LETO XXXII., ŠT. 28 Ptuj, 26. julija 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-ItTI GLASILO SOCIALISTICME ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Nagrajevanje po dehi ni nova naloga (stran 2) O žetvi, setvi in organiziranju (stran 5) Kljub dežju je bilo veselo (stran 6) Prednostna lista otrok za VVZ (stran 8) O načinu tekmovanja Podlehnik 79 (stran 9) ^ OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA V DORNAVI Borci so razvili prapor 22. julij 1941 je najpomem- bnejši mejnik v zgodovini slo- venskega naroda. Na ta dan smo povezano z ostalimi bratskimi narodi in narodnostmi Jugoslavi- je pod vodstvom K P in Osvobo- dilne fronte začeli narodnoosvo- bodilni in revolucionarni boj z okupatorji in zatiralci. Osrednja proslava Dneva vstaje v ptujski občini je bila na dan praznika v Domavi, kjer so borci, člani kra- jevne organizacije ZB NOV, raz- vili svoj prapor. Slovesnost v prosvetni dvorani, v niei so se. zbrali borci, občani. mladi, gasilci in brigadirji, je pri- čel predsednik KO ZB Martin Cajnko. V pozdravnem govoru je orisal pomen letošnjih jubilejev, v njih počastitev je bila tudi nedelj- ska svečanost, delež krajanov v narodnoosvobodilnem boju in pomen prenašanja tradicij NOB na mlade generacije. Pokroviteljstvo nad razvitjem prapora je prevzela krajevna skupnost Dornava. Predsednik skupščine KS Tone Velikonja je v slavnostnem govoru predstavil narodnoosvobodilni in revolu- cionarni boj na tem območju, v katerega so se krajani vključili tudi za ceno svojih življenj. Svoja življenja je za osvoboditev, za naš lepši jutri, darovalo 2U krajanov. Njihovo delo je ostalo kot svetel vzor naslednjim rodovom, ki nas pri sedanjem razvoju staLno spremlja in obvezuje. V spomin na težke dni revolucije in narod- noosvobodilnega boja, na 10. oktober 1944, ko je okupator uničil izdano partizansko posto- janko, praznujejo v KS Dornava vsako leto svoj praznik. Pomem- bni razvojni dosežki v tej krajevni skupnosti so pravgotovo tudi rezultat dela borčevske organiza- cije, ki se z ostalimi družbenopo- litičnimi in društvenimi organizacijami vključuje v pri- pravo in izvedbo vseh akcij. Slavnostnemu govoru je sledil osrednji dogodek, razvitje prapo- ra. Razvil gaje Tone Velikonja in ga nato predal praporščaku Francu Voglarju. Sledilo je pri- penjanje spominskih trakov organizacij in posameznikov, na praporu pa je tudi 31 spominskih žebljičkov. Stanka Emeršič je v imenu pionirjev in borcev ob razvitju pokrovitelju KS Dornava izročila šooek rož. Občinski odbor ZZB NOV Ptuj je na proslavi podehl tudi letošnja priznanja borcem za uspešno delo v borčevski in ostalih družbeno- političnih organizacijah. Prizna- nja so prejeli Martin Cajnko (Dornava), Ludvik Jerič (Žetale), Terezija Korošec-Majda (Dušan Kveder), Anton Kolednik (Cir- kulane), Ludvik Kotar (Zavrč), Kari Lončar (Tone Žnidarič), Ig- nac Murko (Videm), Ludvik Me- saric (Olga MegUč), Rozina Ri- to nj a (Bratov Reš) in Leopold Žafran (Majšperk). Priznanja je podelil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Janko Vogrinec. Kulturni program, ki je na- vdušil obiskovalce, sta izvedla mešani pevski zbor prosvetnega društva Ignac Žgeč in kulturna skupina brigadirjev na MDA Slovenske gorice 79. Po izvede- nem programu so tričlanske de- legacije položile vence k spomin- skim obeležjem v Dornavi in Mezgovcih. Prireditev so sklenili s tovariškim srečanjem. 1. kotar Z leve: Tone Velikonja je razvil prapor slovesnost je pričel Martin Cajnko, priznanja je podelil Janko Vogrinec, obrazidlilve pa je prebral Franc Lončarič Foto: L. Cajnko USPELA AKCIJA DELAVCEV MILICE Da bi odkrili in odstranili čim več najpogosteiših vzrokov pro- metnih nesreč so se delavci UJV Maribor odločili, da izvedejo akcijo varnosti v cestnem prometu. Akcija je na celotnem območju UJV Maribor potekala v petek 20. julija, vanjo pa seje uspešno vključila tudi Postaja milice Ptuj z oddelki. Patrulje so bile postavljene na različnih mestih in jih večkrat tudi menjale. Miličniki pa so kontrolirali predvsem tehnioio brezhibnost vozil, svetlobnih teles, izrabo pnevmatik, vinjenost voznikov, uporabo varnostnih pa.sov in podobno. Ugotavljali so tudi veljavnost pro- metnih in vozniških dovoljenj ter opravljali še kontrolo hitrosti, skratka akciji, kije izreano aobro uspela so biii miličniki doslednim natančni. Ugotovitve so bile več kot porazne, saj je bilo prekrškov »malo morje«, razen lega pa so se tega dne zgodile še tri hujše in več manjših prometnih nesreč, kar je delo sicer nekoliko zavrlo. Sicer pa bomo o tej akciji objavili obširnejšo reportažo s fotografijami »na licu mesta<( v naši prihodnji številki. -OM PRVA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ v NEDELJO SESTI PTUJSKI PADALSKI POKAL Letošnje svečanosti ob prazniku občine Ptuj bomo pričeli v nedeljo 29. julija. Prva prireditev v počastitev praznika bo tradicionalni, letos že šesti ptujski padalski pokal ob jezeru v Podlehniku. Aeroklub Ptuj letos prireja v počastitev 60 — letnice KPJ—ZKJ, SKOJ in naorednih sindikatov, sovpada pa tudi s srebrnim jubilejem kluba, ki seje oa skromnih, pa vedar pomembnih začetkov pred petindajsetimi leti uve- liavil kot eden najboljših aeroklubov pri nas. Nedeljska prireditev, ki se je med občani ptujskega in tudi .so- seonjin obCin močno uveljavila in vsako leto privablja množico gle- dalcev in občudovalcev, se bo ob podlehniškem jezeru pričela ob 15. uri. Z ozirom na to, da so organizatorji vabila za nastop poslali vsem ■ slovenskim in nekaterim aeroklubom iz sosednjih republik, lahko pri- čakujemo, da se bo tradicionalnih skokov v jezeru, povezanih z vešči- nami plavanja, udeležilo okrog 20 padalcev. Tekmovah bodo posa- mezno, skoki pa bodo šteli tudi za ekipno uvrstitev. Kot je že običaj, bodo člani aerokluba Ptuj tudi tokrat poskrbeli za dobro počutje obiskovalcev. Pripravili bodo zraven skokov še krajši prikaz dela ostalih sekcij in poskrbeli za gostinski del. tako, da bodo obiskovalci od blizu in daleč preživeli prijetno nedeljsko popoldne ob podlehniškem jezeru. Torej, v nedeljo 29. julija vabljeni na šesti ptujski padalski pokal Podlehnik 79! 1. kotar i SKUPŠČINA OBČINE PTUJ DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE PTUJ VAS VABIJO NA PRIREDITVE V POČASTITEV 8. AVGUSTA PRAZNIKA OBČINE PTUJ 60. obletnice KPJ — ZKJ, SKOJ m revolucio- narnih sindikatov Jugoslavije ter 37. obletnice junaškega boja Slovenskogoriške—Lackove čete partizanov v Mostju leta 1942. Proslave bodo v DOLENI DERBETINCIH DORNAVI HAJDOŠAH MARKOVCIH PRI PTUJU PODLEHNIKU m PTUJU (Program objavljamo na 3. strani) LOKALNA SKUPNOST ZA CESTE OBČINE PTUJ ZDRUŽENEGA DELA NE DOSEGAJO REALIZACIJE Izvršilni odbor lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj je na zadnji seji sklepal o polletnem obračunu skupnosti in ugotovil, daje bilo v tem obdobju doseženih 12.533.715 prihodkov in 12.082.699 odhodkov. Prihodki so dotekali v okviru predvidenega dotoka, razen pri postavki sredstva združenega dela, kjer je klub rebalansu finančnega plana za tekoče leto, realizacija le 62 odstotna. Glede na slabši dotok teh sred- stev v prvem polletju, bi organizacije združenega dela morale poravnati svoje obveze po periodičnem obračunu po stopnji 0,29 odstotka od ostanka dohodka. Največ sredstev se je v tem obdobju porabilo za vračilo najetih •kreditov, za vzdrževanje makadamskih in asfaltiranih cest, za odpravo ^"^rzlin in nedokončana dela iz preteklega leta. Ob tem je potrebno •dodati, da je sredstva za odpravo zmrzlin prispeval rezervni sklad 'ločine Ptuj. MG IVANJKOVCI Osrednja prireditev ob dnevu vstaje je na ormoškem območju bila letos v Ivanjkovcih. Na ta dan občinska gasilska zveza Ormož že osem let pripravi dan gasilcev in s tem pregled doseženega na tem področju. Tekmovalni del so kljub 28 čakajočim desetinam gasilcev zaradi dežja morali preložiti na prihodnjo nedeljo (29. julija). Kljub slabemu vremenu so gasilsko vajo z uprizoritvijo letalskega napada lepo izvedli. Sodelovalo je 17 gasilskih društev ormoškega območja ter letala aerokluba Ptuj. »Napadene« so bile zgradbe kom- binata »Jeruzalem« Urmož ivanjkovcih. kjer so razen skladišč in delavnic tudi pisarne in stanovanja. Zato sta se v reševanje uspešno vključili tudi enoti civilne zaščite in Rdečega križa KS Ivanjkovci. Po vaji, ki si jo je glede na vreme ogledalo kar precej ljudmi, je sledilo množično zborovanje, na katerem je prisotnim o obeh praznikih: dnevu vstaje in dnevu gasilcev najprej spregovorila predsednica družbenopo- litičnega zbora SO Ormož Marica Brazda, nato pa še predsednik občinske gasilske zveze Stanko Kumer. Kroniko gasilskega društva Ivanjkovci, kije v nedeljo praznovalo 70-letnico delovanja, je prebral predsednik društva Ivan Jerebic. To društvo je za uspešno delovanje prejelo tudi posebno prizanje OGZ Ormož. Oh koncu slovesnosti, na kateri je sodelovala tudi godba prosvet- nega društva Središče ob Dravi, so Adolfu Rižnarju. Stanku Hodžarju in Stanku Kumru podelili posebna priznanja gasilske zveze Jugoslavije. Ivanu J.erehiču. S^aiiku KociaiLU. Jožici KokoL Mirku Mnndi. Ivanu Jaušovcu. Mirku Šešerku in Zlatku Borku pa priznanja gasiisKe zveze Slovenije za izjemne uspehe v gasilstvu. " " jp ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 2IV0 ZANIMANJE ZA RAZVOJ Na ločenih sejah so se v petek, ^1*, julija sestali zbori skupščine cine Ptuj. Na vseh sejah je bila ^^ahna razprava, zlasti še o anali- . niožnosti razvoja za naslednje ^nsko obdobje in o smernicah za drlk^^^^ družbenega plana za ob- °Dje 1981-1985 tako v ptujski ob- j"' ^ot v SR Sloveniji. To kaže, so delegati povezani s svojo de- ^^^^tsko bazo, ki se živo zanima za jjT^^^i razvoj svojega .kraja in H '^^'o^"^ organizacije svo'^^ ta delegatska baza po svo' .'