glasba in potem je bilo po-
goščenje gostov. Ogledavši si znamenitosti starodavnega mesta, so gostje poseli v kočije, naročene od občine, in se odveli ob kršni Lovčen, da se z visočine navžijejo čarobnega pogleda na najlepši fjord (ozek zaliv) vsega sveta.
Drugi skupini je bil tolmačem urednik »Hrvatske* dr. T resic, ki jim je med plovbo razlagal lepote luk in planin ; jih opozarjal na barve morja, na prirodne lepote in sveto poezijo, ki se dviga iz morja Adrijanskega in njegovih obal; podajal jim je zgodovinske podatke o postanku raznih mest.
V Spljetu jim je pokazal palačo Dioklecijanovo, tolmačil nje zgodovinski postanek, nje arhitekturne lepote, njene dogodke in nezgode skozi srednji vek. Vse, kar zgodovina beleži važnejega, je razložil kongresi-stom, pokazavši jim vse, kar je ostalo od te divote: od raznih vrat in stolpov do Dioklecijanovega mavzoleja, peristilija, vestibila, atrija ter Eskulapovega hrama. Potem jim je razkazaval razne oddelke muzeja ter tolmačil lepoto in važnost ter pomen nekaterih iz-kopin. Pokazal jim je tudi hrvatski del spljet-skega muzeja z najstarejim napisom od bana Trpimira in z rakvijo kraljice Jelene. Gostje se kar niso mogli načuditi toliki kulturi v onih davnih dobah, ko je še vse Slovanstvo bilo v mraku barbarstva.
Popoludne je dr. Tresić sprovel goste v starodavni Solin. Tu jim je pokazal vse iz-kopine : od amfiteatra do baptisterija, cesarska vrata, staro krščansko grobišče itd. Raz-tolmačil jim je postanek tega grobišča ter zgodovino propada Solina. Potem so krenili dalje proti iztoku, kjer jim je dr. T resic od daleč pokazal z roko na dvorec bana Trpimira, a na povratku jim je pokazal mesto, kjer je stal dvor kralja Zvonimira iti kjer je don Fran Bulic izkopal rakev kraljice Jelene.
Na večer je spljetski župan povabil kon-gresiste na banket, na kateri je došlo vse, kar je v Spljetu na umu odličnega, da [Kičasti slovanske goste. Najprej jim je župan Milic zaklieal dobrodošlico, priporočajo jim, naj se zavzcmejo za pt»steno Dalmacijo in naj se borč za železnico, ki bi prinesla novo življenje v mesto Zvonimirovo. Potem se je nazdravljalo vsem slovanskim narodnostim. Znamenita je bila zdravijca Poljaka Smol-skega, ki je povdarjal, da morajo Hrvatje,
PODLISTEK i
Graničarji.
Pripovedka Ilije I. Vukovica. Prevod s srbskega Ne znate vi, kako je na naši meji! Nel>o nad glavo, oči v planini, pa od jutra do mraka tako. A kaj še le, ko je prišla zima in začenjajo zameti ! Ko veter n<»si dro-l>en sneir in ga nasuva cele plasti, ali ko spušča vse na lice, ter se rokav razmoča obrisavši ozeble obraze, a nikjer zavetja, a še manj tople strehe... eh, greh je reči: ali hujše je, nego jmkI zemljo.
Ali vendar želja premaguje trpljenje, pa ee dogaja, da človek zmrzuje živ; a z denarjem mu se ne bi moglo poplačati tega nikdar. Tudi jaz odidem nekdaj tja. ali se ne bi več rad silil.
Zima je nastala tudi v brdih in v dolinah ! Po hribih, obraščenih s suhim sme-rečjem in počrnelo goščavo, se bliščč ledine od snega, a vse skupaj pomešano izgleda kakor barva na stari zimski suknji. Po strmih hrbtih -trči ostro kamenje in predrzno gleda v vi-ine ; a sjunlaj v dolini se igra potok : voda se |h> nekod spušča čez ledene kline, a drugod se razliva čez široke kamenite plošče... A od |>ovsod pritiska oni mrtvi zimski mir! Le£včasi, za dne, ugledaš orla, ki na kaki
steni nevoljn-; in nepremično gleda v globok prepad, ali v prvem mraku čuješ, kako volk tuli in kako mu gla? pusto zveni po klancih na vse strani.
Moj konj stopa pazljivo po ozki poti in z veliko spretnostjo obhaja nevarno mesto. Pa saj so mi že rekli : pusti uzdo, pa spavaj ! . . Nekoliko korakov za menoj jaše kor-donski stražar. To je moj čuvaj in kažipot! Dvakrat, trikrat, ko se okrenem s konja, vidim ga, kako nemarno gleda s stremen doli, koder hodimo; a lahko je bilo zapaziti, j da ne potuje prvikrat po tej poti. Bil je človek srednje starosti in srednje velikosti. Črne, svetlikajoče oči so imele nekaj, kar je i j spominjalo na sanjalca, a ves izraz je bil j oster. Nos zakrivljen, pod njim razmršene j brke; a po čez se je vila jasna črta, ki je stala tako ravno in ostro, tudi tedaj, ko se je smehljal. Obleka mu je bila čudna. Na glavi je nosil ponošeno kučmo z medeno tablico spredaj, na kateri je bila natisnjena številka njegove karaule (stražnica) ; okoli ledi je bil nategnjen širok pas z umazanimi patrnnami, a na rami krnkovača (puška). Vse ostalo je bilo različno, ter je spominjalo na pobeglega vojaka ali na nagizdanega kmeta, ki smatra pol sveta manj vrednega, nego so njegovi novi jermeni na opankah.
Ko setn se naveličal molčanja in so se
mi oči utrudile od snega, obrnil sem se do njega, le da nekaj govorim.
—	Koliko imamo še poti, vojnik ?
On je vspodbol hitro svoje kij tise in ker me naj!»rže ni slišal dobro, je vprašal po vojaški :
—	Za poved a te !
—	Je-li še daleč karaula ?
—	Tam za oni in bregom !
A niti sledi ni bilo o kakem bregu !
—	Ta ježa mi že preseda, a tudi noge so mi že premrzle.
—	Bolje je, da stopite s konja ter hodite malo, dokler je tako ravno.
—	Prav pravite, sem rekel jaz. Samo, bo-li še dolgo tako ?
Potem mi je pomagal s kljuseta in jaz sem začel hoditi; on je privezal uzde mojega konja za svojega in lopnil z dlanjo prvega, a konja sta šla sama navzgor.
Na to je skočil brzo čez kamen in šel korak za menoj.
Tako sva prišla do neke male ravnine. Kakor da mi je padlo nekaj v prsi, sera se oddahnil glasno.
—	Hudo mesto, brate.
—	Hudo, je rekel on.
—	Pa ti tako po noči, po dnevu, povsod moraš tako ?
Izvlekel sem mošnjo z duhanom in si
napravil njemu.
svalčico, in potem ponudil tudi
—	Vzemi pa si napravi !
