a a a m@iigiii aai
SLOVENSKIa
ilMlVi!	
Il§l	
.............. "-a	f^jj

a 0 a a a ® s s a a h mm
5lasilo„5louEnskEgaosrEdnjEga ČEbElarskEga društua za Kranjska in Primorsko" s sedEžem u tijubljani, „5louenskega ČEbElarskEga društua za 5podnjE ŠtajErsko" ter „5louEnskEga ČEbElar. društua za Koroško".
Urejuje
Frančišek Rojina,
nadučitelj u Šmartnem pri Kranju.
bEto XVII. 1914. ŠtEU. 11. :
Izhaja 15. dan usakega mesca ter se pošilja članom zastonj. - Članarina znaša letno 3 K.
■ ■	II v
Leto XVII. [j V Ljubljani, meseca novembra 1914. \\ Štev. 11.
a m	m m
Čebelar v decembru.	Medoljub Čebelski.
Dragi bratje čebelarji, zadnjikrat pozdravljam vas, vam želeč, da z novim letom tudi pride boljši čas.
Ljubi naši domovini naj se bliža sreče vir, konec težkih da bo dnevov, in na zemlji božji mir.
lagodejni mir se je vlegel na naravo in jo zazibal v sladko zimsko spanje. Tudi čebele se vedno bolj vdajajo zimskemu počitku. Čebelarji smo njih vzimljenje večjidel že dokončali, samo zapaženje pri panjih s toplo stavbo med okni in vrati sem priporočal za poznejši čas, torej za december.
To bode zadnje delo v tem mescu, ki ga izvršimo z ozirom na mirovanje čebel povsem oprezno in mirno. S čim bomo ta prostor za-pažili, je odvisno od tega, kakšna tvarina je čebelarju na razpolago.
Nekateri odstranijo okna in potisnejo slamnice do okvirjev, drugi opažijo okna z bombaževino, lesno volno, cunjami, papirjem ali z otavo. Morali se bomo pač poslužiti reči, ki nam pridejo najbolj poceni, ker čebelarstvo nam je tudi letos malo vrglo, časi so pa neusmiljeno slabi. Glavno je, da je čebelam toplo. To je namreč moje mnenje. Sicer pa so mnenja, kakor zaušnice, različna. Nekateri trdijo, da je mrzlo vzimljenje celo boljše, ker čebele otrpnejo in radi tega manj hrane porabijo.
Če je to res, nisem poizkusil in upam, da tudi ne bom, ker se mi živalica preveč smili.
Jo pustiti celo zimo zmrzovati radi tega, da mi prihrani nekaj kapljic medu, se mi dozdeva nečloveško.
lla
Če nam je ostal med zapaženim okencem in vratmi prazen prostor, je dobro, da ga izpolnimo z lesno volno ali otavo popolnoma, ker drugače postane črez zimo vlažen, radi česar se napne okno in sples-nijo večkrat celo zadnji sati. Vobče pa moramo od zdaj dalje smatrati čebelnjak kot neko svetišče miru, ki ga ne smemo kaliti.
Kadar bo sneg na debelo zapadel, in bo zima hudo pritisnila, iskali si bodo ptički okolu hiše in čebelnjaka hrane ter čebele nadlegovali. Natresi jim na primernem prostoru vsak dan hrane; pustili ti bodo čebele pri miru in tvojo dobroto kot koristne živalice spomladi in poleti mnogokratno poplačali.
Zimski čas pa nam bo prinesel priliko, da preberemo še enkrat »Čebelarja« in različne čebelarske knjige ter si pripravimo vse potrebno za prihodnje leto.
Tudi se priporoča, da si naredimo sedaj bilanco o uspehih preteklega leta. Komur se izplača, naj si naredi tudi to. Jaz sem skrmil nekaj črez 50 kg sladkorja, dobil pa okolu 20 kg medu.
To je žalostno dejstvo, ki zanj ne rabim nobene bilance.
Pač najslabše leto, ki sem ga kot čebelar doživel!
Leto 1914. pa se približuje počasnih korakov svojemu koncu. Gomila, ki ga bo zakrila za vedno, mu je že izkopana.
Vidimo ga kot sivega, vpoglega starčka, ki se mu bere na obrazu, da ima marsikaj slabega na vesti. Njegove stopinje so krvave in s solzami pomočene. Ko bi se le že kmalu vlegel za vedno!
Jaz pa bom zagnal pero, ki sem ž njim dokončal sedaj svoja letna poročila, za njim; naj počivata oba!
Hotel sem koristiti tovarišem-čebelarjem, pa kaj zamore skromno pero proti učinkom slabega leta!
Želim, naj bi prišel tisti blagodejni mir, ki je zazibal naravo v zimsko spanje, tudi nad človeštvo, da bi o božičnem času tudi mi z angeli lahko zapeli:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!«
Čebelarji!
Ker je domovina v nevarnosti, je sveta dolžnost vsakega državljana, da po svojih močeh podpira tiste, ki jo branijo, bodisi z darovi, bodisi z denarjem. Posebno skrb moramo pa obračati še za naše ranjene in obolele vojake, ki jih je polno po bolnišnicah. Vsi stanovi tekmujejo po svojih močeh med seboj, da jim lajšajo njih trpljenje. Nekateri jim donašajo ali pošiljajo tobak, smotke ali cigarete, drugi zopet sadje, ki ga predelajo v konserve itd. Tudi čebelarji ne smejo izostati, saj imajo v svoji zalogi med, ki ima neprecenljivo zdravilno in okrepčilno moč in bi posebno dobro došel zdravnikom za naše ranjene in slabotne vojake.