^^'^g^tih vse bolj uveljavlja dai^^ interese, izraža mnenja in jJ^ predloge k vsem pomembnej- j^^ružbenim odločitvam. Cel . ^Sati vseh treh zborov so v gg ^' Podprli pripombe in predlo- "dopolnitev analize razvojnih Prin''^^''' ^'ovenije in smernic za izvrt -^^ plana, ki jih je pripravil ^■^1 svet skupščine občine Ptuj. Glede smernic za pripravo družbe- nega plana občine Ptuj pa so me- nili, da so smernice dobro priprav- ljene in bodo koristno napotilo vsem nosilcem planiranja v občini. K smernicam so dali pripombe predstavniki interesnih objektov in izobraževalna skupnost v zvezi z gradnjo novega osnovnošolskega prostora na območju Ptuja, kjer bo število otrok v stalni rasti zara- di priseljevanja. Enako stališče so imele tudi delegacije nekaterih ptujskih krajevnih skupnosti. Poročilo o uresničevanju določil zakona o združenem delu v občini Ptuj s pripombami občinskega iz- vršnega sveta ter s pozitivnimi sta- lišči in sklepi občinskega sveta ZSS Ptuj so delegati sprejeli brez bi- stveno pomembnejših pripomb, največ razprave je bilo v zboru združenega dela in v družbenopoli- tičnem zboru s priporočili in zah- tevami po doslednejšem uresniče- vanju določil ZZD. Poročilo o vplačanem posojilu za ceste v ob- čini Ptuj je najbolj zanimalo dele- gate iz zbora krajevnih skupnosti, saj je problem modernizacije cest v mnogih krajevnih skupnostin se kako pereč. Prav tako živahna pa je bila razprava o poročilu o ure- sničevanju programa za izvajanje začasnih ukrepov v TOZD Živilska industrija ,,Petovia" Ptuj, kar do- kazuje, da se tudi delegati krajev- nih skupnosti živo zanimajo za do- gajanja v temeljnih in drugih orga- nizacijah združenega dela. Zlasti v zboru krajevnih skup- nosti je bila živa razprava o pred- logu odloka o urbanističnem pro- gramu občine Ptuj in predlogu od- loka o urbanističnem načrtu mesta Ptuj. Zal bi taka razprava morala biti takrat, ko je zbor razpravljal o osnutku, glede predloga pa se praktično ne da kaj bistvenega spremeniti, saj morajo odlok spre- jeti vsi trije zbori v enakem besedi- lu. Kljub temu pa razprava ni bila odveč, saj je izvajalcem programa nakazala vrsto nalog. lako bo treba urbanistični načrt mesta t^tuj bolj konkretizirati v podrobnostih, izdelati urbanistične programe za vse krajevne skupno- sti zunaj mestnega območja, ure- diti financiranje izdelave teh urba- nističnih programov vsaki krajevni skupnosti pa bi naj izdelali izvle- ček iz urbanističnega programa z vsemi tistimi podatki, ki so za raz- voj KS potreni in zanimivi. Razprava je bila tudi o večini ostalih zadev ki so bile na dnevnem redu, razen sklepov o potrditvi statutov posameznih šol in o ime- novanjih. Nekaj pa je bilo tudi za- nimivih delegatskih vprašanj. ¥F 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 26. jul§ 1979 - TBmm POGOVOR Z ERIKO MIHELAC, PREDSEDNICO KONFERENCE OSNOVNIH 0R6ANIZACU SINDIKATA MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ Nagrajevanje po delu ni nova naloga Konference osnovnih organizacij sindikata sestavljajo delegati posa- meznih temeljnih organizacij. Iz vsake temeljne je pet delegatov, medtem ko se člani konference tudi predsedniki posameznih osnovnih organizacij; skupno šteje 48 članov. Konferenca ima predsedstvo in več delovnih komi- sij, med drugim za samoupravlja- nje, za izobraževanje, rekreacijo in šport, za kadre informatiko, za pomoč mladim pri delu in komisijo za priznanja. Prven- stvena naloga konference je uskla- jevanje stališč o najvažnejših inte- resih vseh delavcev delovne orga- nizacije, kot so vprašanja pridobi- vanja dohodka, delitve dohodka, čistega dohodka in podobno. Tov. Erika Mihelač, vi ste predsednica konference osnovnih organizacij sindikata, bi nam uvodoma povedali, katerim vpra- šanjem posveča konferenca v trenutku največjo pozornost? ,, Naj več pozornosti posvečamo uresničevanju programa aktivnosti za uresničevanje zakona o združe- nem delu oziroma stališč repub- liškega sveta ZS Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu. Pripravljamo pa tudi problemsko konferenco v zvezi s programom priprav sred- njeročnega plana 1981 — 1985, s tem, da bomo istočasno razprav- ljali še o fizičnem planu za naslednje leto. V posameznih temeljnih organizacijah pa se pospešeno pripravljamo na akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti", v katero se posebej aktivno vklju- čujejo osnovne organizacije sin- dikata." Delate v planskih službah, Katere naloge so na tem področju najtežje? ,,Dejala bi, da smo se v preteklo- sti pogosto srečevali s pomanj- kljivo izdelanimi sistemskimi rešitvami s tega področja. Pri pla- niranju ni bilo enotne metodolo- gije, ki bi olajšala delo planerjev. Povečini so v delovnih organiza- cijah sprejemali elemente plana po svojih potrebah, pozneje pa je bila potrebna dodatna obdelava določenm planskih kazalcev za razne družbene službe, banke in podobno. No, sedaj ta problem odpade, ker je Zvezni izvršni svet sprejel enotno obvezno metodolo- gijo. Za planerje pa bi morali v prihodnje organizirati tudi več izo- braževalnih seminarjev, kot je to primer za računovodske delavce. Nujno je tudi, da se v plane vključi več znanstvenih spoznanj." Smo v obdobju intenzivnih pri- prav na plan 1981 — 1985. Kako daleč ste v vaši delovni organizaciji in kako se vanje vključuje kon- ferenca osnovnih organizacij sin- dikata? ,,S pripravami smo pričeli v mesecu aprilu, program aktivnosti pa smo sprejeli v mesecu maju. Več nalog v okviru teh aktivnosti pa smo že uresničili. Lahko rečem, da dela potekajo v skladu s spreje- tim programom; z njimi pa bomo zaključili šele meseca oktobra 1980. leta, ko bodo sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana. Poudariti pa je potrebno, da so v tem programu opredeljeni nosilci nalog in roki; glavni nosilci so planske komi- sije v posameznih temeljnih orga- nizacijah. Podobna komisija pa dela na nivoju delovne organiza- cije, v njej ima svojega predstav- nika tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata. V sindikatu si prizadevamo aktivno sodelovati pri pripravi vseh dokumentov za naslednji srednjeročni plan. Glavno delo pa se seveda odvija v planskem sektorju, ki bo na osnovi posameznih nalog iz programa pripravil osnovne delovne pripo- močke oziroma gradiva." Govorimo o sočasnosti plani- ranja. Kaj je sočasnost za planerja in kateri momenti so pri tem najvažnejši, da se ne poruši sistem celovitega planiranja? ,,Sočasnost planiranja je eden pripravi in sprejemanju plana. Sočasnost pri planiranju za pla- nerja ni težka, veliko težje pri tem pa je problem usklajevanja razvoj- nih možnosti vsake posamezne panoge. Razvoj v Jugoslaviji bi moral biti skladen. V dosedanjem razvoju pa ugotavljamo, da imamo pogoste predimenzionirane zmogljivosti oziroma jih načrtu- jemo tam, kjer jih je preveč. Tako prihaja do nepravilnega trošenja družbenih sredstev, drage proiz- vodnje, nizke produktivnosti in slabe ekonomičnosti. Zato je nujno, da se pri iskanju novih raz- vojnih možnosti upošteva temeljita analiza tržišča, marketinška obde- lava in podobno. Manjka tudi vključevanje zbornic, ki bi morala odločilno vplivati na uskla- jevanje investicijskih zmoglji- vosti." Ali v vaši delovni organizaciji lahko govorite o tem, da je začetek plana pri delavcu? ,,Ce povemo, da je osnovna analiza uresničevanj ai plana in analiza razvojnih možnosti v pro- gramu dela vseh samoupravnih organov v temeljnih organizacijah in tudi družbeno—političnih orga- nizacij, potem, lahko trdimo, da je začetek plana pri delavcu." S kakšnim razvojem lahko računa Mesokombinat Perutnina v prihodnje? ,,Dosedanje analize kažejo, da •bomo že v tem letu izpolnili srednjeročni program za 1981. leto pri vseh najvažnejših proiz- vodih. Seveda pa imamo možnosti tako hitrega razvoja tudi v prihod- nje, to nam omogoča dosedanja tehnologija in možnosti izpopol- njevanja. Pri naši proizvodnji pa se srečujemo z občutnim proble- mom pomanjkanja surovin. Zato bo potrebno, da ,,Perutnina" v prihodnje rešuje problem oskrbe s koruzo z izvozom." Pa se povrniva k vam. Spisek bi bil predolg če bi naštela vse funk- cije, ki jih opravljate. Kljub vsemu vam uspeva, da uskladite vse svoje delovne, družbene in družinske obveze. Kakšen recept imate za to? Povrhu pa še študirate! ,,Res je, dan ima samo 24 ur; z dobro razporeditvijo časa pa je mogoče doseči veliko. Študiram ponavadi ponoči, dan pa je name- njen izpolnjevanju delovnih in družinskih obvez. Pri tem pa imam veliko oporo v družini." Precej se ukvarjate tudi z nagrajevanjem po delu. Kakšne ugotovitve vas ob tem sprem- ljajo in kaj so vzroki, da delitev po delu ni takšna kot si želimo? ,,Govorimo sicer, da so sedanja stališča republiškega sveta ZS Slo- venije o pridobivanju in razpore- janju dohodka ter uveljavljanja načel delitve po delu prinesla nekaj novega. Pozabljamo pa da je tudi bivša sindikalna lista v uvodnem delu nakazovala možnosu nagrajevanja v soodvisnosti od ustvarjenega dohodka. Ce bi v temeljnih organizacijah žg takrat posvetili več pozornosti nagrajevanju po delu, potem sedaj ne bi govorili, da je le-io nova naloga. Ze v obdobju kampanjskih usklajevanj pravil- nikov o nagrajevanju po delu, so se pojavile določene vrzeli. Slo je le za to, da se zadosti dolo- čilom zakona o zuruženem delu, medtem ko je izpolnjevanje le-teh ostalo na papirju. Sedaj ponovno ugotavljamo oziroma postavljamo vprašanje ali je za vse delavce možno najti kriterije za pravično nagrajevanje po deiu. Največ problemov je pri režijskem delu. Smatram pa, da bi dobri razvidi del in nalog, bili že osnova za nagrajevanje po delu delavcev v skupini administrativno—uprav- no—tehničnih del. Pri nagraje- vanju se vse premalo upoštevajo tudi stroški, saj bi bili lahko bistveni element nagrajevanja," je zaključila Erika Mihelač. Pripravila: MG Erika Mihelač foto: OM! SLOVENSKA BISTRICA Elektro v novih prostorih Pred dnevi seje kolektiv ELEKTRO iz Slovenske Bistrice preselil iz utesnje- nih in neprimernih delovnih prostorov v središču mesta v sodobno poslovno stanovanjsko zgradbo v neposredni bližini zgradbe skupščine občine Slovenska Bistrica. Novi delovni prostori so tako postali ne samo prijetnejše okolje zaposlenim, ampak tudi pogoj za razvijanje širokih, doslej še nenavajenih aktivnosti, saj so razen poslovnih prostorov pridobili tudi velike delavniške prostore, ki so jih vsa leta nazaj tako pogrešali. Uspeha so toliko bolj veseli, ker so velik del sredstev potrebnih za zgraditev objekta ustvarili z lastnim delom, kije nemalokrat zahtevalo tudi samoodpovedo- vanje ustvarjenemu dohodku. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Nova gradba ELEKTRO Slovenska Bistrica, ponos kolektiva pa tudi mesta Tudi kanalizacija čaka... že večkrat smo ugotovili, da razvoj kanalizacijske mreže šepa. Za to bomo ponovno iskali vrsto krivcev, ki si bodo morali »krivdo« deliti. Žal pa je takšno stanje prisotno na več področjih, spoznanje in zahteveo potrebah razvoja pa drugotnega značaja. Taki in podobni primeri bi lahko služili in morajo za odgovorno razpravo, ki veže akcijo. Največji krivec pa je seveda pomanjkanje finančnih sredstev. V prihodnje bomo morali, če bomo želeli slediti razvoju, zagotavljati več sredstev za te namene. Za razvoj kanalizacij- ske mreže se namenja dinar iz cene kanalščine. Celotna letošnja realiza- cija je že vložena in sicer za obresti za kredite industrijske cone I. in II. in kanalizacijo Vičava. V te namene je bilo planiranih 695.126,15 dinarjev, realiziranih pa 706.918.00 dinarjev; razlika sredstev do 730.000 pa je vložena v pridobitev lokacijske dokumentacije za kanali- zacijsko mrežo na Mariborski cesti. Poleg tega vira ostaja za razširjeno reprodukcijo na tem področju še možnost zbiranja sredstev po samu- pravnem sporazumu in prispevki občanov. Pri komunalni skupnosti občine Ptuj načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu pristopili k ureditvi kanalizacijske mreže na desnem bregu Drave; saj se zbira lokacijska dokumentacija za celotno območje desnega brega do ceste Maribor — Zagreb. Kljub vsem prizadevanjem pa v ptujski občini ni bilo planskega pristopa k reševanju te problematike. Sedanji obstoječi dokumenti so dobra podlaga, da tudi to vprašanje načrtno rešimo. Seveda pa brez pravilnega nastopa ne bo šlo. Nujno je sporazumevanje med vsemi dejavniki, ki so odgovorni za ta razvoj, že zaradi tega, ker ne zadovolju- je reševanje vseh vprašanj komunalne infrastrukture. MG 0RM02 Ni treba posebej po- udarjati, da gradbena in montažna dela na gradbi- šču sladlcorne tovarne v Ormožu tečejo zelo pospe- šeno. Tako v teh dneh montažerji končujejo dela na glavnem proizvodnem objektu, kjer bo tekel glavni tehnološki postopek za pridobivanje sladkorja. Veliko objektov je že kon- čanih in pripravljenih za poskusno obratovanje. Gradbena in montažna dela so končana v skladi- šču rezancev, rezervoarjih kurilnega olja. apnenice in na nekaterih drugih objek- tih. Pred dnevi so v velike rezervoarje pričeli tudi črpati mazut, kar pomeni, da je tovarna res pred začetkom poskusnega ob- ratovanja, zk Sladkor šele oktobra Dimnik bo visok okoli 100 metrov, desno na posnetku pa je glavni proizvodni objekt, (foto: zk) PREUREJEN GOSTINSKI LOKAL Obogatena ponudba Pogled v »Atilov kot.« foto: M. Ozmec V lorck. 17. julija jc bil svcčant) odprt preurejen gostinski lokal pri »Grozdu«. Olepšani videz jc temeljno organizacijo »Haloški biser« veljal okrog 800.000 dinarjev. Notranjo preureditev je z veliko moro okusa, projektiral svetovalec za notranjo opremo pri trgovskem podjetju Fmona — Merkur Ptuj. Janko Nahberger. Prvi obiskovalci, so bili nad domačnostjo lokala in njegovo ponudbo zelo navdušeni. Posebna za- nimivost prostora je strnjena v »Atilovem kotu«, ki ima 20 sedežev, in je urejen v panonskem stilu. Salon ima 80 sedežev in je namenjen večjim družbam; za skupine pa v tem lokalu nudijo več menujev. Pričeli so tudi s ponudbo madžarskih jedi. ki jc že v pr\ih dneh obratovanja naletela na ugoden odmev med obiskovalci. Nov lokal bo brez dvoma zanimiv tudi za ostale obiskovalce, za tiste, ki prihaiajo od blizu in daleč. MG OBISK PREDSTAVNIKOV OBČINSKEGA SVETA ZS IZ VARA2DINA Okrepiti sodelovanje na gospodarsicem področju v četrtek so bili na obisku v Ptuju predstavniki občinskega sveta ZS iz Varaždina. Namen obiska je bil. da skupaj s pred- stavniki občinskega sveta ZS občine Ptuj razrešijo določere probleme iz okvira 18. sre^.iij bratstva in prijateljstva sodolujo- čih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Predsedstvo občinske- ga sveta ZS Ptuj je že na eni izmed zadnjih sej ocenilo aktivnosti iz letošnjih srečanj in pri tem izreklo določeno kritiko. Leti predvsem na dejavnost koordinacijskega odbora srečanj, ki ima letos sedež v Varaždinu. Odbor je doslej za- sedal le enkrat, z aktivnostjo pa niso pričeli še ostali odbori, ustanovljeni pri osrednjem odboru, razen dveh. Prav toje bila tema pogovora med predstavniki svetov obeh občin. V zelo odkri- tem in perspektivnem dialogu so uspeli razreštii več problemov. Med drugim so predlagali, da se takoj po dopustih sestane koor- dinacijski odbor in ustrezno zas- tavi akcijo. Zlasti bo potrebno okrepiti gospodarsko sodelovanje med občinami, ki sodelujejo v srečanjih. V ta prizadevanja pa je nujno vključiti občinske skupšči- ne in izvršne svete iz teh občin. Soglašali so. da se v program sre- čanj vključijo tudi določene in- teresne skupnosti in da svoje ak- tivnosti vključijo v letne programe dela. Koordinacijski odbor mora odigrati svojo vlogo, je bilo še posebej poudarjeno, odgovoren je za politično oceno teh srečanj. Njegova sestava in tudi vloga se naj ujemata z interesi sodelujočih občin. Dd bi bilo delo odbora čim boljše.je n ujno. da se sprejme tudi poslovnik o njegovem delu. Predstavniki iz Varaždina so tudi poročali, da je material za izdajo Biltena srečanj nared in da bo izdan v kratkem. Potrebno pa bo aktivirati delo pri organizaciji arhive medrepubliškega sodelo- vanja; za hrvatske občine bi naj bil arhiv v Varaždinu, za sloven- ske pa v Ptuju. 2e v jeseni naj bi razpolagali z osnutkom programa 19. srečanj, ki bodo prihodnje leto v Ormožu. Sklenili so, da morajo biti vse aktivnosti iz programa 18. srečanj zaključene v roku, zato se mora z delom pohiteti. Računa se, da bo zaključna seja letošnjih srečanj v prvi polovici meseca decembra. V tem trenutku pa ima odbor največ dela s pripravami na veliko srečanje delavcev, ki bo septembru. Da bi teh srečanj bratstva i" prijateljstva ne zajela določena stihija, bi naj občine sprejel^ ustrezni samoupravni sporazum- v okviru katerega bi si razdeli'^ naloge. S tem bi se postavili čvrst' temelji sodelovanja in zadržala njih kontinuiteta. Ugotovili sO tudi. da se v srečanja premal" vključuje občina Maribor, kijep^ ekonomski moči in številu delav; cev druga največja občina ^ medrepubliškem sodelovanju Komisija za kulturo in medrc publi.ško sodelovanje pri občil' skem svetu ZS Ptuj seje zadolžila' da bo v kratkem pripravila ana' lizo o dosedanjem sodelovanju na ekonomskem področju, saj odbor mnenja, da se le—to mo^ nujno okrepiti. , TEDNIK - ^- '""^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ PODLEHNIK, 29. julija 1979 ob 8. uri Meddružinsko ribiško tekmovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v lovu rib s plovcem za prehodni pokal praznika občine Ptuj — 8. avgust ob jezeru ob 15. uri VI. Ptujski padalski pokal »Podlehnik '79« ob jezeru DOLENA, 5. avgusta 1979 ob 8. uri Koncert Pihalnega orkestra Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ob 830 uri Nastop folklorne skupine Prosvetnega dru.štva Cirkovce ob 8.50 uri Skoki padalcev Aerokluba Ptuj • ob 9. uri Otvoritev Doma družbenopolitičnih organizacij krajevne skup- nosti Dolena ter odkritje spominske plošče padlim krajanom v NOV ob 10. uri SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ IN VOD- STEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ Sodelujejo Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk. Pihalni orkester TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in slovenski gledališki igralec Jože ZUPAN ob 1130 uri Združena praktično reševalna vaja enot in štabov civilne zaščite krajevnih skupnosti Dolena, Leskovec, Podlehnik in Videm pri Ptuju ob 12.30 uri Nastop tamburaškega orkestra in narodno zabavnega ansambla »Tornado« DPD »Svoboda« Majšperk ob 14. uri Tekmovanje haloških koscev APAČE DOLENA KIDRIČEVO, 5. avgusta 1979 ob 7. uri Srečanje članov Zveze rezervnih vojaških starešin bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije PTUJ, 8. avgusta 1979 ob.8. uri Komemorativna seja predsedstev družbenopolitičnih organiza- cij in Skupščine občine Ptuj v Delavskem domu Franca Kram- bergerja ter polaganje vencev pred spominska obeležja NOV na območju občine Ptuj ob 11. uri Otvoritev nove tovarne IMP Ljubljana — TOZD Elektrokovinar Ptuj ob Rogozniški cesti SLOVENSKE GORICE, 8. avgusta 1979 ob 19. uri Slavnostne seje krajevnih skupščin in vodstev družbenopolitič- nih organizacij krajevnih skupnosti Destrnik, Grajena, Juršinci, Polenšak. Heroja Lacka Rogoznica. Vitomarci in Trnovska vas ter kresovanja na območju Slovenskih goric Pl UJ, 10. avgusta 1979 ob 10. uri Položitev temeljnega kamna za novo tovarno Gorenje Velenje — TOZD Elektronika Ptuj ob Ormoški cesti DORNAVA. 11. avgusta 1979 ob 7. uri 3. udarniški dan brigadirjev veteranov zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij 1946—1979 na mladinski delovni akciji »Slovenske gorice '79« PTUJ, 11. avgusta 1979 ob 9. uri Proslava ob 75. obletnici ustanovitve prvega slovenskega me- dobčinskega Čebelarskega društva v Ptuju v Narodnem domu MARKOVCI PRI PTUJU, 11. avgusta 1979 ob 9. uri Otvoritev nove osnovne šole Bratov Štrafela Markovci pri Ptuju PTUJ, 12. avgusta 1979 ob 8. uri Tradicionalno tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal Narodnega heroja Jožeta Lacka pri Pinčarje- vem mlinu PTUJ. 15. avgusta 1979 ob 14. uri Otvoritev novih objektov Tovarne perila Labod Novo mesto — TOZD tovarna perila Delta Ptuj na Rogoznici ob Dornavski cesti DERBETINCl, 18. avgusta 1979 ob 9. uri Predaja melioracijskih in komasiranih površin v Derbetincih HAJDOSE, 19. avgusta 1979 ob 14. uri •Martine dirka za državno prvenstvo na kartodromu PTUJ, 20. avgusta 1979 ob 20. uri Pričetek 7. tradicionalnih Ptujskih kulturnih srečanj in nastop ■^olklorne skupine »Sava« Kranj na letnem prireditvenem •Prostoru PTUJ, 25. avgusta 1979 ob 8. uri ^tradicionalno tekmovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v plavanju za prehodni pokal Ptujskih toplic v Ptujskih 'oplicah 16. uri jT, tradicionalni ženski rokometni turnir bratskih občin SR ^rvatskc m SR Slovenije za prehodni pokal Skupščine občine •^'"J na rokometnem igrišču »Drava« Ptuj SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Odbor za organizacijo prireditev v počastitev praznika občine Ptuj i-n Dneva republike 4. PRAZNIK KS LOVRENC NA DR. POLJU Podelili priznanja OF Branku Horvatu in Jožetu Murku sta priznanje in bronasto značko OF podelila Feri Bauman, predsednik KK SZDL in Jože Korošec, podpred- sednik skupščine KS. (foto: zk) Pred občani in delovnimi ljudmi je veliko novih in pomembnih delovnih nalog, je med drugim dejal Jože