On je dvignil prvo roko h kapi, da se zahvali, a potem jo stegnil po mošnji.
Ko se je razgrnil prvi dim, sem rekel:
—	Po leti, mislim, je še tako ali tako!.. Gora je vsaj hladna, ali v tem času .. . kakor da je človek na mrtvi straži !
On se je ponižno nasmehnil in začel pihati pepel s cigare.
—	Pa kako živite sedaj z onimi svojimi 'sosedi? Mesate-li često račune?
On je zgrbančil obrvi :
—	Eh, je rekel, Arnavti ! . . Razglasili so jil le tako, gospod, a ni deveti ni tak, kakor pravijo.
—	E?
—	Pa ni, boga mi! Ako tudi kog t za-koljejo, delajo kakor lisice. Eto, kdo sna, da ni zdaj kdo od njih prišel za kak kamen tu, pa samo puška poči; pa kaj mu mari, kam mu odleti kroglja ?! .. Le da je eden llri-ščanin manj! A da, je-li to ravnina?! Manjši je od mravlje !
—	Pa zakaj jih torej hvalijo, da so junaki ?
—	A kdo jih hvali ? ! Oni se sami hvalijo ! (Pride še.)
f'ehi in l'oljaki ustvarit' trojno zvezo proti nemštvu.
Na kratko „rečeno : vsprejem v Spljetu je le povečal oduševljenje slovanskih novinarjev za slovansko idejo. Osobito so izjavljali Poljaki, <la so sedaj se le razkrili svoje prave brate, najsorodneje jim j>o duhu in po krvi. Dr. Mazzura, dr. Tresic in Gjalski so storili vse možno, da navdušijo slovanske novinarje za lejK» našo domovino in za narod naš.
Politični preg-led.
V TRSTU, dne Ji. aprila JWU.
Državni zbor. Včerajšnja seja 7.ih>r-niee poslancev se je zopet vršila v znamenju — nemške kulture, o čemer je posebno znamenito to. da so si gospodje Nemci izključno eden drugemu metali na glavo to — kulturo. To lii bil dehteč venec, ako I»i hoteli aplesti vse psovke, ki so si jih poklanjali medse-l»ojiio zlasti gospodje radikalei in nemški socijalisti!
Ples je otvori 1 ra<likalec V o e 1 ki, ki je očital krščanskemu socijalistu \Vohlma-verju, da je v neki interj>elaciji — v kateri je dolžil okrožno so<iišče v St. Poltenu, da s kršenjem prava škoduje kmečkemu stanu — podal pamflet laži, sumnicenj in obrekovanj, čemur so se krščanski socijalisti odzvali z jednakim drobižem. Psovanje je nadaljevalo, ko je rad i kaleč dr. Tschan spravil v razpravo protektorat nadvojvode Frana Ferdinanda nad katoliškim schulvereinom in je grozil, ker je bajt' vladni komisar na nekem shodu zabranil NVolfu govoriti o tem dogodku in mu žugal, da ga da zapreti. Ko je radikale«* Malik stavil predlog, s katerim je zahteval, naj načelnik |>etieijskega odseka, poslanec Bauragartner, položi to čast, ker zanemarja svojo dolžnost in na izjavo predsednikovo, da tega predloga ne more dati na glasovanje, je zakričal Malik : Seveda, ker je Kan mgartner far! Potem se je začelo usu vati ined nemškimi bratci, da so kar okoli frčale psovke: Nesramnost, vi sie perfiden človek, prostaški »kerl«, perfidna laž, prostaški lažnjivec, scliuft, največi schuft v deželi, denuncijant, zmerja na infamen način, lopov brez časti itd. itd.
Ko so blizu izpraznili ves leksikon nemške — kulture je zbornica mogla preiti na dnevni red, v podrobno razpravo o pri-stojbinskem zakonu.
K > je finančni minister odgovor i I na neko interjielacijo jm>s1. Steina in tovarišev radi postopanja predsednikov komisij za odmerjanje dohodarine glede pravice do rekurza, a minister za deželno brambo na več interpelacij radi )>t »stopanja v Ših z vojaki, se je posl. Opat Tre u i n t el 8 pritoževal, da zaplenjeni čla nki, zasramujtH i katoliško cerkev potom interj»elacij prihajajo v zapisnik. S tem da se zagrešajo zločinstva motenja vere in krši kazenski zakon. In zoj»et se je ulila ploha nemške — kulture. Kričali so: polieijsti v sutani, molčite vi tepec, paj»ež je prokle! avstrijske zakone, živel sveti Alfonz ligurijan-ski, misticizem ni vera in slično. Potem je poslanec Stein napadel nadvojvoda Ferdinanda, da s«* je dal zavesti od »črnih mož«, da :-e je prihodnji vlad ir j »os ta vi i v nasprot-stvo z zakonom. Podpredsednik Začek je opetovano p<--egel v l>esedo, a somišljeniki so jim pritrjevali v silnem hrupu. Kar je začel Stein, sta nadaljevala radikalca H o f e r in H e r g e r. dokler ni zoj»et Stein začel, ki je povdarjal. da priseljevanje jezuitov iz Portugal-ke |k »menja nevarnost za vse narode. > J a z nisem patri jot — je vsklik-nil, a ravno zato moram protestovati proti invazji j eni v i tov. Jaz si ne domišljam. da sem »patrijot«, ker značenje »patrijota« ni z iružljivo z ljulteznijo do domovine, kakor jo umem jaz in jaz ljubim v prvi vrsti nemško domovino. Naša dolžnost je, da odvračamo nevam ki preti uem^ki domovini«. <S len aplavz med radikalei). Koje predsednik opominjal govornika, naj formulira svoje vprašanje, drugače da mu vzame besedo, je zakbcal Stein: »Molčite, vi bizanttnec. V interesu hiše Habsburgov moramo protestirati proti navalu jezuitov v Avstrijo, ki pretč državi in človeški družbi«.
Na ponovno zahtevo predsednika, je vprašal p »si. Stein pred~edništvo, da-li misli od sedaj naprej preprečiti igro. s katero bi se hotelo zadrževati njegove interj»elaeije. Predsednik je |M»zval govornika na red in je izjavil, tla na to vprašanje odgovori v jedni prihodnjih sej. Seja je bila zaključena.