V ta namen se obrača odbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani z vljudno prošnjo na vse čebelarske podružnice in na posamezne čebelarje, da vsak po svojih močeh daruje nekaj pristnega in čistega medu. Hvaležni vam bodo zanj bolniki, in imeli bodete tudi sladko zavest, da ste storili dobro delo za bolne vojake, kar vam bo tudi Bog povrnil.
Da ne bodo cenjeni čebelarji, ki se bodo gotovo v obilnem številu odzvali tej prošnji, v dvomu, komu bi poslali darovani med, se jim tem potom vljudno naznanja, da naj kar naslove darove na »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« v Ljubljani, ki bo med oddajalo zdravnikom v ljubljanskih vojaških bolnišnicah.
Med naj se blagovoli poslati v dobro zaprtih kovinastih ali steklenih posodah.
Imena darovalcev se bodo priobčila v »Slovenskem Čebelarju«. Odbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani.
Čebelna gniloba in nje zatiranje.	A. Lapajne.
Napredujoči človeški duh je znal pri vseh kmetijskih panogah prirodoznanstvo izrabiti praktično v njih procvit. Načelo »Kakršna setev, taka žetev« se dandanes v tem zmislu izvaja na podlagi znanosti. Kako premišljeno in koristonosno se to izvršuje tudi pri čebelarstvu! Znano je, da dandanes napredni živinorejec največjo skrb obrača na pravo izbiro plemenske živine. S to pomočjo so se povzdignile vse dobre lastnosti živine. S ponosom zremo dandanes na razne pasme pri konjih, govedi, ovcah, kozah, razni perutnini itd. Z enakimi uspehi se ponašamo tudi v čebeloreji.
Izkušnje in opazovanja so učila, da imajo čebele zelo različne lastnosti. Drugačne lastnosti imajo čebele, živeče v zelo rodovitnih pokrajinah, od onih, kjer se morajo z največjo vztrajnostjo boriti za svoj obstoj; drugačna svojstva si navzamejo tam, kjer vlada zmernotoplo podnebje z vsakovrstnim rastlinstvom, kot v mrzlih pokrajinah z enostavno pašo. V teku stoletij so pridobile te lastnosti podedovano stalnost. V prid čebelarstva je, gotove dobre lastnosti z vedno izbiro povzdigniti in krepiti, ravno tako koristonosno pa je, gotovim čebelnim pasmam s križanjem dobre lastnosti vcepavati in širiti.
Prve tozadevne poizkuse je nevede, a v lastno korist ter slavo v veliki meri izvajal dr. Dzierzon z laško čebelo. Po teh poizkusih so ga začeli posnemati drugi čebelarski veleumi. Na Moravskem je bil dr. Žiwansky, ki je prvi spoznal velikanski pomen križanja nemške čebele z južnimi čebelnimi pasmami, zlasti s kranjsko čebelo, ki je znana rojivka, da se povzdigne tamošnje čebelarstvo, kjer čebele ne roje rade. V umnih čebelarjih, kakor v M, Ambrožiču iz Mojstrane, baronu Rotschiitzu iz Podsmreke pri Višnjigori na Dolenjskem in pri
11 a*
nekaterih drugih naprednih čebelarjih je našel praktične nositelje in izvrševalce te ideje. Iz tega se je rodila, širila, razvila važna kupčija z živimi čebelami. Do dandanes se je prodalo stotisoče panjev naše čebelne pasme v inozemstvo. Z njo se čebelarstvo vsega sveta povzdiguje in ima najlepšo bodočnost. Spoznalo se je, da kar je n, pr. arabski konj v konjereji, to je kranjska čebela v čebeloreji. Le žal, da se to med našimi čebelarji samimi premalo ve, in da se ti sami premalo zavedajo pomena vrednosti svojih čebel. Za malenkostnimi uspehi — v čebelnih pridelkih — se pehajo, na bodočnost premalo mislijo in ne računajo ž njo.
Pfi prodaji naše kranjske čebelne pasme, ki je razširjena poleg Kranjskega še na Spodnjem Štajerskem, Južnem Koroškem, Primorskem in na Hrvaškem v čistoti, kot bastardirana pa po vseh avstrijskih kro-novinah, se je v zadnjih desetih letih vtihotapila nepoštenost, ki ima svoj izvor deloma v pohlepnosti, deloma v nevednosti, namreč: da se oddajajo v inozemstvo tudi slabotna, mala ljudstva, ki bolehajo na nevarni bolezni — gnilobi. Taka ljudstva, ako pridejo v mrzle j še podnebje, kjer se ž njimi ne postopa pravilno, kjer se jih navadno le s sladkorno tekočino, slabim medom ali kakim krompirjevim sirupom špekulativno krmi, gredo sama v nič in še druga ljudstva okužijo. Akoravno so taki žalostni pojavi, da imajo tuji čebelarji po lastni n e k r i v d i občutno škodo, le redki, in so čebelarji navadno sami največ krivi, ker kupujejo čebele od nevednih čebelarjev samo, da so poceni, in se dajo po brezvestni časnikarski reklami zapeljati, vendar so se taki slučaji tolikokrat dogodili, da se je zlasti nemška država, kamor je uvoz največji, čutila primorano, da hoče tako nepošteno kupčijo z vsemi postavnimi sredstvi zatreti. V obrambo teh obžalovanja vrednih razmer je pa storila tudi naša država primerne in edino prave korake, da je zatiranje takih na gnilobi obolelih čebel postavila pod državno kontrolo. Z ministrsko naredbo z dne 18. julija 1914, ki je stopila dne 22. avgusta t. 1. v veljavo, je postavno zavezan vsak čebelar, da mora vsak sumljivi slučaj obolelosti svojih čebel po gnilobi naznaniti pristojni c. kr. politični oblasti (okrajnemu glavarstvu), ki vse potrebno ukrene, da se bolezen zatira. Vsak čebelar je sedaj zavezan, da ravna v slučaju nastopa čebelne bolezni gnilobe, kakor to predpisuje § 16. državnega zakona z dne 6, avgusta 1909, št. 177, glede nalezljivih živalskih bolezni.