Korošec, podpredsednik skupščine KS Lovrenc ter poudaril pomen letošnjih jubilejev, ki jih praznuje vsa domovina. V nadaljevanju svečane seje družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti so se občani še seznanili z akcijami v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 do 1985. Tako nameravajo v krajevni skupnosti popraviti več mostov, urediti cestno razsvetljavo, zgraditi transformatorske postaje in asfaltirati nekaj kilometrov krajev- nih cest. V novem srednjeročnem obdobju jih čaka tudi pomembno delo pri obnovitvi kulturne dvorane ter mrliške vežice. Največja želja obča- nov pa je, da že v naslednjem letu začno z gradnjo nove osnovne šole. Na svečani seji so ob priložnosti praznovanja krajevnega praznika še podelili priznanja OE in sicer sta jih prejela Branko Horvat za požrtvovalno delo v osnovni organizaciji RK in Jože Murko za marljivo delo v GD m drugih družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupno- sti. V kulturnem programu pa so sodelovali mladi iz osnovne orgar-r^- cije ZSMS in pionirji osnovne šole. V soboto so se pri Lovrencu zvr dia še nekatera športna tekmovanja, v nedeljo pa so izvedli akcijo. ki j£ sodila v okvir priprav na letošnjo akcijo Nič nas ne sme preseneti u. zk SLOVENSKA BISTRICA Ne samo ime, tudi dejanje Pred nedavnim seje iz Suhe krajine vrnila delovna brigada »Pohor- ski bataljon«, kije v okviru prve izmene, s svojim požrtvovalnim delom, prispevala k lepšemu jutrišnjemu dnevu tamkajšnjih prebivalcev, saj so kar polni mesec dni gradili vodovod iz kraja v kraj in od domačije do domačije. Težko, kar naporno je bilo delo za mlade brigadiije, od katerih mnogi so se po letu študija ali drugih lažjih fizičnih opravilih tukaj srečali z delovnimi žulji. Brigada deluje v okviru OK ZSMS Slovenska Bistrica njen pokrovitelj pa je delovna organizacija IMPOL. Pri kadro- vanju prve izmene so pri OK ZSMS ime i majhne težave predvsem za zagotovitev dovoljenega števila brigadirjev, saj .so si mnogi mladi želeli zaužiti »svežega zraka« po celoletnem študiju. Že pred odhodom v Suho krajino pa je brigada bila sestavljena. V njej so bili mladi iz občin Slovenska Bistrica, kot gostje pa so se ji priključili tudi brigadirji iz občine Maribor in pobratene občine Sveto- zarevo. Prav ti brigadirji v brigadi Pohorskega bataljona sodelujejo že nekaj let. Za razliko od običajnega gostovanja tu ni bilo razkošnosti in brezskrbnosti. Vse naloge s brigadirji sprejeli resno in zavzeto, saj so sC' zavedali, da jih vodijo svetli cilji za katere se je boril in izkrvavel legendarni Pohorski bataljon, čigar ime nosijo, je ob povratku povedal njen komandant Jure Zakrajšek iz delovne organizacije IMPOL, sicer^ doma iz Poljčan. ! Delovna akcija Suha krajina 79 bo ostala vsem mladim brigadir-^ jem prav gotovo v neizbrisnem spominu, saj so dosegli priznanje za i družbeno dejavnost iz prve in druge dekade, najvišje priznanje, MDA; Suha krajina 79 in trak akcije, priznanje za izredno udarništvo, naziv; udarne brigade v I. in II. polovici izmene od 9. junija do 7. julija, prizna-i nje udarništva udarnega dne v I. in II. izmeni. Skupno s temi priznanji; pa so osvojili še 12značk udarnika, 11 brigadirjev je sprejelo priznanja. ■ Svoje delovne navade pa niso zanemarili tudi po vrnitvi v občino,; kjer so se pred nedavnim, kljub slabemu vremenu številno udeležili; akcije gradnje telefonske povezave med naseljem Lukanja vas ml planinskim domom ter najbolj obiskanem muzeju na Slovenskem,- Osankarico. Na trasi dolgi blizu 3000 metrov so skupno z vojaki garni-' zije JLA iz Maribora izkopali prek 60 jam za telefonske drogove,^ predtem pa še očistili pot in okolje od Osankarice do Treh žebljev,i kraja poslednjega bojišča njihovih vzornikov, borcev Pohorskega] bataljona. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat \ Ob vrnitvi brigade Pohorski bataljon v Slov. Bistrico je z njihovih obrazov sijalo zadovoljstvo in izžarevalo prepričanje, da se bodo kmalu zopet združili v delovni akciji NA OBMOČJU UJV MARIBOR PORAST PROMETNIH NESREČ Črne številke, ki grozijo vsak dan Stanje na področju prometne varnosti je v prvih šestih mesecih letos bistveno slabše, kot v istem obdobju lani. Tako so na območju UJV Maribor v lanskem letu v tem obdobju obravnavali 748 prometnih nezgod, letos so jih kar 787. Hudo ranjenih je bilo lani 310, medtem ko jih je v istem obdobju letos 289. Lažje poškodovanih je bilo lani 593 oseb, letos pa kar 620. In kar je najbolj zaskrbljujoče, lani je v promet- nih nesrečah v prvih šestih mesecih podleglo 54 oseb, letos v istem obdobju pa 63 in če prištejemo še 12 mrtvih v juliju, potem je vsak komentar odveč. Poglejmo še kakšni so glavni vzroki nesreč. Na prvem mestu je neprimerna hitrost, na drugem izsiljevanje prednosti, na tretjem mestu je nepravilna hoja in prečkanje cestišč, na četrtem nepravilno zavijanje in že na petem vožnja pod vplivom alkohola, na šestem pa nepravilno prehitevanje. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se prisotnost alkohola, kot vzrok nesreče vse bolj približuje »vrhu lestvice«. Seveda miličniki še zdaleč ne stojijo ob strani. Na območju UJV Maribor so letos enote milice poddale že 10.120 predlogov sodniku za prekrške za takšno ali drugačno kršitev ali ogrožanje varnosti v cestnem prometu. Tudi število mandatnih kazni, ki so bile izrečene in realizira- ne, je letos naravnost zastrašujoče. V prvih šestih mesecih so jih letos izrekli 26.000 (lani le 15.100). V istem obdobju lani so miličniki izstavih le 913 plačilnih nalogov, zaradi številnih prekrškov, ki so še v porastu , pa -so jih letos kar 1683. V prvem polletju lanskega leta so miličniki začasno (xivzeli vozniška dovoljenja 1569 voznikom, letos pa 1670. V porastu .so tudi prometne nesreče s pobegom povzročitelja. V prvem ix)lletju letošnjega leta je bilo takšnih nesreč 29 in večina teh je že raziskanih, zahvaljujoč uspešnosti enot milice in njihovemu sodelova- nju z ostalimi službami UJV Maribor. Nekaj pa jih je ostalo še zavitih v temo. zaradi takšnega ali drugačnega vzroka. Največkrat in najbolj nerazumljivo je. da vidi nesrečo več ljudi, ki pa se ne znajdejo tako, kot bi se lahko. Največkrat si niti barve avtomobila ne zapomnijo, kaj šele registrsko številko ali voznika. Velja torej poziv občanom, da ob takšnih prilikah poostrijo svojo pozornost in predvsem spomin. Nenehno opozarjanje miličnikov prek nepKtsrednih kontaktov z udeleženci v cestnem prometu ter ostalih delavcev UJV po sredstvih javnega obveščanja, skoraj ne zaleže več, kot bob v steno se zdi. Pa vendar bi nas vsaj številke, črne številke, ki pomenijo človeška življenja morale na nekaj opozarjati. Vsakega izmed nas, ki lahko že jiutri^a ne - v oji krivdi) postancmr ena izmed tistih črnih številk! M. Ozmec Trenutek nepazljivosti, pogled v stran in ... prepozno je. PISMO IZ BEOGRADA Ptujčani smo se dobro odrezali Za nami je prvih deset dni druge izmene akcije MDA Beograd 79. V sredo. 18. julija smo imeli udarni dan. Ptujčani smo se dobro odrezali. S 138.7 % smo udarna brigada! Trenutno delamo na bloku 70 v novem Beogradu. Vzdušje na akciji je vsak dan bolj tovariško, postajamo pravi briga- dirji. Z ostalimi brigadami, ki so prišle na to akcijo iz drugih jugoslo- vanskih republik, se kar uspešno kosamo, čeprav smo na trasi bolj šibki, zato pa smo v interesnih dejavnostih med najboljšimi, to pa zato. saj smo mnogi že »stari«, prekaljeni brigadirji. Udeleženci akcije imamo velike možnosti izbirati kulturne programe. Obiskujejo nas številna KUD. med njimi najboljši mladi umetniki. Ogledali smo si že tudi naše glavno mesto, bolj podrobneje pa kongresni center Sava..Brigadirji tudi sami pripravljamo kulturne programe, ki poleg resnosti zajemajo .še skeče. tekmovanja itd. Skoraj vsak dan sc privrženci športa podijo po številnih igriščih. Najzanimivejša je bila tekma v malem nogometu naših deklet in ekipo Kaniže... Naš pisalni stroj tudi kar naprej »piše«. Redno namreč izdajamo biltene in stenčase. Zanimivo in zahtevno je brigadirsko življenie. Z-D-R-A—V-O! Slavica Pičerko. MDB »Dušan Kveder-Tomaž« Ptuj S SEJE SKUPŠČINE KS SLOVENIJE Razprava o osnutku zakona o kulturnih skupnostih podaljšana j Delegati obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije so na ; zadnji seji. kije bila v sredo. 18. junija med drugim razpravljali o osnutku ! zakona o kulturnih skupnostih. Menili .so. daje osnutek zakona nejasen | in nedorečen, predvsem na področju organiziranosti kulturnih skup-! nosti, planiranja in napodročju financiranja. Osnutek tudi ni usklajen z ' določbami sistemskih zakonov, predvsem z zakonom o skupnih : osnovah svobodne menjave dela in z zakonom o združenem delu, pa tudi ■ z ustavo, ne upošteva pa tudi usmerjtev iz osnutka zakona o sistemu j družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. Uelegati so j sklenili, daje potrebno osnutek zakona vrniti predlagatelju, da besedilo! spremeni in dopolni ter ga da v ponovno razpravo, ko bo zaključena -v | septembru. O osnutku zakona pa naj v tem času razpravljajo tudi^ skupščine občinskih kulturnih skupnosti in ne samo izvršni odbori ■ oziroma delegacije za skupščino KS Slovenije, kot je bil« to sedaj. Na skupščini so delegati obravnavali tudi nekaiera vprašanja ures- | ničevania delcRatske^a sistema in delegatskih razmerij v kulturnih J skupnostih. Ugotovili so, daje na podroi^udelegatskihodnosov Se mnogo j nedoslednosti, ki bi jih morali odpraviti v najkrajšem času, predvsem pn \ odnosih med lup.ščino KSS in delegacijami za skupščino. Delegacije ne i delajo dovolj učinkovito, ponekod so določeni stalni delegati, drugod je . delegacija izvršni odbor ali imajo posebno delegacijo. Praviloma bi naj delegirala delegate za se]o .skupščine kulturne skupncisti Slovenije skupščina občinske kulturne skupnosti, ki pa se ne sestaja tako pogosto ; kol republiška, zato to ni izvedljivo. Zato delegati občinske skupščine i tudi ne obravnavajo vseh gradiv za seje skupščine kulturne skupnosti ' Slovenije, tako daje v tem primeru delegatska baza bolj izvršni odbor in i posebna delegacija. j Tudi povratne informadje prihajajo prepočasi, mnogokrat jih gHoh j ni. če pa že so. zajamejo premajhen krog delegatov. Vsi skupaj bi se^j morlali zavedati, da so zadeve, o katerih odloča skupščina KSS sestavni • del nalog, pravic in odgovornosti občinskih kulturnih skupnosti, s tem pa- tudi delegacij OZD in krajevnih skupnosti. Ob obravnavanju poročila o delegatskih odnosih v kulturnih j skupnostih so delegati predlagali, da bi v vseh občinskih kulturnih | skupnostih pripravili ocene delegatskih razmerij, kritično presodili do-1 sedanje delo in sprejeli zaključke, ki bodo obvezovali vse delegate v j bodoče. Seveda pa morajo take ocene opraviti tudi posamezne delega-,; cije. če hočejo svoje delo izboljšati. i N.D. i 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 26. ju4 1979 - TEDNIK DRUGI PRAZNIK KS PODGORCI Odprli bodo vrtec Občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Podgorci so si za svoj; krajevni praznik i/hrali 1. avgust. Takrat je v času narodnoosvobodil-i nega boja v partizane odšlo največ domačinov. Praznik bodo občani slavili 28.. 