Začetkom seje so Schonerer in tovariši
zajahali starega konia ter obnovili svoj stari predlog, da se Galicija in Bukovina ločiti od Cislajtanije, da se Dalmacija pridruži deželam ogrske krone, da se za nekdaj nemške zvezne dežele uzakoni nemški državni jezik, da se določi zastopstvo Nemško-Avstrije na jedni, in Galicije in Bukovini na drugi strani v delegacijah, dokler ne bo izvršena personalna unija z Ogrsko. Drugi predlog Schonererjev je bil naperjen proti naseljevanju Zidov.
rala svoje oči. V vsem poročilu da ga ni niti jednega častnika, o katerem bi Robert« govoril s tako rezervo. Vsakdo je pokazal »izredno hrabrost«, »zdravo vojniško presojanje«, »si pridobil nevenljivih zaslug«, »je vodil operacije z divno spretnostjo« — le o Bul-lerju so le suhoparne opazke. Sic transit gloria mundi. Nekdaj najpopularneji general, danes ne nahaja ni najmanjega priznanja in je v tem pogledu na slabšem, nego zadnji častnik njegov. Kako luč meče to na angležko
Gorici ne zamerimo ni najmanje, ako ne soglašajo r. nami. Ali, kar jim zamerjamo in po pravici, je: da so kar brevi manu obsodili tud? naš komentar kakor tendencijozen, z a-tajivši dejstvo, da smo odkrito povedali svoje mnenje tudi — na drugo strani
Je 11 morda to objektivno ?! Demisija poslanca Basevi-ja J Na Dunaju se govori, da se je posl. tržaške trgovinske zbornice, Basevi, odpovedal svojemu mandatu. Vest ni še potrjena.
Po vesti kronistov beležimo, da so
Parlamentarne stvari. V si nočni seji železniškega odseka so razpravljali o1 vojsko in njeno vodstvo ? !
drugi železniški zvezi s Trstom.! Vstaja na Kitajskem.	General Voy
j Govorili so posl. Tambosi, Schwegel ter po ron je naznanil, da sredi maja	10.000 fran včeraj ljudje hoteli videti v Rojanu njegovo
ročevalea Svlvester in Kaftan. Poročevalec j cozkih vojakov zapusti Kitaj.	Ta vest je prevzvišenost vladiko tržaškega in nekega vi-
Svlvester je predlagal, da se sprejmejo 1., 2., povzročila resno bojazen med	Francozi, ki : sokega gospoda c. kr. političnega uradnika!
3., 4. in «». odstavek točke 1, S?h\vegel je
so naseljeni na Kitajskem in med onimi Ki-' Je-Ii res J Piš jo nam : Neki magistratni
predlagal, naj bi prešli k razpravi o f>. od-	tajci, ki so prestopili h katolicizmu; le-ti so komisar je bil prišel na stanovanje nekega
stavku, kar je bilo sprejeto. Na to so sejo	naznanili svojim duhovnikom, kaj vse bi jim finančnega višega stražnika, pregledat, je-li ta
zaključili. - Prihodnja seja bo v četrtek	pretilo dan za dnem, ako bi inozemske čete poslednji polo za ljudsko štetje izpolnil tako,
zjutraj.	zapustile Kitaj.
O izjavi nadvojvode Frana Fer- v Pekingu se živo komentira dejstvo, dinanda pišejo v »Information« iz krogov 90 na mnoga višja uradniška mesta ime-
čeških poslancev: da Cehi sicer niso tako	novani uradniki, sovražni tujcem, navdušeni za katoliški schulverein, čegar delovanje je deloma tudi germanizatorično, ali _	v
v obsojanju gibanja »Los vod Kom« so po-	1 lZaSK6 VuoLl«
polnoma na strani nadvojode. Češki poslanci	Mestni svet tržaški, čegar seja se je imela
kakor zahteva zakon. Glede občevalnega jezika je bilo na poli, izpolnjeni po omenjenem višem finančnem stražniku, naznačeno, da isti in njega družina govore slovenski. — Magistratni uradnik pa je rekel: Sedaj je prišlo povelje od višje oblasti (? !), d.i je vse e. k r. uslužbence upisati za — Nemce!! Mi ne moremo verjeti te go-rostasnosti, da-si je magistratovec natanko pojasnjeval to odredbo, češ: da je uradni jezik vseh c. kr. uslužbencev — nemški (! ! !) in menimo tla je vse skup ij le izmišljotina na škodo e. kr. uslužbencem slovenske narodnosti.
Mi zahtevamo pojasnila o tem vprašanju osobito, ker vemo, da je magistratovcem ležeče na tem, tla ustvarijo, ako treba, tudi Kitajce, da le zmanjšajo število Slovanov !
Slovcnei imamo prednost! Pišejo nam: Mi Slovenci imamo v Trstu to dobro, da nam je dovoljeno marsikaj, kar Lahom, in na nekaterih mestih tudi Nemcem, ni dovoljeno! Da je to res, pričajo tablice z napisi: »K vietato di fumare«, ki so razobešene na raznih c. kr. mestih ! V novi luki in na naših c. kr. sodiščih je videti take tablice, ki le Lahom prepovedujejo kadenje ! Na prehodih d r ž a v n e železnice pa vidiš tablice, ki le Lahom in Nemcem prepovedujejo prehode ! Kakor je videti, imamo mi Slovenci v tem pogledu olajšave — ker si vendnr ne moremo misliti, da bi državne oblasti ignorirale ekzisteuco Slovencev v Trstu ? ! K«jti tu je le dvoje mogoče: ali nas prezirajo, ali pa
so sicer v verskih stvareh po veliki večini	sinoči vršiti, je bila suspendirana, ker je ravno
na povsem liberalnem stališču, ali politiški	nekoliko pred otvoritvijo seje umrl mestni
vzroki in cilji onega gibanja, ki naj bi na-	svetovalec dr. P o renta. Mestni svet je iz-
pravilo most do protestantske Prusije so tako	rekel svoje sožalje in je bila takoj na to
jasni, da češki poslanci niso bili ni za jeden	seja zaključena.
hip v dvomu, s kom naj gredo: ali z levo,	,Tudi tržaška »EdillOSt« ! V zmislu ti-
ali z desno, oziroma: ali z nadvojvodo, ali	ste krščanske ljubezni in resnicoljubnosti, ki
njegovimi nasprotniki. Tu in tam se dogaja,	je na razpravj 0<i miaolega petka zadobila
tla politiški interesi pritiskajo v ozadje versko	iiustracjj0 v bengalični luči, nam očita »Go-
Stran vprašanj. Pa tudi z liberalnega stališča	rjca< od t m v pt)SVečeni nam notici, da
sojeno, tla ni protestantski klerikalizem nič	naAe p0r0gji0 0 kazenski razpravi GregOlčič-
bolj vstrpljiv.	Gabršček ni »objektivno«, da je tendenci-
S kraljem Aleksandrom Srbskim	jozno in neresnični* — z eno besedo: »tako,
je imel beligrajski dopisnik lista »Neue	(|:l |,i niti židovskemu »Piccolti« ne delalo sra-
Freie Presse« — po posredovanju minister-	mote.«
skega predsednika dra. Vuidu — jako dolg	»Gorici«, kakor taki, ne odgovarjamo,
razgovor. Iz izjav kraljevih posnemamo:	|cer nam ni je vsejedno, kako izvestni »ured-
Ustavi od leta 18»U>. in 1888. sti v tli-	niki« sodijo o našem listu, ampak se Čutimo
jamentralnem nasprotstvu. (To povdarjamo že	še nekako povzdignene in počeščene po dej-
v današnjem uvodnem članku). Da najde	stvu, tla nas — ne hvalijo, in bi prišli le v
pravo balanco med teina ti verna ustavama,	zadrego, ako bi nas hvalili. »Gorici« kakor
je odločil, tla izdela novo ustavo, čim se po-	laki torej ne odgovarjamo ; odgovor pa smo
mirijo duhovi. Brezobzirno vladanje Vladana	dolžni onim izvesta i m odličnim gospodom, v
Gjorgjeviea pod uplivom Milana ni bilo po	katerih imenu govori ta list. Gospoda naj to-
volji ljudstva in tudi ni bilo zahtevano po	rej gujejo:
položaju. Želel je dati deželi ustavo, ki ojači	Poročilo o gori omenjeni pravdi je bilo
kraljevo oblast, a naj tudi zakonodajnim za-	uapisaDO po našem poročevalcu, kateremu za- namhočejobiti naklonjeni in nam
stopom da vse garancije. On si želi lojalen	upamo absolutno in brezpogojno, ker poznamo d»jejo prednost in pr.vdegije pred Lahi m
konstitucijonelen zistem, ki pa ne bo identi-	njega spretnost in vestnost v sestavljanju ta- ne • •
čen s strogo parlamentariškim. S »j tudi v	kih poročil. Mi ne dvomimo niti najmanje, kedaj! Pišejo nam: Včeraj je pri-
Nemčiji in Avstriji je vlada monarha k*nsti-	(ja je njegovo poročilo resnično od pičice do šel k meni naš mož Josip Juriševič od sv.