Za našo čebelo in sploh povzdigo trgovine z živimi čebelami bo imela ta nova naredba dalekosežne, dobrodejne posledice. Akoravno se bolezen gniloba pri nas le bolj poredkoma prikaže in več ali manj samaobsebi zamre, vendar imajo večkrat nevedni ali pa zanikarni čebelarji občutno škodo. Posledica bo, da se bodo čebelarji bolj vnemali za močna ljudstva, in ako se bo med njimi nahajal tak zanikam čebelar, ki trpi to bolezen v svojem čebelnjaku, imajo pomoč, da ga postavnim potom prisilijo, da odpravi to nevarnost za vse ostale čebele.
> Kdor je pa prišel v stik z inozemskimi čebelarji, zlasti z nemškimi, kjer zelo radi krivdo gnilobe zavračajo ravno na kupčijo z živimi čebelami, ki jih dobivajo iz južnoavstrijskih kronovin, ta bo z zadovoljstvom pozdravil to novo ministrsko odredbo, ki bo vsled nje v bodoče nemogoča nepoštena in goljufiva kupčija z bolnimi čebelami iz naših krajev. Za poštene kupčijske tvrdke z živimi čebelami ima dobrodejen pomen, za druge pa zasluženo kazen.
Vzimovalna opravila.	Fran Vadnal, Štajersko.
Sicer mora biti vzimovanje v mescu novembru že končano, vendar hočem nekoliko govoriti o njem s posebnim ozirom na albertijevce, sistema Znideršič, kar zna morebiti temu ali onemu začetniku s temi panji koristiti. — So to skladovni panji, ki se dado drug nad in drug tik drugega zlagati. Ljudstva se s strani medsebojno ogrevajo, nad ljudstvom pa se v medišču položi slamnico, istotako zadaj. Meni so na ta način vsa ljustva lepo prezimila, medtem ko so mnogemu čebelarju pomrla. Glavno je seveda, da so panji izdelani natančno in iz enako debelih desk. Špranje med panji zadelam spredaj s kitom, da ne piha veter vmes. — Septembra mesca začnemo izpraznjevati me-dišča. Bolje preje, kakor kasneje, ker je delo precej zamudno in dokaj utrudljivo. Na dan dva ali tri medišča izprazniti je dovolj. Za omenjeno delo si preje vse potrebno pripravim, Rabim prestrezalo, gibljivo v stojalu (slika pozneje!), satni prijemač, širok nož ali dleto, lonček ali kozarec vode, kamor pomakam kokošjo perut za ometanje čebel raz satnik, kozarec ali stekleničico domačega octa. Na strani pa je na stolu kožica za odlaganje satnikov. Ko je vse pripravljeno, si zmočim roke in nekoliko brke z octom in poveznem na glavo slamnik s prav širokimi kraji (iz mode prišli ženski slamnik), kajti čebele ne lete pod slamnik v senco, temveč zlete mimo roba na svetlo. Sedaj odprem vratica, vzamem dleto (široko) in razmajem z njim satnike. Dleto potisnem med satnika zgoraj in je zasučem tako, da se zgornji rob dleta upre ob satnik, ki ga nameravam omajati. Isto storim spodaj, samo da se upre sedaj spodnji rob ob satnik. Zakaj tako, lahko vsak sam prouči, Omajani satnik potegnem počasi iz panju, položim ga na železni šibi, ležeči preko prestrezalnika, in čebele previdno ometem. Čebele zlezejo po panjevem dnu nazaj v panj. Večkrat se zgodi, da je ušla mlada oplojena matica v medišče, in se jo ob tej priliki omete nazaj v vališče. Ko sem vse sate izvlekel in postavil na kožico, potegnem rešetko iz panju in namesto nje dam deščice. Rešetko izvleči je dokaj težko. Da se to laglje zgodi, omajemo na že znani način satnike v vališču, na katere je rešetka prilepljena, nato pa še okvir rešetke ob straneh in zadaj. Za to opravilo imam nožič, napravljen iz konca stare kose, povitega z remenom, to pa zato, ker se ne zlomi, temveč kvečjemu malo
upogne. Vse rešetke po končanem opravilu osnažim in zaznamenovane po panjevih številkah spravim, da jih spomladi hitro najdem. Deščice pa sem imel tudi po štiri povezane in vsako zaznamenovano s panjevo številko. Mediščna vratica se zaznamujejo na isti način, in sicer s koncema, in tako stoječe polože druga poleg druge, da se spomladi vsaka zase potegne iz vrste in ni treba pri iskanju vsega premetati. — Iz-točene sate dam še v medišče polizat, nato pa jih zažveplam v večjem zaboju, česar po gotovih presledkih ne pozabim ponoviti. Ko pritisne mraz, denem nad in za vališče slamnice ali z otavo napolnjene vrečice ter tako vzimljenje pustim vse dotlej, ko se že zalega oživlja. — Lepo je čebelarjenje s temi panji, čeprav jih vzame tu in tam kak začetnik pod kritično oko. Najlaglje je seveda s kranjiči. Tu pa je treba razmeroma precej časa, lepega reda in dovolj prostornega čebelnjaka.
Vosek, kakršen se je natekel v banjo, še ni za prodajo, ker je v krhkih plasteh pomešan vsevprek s kaležem. Treba ga je torej pretopiti ter ga vliti v primerno posodo, kjer stopi vosek navrh, nesnaga ostane deloma med voskom in vodo, deloma pa pade na dno posode.