29. in 30. julija. Ob tcj priložnosti jih bodo obiskali tudi občani iz pobratene krajevne skupnosti Podunavci i/ občine Vrnjačka Banja. ; Jutri zvečer bo v okviru praznovanja letošnjih jubilejev in krajevnega • praznika kulturna prireditev, v kateri bodo sodelovali člani lolklorne' skupjne iz Podunavc. v .soboto se bodo zvrstila športna tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in rokometna, tekma med mladimi iz Podgorcev in Velike Nedelje. Odprli bodo tudi etnografsko, kulinarično in likovno razstavo. V nedeljo bodo na svečani .seji družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti podelili priznanja in bronaste značke OF ter na spominsko obeležje padlih partizanov položili venec. Kasneje pa bodo odprli otroški vrtec, kije za te kraje bil zelo potreben. V vrtcu bo prostora za 60 otrok, financirali pa so ga skupnost otroškega varstva občine Ormož, izobraževalna skupnost, krajevna skupnost in OŠ Velika Ne- delja. Po otvoritvi bodo v krajevni skupnosti še izvedli vajo. ki sodi v okvir priprav na akcijo Nič nas ne sme presenetiti. V njej bodo sodelovali pripadniki civilne in narodne zaščite ter enote gasilskih društev ter občani. zk Nov otroški vrtec je za krajevno skupnost pomembna pridobitev. V objektu so tri igralnice in počivališča ter drugi spremljajoči prostori, (foto: zk) l n/lodernizirajo ceste Pri lokalni skupnosti za ceste občine Ptuj ta čas pospešeno delajo na modernizaciji več cestnih odsekov. Pred dnevi smo obiskali nekatera delovišča. posnetek pa prikazuje dela na izdelavi tamponskega sloja cestišča na koncu odseka Podlehnik - Kozminci. Te dni pa bodo pričeli z asfaltiranjem v dolžini 363U m. Dela na modernizaciji izvaja K P Ptuj - temeljna organizacija Ceste. Foto: ZK MG PIANIRANJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTI Dober začetek - dober konec V vseh krajevnih skupnostih ormoSke občine so stekle aktivnosti v okviru družbenega planiranja. Poleg formalnih sklepov o pristopu k srednje- ročnemu planiranju so v krajevnih skupnostih že resno razmišljali o programu dela in o načrtih v novem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Kdor dobro seje, ta dobro zanje, mislijo v krajvenih skupnostih in zato ni kraja, kjer se ne bi že sedaj pogovarjali o bodočih načrtih. Zelja je veliko, toda odgovorni zatrjujejo, da bodo z dobrim usklajevanjem, delom občanov in s krajevnimi samoprispevki izpolnili marsikatero obljubo in željo. In kaj načrtujejo v krajevnih skup- nostih ormoške občine? Ciril Meško, KS Ivanjkovci: „V krajevni skupnosti smo se odločili, da v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bomo zamudili nobenega vlaka razvoja. Že sedaj razmišljamo o potrebah in željah občanov. Tako nameravamo zgraditi vodovodno omrežje, modernizirati krajevne ceste ter zgraditi nekaj stanovanj. V Ivanjkovcih se zelo zavzemamo, da bi pridobili kakšen industrijski obrat, ki bi tako doma zaarzal marsikaterega mladega človeka. Poleg teh načrtov bomo v novem srednjeročnem obdobju še pbnovili kulturno dvorano, zgradili transformatorsko postajo, telefonsko centralo, pospešili obnovo vinogradov in sadovnajkov in s pomočjo kmetijskih organizacij zgradili obrat za trsničarstvo. Največja želja občanov pa je, da v krajevni skupnosti zgradimo novo šolo, uredimo igrišča in obnovimo dom gasilcev. Ce hočemo biti dobri gospodarji, moramo načrtovati že sedaj in če hočemo uspeti, bomo morali sodelovati prav vsi." Franc ForStnariC, KS Središče ob Dravi: ,,Doslej smo ob pomoči občanov in delovnih ljudi marsikaj zgradili in pridobili. Sedanje srednjeročno obdobje nam je bila dobra Sola za naprej. Nočemo zaostajati ali pa stopicati na mestu. Naša krajevna skupnost mora naprej. Načrti niso skromni. Radi bi posodobili vse krajevne ceste in sicer Grabe — Salovci, cesto proti Preseki in druge. V prihodnjem obdobju bomo zgradili novo mrliško vežico, po Središču in Grabah bi zgradili pločnike in uredili cestno razsvetljavo, razmišljati pa bo treba tudi o gradnji kanalizacije. Precej dela nas čaka tudi pri obnovi doma Partizan in pri izgradnji igrišč in drugih atletskih naprav. Tudi telovadnico potrebujemo in avtobusna posta- jališča, skratka potreb je precej. Prav gotovo se bomo v krajevni skupnosti v letu 1981 morali odločiti za uvedbo novega krajevnega samoprisoevka, ker bomo le na tak način rešili vse pereče probleme. Treba je reči tudi to. da je program le osnutek in bodo o njem razpravljali še občani. Morda bo spremenjen, ali pa dopolnjen." Franc Tomažič, KS Podgorci: „Pred nami je novo srednjeročno obdobje in zato so pred nami tudi nove in pomembne naloge. O novih načrtih smo seveda že raz- mišljali. Potrebno bo modernizirati več krajevnih cest in sicer Bresnica — Cvetkovci — Osluševci. Popraviti bomo morali nekaj mostov in dokončati gradnjo vodovodnega omrežja med Bresnico, Preclavo in Podgorci. Zgraditi pa omrežje Cvetkovci — Osluševci. V naselju Cvetkovci bo potrebno zgraditi tudi nov trans- formator in električno omrežje. Urediti bo treba pokopališče in zgraditi novo mrliško vežico. Ce bodo možnosti in če bo dovolj denarnih sredstev bomo v Cvet- kovcih zgradili še vaški dom. Nalog bo v okviru družbenega planiranja zelo veliko. Ce hočemo uspeti, moramo krepko poprijeti za delo. Za uresničevanje srednje- ročnega razvoja nam bo potreben sleherni občan, pionir in upokojenec." Ivan Hržič. KS Velika Nedelja: ,,Družbeno planiranje ni formalnost, tega se v krajevni skupnosti dobro zavedamo. Zelo zgodaj smo začeli razmišljati o naslednjem srednjeročnem obdobju. Mislim, da je tako prav. Ničesar ne smemo zamuditi. Potreb je veliko, želja še več. V krajevni skupnosti resno razmišljamo o industrijskem obratu in mislim, da za to obstajajo velike možnosti. Načrtujemo tudi gradnjo stanovanj, kanalizacije, izboljšati moramo električno energijo in modernizirati vcC krajevnih cest. Ob osnovni šoli bi morali zgraditi prizidek z devetimi učilnicami. Prav tako razmišljamo o gradnji večnamenskega prostora za kulturne dejavnosti in telesno vzgojo, obnoviti bo treba tudi stari zadružni dom in ne nazadnje urediti športna igrišča in ob njih zgraditi tribune za gledalce. Občani v naši krajevni skupnosti so prepričani, da je novo obdobje priložnost in jo je treba izkoristiti." Matija Luskovič, KS Kog: ,,Ne bi hotel trditi, da smo v krajevni skupnosti preskromni, vendar z obzirom na majhno število prebi- valcev in zaposlenih, naši načrti niso tako obsežni. V prihodnjem obdobju bomo morali zgraditi vodovodno omrežie. modernizirati cesto LaCaves — Vuzmetmci, na pokopališču postaviti novo mrliško vežo in morda začeti z raz- mišljanjem o gradnji nove kul- turne dvorane. Ta bi bila za nas zelo potrebna. Ce nam uspe to, potem nam uspe vse. V obdobju od 1981 — 1985 bi morali v krajevni skupnosti zgraditi tudi več transformatorjev in razširiti telefonsko omrežje. Z občani zelo dobro sodelujemo in mislim, da bomo na osnovi njihovega razu- mevanja in hotenja po napredku še marsikaj dosegli. Morda celo nov kulturni dom. besedilo in slike: zk« Ciril Meško Franc ForStnarič Matija Luskovič Franc Tomažič Ivan HržK Obravnava odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ptuj Na ustanovni seji upravnega odbora samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stav- bnim zemljiščem pri samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj so člani odbora temeljito obrav- navali delovno gradivo odloka o upravljanju in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem. Ugotovili so, da je gradivo zelo pomanjkljivo in ga bo potrebno dosledno prečesati, predvsem pa doreči vire finan- ciranja stavbnega zemljišča, ki so tudi pogoj, da se prične odlok uresničevati. Potrebno bo tudi razmejiti vprašanje, kaj je doho- dek samoupravne komunalne skupnosti in kaj dohodek samo- upravne enote. Nasplošno pa smo v ptujski občini v zamudi s spre- jemom teea odloka. Na drugi stra- ni pa se srečujemo s pomanjkan- jem urbanistično-tehnične dokumentacije na področju ure- janja stavbnega zemljišča. Stavbno zemljišče se namreč mora urejati v skladu z urbanističnim in zazidal- nim načrtom, siednjeročnim in let- nim programom urejanja stav- bnega zemljišča. Enota je na usta- novni skupščini sicer sprejela finančni program dela za letos, kjer je postavka urejanje stav- bnega zemljišča, vendar še ni kon- kretizirana, ker ni potrebnih na- črtov. Ce pa so, z njimi ne raz- polaga komunalna skupnost. Zato je upravni odbor sklenil, da se ustrezne organe v občini ponovno opozori na ta problem, ki pa se naj razreši v najkrajšem času. Potrdili so tudi sklep o pripravi srednjeročnega plana za področje upravljanja in razpolaganja s stav- bnim zemljiščem v ptujski občini- Aktivnosti v zvezi s tem že pote- kajo in jih bo potrebno še nadalje- vati, seveda povezano z vsemi ele- menti, da ne bo planiranje na tem področju zgolj formalnost. Potre- be so sicer znane, nujno pa jih j« dopolniti oziroma zastaviti tako, da bodo tudi na tem področju prevladali družbeno-ekonomski od- nosi. Oprema stavbnega zemljišč^ ne more biti pridobitna dejavnost- Ostaja pa, da bo potrebno tem področju krepko zarezati, saj je v tem trenutku še marsikaj p^^' cej zavito in na videz zapleteno, ker določi določeni odnosi in rela' cije niso razjasnjene. Posebna komisija, ki jo je imenoval upravn' odbor, si bo prizadevala, da ^ odlok o upravljanju in razpol^' ganju s stavbnim zemljiščem v čini Ptuj čimprej nared za javn<' razpravo. Letošnji prejemniki zlatega znaka civilne zaščite v ptujski občini Na .svečani seji občinskega