tucijonelna, ne tla bi bila parlamentariška v	pfeioe — tako resnično, tla mu vsi visoki M. M. zgornje št. 442 ter me je prosil, naj
vseh pogledih. Na pomislek, zakaj da ni bilo	gospodje okolo »Gorice« ne morejo prigovar- mu popolnim polo za ljudsko štetje! Dne
prepuščeno skupščini, da izdela novo ustavo,	jati z ,fakti«! Da pa to poročilo ni po- 23. aprila — štiri mesece po zapričetem
in se je marveč ista oktroirala, je menil	p 0 1 n 0, priznajemo radi, ker, ako bi je bili ljudskem štetju torej — so še le delili po-
kralj, da v skupščini — ki bi se bila morala	napisali z vsemi podrobnostmi, kakor je tov pisne pole! Mož je zahteval slovensko tisko-
izvoliti po stari ustavi — bi bila velika ve-	navadi »Piccola« — bi gospodje okolo »Go- vino in ni hotel dovoliti, da ga magistratovoi
čina kmečkega stanu in tla torej takov zbor	rice« še bolj kričali, da nismo objektivni, ker bi vpišejo v laškem jeziku. Sedaj so mu dopo-
ni sposoben za tako delo.	ili morali napisati še marsikaj pikantnega, slali nemško-laško tiskovino z opazko, da
O imenovanju členov v senat (zgornjo	\\\ m; smo opustili to, ker nam je bilo tl.j- slovenskih nimajo več!! Izdali so morda ka-
zbornieo) je kralj upošteval vse stranke;	Volj že to, da smo morali gledati toli komične 10—15 slovensko-nemških j>ol, a sedaj
imenoval je 11 radikalcev, II naprednjakov,	prizore na toli resnem prostom in kjer se je izjavljajo, da jih nimajo več! Ker sem bil
4 liberalce in 4 nevtralne in sicer je posegef	odigrala jedna najžalostnejših epizod iz na- shranil eno tistih slovenskih tiskovin, kakor
le po zmernih možeh, ki so si nabrali sku-	sega narodnega življenja. Da, gospoda: ako prvo, ki je, po trudapoluem naporu, zagle-
šenj in zaslug v javnem življenju. V prihod-	»prvaki« naroda za take lapalije — in to bodi dala tržaško luč in ker sem hotel pomagati
njih zbornicah pa bo prevladoval element više	povedano na vse strani — tirajo v dvorano magistratni gospodi iz zadrege, sem izpolnil
inteligence. Poklicani bo-»te torej, da odobriti	kazenskih paragrafov druge narodne delavce, slovensko tiskovino ter tako ustregel stranki
novo ustavo, na kar jo kralj potrdi s	v tem vidimo mi le nesrečo naroda. In vspričo in gotovo tudi našemu slavnemu magistratu !
prisego.	narodove nesreče se nam res ni ljubilo črtati Juriševičev slučaj je že bil opisan v
Vse dispozicije so bile temeljito premi-	komične prizore, katerih junaki so bili ravno »Edinosti«, kar je gotovo pomoglo, tla ga
šljene z zastopniki vseh strank. Po 11 vedenj 11	prijatelji gospodov, ki nam očitajo, da nismo »iso pustili izven — ljudskega štetja! Svoje-
zistetna dveh zbornic je preskrbljeno, tla bodo	objektivni. Časno so bili gospodje na sekciji v ulici In-
oblasti primerno razdeljene : da na eni strani	No, da ne bo nobenega dvoma, je - li dustria, že naložili 40 kron globe našemu
zakonodajni zastop ne bo podložen volji kralja,	n iše poročilo objektivno, ali pa je tendenci- Juriševiču — dali so mu dotični akt celo v
na drugi pa tla ne nastane brezmejno gospo-	jozno, poživljamo gospode okolo »Gorice«, podpis, a do danes mu še niso dostavili tega
darstvo parlamenta. Sprememba sedanje ustave	naj n a m n a v e d e j o o n e o <1 s t a vke odloka! Zagrozili so mu — :iko .se ne uda ne 1m> lahka, ker bodo kvalificirane večine potrebne v to.
Kralj tla je govoril jako samosvesttio in je zatrdil, da je doba prevratov v Srbiji pri kraju. Videti mu je bilo, tla se sedaj čuti g os j h k! a rja v deželi in svoji hiši. O Inosaji do ; družili držav niso igrali nikake uloge o pro-
v n a sem poročilu, ki ne o d g o-	—	zvišajo kazen na 80 kron in da
v a rj ajo resnici! Potem bomo gledali	h" moral v zapor, to so mu tudi povedali, ali
tla se opravičimo in bomo govorili dalje ! Mi	kost je bila trda, tako, tla so si gospoda —
gospodom ne odrekamo spoštovanja, niti jim	polomili zobe ob nji ter so morali globe in
ne kratimo uglednosti, ali tega ne moremo	zapor obdržati — za se ! »Nikdar ne dosežete
priznati, da bi bila že njihova beseda tako a v-	onega, po čemer se vam sanja«, — to je
tori tati v na, da bi vsikdar zadoščalo že samo	slovenske enakopravnosti v Trstu — »tudi
glašenju nove ustave. Novih trgovinskih po* zatrdilo njihovo: to in to ni objektivno, to	če se bojujete še '20 let!« Tako je Juriševiču
godeb, ki se imajo skleniti, kralj ni omenil.