Naša mati imajo dva pločevinasta lonca, ki sta ustvarjena prav kakor nalašč za topljenje voska, ker sta zgoraj in spodaj enako široka ter držita povprečno po 25 litrov. Da se vosek ne smodi, je treba vliti v lonec par litrov vode, potem se natlači voska prav do vrha, ter se postavi lonec na štedilno ognjišče.
Polagoma se vosek topi, se vseda vedno globlje, naposled začne vreti ter izganjati umazane pene, ki jih je treba sproti posnemati. Zelo se mora paziti na ogenj, da zdaj ni prehud. Vosek mora počasi vreti; če se pa le preveč razhudi, tedaj vlijem vanj zajemalko mrzle vode, da se pomiri.
Kadar vreli vosek ne izganja več pen, ga nesem v varen kraj, kjer ne dela napotja, ga pokrijem s pokrovko ter lonec obložim s praznimi vrečami ali drugo šaro, da se prav počasi ohlaja; čim počasneje se to godi, tem lepše se vosek ustavi in tudi ne razpoka.
Ko je vosek popolnoma shlajen in strjen, poveznem lonec na pe-rilnik, pa nalahko zopet dvignem, na perilniku pa ostane kolač, ki je zunaj zdaj še ves umazan od kaleža. Nesem ga torej s perilnikom vred k vodnjaku ter nagonim nanj vode, ki odnese vso nesnago, kar se je ne drži hlebca, S strguljo ostržem še kar pri vodnjaku povečjem oni kalež, ki se sicer drži kolača, vendar pa ni v njem še nikakega voska. Zdaj nagonim na kolač in perilnik še enkrat vode, potem pa tako »na prvo roko« očiščeni vosek pustim, da se oteče in osuši.
Potem pogrnem po tleh rjuho, kakršno rabim pri pretresanju rojev, postavim na sredo nje kolač, pokleknem k njemu ter ga začnem obde-
stiskalnica
Urednik.
lovati s strguljo. Imam močno strguljo s kratkim ročajem, pa ostro kot nož, in ž njo stržem z voskom pomešani kalež toliko časa dol, dokler ne pridem do čistega voska. Naposled posnamem s strguljo še zgoraj in spodaj ostre robove kolača, ga obrišem in zlikam s čisto cunjo, — in vesel sem ga jaz, pa tudi kupec.
Kar sem nastrgal, porabim deloma za napravo maže za večje rane pri drevju, ostalo pa stisnem v kepo, ki pride v kotel pri prihodnji kuhi. (Drevesno mažo napravim na ta način, da voščene odpadke skuham in jim prilijem vinskega cveta in nekoliko lanenega olja.)
Kdor nima takega lonca, ki bi bil zgoraj in spodaj enako širok, mora raztopljeni in vreli vosek vliti v kako drugo posodo, in sicer tako, da bo lahko iz nje stresel strjeni kolač. Najčešče se rabi v ta namen škaf, ki pa naj ne bo suh, ampak napojen z vodo, da se ga vosek ne prime. Ropov oče so škaf vsakokrat namazali z medom, ki je prav dobro ločilo.
Takrat, ko sem nakuhal stari stot voska, sem ga menil vliti v en sam kolač; mislil sem si, da bo »hlebac, kot hribac«. Mati so mi posodili veliki čeber, ki ga imajo za pranje, in vanj sva z rajnkim Patentom vlila vreli vosek hkratu iz kotla in iz obeh loncev; bilo ga je, kakor nalašč zmerjeno, ravno do pod roba. Polnoči je že bilo, ko sva delo opravila. Proti jutru se mi je sanjalo, da sem stal tam nekje na Kitajskem pri Rumenem morju, polnem najžlahtnejšega voska; zbudil sem se samega začudenja. Sicer ni to nič čudnega, če se človeku pritakne v sanjah o vosku, ki je imel ž njim opraviti dva, tri dni, ali nekoliko čudno je pa le, da so včasih sanje tako »resnične«. V mojem slučaju so bile že: zakaj ko sem bil prišel v klet, sem osupnjen obstal na zadnji stopnici, ker pred mano se je razgrinjal po kleti zlatorumen vosek, Rumeno morje en miniature. Spomnil sem se svojih sanj; le škoda, da je bilo to moje morje tako majhno in tako plitvo!
V prvem trenotku sem mislil, da so pač popokali obroči na čebru, ker so ležali, razen spodnjega, vsi na tleh. Pa niso popokali, ampak so zdrknili na tla, ker je velika vročina, ki je puhtela od tolike množine voska, razrušila doge, in vosek je ušel po kleti; v čebru je ostalo samo nekaj kaleža. Vosek se je rad ločil od čistih tal, le delo sem bil zopet imel, preden sem ga vlil v manjše kolače; bil je pa še lepši, ker je bil dvakrat pretopljen.
Opozarjam še, da naj se vosek, preden se iztrese iz kalupa, popolnoma shladi, ker včasih se primeri, zlasti če so veliki in debeli kolači, da je na vrhu že popolnoma strjen, v sredini pa še tekoč, in če ga prekmalu iztreseš, ga boš lovil po tleh.