šta- ba civilne zaščite občine Ptuj. kije bila ob dnevu civilne zaščite Ju- goslavije, so zlati znak civilne zaščite prejeli: Ivan Grahl. Alojz Korošec in Janko Korpar. Posebej so se prejemniki znaka izkazali na področju utrjevanja dosežkov ci- vilne zaščite in pri njenem po- družabljanju. Ivan Grahl je višji gasilski Cas- mik in že dolga leta izredno pri- zadevno in aktivno deluje v ga- silski organizaciji; je tudi povelj- nik gasilskega društva Ptuj. Delal je v tej organizaciji že od leta 1939 do 1941 in od leta 1945 naprej. V gasilskih vrstah je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih fun- kcij, svoje znanje je prenašal in še prenaša na vedno nove rodove gasilcev, še vedno aktivno sode- luje v operativnih nalogah gasil- ske organizacije. Sodeloval je pri gašenju 763 požarov, posebej seje izkazal pri reševanju ljudi in ma- teriala ter tako tudi osebno veliko prispeval pri reševanju in zaščiti družbene ter zasebne imovine. Alojz Korošec je vodja referata in inšpektor civilne zaščite pri SO Ptuj. načelnik štaba civilne zascite občine Ptuj in zelo uspešno sode- luje ter opravlja naloge na po- dročju organiziranja in strokov- nega usposabljanja enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skup- nostih in organizacijah združe- nega dela. To njegovo delo se še posebej odraža pri izvedbi vaj praktično-reševalne narave. Je tudi učitelj in mentor enotam ci- vilne zaščite; posebne zasluge pa ima pri izvajanju del in nalog v akcijah civilne zaščite sodelujočih občin v okviru aktivnosti »Brat- stvo, enotnost, solidarnost«, ki tečejo že tretje leto. Poleg tega je Alojz Koro.šec že od leta 1948 aktivni član gasiLskega društva Ptuj. v katerem je opravljal odgovorne naloge podpoveljnika in poveljnika; prav tako je bil podpoveljnik gasilske zveze Ptuj in vodja mladine pri gasilski zvezi Ptu). Opravlja pa še zelo zahtevno in nevarno nalogo odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih pred- metov, v preteklem obdobju jih je uničil že prek 300 komadov ter s tem prispeval, da med občani ni bilo človeških žrtev. S svojim de- lom tov. Korošec ustvarjalno pri- speva k utrjevanju in razvoju ci- vilne zaščite kot skupne sestavine narodne obrambe in družbene samozaščite. Doslej je sodeloval pri gašenju 800 požarov in drugih reševalnih akcijah. Janko Korpar je po poklicu sanitarni tehnik, poveljnik civilne zaščite v Zdravstvenem centru Ptuj in aktivno dela na področju civilne zaščite in rdečega križa od leta 1969 dalje. S svojim nesebič- nim in požrtvovalnim delom pri- speva k temu. da se uresničuje program in naloge rdečega križa. Zraven tega uspešno prenaša svoje znanje na mladi rod in druge občane, saj je tudi predavatelj in mentor.. S tem prispeva, da se dviga strokovna usposobljenost pripadnikov civilne zaščite ter obenem mobilnost enot. Ivan Grahl Alojz Koro^iec Janko Korpar foto: Langerholc SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PRAZNIK 2ETVE, KRUHA IN POGAČ V SLIKAH Tradicionalna kmečka prireditev v Polenšaku je letos privabila — mirno lahko trdimo — preko 5000 obiskovalcev iz več krajev Slovenije in tudi iz sosednjih republik. Torej s^je prireditev že vsidrala v ljudi ki vedo kaj je dobro, kmečko, domače. V prej.šnji številki Tednika smo o letošnjem prazniku žetve in razstavi kruha in pogač v Polenšaku že pisali. Ker pa je zmanjkalo prostora za fotografije, jih objavljamo tokrat. Upamo, da niso nič manj zanimive zaradi tega. Zrelo klasje je padalo pod srpi žanjic, kot včasih pred leti, ko je bil to edini način spravila žitaric. Ko je bil tekmovalni del končan, so bile žanjice tako zagnane, da so s srpi »pokončale« vso klasje na njivi. Vseh deset žanjic, ki so tekmovale je prejelo praktična darila in z vese- ljem so stopile skupaj. Pridružila sta se jim še Mimica Šegula (prva z leve) glavna organizatorica in predsednica tamkajšnjega turističnega društva, ter ing. Franc Franjkovič (v sredini s klobukom) predsednik tekmovalne komisije. Po končani žetvi, ko so bili snopje že postavljeni je prišla gospodarica s pletenko in pogačami. Žanjice so si druga za drugo s »šurcom« obrisale potno čelo ter nazdravile in prigiznile. »Pa da bi čim več namlatili, gospodinja!« Med tem, ko je potekalo tekmovanje žanjic pa so obiskovalci »požirali sline« v prostorih tamkajšnje osnovne šole, kjer je preko 40 gospodinj iz Polenšaka pripravilo bogato in izredno zanimivo razstavo kruha in pogač. Prava paša za oči in želodec... Fotozapis: M. Ozmec DR. FRAN BRtJM» Popotniške diareje (Nadaljevanje in konec) Pri drugi skupini akutnih čre- vesnih okužb so povzročitelji tako imenovane shigele in je bolezen pri nas znana pod imenom griža. Dris- ka ve stolice so krvave, ker bolezen povzroča ulcerozne — razjedne po- škodbe notranje plasti črevesne sluznice. Turiste, ki potujejo v bolj oddaljene kraje zadenejo včasih tudi manj pogosta obolenja. Med njimi je najnevarnejša KOLERA, za katero so najbolj značilne pogo- ste masivne stolice, ki ne povzroča- jo hujših bolečin in vodijo cesto v komatozna-brezzavestna stanja za- radi ohromitve krvnega obtoka. Druga taka bolezen je AMEBLA- ZA, ki jo povzročajo amebe; tudi pri tem obolenju so značilne nebo- leče driske s krvavkastimi stolica- mi. Pri tretji podobni bolezni LAMBLIAZI je potek običajno bolj umirjen. Kako pogosto so virusne klice povzročitelji črevesnih katarjev, še ni podrobneje ugotovljeno. Le pri dojenčkih in majhnih otrokih jih zasledimo, ko povzročajo deloma zelo težka črevesna vnetja. POTOVALNIH DIAREJ SO MNOGOKRAT KRIVI RAZLI- ČNI IN NESPECIFIČNI FAK- TORJI. Navedimo nekaj takih. Že sama bioritmika — nagle spremem- be v dnevnih časovnih razlikah, kakor nastajajo pri naglem letal- skem potovanju pri daljših potova- njih v smereh zemljepisnih dolžin od zahoda proti vzhodu in obratno, povzročajo pri občutljivejših ose- bah strese s posledičnimi motnjami v prebavnem procesu. Posebno pomembnost je pripiso- vati RAZLIČNO SESTAVLJENI IN RAZLIČNO PRIPRAVLJENI HRANI. Znane so npr. posledice po užitju neobičajnih maščob in olj. Marsikdo ne prenese izrednih in premočnih začimb, kakor tudi premrzlih pijač. V povsem novem okolju in pri neobičajnem načinu življenja se mnogokrat dogodi, da bakterije, ki so sicer saprofitne, se pravi take, ki redno bivajo v človekovem čreve- sju, pod neobičajnimi vplivi neka- ko podivjajo in povzročijo prebav- ne težave. Za take primere je zna- čilno, da hitro brez pomembnejših težav preminejo in se fiziološka čre- vesna flora kmalu zopet vzpostavi. Posebno poglavje so t^ka akutna stanja, ki nastajajo kot POSLEDICA ZASTRUPITEV S POKVARJENO HRANO (pred- vsem salame, sladoledi, konzerve ipd.). NASTANEK JE BLISKO- VITO EKSPLOZIVEN. Nezadr- žno bruhanje in driske. Naši ljudje pravijo: ,,Zene ga gori in doli." Pri tem obolenju niso bolezenske kali direktni povzročitelji, bolj škodljivi so njihovi toksini — njih strupeni izločki. Pri vseh navedenih težavah je najvažnejša HITRA IN PRAVIL- NA UGOTOVITEV VZROKOV OBOLENJA. Pri vseh oblikah čre- vesnih katarjev, ki v primemo kratkem času ne ponehajo, je ume- stna BAKTRIOLOSKO USMER- JENA PREISKAVA. Predvsem za- radi zdravljenja z antibiotičnimi zdravili, ki pravilno Usmerjeno efektno koristi, napačno uporablje- no pa lahko škoduje, ker poleg dru- gega pomeni tudi še zgubo časa. Kakor pri vsaki bolezni je tudi pri tem problemu NAJVAŽNEJŠA PODROBNA IN SMOTRNA ANAMNEZA — PRIKAZ NA- STANKA BOLEZNI, ki pazljive- mu pokaže pravo pot. V bolezenski sliki prevladuje pojav eksikacije — izsušitev telesa. Ogled izločkov in smotrne laboratorijske preiskave pomagajo k pravilni ugotovitvi. Pri eventualnem zdravljenju na bolni- kovem domu si pomagamo tako, da v sterilno epruveto vložimo svež izloček, jo potopimo v toplo vodo v termosovi posodi in prenesemo v laboratorij. Nekatere bolezni pa lahko razpoznamo tudi iz ohlajenih izločkov. ZDRAVLJENJE. Mnogo popot- niške diareje prenehajo same po sebi in hitro. Uspešen je strog za- časen post s pitjem velikih količin čajev: kamilice, ruski čaj, hrastova skorja. S tem dosežemo, da se čre- vesje umiri ter počiva, obenem pa napolnimo izsušeno telo s potrebno tekočino. Nestrokovno uvajanje zdravljenja z antibiotiki ni umest- no. Navadni črevesni katarji ne potrebujejo posebnega medika- mentoznega zdravljenja. Bolj kom- plicirana črevesna obolenja pa je najbolje čimprej predati v roke zdravniku. Pri nobeni drugi bolezni prepre- čevanje ni tako enostavno in uspe- šno, kakor pri skupini črevesnih vnetij! Nevidne bolezenske kali se lahko skrivajo povsod, predvsem pa v vodi, na hrani, na rokah in na kljukah. POPOLNOMA USPE- ŠNA PREPREČEVALNA UKREPA STA HIGIJENA IN CISTOCA! Zato velja staro pravi- lo: Po vsaki uporabi stranišča in pred jedjo oprati roke! (Dopolnje- no po Trautwin-u in Stickl-u). POSVET V MARIBORU O žetvi, setvi in organiziranju Pretekli četrtek so se v Mari- boru sestali vodje kmetijskih zadružnih organizacij Podravja in Pomurja. Posvet je pripravila Zadružna zveza Slovenije, ki je podobne posvete organizirala še v Novem mestu. Postojni in Ljub- ljani. Največ pozornosti so ude- leženci namenili smernicam in izhodiščem za pripravo srednje- ročnih programov v zasebnem kmetijstvu, odkupu pšenice, pri- pravam na jesensko setev žitaric in pripravam na prihodnjo setev sladkorne pese. Skupna ugotovitev je bila. da akcija odkupa pšenice in zame- njave za koruzo ne poteka tako kot smo si jo zastavili, zlasti gre za pristop s strani republiških organov. Kmetje so namreč pri- čakovali takojšnjo fizično zame- njavo, torej kilogram pšenice za kilogram koruze. Vendar zame- njava mora teči izključno po fi- nančnem obračunu. V nasprot- nem primeru so oškodovani kmetje, ki zamenjujejo pšenico boljše kakovosti. Drugi razlog slabšega odkupa pa je pravgotovo neusklajenost med ceno koruze in ceno pšenice. Dejstvo je, da bi morala pšenica biti dražja od ko- ruze. In ker sedaj temu ni tako, sedaj vehko kmetovalcev zadržu- je pšenico in čaka na ugodnejši trenutek prodaje ali pa jo bodo uporabili za živinsko krmo. Kva- liteta takšne pšenice pa je sedaj vprašljiva zlasti še, če ni ustrezno vskladiščena. Iz tega je razviden problem, ki nas opozarja na je- sensko setev. Gre za pšenico za setev in za interes setve pšenice. Ob tem pa moramo jeseni dos- ledno izpeljati to. kar velikokrat poudarjamo, naročeno proizvod- njo za znanega kupca in za znano ceno ob upoštevanju porasta živ- Ijenskih stroškov. Pri pridelovanju skladkome pese je osnova za uspešno izveden prihodnji, močno povečan, set- veni plan letošnja realizacija, ki mora od izkopa pa do končnega obračuna teči tako, kot je dogo- vorjeno, torej brez napak. Ome- niti velja, da je sladkorna pesa brez posledic prenesla sušno obdobje in bo po sedanjih ocenah letošnji pridelek zelo uspešen. V nadaljevanju posveta je be- seda tekla o tem. kako daleč so zadružne organizacije pri samo- upravnem organiziranju in v skladu z zakonom o združevanju kmetov. Zadnji rok za organizi- ranje tam. kjer to še niso izvedli, je 13. februar 1980. Hranilno-kreditna služba v vseh zadružnih organizacijah, zlasti manjših, še ni organizirana. Še bolj pa je problematična v gozdarstvu, kjer je še ni. Tako tu ni varčevanja, kmetje-lastniki goz- dov nimajo možnosti najetja kre- dita pri svoji organizaciji in tako ni vlaganj v gozdove. Zveza hranil- no-kreditnih služb Slovenije je dala pobudo za enotno organizi- ranje HKS v obeh delih, torej v kmetijstvu in gozdarstvu. O tem bodo razpravljali tudi kmetovalci na zborih, predloge in mnenja pa bodo skrbno zbrali, kar bo zvezi služilo za oblikovanje končnega predloga. Ob koncu posveta je beseda tekla še o oblikovanju poslovne skupnosti za oskrbo kmetijstva v naši republiki. 