Vojn^ v južni Afriki. Slednjič je lord Roberts predložil s.oje porodilo o razvoju vojne v južni Afriki v času, ko je bil on zapoved ni k angležkih čet. Značilno pa je, tla med hvalospevi mnogim drug;m častnikom Kol>erts niti z eno besedo ne izraža priznanja svojemu predniku, Rod ve rs Bullerju. Po tem bi bito soditi, da si je Roberts ustvaril jako neugodno sodbo o človeku, v katerega je o početku vojne vsa angležka javnost upi-
in to je tendencijozno! To bi bil seveda zagodel uradnik na goriiuienovani sekciji!! jako koinoden način vojevanja, ali mi ga ab-	Mi pa pravimo, da se bomo bojevali, če
solutno ne pripoznavamo veljavnim.	treba, tudi še 50 let, ali doseči moramo in
Toliko, kar se dostaje poročila samega ; ; hočemo, kar nam zagotovlja zakon ! kar pa se dostaje kratkega komentarja, ki gaje	Radovedni smo pa, kedaj se že završi to
napisalo uredništvo, špekulirajo gospodje okolo slavno ljudsko štetje? 1
»Gorice« očevidno na navednost onih, ki ne či-
Tudl jeden »vrlih sobojevnikov za
tajo našega lista. To, kar smo napisali v tistem krščanske pravice« ! Srbijo nas prsti, da bi
komentarju, je sicer res stvar nazorov, stvar stališča. Ta lahko pritrja temu, kar smo rekli, drugi lahko oporeka. Zato tudi gospodom v
napisali strupen komentar o naslednjem dogodku, ali bolje je, tla podamo goli, kričeči fakt, ki tako lepo osvetljuje naše tržaške
razmere in ki 1«» odprl oei tudi marsikateremu slepcu, da wjK>zna vzroke unij a takega
gibanja.
Torej evo fakt: V tobakarni v ulici ss. Martiri št. 14. je bil v ponedeljek zvečer neki laški katoliški duhovnik latinskega obreda in je v pogovoru rekel mej drugim sledeči pa-rere o nek^m svojem slovenskem stanovskem
tovarišu: »Dev' esser za qualche prete duro
S- ciavo •« (trotovo mora biti to kak duhovnik — trd ščavo!) Kaj jHjreče k teinu |x>-sebno »Prim. liste, ki tako rad hvali tiste tržaške »sobojevnike za krščanske resnice?!« j In taki fanatični laški duhovuiki učć laško; mladino — krščanske ljubezni! »E se non j ri di . . . .
Prejeli smo in objavljamo:
Slavnemu uredništvu lista »Edinost«
v Trstu. ,
Zanašajoč se na Vašo pravicoljubnost Vas uljudno prosim, da sprejmete v svoj list te-le vrstice :
V	^t. 9U. cenjenega lista »Edinost« z <lne 20. t. in. stoji v notici »Razprava proti g. Andreju GabrSieku« zapisan tudi ta-le stavek :
Priča Janko Hočevar pravi, da je Ga-br^ček vzdignil proti njemu stolico — česar pa ni videl s a m, ampak drugi so mu povedali to !«
To pa ne odgovarja resnici. Resnica je namreč ta-le: Ko me je predsednik obravnave vprašal, kako visoko da je Gabršček vzdignil st-lico, sem mu povedal, da tega ne morem natančno povedati, ker nisem tega radi slabega vida tudi natačuo videl. Na to je po-segnil Gabršček vmes in je rekel: »Stili <1 o pet centimetrov« in še le na to sem jaz opomnil: »o bilo je še nekoliko više, vsaj kakor so mi priče, ki so bile bliže Ga-brščeku nego jaz« (tu sem tiavel imeni par prič) pozneje {»ovedale.
V	Gorici, dne aprila 1901.
Janko Hočevar.
(Prepuščamo čitateljem, naj sami sodijo, koliko je tu »popravljenega«. Op. ured.)
Električna železnica 11a Opčine. Od
danes do 7. maja je razpoložen v tehničnem oddelku mestnega magistrata v III. nadstropju premenjevalni načrt proge električne železnice 11a Opčine. Interesenti openske in škorkljan?<ke katastralue občine si ga morejo ogledati in imajo pravico uložiti ustmene ali pismene ugovore na IV. oddelku mestnega municipija.
Na delu so ponesrečili: 12-letni Ivan Godina iz Skednja št. 088 ; padla mu je opeka na glavo; isto se je prijietilo tudi 18 letnemu Franu Mozetiču; mehanik Ivan Jo>s iz Skednja št. 441 si je ranil desno roko.
Slaboumna. Včeraj zjutraj so poklicali v cerke\ sv. Antona redarja, ker je tam neka stara ženica uganjala nepristojnosti in ni hotela iti iz cerkve. Redar, spoznavši, da je ženica slalhiiimna, je od vel isto na zdravniško postajo, kjer je revica povedala svoje ime. ni pa znala določiti svojega stanovanja.
( udno zastrapijenje. Včeraj jn»po-ludne je zapazila gospa Mužina, soproga železniškega uradnika, stanujoča v hisi št. 1, ulice Vetspucei, da se njen 2-letni sinček počuti grozno slalw#. Poklicala je zdravnika in ta je konstatira!, da je bil otrok zastrupljen. Jedel je bil namreč mandlje, med katerimi so bili tudi nekateri grenki in ki imajo neko- 1 iiko strupa v sebi, kar odraslemu človeku sicer ne škoduje, a je nevarno za majhne otroke. Zdravnik je z vspešuim zdravilom kmalu r« šil otroka iz nevarnosti.
I11 tlairraiiti. Policijski inspektor je zasačil včeraj v gt»stilni Costanza v ulici Tor-i rente 1*7 letnega težaka Rajmunda Carauffb, ravno ko je bil pri mizi spečemu Antonu Z .latei-ti izmaknil novčarko iz žepa. Odvel ga «e v rajK'r, kjer s » našli pri njem tudi 20 kg kave, o kateri je rekel, tla jo je nekje kupil.
Žid David C amerini in njearovi modeli so bili predvčerajšnjim pred sodiščem radi 1 znanega nesramnega čina v borovskem goj-zdieu. Zid Davi i je bil obsojen na 10-dnevni zajtor, -tir e modeli, ki s<» mu v Evini obleki stali pred fot--grafičim aparatom, pa vs:«ki na 1 dnevni zapor. Modeli se imenujejo Evge-nija in Margerita C., Frančiška L. in Julija P.
Kadi razglednice. Te dni je prejela neka Ir-ula S. »ram .tilno anonimno razgled-j * Postojnski v o ti o v o d in u ravni«- ». Nje sum je letel na sosedo Marijo C., | n a v a vipavskih vod a. V «Slov. Na-» kateri m -lili, da ji je dof>oslala dotično j rodu» čitamo: Iz Postojne in Vipave se nam razglednico. Vročekrvna 1'ršula ni nikakor j piše, da sta pregledavala prošli teden načrte "ak;tla, da bi — -tvar pojasnila, temveč je j za postojnski vodovod in za uravnavo vipav--ia p- -ten - zn:<-rjati -v .jo sosedo, kateri i skih voda c. kr. vladni svetnik v kmetijskem
pa je Kmalo minila potrpežljivost ter jo je,
—	še bolj vročekrvna neg-o prva — udarila s polenom po licu, da se je Uršuli pocedila kri. Marija je šla na to v za|>or, Uršula pa
na zdravniško postajo.