Slišal in videl sem, da nekateri čebelarji kuhani, oziroma raztopljeni vosek sole. Pa tega ni treba. Vosek soli itak ne vzame vase, ker je težja od voska, pač pa postane voda, ki je pod voskom, gostejša, torej težja, kar je ravno vzrok, da tem manj kaleža vzame vase ter ga tem više poriva v čisti vosek. Govorim po izkušnji. To sem povedal
tudi Ropovemu očetu, pa bi bilo bolje, da bi jim ne: tako pomilovalno so me pogledali. Potem pa še tisto: »Moj oče so bili trikrat toliko stari kot en takle učitelj itd.«
Patent pa mi je svetoval, naj vlijem v raztopljeni vosek nekoliko solne kisline. »Samo verboten je, patent!« — je še pristavil. On, ki je kot svečarski pomočnik prepotoval skoraj celo Evropo, je vedel tudi za marsikateri recept, kako se vosek potvarja: ali nam, poštenim čebelarjem, tega niti vedeti ni treba. — Zahajal ni k nam samo ob kuhi voska, temveč je kot star mož presedal po cele dneve pri mojih čebelah ter mi pravil o svojih doživljajih. Kot bivši lectar mi je tudi marsikaj razodel, kako se po svetu ravna z medom, tem darom božjim. (Med pripovedovanjem je sto in stokrat rabil besedo Patent, zato smo mu dejali: gospod Patent). — Ker mi je pa celo ta izkušeni Patent izrekel priznanje, da znam vosek »patent« kuhati, prosim torej, naj se pri tem važnem čebelarskem opravilu blagovoli nekoliko ozirati na moje nasvete.	(Konec prihodnjič.)
Čebele v zakonu.
Podal P. Močnik, nadučitelj.
Deželni zakon z dne 24. februarja 1885 za vojvodino Koroško glede reda pri prevažanju čebel na pašo. (Deželni zakonik z dne 7. III. 1885, št. 12.)
§ 1-
Za izkoriščanje ajdovega cvetja se smejo prepeljati čebele iz drugih krajev v take občine, ki se v njih nahajajo razširjene z ajdo posejane poljane, ter jih pustiti tam od 15. avgusta do 8. septembra.
§ 2.
Tuje čebele se naj nastavijo tako, da so oddaljene na vse strani od domačih ali že prej pripeljanih tujih čebel tiste občine ali druge sosednje, v ravnini najmanj 1200 m, na brežinah pa najmanj 2000 m.
§ 3.
Vsako razpostavljanje tujih čebel je naznaniti občinskemu predstojniku najpozneje do 1. avgusta od stranke, ki jih hoče sprejeti.
Občinski predstojnik lahko navedene daljave zmanjša izjemoma za tretjino, ako se ni bati škode z ozirom na domače razmere, in na množino v občini se nahajajočih domačih in tujih čebel, ali pa če v take odredbe privolijo prizadeti čebelarji.
§ 4.
Dovoz tujih čebel v občino na pašo se lahko prepove, ako vsled izrednih razmer leta ni pričakovati ugodnega razvoja ajdovega cveta, in ako se je bati znatne poškodbe domačih čebel ali pa sadja vsled dovoza tujih čebel.
Ako se ta slutnja udejstvi vsled poškodbe za pašo potrebnega cvetja po izvršenem dovozu, ali pa če je škoda celo že nastala, tedaj se lahko odredi, da se po razmerju nevarnosti prenesejo vse ali pa le del navzočih tujih čebel, in če treba, odstranijo iz občine, in sicer slej pripeljane čebele najprej.
Prepoved uvoza, kakor omenjene odredbe se izvrše po sklepu občinskega odbora, v nujnih zadevah po ukazu občinskega predstojnika po naslednjem potrdilu od strani občinskega odbora.
§ 5.
Občine imajo pravico nastaviti in pobirati pristojbino (stojnino) za nastanitev tujih čebel v okraju občine, ki pa ne sme presegati 16 vin. za vsak panj in za vsak pašni čas; to pristojbino, ki jo plača prostorodajalec, je na zahtevo tega primerno zmanjšati, oziroma vrniti, ako je bila na podlagi § 4. odrejena odstranitev tujih čebel pred potekom časa.
§ 6.
Prevoz čebel se sme vršiti le ponoči, in za slučaj, da noč ne zadostuje za transport, in je potrebna še druga noč, se čebele ne smejo pustiti črez dan, ako žrelo ni zaprto z mrežo, ne v vaseh in ne pri posameznih hišah ali pa na cestah, ampak se morajo postaviti oddaljeno od takih objektov, na polje, travnike ali pašnike, kjer se ne mudijo ljudje, vozniki ali živina, ter nadzorovati ; na takih prostorih je izlet čebelam črez dan dovoljen.
§ 7.
Proti odredbam občinskega predstojnika glede uporabe tega zakona, se more vložiti tekom treh dni ustno ali pismeno pritožbo pri občinskem odboru. Pritožbe proti sklepom tega je vložiti v zmislu § 88. občinskega reda na deželni odbor, toda te nimajo odložilne moči.
§ 8.
Prestopke tega zakona kaznuje po predpisih § 57. občinskega reda občinski predstojnik skupno z dvema občinskima svetovalcema z denarno globo od 2 K do 80 K ali z zaporom od 6 ur do 8 dni. Denarne globe pripadejo blagajni za ubožce tiste občine, ki se v njih zgodi prestopek.
Priziv (rekurz) proti odmeri kazni od strani občine gre na politično okrajno oblast, in ga je treba vložiti tekom 3 dni ustno ali pismeno pri občinskem predstojniku. Proti dvema enakima razsodbama ni priziva.
Kaznivost preneha, ako obdolženec ni bil pritegnjen v preiskavo tekom 3 mescev od dneva izvršenega prestopka.
§ 9.
Z izvršitvijo tega zakona sta poverjena moj poljedelski minister in moj minister notranjih zadev.
Dunaj, 24. februarja 1885.
Franc Jožef, 1. r.
Taaft, 1, r.	Falkenhayn, 1. r.
Od Osrednjega čebelarskega društva.