1. kotar POCASmEV JUBILEJA 7&LETNICE USTANOVITVE CD - PTUJ Čebelarji v pripravah na praznovanje v letu partijskih jubilejev 60 let KPJ, SKOJ in revolucionarnih sin- dikatov ter praznovanja 8. avgusta praznika občine Ptuj bo 11. avgu- sta 1979 praznovalo in slavilo svo- jo 75-letnico ustanovitve medob- činske čebelarske organizacije prvo slovensko čebelarsko društvo Ptuj na spodnjem Štajerskem. Pokroviteljstvo nad proslavo, ki bo v Narodnem domu v Ptuju je prevzelo osrednje trgovsko podje- tje s čebelnimi produkti in repro- materialom MEDEX Export — Import iz Ljubljane. Lansko leto so slovenski čebe- larji počastili 80-letnico obstoja slovenske čebelarske organizacije in 80-letnico izhajanja slovenske čebelarske revije ,,Slovenski čebe- lar". Iz tega je razvidno, da je bilo ustanovljeno 24. januarja 1898 Čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Komaj pet let za tem je bilo 5. aprila 1904 usta- novljeno v Narodnem domu v Ptuju prvo slovensko Medobčin- sko čebelarsko društvo — Ptuj. Le redko katero čebelarsko dru- štvo se lahko pohvali s tako viso- kim jubilejem obstaja. Te proslave se bo udeležilo večje število čebelarjev in ljubiteljev na- rave iz vse Slovenije in sosedskih ' čebelarskih društev. Ta dan bo za Čebelarsko društvo Ptuj in vsa če- belarska društva v občini še poseb- nega pomena, ker bodo popoldne razvili čebelarski prapor,' ki bo no- sil naslov ,,Čebelarsko društvo Ptuj in okolica." Namreč za čebe- larski prapor so prispevala sredst- va vsa čebelarska društva. Tako bo po dolgem času po vojni tudi čebe- larstvo dobilo svoj prapor pod ka- terim se bodo ob slovesnostih, ma- nifestacijah zbirali čebelarji in skupaj z ostalimi društvi prispevali k skupnim družbenim ciljem, g r OSANKARICA Korak bližje telefonu in vodovodu Nedavno je bila skupna delo- vna akcija vojakov garnizije JLA Slava Klavora iz Maribora in brigadirjev občine Slovenska Bi- strica, združenih v brigadi Pohor- sl^i bataljon, ki seje pred nedav- nim vrnila iz akcije v Suhi krajini ^najvišjimi odličji. in brigadirjev, so v nedeljo odpotovali na delovno akcijo Kožbana 79. S "se je želja po telefonski povezavi enega najbolj znameni- ''^ in obiskanih spomenikov naše ■^^volucije Osankarice z življen- ^^im okoljem začela uresničevati, ^torjcn je bil še eden pomemben •^orak v uresničevanju tega cilja. , ^ soboto. 14. julija so mladi ^•■igadirji najprej očistili poti od ^Pominskega doma na Osankarici 2' niesia poslednjega boja legen- darnega Pohorskega bataljona do '■".eh žebljev. za tem pa so se Pt^idružili vojakom pri izkopu jam ^'^ telefonske drogove. Majhno zamudo, ki je iz opravičenih ^^•"okov nastala pri vključevanju niladih v akcijo, so z veliko mero delovne zagnanosti do konca '^'^'^'je povsem nadoknadili. j S^^upno so izkopah okoli 60 zuT telefonske drogove. Re- ve,^^^^ P** ''i prav gotovo bil še '^J'- če jih ne bi pričakal skalnajt teren. V akciji je sodelovalo prek 100 vojakov in mladih brigadir- jev. Njen nosilec pa je Gozdno gospodarstvo Maribor, ki vlaga veliko prostovoljnega dela pa tudi finančnih sredstev v želji, da bi akcija kar najprej dosegla svoj cilj. Ta je: s telefonskim dvopar- nim zračnim kablom v dolžini okoli 2700 metrov povezati Osan- karico z va.sjo Lukanja, od tukaj pa naprej v svet. Akcija prav gotovo ne bi beležila takšnih uspehov, če v njej ne bi z vso prizadevnostjo sodelovali delavci PTT iz Ptuja, ki so izdelali tehnično dokumentacijo za trasi- ranje ter vodijo strokovna dela pri sami akciji. Podjetje za im- pregnacijo lesa iz Hoč je brez- plačno izvršilo zaščito drogov, medtem ko je podjetje Certus že doslej opravilo veliko število prevozov vojakov in birigadirjev na delovišča in nazaj po minimal- nih cenah. Občinska organizacija teritorialne obrambe Slovenska Bistrica pa skrbi za prehrano udeležencev akcije in opravlja druge naloge v tem okviru. Prav dobro razumevanje briga- dirjev in vojakov ter skladnost organizirane akcije so jam.stvo. da bodo lahko ob posebni sloves- nosti, poslali prvi telefonski po- zdrav v dolino predvidoma 29. julija letos. Da bi svoj cilj tudi uresničili so v tem tednu delavci Gozdnega gospodarstva Maribor razstreljevali skalne ovire. V petek 20. julija in soboto 21. julija pa so se na traso ponovno vrnili vojaki mariborske garnizije in brigadirji iz občine Slovenska Bistrica, ter opravili še zadnja dela. predvsem postavljanje dro- gov in zasipavanje lukenj. Vzporedno z akcijo napeljave telefona na Osankarico pa poteka tudi gradnja vodovoda do spo- minskega doma na Osankarici. Vodovod gradijo vojaki garnizije Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice in mladi bistriške občine. Pričakujejo, da bo ta akcija zaključena meseca septembra letos. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Mladi brigadirji in vojaki se niso ustrašili težkega dela. 6 - GE NASIH KRAJEV 26. julii 1979 - TBPffim RODNI VRH PO SEDMIH LETIH BREZ TRGOVINE? Povrtninina TOZD Sadež iz Maribora ima na Rodnem vrhu žtf več kot sedem let majhno trgovi- nico. V njej se oskrbujejo prebi- valci iz Strajne. z Rodnega vrha. iz Dolene in z Gorce. Trgovina je zanje najbližja, dokaj dobro zalo- žena, ima pa tudi dober promet — vsaj spomladi, poleti in v jeseni, medtem ko je v zimskih mesecih malo slabši, zaradi težav z dovozom blaga. Prebivalce teh naselij je močno presenetila vest, da bodo trgovino zaprli, ker ne zadošča higienskim in tehničnim predpisom, pa tudi zaradi slabe ceste, ki pelje na Rodni vrh. Krajani so o tem. — ogorčenje vzbujajočem predlogu — poveda- li: Emilija Novoselec. poslovodki- nja. Rodni vrh: »Trgovina je na Rodnem vrhu nujno potrebna, zato vsi krajani želimo, da bi ostala. Problem Je s sanitarnimi prostori, pa tudi kadra ni. ker jaz odhajam. Prebi- valci Rodnega vrha in okolice pa imajo do naslednje najbližje trgo- vine uro in pol hoda. Ce bi zaprli trgovino, bi morali občani — največ je starejših — spet s koši na ramah v trgovino, kot pred sedmimi leti. Takrat smo trgovino odprli. Precej težav je bilo zaradi ceste, ki je bila takrat še v slab- šem stanju kot danes. Cesto smo uredili — vsaj delno — s pomočjo Povrtnine — prej smo pa dovažali blago z volovsko vprego. Tudi sedaj so še težave, ker cesta ni vedno prevozna. Promet v naši trgovini je v prvil^ treh mesecih manjši, ker ni dovoza — v januar- ju celi mesec ni bilo kruha, potem pa je boljše. V mesecu dosežemo promet v višini do 15 starih mijijonov.« Marija Hliš. Rodni vrh: »Da bi trgovino zaprli? To pa ne. tu naj ostane, mi jo potrebuje- mo. Prej je bilo zelo težko, ko trgovine ni bilo. Zdaj je bolje. Prej smo hodili v Podlehnik in Tržeč, hrano smo nosili v koših in v nahrbtnikih. Trgovina mora bhi tu. na Rodnem vrhu — to si mi vsi želimo.« Elizabeta Pulko. Rodni vrh: »Tega pa ne smejo zapreti, ta kraj jc preveč oddaljen od centra. Predaleč je v Podlehnik. Dosti nas kujiuje v tej trgovini, tudi kruh raje kupimo v trgovini, saj doma dostikrat ni časa. 4'd bi ga sami spekli. S ponudbo v trgovini smo zadovoljni — kar potrebuje- mo, dobimo.« Jože Zcrak. Rodni vrh: »Ne vem. zakaj jo bodo zaprli, vem pa. da je trgovina tukaj zelo potrebna. Trgovina stoji na mo- jem zemljišču. — tudi najemni pogoji niso dobro urejeni. Res je treba tudi trgovino dokončno urediti: — inšpektorji imajo pri- lombe. Ne vem. kako bo. vendar Judje hočejo imeti trgovino. O tem se bomo morali bolj detaljno pogovoriti z vsemi dejavniki. Če trgovine ne bo, bo problem tudi s pošto. Drugi problem je tudi cesta in največji. Nihče se za cesto ne briga, počasi bo postala neprevozna. Še sami bomo težko hodili gor. kaj šele avtomobili. Jarki niso t)čiščeni. slabo je.« Alojz Serdinšek. Rodni vrh: »Trgovina je potrebna. Večina ljudi jc starejših, tudi pošto dobivajo lam. Jaz jo raznašam. Pred sedmimi leti smo trgovino dobili in smo je bili zares veseli. Ljudje zalo radi kupujejo v tej trgovini, imaji) joza »svojo trgovi- no«. Vsi nasprotujejo temu, da bi trgovino zaprli. Res je cesta zelo slaba, komunala, ki jo je prevzela v upravljanje jo je precej zapusti- la. O kanalih sploh ni več znakov. V krajevni skupnosti Podlehnik smo enotnega mnenja, da trgovi- na tu mora biti. Raje naj zaprejo trgovino v Podlehniku. saj sta tam dve trgovini — Povrtninina in MlP-ova. Mladi z Rodnega vrha odhajajo, pa naj vsaj starim pustijo trgovino, ker jo potrebuje- mo. To bo res sramota, če bodo trgovino zaprli.« Milica Pulko, poslovodkinja, Podlehnik: »V Povrtninini trgovini v Pod- lehniku imamo dober promet — do 15 starih milijonov. Krajani pravijo, da mora ta trgovina spodaj ostati. Pa tudi trgovine na Rodnem vrhu ne smejo zapreti, saj ne morejo ljudje hoditi tako daleč v trgovino. Potem je res boljše, da zaprejo to — v Podleh- niku.« Ivan Drevenšek. Gorca: »Mi hodimo raje v trgovino na Rodni vrh kot v Podlehnik. kar prav je. če trgovina ostane. Veči- na nas tam dela. zato tudi tam kupujemo. Dobro so založeni s hrano in pijačo. Boljše je, da zaprejo tisto v Podlehniku, ta pa naj ostane, ker nas dosti tam kupuje, tudi z drugih krajev.