Z asa če 11 tat. Včeraj so redarji zaprli nekega 4«-letnega zidarja Alojzija Z. iz Poreča, ker je neko ženo (»oslal v Neuman-novo menjalnico, naj mu proda dve srečki, katere pa so v menjalnici spoznali za dve od onih |>etih srečk, ki so bile svoječasno ukradene Favenzu.
Pozi V. Na prošnjo županstva poživlja podpisani vse one, ki imajo domovinsko pravico v občini Rihenberg pri Gorici, da se potrudijo k njemu, kjer si brez vsakih stroškov morejo preskrbeti »domovnice«. Uradne ure: z/utraj od H1/?- <1°	'n	8.
ure zvečer.	Fran Kravo s.
Čitateljem. Za danes obljubljeni prevod «Piccolo»-vega članka o rojanski aferi morali smo odložiti za jutri radi pomanjkanja prostora.
Danes meni, jutri tebi. Neki pastir se je te dri škodoželjno smejal Jurizzi, kateremu je ušlo toliko ovac, ker da ne zna dovolj premeteno pasti. Menil je : »Jurizza je se premlati, jaz znam bolje to, ker tu pa tam mečem nekoliko hrane svojim slovenskim ovčieam, da mi ne ubeže«. Sicer pa naj le gleda tudi dotični premetenee, tla mu kilo ne ulovi — pagata.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne25. aprila ob 10. uri predpoludne se hod o vsled naredl»e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu delle Legna 1, hišna oprava ; v ulici Poste 4. stroji, tiskovne črke; v ulici Mon-tecucco 9, omara ; v ulici Beceherie 6, hišna oprava ; v ulici Ponterosso 1 in Michelangelo, oprema v zalogi, vaze in pohištvo : v ulici Tintore f) in (i, hišna oprava; v ulici tlelle Poste uuove, knjige.
Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 11/.», ob 2. uri |>opoludn* 17.5 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.5.
—	Danes plima ob 2.11 predp. in ob 11.55 pop.; oseka ob 6 25 prednoludne. in ob 6.42 ]K)poludne.
Volilni shod za sestavo novega odbora >]3elalskega podpornega društva« bo prihodnjo nedeljo <tne 28. t. m. ob 5. uri popo-ludne v društvenih prostorih. Na tem shodu se definitivno določijo kandidatje za prihodnji odbor, zato je želeti, da se ga udeleže členi v velikem številu.
Volilni odsek. Kmetijska družba za Trst in okolico
bo imela jutri, v četrtek, svojo odbo^ovo sejo ob 2. uri pop.
Veselica pevskega društva »Adrija« v Barkovljah, ki se je imela vršiti prihodnjo nedeljo, se je — radi nekaterih zaprek — preložila na prvo nedeljo meseca maja, t. j. dne 5. maja.
ministerstvu, g. Markus, in deželni inženerg. Ivan Sbrizaj. Po dobljenem utisu utegne načrt za postojnski vodovod, po katerem se ima voda elektromotorji vzdigovati, ugajati tako da je v kratkem pričakovati ugodne j rešitve tega, za Postojno najvažnejšega vprašanja. Načrte za uravnavo vipavskih voda bo pa baje v marsičem spremeniti ; vendar se nadeja Vipavska dolina, tla kompetentni faktorji tega vprašanja ne pustč z dnevnega reda, ker tukaj je pomoč ne le potrebna, ampak tudi nujna.
*	Stanje setev na Kranjskem. Po poročilih iz raznih krajev dežele kranjske, je ozimina hudo in dolgotrajno zimo splošno dobro prestala. Rž in pšenica kažeta dobro. Setev jarine je večinoma končana, v pogor-skih legah pa se še vrši. Ako ostane vreme ugodno, se rast znatno pospeši ter bo tako vsaj nekoliko paralizovan letošnji kasni priče te k pomladi.
Po «Slov. Narodu*.
*	Zemlja seje u d r 1 a. Minoli teden se je na neki njivi blizu Slavine po* greznila zemlja ter se je na istem mestu napravila 7 metrov globoka jama, katera je do polovice napolnjena z vodo. Ker se voda umika, se tla sklepat', tla je jama v zvezi s kakšno podzemsko votlino, kar se bo bolje videlo, ko voda popolnoma izgine.
*	Prvi maj v Ljubljani. »Slovenec« piše : Socijalni demokratje so nekaj pametnega sklenili. Dosedaj so prvi maj praznovali z veselicami ce! dan. sedaj so pa sklenili, da bo 1. maja shod pri Koslerju še le zvečer in potem veselica. Tako mnogim socijalnodemokratiškim delavcem ne bo treba radi kaprice osrednjega odbora na Dunaju zabiti 1. maja cel dan.
Vesti iz ostale Primorske.
X Romarski s h o ti pri sv. Jožefu v K i cm a n j i h. Povodom praznika »Varstva sv. Jožefa«, tretjo nedeljo po Veliki noči tega leta, vršil se bo v romarski cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih običajni romarski shod. Vspored službe božje : 1. V soboto dne 27. aprila ob 7. in pol uri zvečer »Pridi o Stvarnik sv. Duh« in slovesne večerniee z blagoslovom. 2. V nedelj*) 28. aprila : ob 5. in tri četrt uri zjutraj skupno sv. obhajilo ; ob 6. pridiga, na to peta sv. jmaša z blagoslovom : ob 8. in pol tiha sv. maša ; ob 10. slavnostna pridiga, na to slovesna sveta maša; ix»|M>ludne ob *>, in pol slovesne večerniee, »Tebe Boga hvalimo« in blagosl »v.
Spoved se prične v sobototo ob 2. uri popoludne.
Ricmanje 21. aprila 1901.
Cerkveno p r e d s t o j n i S t v o.
^ Bralno društvo »Slovenec« v B orstu je odločilo, da priredi svojo spomladansko veselico dne 5. maja letos v prostorih gosp. Antona Kosmača. Ako bi bilo istega dne Uetevno vreme, se veselica preloži na H*, maja.
Vesti iz Štajerske-
—	Nemška i n f a m i j a. Mariborski »Marburger Zeitung« piše, da je od onih 4062 Slovencev, ki so jih našteli i v Mariboru, 98 oseb iz uradniških rodbin, 92 šolskih sester, v seminišču 70, v bolnicah 89 in 593 v — kaznilnicah, ostali pa da so vsi hlapci in dekle mariborskih meščanov »Sud-steierisehe P;esse« vsklika o tej nemški in-famiji: Slovenski meščani in hišni posestniki, slovenski trgovci in obrtniki, slovenski odvetniki. zdravniki, profesorji, učitelji, penzi-jonisti raznih poklicev,zasebni uradniki, najviši davkoplačevalci: vsi ti so hlapci in dekle mariborskih meščanov ! Slovani — sužnji. Zares, krik ogorčenja bi moral zaoriti na tako inlamijo, ako Slovenci Maribora ne bi bili iz lastne volje — sužnji gospodovalne klike!