Odborova seja dne 7. novembra 1914. Odsotni gg. Bukovic, Humek in Slapšak. — Poročilo tajnikovo in blagajnikovo o razdelitvi sladkorja se vzame na znanje, ter se mu dovoli običajna nagrada. Zaradi izrednih težkoč vsled sedanjih razmer odbor poviša nagrado. Povišek pa tajnik hvaležno odkloni. — Prebere in vzame se na znanje dopis »Zveze čebelarskih društev v Pragi« glede uporabe vsote, ki jo povrne društvu kartel sladkornih tovarn. —
Sklene se odgovor novomeški čebelarski podružnici z ozirom na sklepe njenega občnega zbora. — Sklene se objaviti oklic v časopisih, da bi čebelarji darovali med za ranjene in bolne vojake. Tajnik in blagajnik se pooblasti, da sprejema in razdeljuje darove. — Naroče se klišeji za opis urednikove stiskalnice za vosek. — Sklene se, da se šolskim vodstvom dovoli izredno znižana cena 1 K 50 v za »Slov. Čebelarja«. — Raznoterosti.
Iz Koroškega slovenskega čebelarskega društva.
Občni zbor je dne 26. oktobra sklenil obvezno zavarovanje čebel. Vse drugo se lahko pogleda v 8. štev. »Slovenskega Čebelarja«. Z zavarovalnino vred bode torej znašala udnina za 1915: 3 K in 60 vin. Seznamki inventarja in čebel se morajo poslati deželnemu društvu najpozneje do konca letošnjega leta. Obenem se mora poslati po poštni nakaznici tudi denar. To ne velja, da bi kdo rekel: denar bodem poslal, ko dobim položnico. Po položnici se denar sploh ne sme pošiljati, ampak poslati se mora po nakaznici naravnost na naše deželno društvo.
Kjer je moral oditi k vojakom načelnik, tajnik itd., da torej ni pravega človeka več pri društvu, ki bi se za vse brigal, naj vzame v roko stvar kdo drugi.
Tudi podružnice imajo poslati cele doneske, in se jim bodejo deleži pozneje vrnili. Naslov za vse pošiljatve:
Josip Jekl, vod. šole, pošta Galicija na Koroškem.
Opomba: Storite vse potrebno, da ostanejo pri društvu tudi k vojakom odšli čebelarji. Ta malenkostni znesek bodo plačali gotovo ostali domači. Ravno za odsotne je zavarovanje še prav posebne važnosti.
Darovi medu
za ranjene in bolne vojake.
Osrednjemu društvu so poslali: Stampfl I., Strasgojna na Štajerskem, 5 kg; Tuhtem Anton, Trviž, Istra, 5 kg; Frančiškanski samostan, Pazin, 5-40 kg; Sajovic Ivan, Staravas pri Postojni, 5 kg; Malnarič Janez, Semič, 4 kg; Celarc Ivan, Stara Vrhnika, 3-50 kg; Jereb Peter, Planina 12 na Goriškem, 3 kg; Barbo Anton, Podbrdo, 5 kg; Franc Vidmar, Avče, Primorsko, 8'50 kg.
Prosimo še nadaljnjih darov, ker ranjenih in bolnih vojakov imamo veliko v Ljubljani in zdravniki so prav veseli tega daru.
Hinko Zirkelbach, tajnik in blagajnik Osred. čeb. društva v Ljubljani.
Čebelarska podružnica Laze pri Planini naznanja tem potom, da je nabrala za ranjene vojake 43 kg medu, oziroma v denarju, ki se je zanj potem kupil med, ki ga je podružnica osebno dne 23. oktobra 1914 izročila v vojašnici 27. pešpolka g. polkovnemu zdravniku.
Darovali so: Cizel Jan. 4 K, Šebenik Franc 4 K, Smersu Rudolf 1 K, Rudolf Ludovik 2 K, Widmar Jos. 1-60 K, Gasparič Ant. 2 K, Schober 1 K, Merkun Ant. 3 K, Dolenc Jan. 1 K, Kozina Lovr. 2 K, Turšič Jos. 2 K, Gorše Jan. 2 K, Germek 1-60 K, Mihevc Mih. 1 K, Jerina Jan. 1 K, Birsa Kat. 1 K, Prudiž Val. 1 K, Milavc Ant. 1 K, Urbas Lovr. 1 K, Auer Jos. 1 K, Ker-mavner Fran 3 K, Mrhar Fr. 1 K, Leskovec Ign. 1 K, Komovc Jan. 1 K,
Debevc Fr. 1 K, Cizel Mih. 1 K, Strukel Lov. 0 80 K, Gosar Jak. 0'40 K, Pohleven Peter 0 60 K, Berguč 0-60 K, Jamnikar 1 K, Laurič Anton 2 K, Klančar Jos. 3 kg medu, Turk Franc 3 kg medu, Simšič Jan. 2 kg medu, Sleko Ant. 2 kg medu.
Dobova. Brezobzirno posega vojna v vse človeške kroge, zahtevajoč žrtve za obrambo domovine. Tudi naša podružnica ni bila izvzeta. Vzela nam je tri odlične ude — vnete čebelarje, ki so gg.: Ivan Zaje, Josip Ogorek in Franc Kopinč. Prvi leži težko ranjen v ruskem ujetništvu, drugi je nekje ob italijanski meji, tretji pa čuva domačo železniško progo. Vsi so kolikor-toliko oškodovani. — Primeroma slaba čebelna paša je bila vendar toliko izkoriščena, da se je nekaj odvzelo, in še vedno ostalo dovolj za zimo. — Četudi so resni časi nekoliko zadrgnili mošnjičke, vendar ne smemo ostati podružnični dolžniki.	Fran Vadnal.
Iz Celovca. Doma sem iz Gorij pri Bledu ter sem kot častniški sluga spremil svojega gospoda v boj tja v daljno Galicijo. Ko je bil ta ranjen, so ga poslali v Celovec, in jaz sem šel ž njim, odkoder pišem par skromnih vrstic za našega »Čebelarja«. — Medtem ko je bila v domovini ajda v najlepšem cvetju, so divjali tam gori krvavi boji. S svojim domačinom Jakobom Šoberlom sva se v zakopih dokajkrat pogovarjala, da morajo biti doma čebele letos posebno bogate, če letijo tako gosto, kot letijo ruske krogle. Toda prijatelj je utihnil zavedno: granata mu je raztrgala vrat! Naj mu bo lahka črna gališka zemlja! — V Galiciji se pečajo s čebelarstvom v prav veliki meri, posebno okoli Grodeka. Videl sem dvoje vrste panjev, ki so postavljeni kar po vrtovih. Čebelnjaka nisem videl nobenega. Ena vrsta panjev ima okvirje, druga je brez okvirjev. Ti slednji so votla debla, panji, ki stoje pokonci. Tudi panji z okvirji so pokončni. Koliko okvirjev imajo, nisem mogel pošteti. Stoje pa okvirji za cel decimeter nad dnom, da se lahko pita tudi z večjo posodo. Okvirji so prilično take mere, kakor v Alberti-Žnideršičevih panjih. Čudno se mi je zdelo, da nima noben panj pri žrelu brade. Zamazane so vse špranje in razpoke, kakor tudi vratca, z ilovico. Medu imajo čebele tam ho, hoj! — ampak v tem žalostnem času jim je joj, joj!	Simon Černe.
Stran 180
SLOVENSKI ČEBELAR
Leto XVII.
Iz Pulja. Če pogledate podpis tega dopisa, se boste morebiti spomnili, da sem iz Čušperka "doma, Ali, kakor mnogo drugih, pozval je tudi mene bojni klic v tuje kraje. — Moji dragi so mi pisali, da je bila ajda v domačem kraju precej dobra, tako da z zaupanjem pričakujem pomladi, ko bom že morebiti zopet sam mogel negovati svoje ljubice-čebele, ki se jih tolikokrat spominjam. _ Ko delamo todokoli marše, se večkrat oziram, kje je kak čebelnjak. Ali žalibog, kar sem tukaj, sem videl samo enega, pa še tisti je bil napol podrt, in notri se je dolgočasilo par revnih ljudstev, ki težko, da bi videla še katera čebelica ljubo pomlad. Pa saj ni čudo, da je tukaj čebelarstvo na tako nizki stopnji. Paše ni nikake, in nikakih cvetic, ki bi dajale čebelam hrane; vse naokoli je sam pust svet, da bi skoraj rekel; gorje čebelici, ki se v tem kraju rodi. — Sedaj pa pošljem vsem čebelarjem lep čebelarski in vojaški pozdrav! Anton Žitnik, kanonir, prej muhapastir.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Moj sosed ima približno 300 korakov od mojega čebelnjaka postavljen čebelnjak, ki vanj jemlje čebele v pašo, kakih 400 do 500 panjev. Čebele pripeljejo navadno že 1. avgusta, domov jih pa spravljajo šele 25. septembra do 5. oktobra. Ropanje se je pričelo že pred ajdovo pašo, po ajdi pa je nastala šele prava vojska. Tuje čebele so mi napravile za najmanj 200 K škode, zato vprašam, koga naj sedaj tožim za odškodnino; lastnika čebelnjaka, ali lastnika čebel? — L. P. v Sp. B.
Odgovor: Ne tožite ne tega, ne onega, ker nimamo za ta slučaj postave, ki bi se mogel sodnik nanjo opirati. V novi deželni čebelarski postavi, ki jo bo deželni zbor gotovo potrdil, pa je poskrbljeno, da se napravi tem krivičnim razmeram konec. Tudi pri nas imamo v bližini tak čebelnjak, kamor pripeljejo 500 do 600 panjev čebel v ajdovo pašo. Ta čebelnjak je ugonobil tekom nekaterih let devet sosednjih čebelnjakov. Pa naj le vozijo čebele v pašo, saj je ajde dovolj, toda pašni čebelnjak naj bo postavljen zunaj vasi, in tuje čebele naj pravočasno pripeljejo in odpeljejo, ne pa kakor se to sedaj godi. Kadar ima urednik bolj slabotne čebele, se ogne z njimi vun na polje, letos pa, ko so bili njegovi panji zelo močni, jih je obdržal doma. Njegovih 73 »regimentov« je imenitno zdržalo boj proti 400 tujim; nekaterim teh so zaplenili celo ves provijant; vsaj tako je trdila njih vladarica.
Listnica uredništva.
Gosp. M. Sch. v Š. pri SI.: Če se bo Vaš članek priobčil, se Vam bo naznanilo po odborovi seji. Vpeljavati zopet nov panj, skoraj ne kaže. Kaj pa, ko bi se lotili izdelovanja Alberti-Žnideršičevega panju? — Uredništvo se priporoča za sotrudnika, ki bi spisoval za leto 1915. mesečna opravila kratko in jedrnato. Remuneracija bo običajna po 5 h od vrste. Za oglasilo se priporoča takoj po prejemu te številke »Čebelarja«.
Udnina (3 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravDištvu »Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku »Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v Šmartnem pri Kranju.

WVWv-vWVWVVW^WVWWWWWW
Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. wwww Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo".
Tiska »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
vVvVVVvVVVVvVVVVVvVvVvNAA/VV^
VVVVVVvVVVVVVS/VWVVVVvVVVVVV
Nabirajte povsod novih naročnikov, oz. članov!