—	Mariborske Slovenke so priredile nedavno v »Narodnem domu« piknik v korist družbi sv. Cirila in Metoda ter nabralo v ta dobrodelni namen 332 K 28 st. Posnemanja vredno !
—	Strela je užgala v noči 10. t. m. v Novi vasi pri Sv. Marku niže Ptuja gospodarsko poslopje Fr. Kostanjevca. Zgorelo je tlo tal z vsemi gospodarskimi priprava mi.
Iz S t. Petra v Sav. dol. poročajo : Dne 16. t. m. je strela udarila skozi dimnik v delavnico lončarja Gerliča, kjer so bili mojster Jos. Gerlič. učenec Ivan Ocvirk ter dva hlapca. Učenca Ocvirka je zadela v glavo ter ga ubila pri tej priči. Gospodarja in enega ; hlapca je obšinila, tla sta ohromela ter najbrže ne okrevata več. Eden hlapec se je si-čer onesvestil, vendar je po vseh štirih lezel iz usodne delavnice.
Proces Hilsner.
DUNAJ 24. (B.) Kasacijsko sodišče je zavrglo ničnostni* pritožbo Hilsnerja, uloženo proti razsodbi porotnega sodišča v Piseku. Poziv na dvoboj mej drž. poslancema.
DUNAJ 24. (B.) Listi javljajo, da je posl. Volkl poslal posl. \Vohlmayerju svoji priči radi zasramovanj, ki jih je poslednji v vČerarajšnji seji posl. zbornice izrekel na naslov prvega. Wohlmayer je izjavil, tla danes prijavi svoj sklep.
Ustaja na Kitajskem.
ŠANGAJ 23. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Po cesarski naredbi se je ustanovila oblast, ki ima proučevati spomenice prihajajoče od pokrajinskih vlad glede uvedenja reform in ki ima iz števila predlogov izbrati one, ki so najpraktičneji in najvažneji za blaginjo države.
Iz anglcžkc zbornice.
LONDON 23. (B.) V nadaljevanju včerajšnje seje spodnje zbornice je omenil Cecil, da ni direktnih paroplovnih zvez z južno Afriko :"n je predlagal, naj se imenuje komisija, ki naj proučuje z;stetn subvencij za paroplovbo v tujih deželah ter u plivanje iste na angležko trgovino. Govornik je pojašnje-val kako koristne so nemške in francozke črte za promet z južno Afriko. Več govornikov je povdarjalo upljivanje premij za paroplovbo na angležko trgovino. Minister za trgovino je izjavil, tla se urad za vnanje stvari bavi z vprašanjem subvencioniranja kake paroplovne družbe v ta namen, tla se zadohi direkten promet s Zanzibarjem.
Vlada je sporazumljena s predlogom, tla se imenuje komisija. Vprašanje premij za paroplovbo se motri v Angliji z veliko skrbjo. Predlagana preiskava bi bila koristna, ako dokaže, da so te bojazni pretirane in govornik meni, da bo najbrže temu tako. Predlog Ceeila je bil na to vsprejet.
XXKKXXXX*XKXXXXX
X X X X X X X X X X X X X
iz odlikovanih in svetovnoznanih to varn v Solkanu in Gorici
Prva slov. zaloe ptiištva x
X X
Antona Cernigoj-a X
se nahaja	M
v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. X.
4 na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago ^ iz prve roke.	y
XXXXXXXXXXXXXXXX
I AleRsanfler Levi Minzil
€ &
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
>8
TRST
9(
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa,	1 Piazza Rosario št. 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21
—MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
0 o*
ILUSTR07ANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKU ^
c ~ ' '• ----------------- ' 3»
©
Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Razne vesti,
Uljudna železniška uprava. Michigan Railroad Companv nakupila je v bližini jedue postaje obširno zemljišče, ki je opremljenu s krasnimi evetlienjaki. Dva železniška uslužbenca sta morala tam gojiti razne cvetlice in podariti mal šopek vsaki mimovozeči se dami. Ivadar se vlak ustavi, mora jeden mladenič iti od kupeja tlo kupeja in «v naročje ali v roke vsake dame» (tako se glasi narjdba železniške uprave) položiti par cvetlic. Srečne Amerikanke.
Vesti iz Kranjske.
Brzojavna poročila.
Podeljenje plemstva.
DUNAJ 24. (B.) »\Vr. Ztg.« objavlja: Xj. Vel. cesar je podelil polkovniku Adolfu , Konigu, mestnemu poveljniku v Trstu, plemstvo s predikatom Karsthof.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vetlno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v >katljicah v Preiidinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6 O stotink.
j
i i i 4 i
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerKvi s?. Petra (Piazza Rosario pod Ijudslco šolo)
priporoča Bvojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naroČbe se izvrše v tistem dnevu. OJposiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naroČbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
l
Dunajska filjalka
▼loge na kojižlo« fl 4%.
tm i iin posredovanje, posojila m vrtd-Wfš, menični eskompt, vinkaUru^a hi razvlnkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica ▼ akcijah 20,000.066 K. Reservnl zaklad nad 7,000.000 ft
Centrala v Pragi.
PodruEaiea v Brnu, Plznu, Budejevicah, PardubtotK Taboru, Beneiavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Prost o voljna pro flaja posestva.
Ys1«m| smlnega dovnljrnja |»r<nla >«• v vasi l'nec. t^IiMi kilometer <►<! l>rz<>-vlaene železniške jnistaje Uakek ležeee jio>«->ivo rajnkemu	1'raneeta Keiss-
mfiller s hišno opravo \re«l.
dne 29. aprila t. 1.
ob 9 uri dopoldne v hiši št. 8 na Uncu potom javne dražbe.
Posestvo iil>stoji i/, male gosj>«ske hiše z s s* il ki mi in 2 kuhinjama, veličinu safine^.i vrta. ^osjMKlarske^a j><>-slopja. njiv. travnikov in '2 gozdnih parcel. ter je za vsakovrstno obrt. j>a tudi kot let o v i Š e v. ker je v bcižini mitozo gozdov - jako pripravno.
Sodna cenil na vrednost posestva znaša 13.^34 K. ona premičnin pa
«1*1 K.
Prodajalo hode se jm> posarnnih parcelah. Vsak izdražitelj ima takoj položiti l<>"0no. varščino.
I>ražheni poboji zamore jo se upo-<lh-dati pri C. k. okrajenm sodišču v Cirknici ter pri <\ kr. notarju Antonu (valle v Logatcu, kjer se dobe tudi jM>dr<»bneja pojasnila.
Vipavsko vino.
Proda se dobrega pristupa belega vina S - <» lil. CVna se izve od 1 '2 do 2 ure popoludne. v ulici S. Michele št. 14. I. nacist. vrata "».
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednost zatorej
naj se zahteva povsod le:
Cenjene gospodinje
KAVA DRUŽBE SV.CIRILA IN METODA V LJUBLJANI.
M AL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR!
- ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUB L|AN I
skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
rr-^T™-™ ~ ..j ... ■ .
IZZA VEC LET
iMašeiiB flomače zdravil d
m ^i^frana Wilhelm,;kkarnaja
C.
fcr. dvornega zala^atelja
Xa.jbol.ja prevlaka /a podove
je Fernolendtov
odove

eo
^ se zlatimi kolajnami. ^
Neunkirchen, Spodnje avstrijsko.
Tr?owna z izsotovljeniini oblekami.
Colorini Ponte deli a Ftlibra -t. -J. vogal
oaiarmi. ul. Torrente. Podružnica Piazza
Poizo deli Mare -t. 1. Zalog* »zgotovljenih oblek moške in dečke in *ir«-r priporoea. za binkoStne praznike iu birmo: obleke za moške od gld «»-"»4► do 21, ra dečke od gl. 4.:>o do TJ, suknene jope v velikem iz!«»ru t»l pM- 3 <lo suknene hlače o<I gld. ] XI do 4. volnene goldinarjev 4.."»o do g. Velik izitor površnih sukenj v modernih barvah od gld. do 1»» Vohu ne obleke za dečki* od :> do 12 let od gld -JSt<> d« od platna ali satena v raznih hurvah od «rl<l 1 do a. Havt-loki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža> za delavee, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu o«! gld. 1.311 do ±
Lastna po*el»not*t: črtane močne s raj. e za delavce gld. 1JO. Velika zaloga snovij za moške na m^ter ali tudi za nartn'-lie na obleke, ki s^ izjrotovijo z največjo točnostjo v »lučaju potreJ>e v -±\ urah.
Razsežno jamstvo
Fran Wlihelmov
Odvajajoči čaj
1 zavitek 2 kroni. Poštna posiljatev 1"» zavitkov !!4 kron.
c. kr. priv. Wilhelmovo
tekoče mazilo
(BASSORIN).
1 lonček 2 kroni. — Poštna posiljatev 1"» lončkov 24 kron.
W i I h e I m o v
Zeliščni sok
1 škatljica kron 2.50 Poštna posiljatev »> steklenic 10 kron.
W i 1 h e I m o v
mzm: o b 1 i ž
1 staklenica 80 stot.
1 ducat škatljic .....7 kron
r> ducatov .,..... . 30
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejfcno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 [j in. zadostuje 1 kg. po '2 kroni v plehasti škatlji.

Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Scliulerstrasse štv. 21
Usta ii o v /je 1111 183 2. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvt za ohranjevanje poilplatov _ \'an«lolu. Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
lešČUo (btks)
Cenik pošljem brezplačno pofitnine prosto


Restaurant
©
Poštne pošiljatve t.anko po vsej Avstro-Oger^ki. V dobiva se v mnogih lekarnah v znanih originalnih zavitkih, kjer pa jih nimajo se pošiljajo naravnost o«l izdelovatelja.
Ivap Semolič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu \
Trstu
111 okolici
Ludovik
tovarna in izdclovalnica precizijskih pušk Borovljt* (Fcrlach) koroško
priporo<'a
sv.;-- nan zaii»— ive paške vseh zistemov
ln kalibrov. Znamt-nite iu ojstr< —trclne paške za ilbre. risanice, lovake kratke puške in dvo-
cevke za ccle kr(»*rle iz <lol»rega kovauega materijala, naj-olidiiej-^e puškar~ko ročno delo ter dobro presku-ano. Konrade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali ; a povrnem Ocnar. Spre/enunn v popravljanje %f«e. udclavam Cevi v .-tare pu-ke, nova kopita, pre- | delavani pu-ke za nabijanje »hI spredaj v take za na- i bijanje < m i zad*-j it'l. Pri n a j s o 1 i d n e j š e in delu • e e o e o ziiieru** cene. ° ° ° ° ° °
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Zaloga
<lv<> n • ratinovaneira romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica.
»A<»KICOL« za uničevanje mreetiov na trtab. drevju in zeleiija«li, eiastičui trakovi za cepljenje trt in mehi za žvepIjanjV ter cevi. — V dobiva s-e jm» cenah. «la ni l>ati konc«-rence gum jeve v mirodilnici
Emilija Comar pot Friderika
ulica Belvedere 37. podružnica na Opčinah 212
Telefon štv. 1083.
Velik izlx>r sij>. žebljev, l»arv, mineralnih vimU, esenc, čopičev, mila. sveč, olja, firnežev, kemičnih izdelkov itd.
kakor t m <U po tloželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
|SILBEEEGS|
M Via Gehga št. 9 A. M
^ BS najugodnejša gostilna S9 ^
PLZENSKO PIVO SILBEREGG Š
po 24 nove. liter.
N niti i zii a vina in \ buteljkah
zajamčeno pristno	^
Izvrstna italijanska iu nemška kuhinja. Kosila in večerje «»i 20. uovč. više.
Pivo v buteljk ali
iz zaloge
SUJSEKEGG (<i- E. POI1LV), Via Zovenzoni št. 2. n
Kjer se nahajnj:.' tudi najpristuejša vina : opt>llt>, Istrsko in belo.
Rinnioiie Aflriatica tli Siciirta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reser?.". droštva dne 31. deces'nr 1892.:
; Glavnica društva..... gld. -l.OOO.CKK)-—
V zalo o i ima vsakovrstno pohištvo najfineie in driiffe vi-ste,	^vurov.nja n:l
C	a	«'	c	' ■ življenje.......
iz trilera in l»ele<ra If^sa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
1 ,G.]-2.24S-2-2


&

Chief-Office: 48. Brixton-Road, London. SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjaee mazilo, ki oh laži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na eloveskem telesu vse prirasle Izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. TMerry-ja tovarna v Pregradi pri Roptco
(Rohitsch-Sauerbrunni.
Naj s»e izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nabaja na lončku.
ljenje
Premijna rese rva zavarovanja proti
ognju........
Premijna rezerva zavarovan ja blaga
pri prevažanju.....
Rezerva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti preini-
njauju kurzov, bilauca 11 i > Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov
l rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;.
f
Wm

4!>.465*07 :>rK).(XK)-—
500.000*—
"^žsio ozna^iilo !
1'oilpisriri! smatrn v dolžnost j:»viti. da se VINA '/. VISA, KAŠTELOV i»n SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se pro«iajajo v njegovi zuloiri, analizovana in stavljena [>od stalno kontrole zavo-Ja za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod® in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-steistvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov, ila se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje drjaii bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski za vod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki bo čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraje Imeli najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... „ 34 „
N ino Opollo..... „ 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
r	Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^.