MALA NAZNANILA.
Pod tem naslovom objavljamo ponudbe čl
Pristen ajdov med, znano dobre kakovosti, prodaja 1 kg K 2'—; pločevinasta posoda 4 '/2 kg netto K 10'— f^anko s posodo vred. Večje množine 10°/o popust. Ivan Jurančič, čeb. p. uč., pošta Sv. Andraž v SI. gor., Štaj.	2-2
anov brezplačno, to pa le dvakrat v letu.
Tri škaie, po 25 kg težke, zanesljivo čistega trčanega medu od zdravih čebel, ter nekaj kg voska imam naprodaj. Cena po dogovoru. Martin Podlipnik, posestnik in čebelar na Lipoglavu, pošta Radna pri Sevnici.	2—i
Glavni odbor »Slovenskega čebelarskega društva« v Ljubljani ima v zalogi sledeče čebelarsko orodje in potrebščine:
Pitalnik veliki.......
„ mali........
Špiritova svetilka......
Topilnik za vosek, ki se rabi pri
pritrjevanju umetnega satja Cevka za pritrjevanje umetnega
satja............
Šilo za vrtanje luknjic v okvirje Kolesce za utiranje žice . . . . .. ,i ,, >, (boljše) Žica za pritrjevanje umetn. satja
kolaček a.........
Zapah za žrelo, velik.....
„ „ „ manjši ....
K	—■70	Dathejeva pipa.........	K 2-80
	—■40	Matičnice ...........	„ -'54
fl	-•40	„ drugačne .......	„ —"44
		„ okrogle za med satove	„ —'34
M	2'10	Nož za odkrivanje medenih satov	„ 1'10
		Vilice za „ „ „	M 1'-
11	—"40	Cedilo za med.........	„ 1'25
11	—'20	„ „ „ boljše......	„ 2'65
ii	— '74	Strgulja za Žnideršičeve panje . .	„ —'75
ii	1'25	Čebelarske kape........	„ 1'70
		Lijak za čebele.........	„ 1-80
„	—'24	Matična rešetka, kvadr. meter a .	„ 5'70
ii	—•20	Žična mreža za okenca, kvadratni	
11	—•15	meter a...........	„ 270
V društveni zalogi čebelarskih potrebščin je umetno satje popolnoma pošlo in ga tudi ne nameravamo več naročiti, ker je razpošiljanje z drugimi, navadno kovinskimi potrebščinami nemogoče in predrago. Naročajte umetne medstene
pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu.
Kovinske potrebščine za en Žnideršičev panj:
6 palic iz pocinkane železne žice
a 8 v ............K '48
1	mreža iz pocink. žice za vrata „	—'40
2	mreži iz pocink. žice za okenci „	—'44 1 matična rešetka, prirezana . . . „	—'90
1	„ „ „ boljše brušena .............— '95
2	nosilca za rešetko.........—'24
80 kvačic za razstoje......
4 zapone za okenca, patent Strgar 4 tečaji za izletalnico ....
2 tečaja za vrata......
2 vzmeti za okence.....
2 „ „ „ večji . .
Skupaj
K -'35 —'16 —'20 —'26 -'06 -'08
K 4-52
Vse te potrebščine se dobe pri gosp. Ivanu Černiču v Ljubljani, Hrvaški trg 4, pri sv. Petra cerkvi.
Senzačen naraven pojav XX. stoletja.
Brezplačno sporočim vsakemu, kako mu je mogoče dolgoletno pljučno bolezen, naduho in kašelj ozdraviti s pomočjo mojega že davno preizkušenega domačega zdravila.
Prosim, da se priloži za odgovor pisemska znamka.	3-2
D. WAC0WSKY, Pilzenj (Češko). Poštni predal 150.
Ustanovljeno 1852.
Krovec, stavbni, galant., okrasni klepar
Teodor Korn, im\m
(prej Henrik Korn). Telefon št. 229.	Brzojavi: Korn.
Zaloga angleškega in eternitnega Skrila, pat. L. Hatschek. Ruberoid.
Dvakrat zarezana in zapognjena opeka.
Opravlja vsa krovska dela, kritja s strešno lepenko in lesnim cementom, stavbna, galanterijska in okrasna kleparska dela. Postavlja strelovode. Vpeljava vodovodov. Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda. 12—8
(Krasne društvene etikete
da društvene steklenice da med
so ravnokar i^šle in se dobe v društveni 3alogi čebelarskega orodja pri gosp. Jvanu Černiču, Gjubljana, firvatski trg št. 4.
Cena 100 komadov 3 krone, j natisnjenim imenom 2 kroni več. Manj kot 50 komadov se ne razpošilja.
Pri naročilih se ozirajte na oglase v tem listu.
Cenik
Žnideršičevih, amerikanskih in eksportnih panjev, potrebščin za izdelovanje panjev, trčalnic (točil), posod in steklenic za prodajo medu, umetnega satja in vsakovrstnega orodja za čebelarstvo razpošilja zastonj Kranjska čebelarska družba z om. z., Ilirska Bistrica.
Kozarci za med
po '/s, lU, V2 in 1 kg. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani
je odobrilo ter p. n. cenjenim čebelarjem toplo priporoča od C. Stolzlnovih sinov na Dunaju predloženi patentirani kozarec za med s Sigma-pokrovom, kakršnega kaže slika. Zalogo in prodajo je prevzel naš rojak in steklar
AVG. AGNOLA v Ljubljani
na Dunajski cesti. Orig. ceniki na razpolago. Tu se dobe tudi steklenice za pitanje za Znideršičeve panji.	4-is