« Maks Kranjc. predsednik sveta KS Podlehnik: »Stališča sveta potrošnikov in krajevne skupnosti so ista kot stališča krajanov. Predlagali smo, da bi ukinili trgovino v Podlehni- ku in zaposlijo ta kader v trgovini na Rodnem vrhu. S tem smo seznanili Povrtnino in ptujsko občinsko skupščino — odgovora nismo dobili. Zaenkrat še ne vemo. kako bodo ukrepali. Trgo- vina na Rodnem vrhu mora ostati.« Takšno je torej mnenje priza- detih krajanov, krajevne skupno- sti in družbenopolitičnih organi-, zacij ter sveta potrošnikov. Po vsem kar smo zvedeli-sta sedaj »na potezi« Povrtnina in skupšči- na občine Ptuj. N. D. Svoje mnenje o trgovini so povedali (z leve): Emilija Novoselec, Marija Hliš, Elizabeta Pulko, Jože Žerak, Milica Pulko, Ivan Drevenšek, Alojz Serdinšek in Maks Kranjc Izdajajo novice V krajevni skupnosti Kog so se že v februarju odločili za tiskanje in izdajo krajevnega biltena z na- slovom Novice. Časopis izhaja v ciklostilni tehniki in na štirih ozi- roma šestih straneh objavlja razli- čne prispevke s področja aktivnosti in dela krajevne skupnosti in dru- žbenopolitičnih organizacij. Doslej so na Kogu izdali že pet številk in kot je zatrdil odgovorni urednik Drago Zabavnik, jih bodo še ne- kaj, kajti občani se za Novice zelo zanimajo, saj jim je to nekakšen pregled dela v krajevni skupnosti. V zadnji, peti številki, Novice prinašajo rezultate in odzivnost občanov pri solidarnostni pomoči za Črno goro in delo vaških odbo- rov socialistične zveze. V prihod- njih številkah krajevnega glasila pa bodo dali največ poudarka pripra- vam na akcijo Nič nas ne sme pre- senetiti, zk Čakamo na nesrečo!? Takih in podobnih ,,črnih točk" z varnostnega vidika je na naših cestah veliko. Se več pa se jih ust- varja z novogradnjami določenih objektov. Predvsem želimo opozo- riti na zelo frekventno cesto, ki vodi v Peršonovo ulico . Kljub opozorilom, da bi cesto ustrezno prometno uredili in jo tako nare- dili varno za vse udeležence pro- meta, se zadeva ne premakne. Ali bomo ponovno čakali na nesrečo?! Zadnja nesreča, 19. julija, je ponovno opozorilo, da je potrebno nekaj storiti, toda kako? Ni odgovornih ali pa prelagamo breme na tuja pleča. Tovornjaki, ki z veliko brzino drve po ulici, so prava napast, prav tako osebni avtomobili, ki tako izgleda, imajo na tej ulici poligon za hitrostne vaje, zatem so tudi mladeniči z veliki motorji in kaos je tu. Verje- tno bi zmogli toliko denarja, da bi pri vstopu v ulico postavili zjiak za omejitev hitrosti in pri izstopu z ulice obvezen ,,stop" znak. Že s tem bi veliko naredili. Izgovorov za to, da bomo zadevo uredili, ko bo končana gradnja, ne more biti. Toliko govorimo o varnosti v ces- tnem prometu, ko pa gre za uredi- tev teh problemov, nam ponavadi zmanjka sredstev. V veliki nevar- nosti so tudi pešci, ki si pogosto morajo iskati varen hodni pas že v jarkih. Toliko v premislek. MG Sporen ovinek foto: OM Nova zbiralnica mleka v Muretincih Za živinorejce in pridelovalce mleka z območja Muretinc, Male vasi in del Stonjc je 24. junij 1979 pomemben datum. Na ta dan so namreč ob pravem kmečkem prazniku namenu predali novo zbiralnico za mleko. Zgrajena je v skladu z vsemi predpisi in tako tudi opremljena. Člani mlekarske skupnosti so veliko prispevali s. prostovoljnim delom in pri do- vozu gramoza, peska in opeke. Vsak član skupnosti je prispeval denarni znesek zraven njega pa še 200 din za vsako kravo mlekarico. Z zbranimi sredstvi so najeli kre- dit v višini 40 tisoč din za grad- benik elektro in vodovodni ma- terial, plačali pa so del zidarskih in vodovodna dela. Ob dnevu otvoritve so vaščani pripravili povorko, v kateri so .sodelovali starejši in mlajši kra- jani, prikazali so domačo prede- lavo ter seveda pečenje gibanic. V mlekarski skupnosti Muretinci. kije bila ustanovljena januarja preteklega leta, so h gradnji pristopili v preteklem letu. Skupnost šteje 79 č anov. Dosedaj je zbiralnica obstojala v zasebni zgradbi sester Bratušek, kjer so zbirali mleko vse od leta 1946. Takrat so dnevno zbrali 150 litrov, danes pa zberejo !)tXJ litrov mle- ka. l.k. EMONA - MERKUR PTUJ Prenova tekstilne hiše Merkur s ponedeljkom, 23. julija so v trgovski hiši Emona-Merkur v Murkovi ulici pričeli s preuredi- tvenimi deli, s katerimi želijo spremeniti način prodaje blaga. Računajo, da bodo z deli zaklju- čili do 20. avgusta, ovrednotena pa so z enim milijonom in pol dinarjev. Po novem bodo kupci v tej hiši lahko sami izbirali blago. V vseh prodajalnah, kjer pro- dajajo tekstilne proizvode na malo. pa so od 1. julija izobešena posebna obvestila o pomenu simbolov oziroma oznak za vzdrževanje tekstilnih proizvo- dov. S tem se uresničujejo določi- la standarda o označevanju, ob- eležbi in pakiranju tekstilnih proizvodov. Tudi tako se želi potrošnika opozoriti na vzdrževa- nje kupljenih predmetov:obenem pa se krepi njegova informira- nost. Posebno pozornost posvečajo v tej trgovski delovni organizaciji kadrovskim vprašanjem. Letos so sprejeli 13 dijakov zaključnih razredov osnovnih ,šol. ki se bodo izpopolnjevali v trgovskem pokli- cu. Potrebovali bi jih več. saj jim vajencev primanjkuje, zato je še možnost, da se interesenti oglasi- jo. MG »Brezglavi" pešci Pred dnevi so delavci postaje milice Slovenske Bistrice opravili za- nimiv lest spoznavanja prometnih predpisov in gibanje občanov v strnjenem naselju. V času med 11. in 13. uro so na Trgu svobode v Slovenski Bistrici, kjer so v razdalji nekaj nad 100 metrov kar trije dobro označeni prehodi za pešce, ustavili vsakega, ki je prečkal cesto izven prehodov. V slabih dveh urah, so delavci prometne milice na razdalji nekaj nad 100 metrov ceste s tremi prehodi za pešce, zabeležili sk upno 46 prehodov ceste izven prehodov za pešce. Med njimi je bilo kar 11 Bistričanov, ostali pa so bili iz okolice. Potrebno je .še povdariti. da so bili delavci milice v času akcije razporejeni ob cestišču tako. daje lahko vsak izmed kršiteljev, v trenutku prehoda ceste videl najmanj dva miličnika. Nedavna akcija, v kateri je .sodelovalo kar 46 kršiteljev prometnih predpisov in tako sebe ter voznike postavljalo v situacije za lažje, pa tudi težje prometne nesreče, je pokazala, da je prometna vzgoja občanov v precejšnji meri še vedno pomanjkljiva. Vse kršitelje so v času "akcije miličniki legitimirali in jim postavili vprašanje: »Zakaj tako neodgovorno čez cesto?« Odgovori so bili tako različni kolikor je bilo kršiteljev. Nobeden med njimi pa se v tistem irenulku ni prav zavedal nevarnosti v katero je postavil svoje pa tudi tuje življenja. Delavci postaje milice v Slovenski Bistrici tokrat kršiteljev niso kaz- novali, saj so so prepričani, da jim bo to opozorilo dobra šola za v prihodnje. Sklenili pa so. da bodo že v kratkem podobno akcijo ponovili, vendar bodo skupno z opzorili izrekli tudi mandatne kazni. Viktor Horvat nSMO z RUNECA Živi - kakor veš in znaš.. Zakaj...'? Kam...'* Kako...? Še sama ni vedela odgovora. Vedno^ prikupna, danes starka, z nekaj zemlje in s sinom edincem. Ta pa ni' vreden, da mu je takale ženica mati. Ni si zaslužil materinske ljubezni, ki 1 gaje vedno spremljala. Bila je srečna z njim... I Toda danes... Danes jo pretepa, jo velikokrat v spalni srajci vrže čez< prag njene hiše. Nc marajc. čeprav je NJEGOVA MATI. Mnogokrat se- poskuša oddaljiti in najti zavetišče pri sosedih ali sorodnikih. Vsi so v j strahu, kajti vcdnojo pride iskat. Tudi samomor je že posk-u.sila narediti,;, vendar jo je rešil, pozneje pa spel pretepel. Starka jc vedno iskala pomoč pri sosedih in sorodnikih, nedavno je poskusila srečo pri socialnem varstvu v Ormožu. Povedala je zgodbo' svojega življenja in prosila, da bi jo sprejeli v dom ostarelih. j Naletela je na grenko resnico, kaplja pelina je znova kanila v njeno' ubogo življenje. Če se smem tako izraziti, le mestni, bogati ljudje lahko] dobijo svoj prostor v domu. Za njen sprejem ne zadošča niti pokojnina^ s posestvom, ki ga še vedno obdeluje, kijiib svoji starosti. Zdaj lahko le ugibamo... Kateri so bolj potrebni pomoči in oskrbe?: Alijc res danes svot tako krut. Ali le narava s svojimi bogastvi danes lahko, nudi zavetišče ostarelim in preganjanim ljudem. Ali res danes kmečki' človek, ki so mu odpovedale moči mora tavali, bežati iz svojega domaJ biti edini končni cilj svojega pijanega sina. Zakaj..? Zakaj..? i Ženica jc svi>je moči izčrpala, zato ne more vec tako živeti. Zato' mislim, dajo njej čeprav kmečki ženi in materi, potrebna socialna pomoč.; Sa) jc dovolj dolgo garala in pretrpela marsikaj. Zato bi ji zdaj bil resi /aslu/cn lihi. miren dom resnično potreben. ^ Šc enkrat sc vprašam: Ali res ni mogoče pomagati danes kmečkim.] ostarelim, i/črpanim, nekoliko revnim ljudem, kateri pa so nujno po-' ircbni pomoči. Živi.,kakor veš in znaš! Zakaj...?_ZiikaLiC le za nekatere .tako Nc vem!'?'... Zaskrbljena sovaščanka MOSKANJCI Kljub dežju je bilo veselo! v Moškanjcih .so nameravali preteklo nedeljo pripraviti že 7. kmečki praznik, pa jim je vse lepe namene pokvarilo deževno vre- me. Kljub temu smojih obiskali in sc pogovarjali z Ivanom Obranom. enim izmed aktivnih organizatorjev te tradicionalne prireditve: ■>Na kmečkem prazniku smo n.imcravali prikazati različne kmečke običaje, kot je setev, že- tev, mlačev. pletenje vencev liika in podobne običaje. Na prireditvi bi sodelovalo tri skupine: aktiv kmečkih /ena. folklorna skupina 1/ Obreza in tamburaški orkester 1/ ijofišnice. Vse namene pa nam jc prekrižalo slabo vreme, tako da letos prireditve ne bo. ker je v tem in v prihodnjem mesecu precej prireditev v drugih vaseh in rii prosioga termina. Moram pa reči. da je bil obisk kljub slabemu vremenu zadovoljiv. Pripravili smo namreč zabavni del priredit- ve, kjer so se obiskovalci zavrteli ob prijetni glasbi, se malo pogo- vorili, pojedli in popili ~ kar prijetno je bilo. Na razpolago imamo namreč dvorano, ki sprejme okrog 300 obiskovalcev. Pričakovali smo ji seveda, več. saj bi bila prireditev na prostem.« Organizator te prireditve je Gasilsko društvo Moškanjci. Kako pa potekajo priprave na takšno prireditev? »Veste, naši ljudje si želijo kul- turnih prireditev, nimamo pa no- benega kulturnega društva, zato poskušamo to organizirati ^ okviru gasilskega društva. V za- četku leta izvolimo 5-članski pri- pravljalni odbor, pred samo pri; reditvijo pa se v delo vključijo vsi člani gasilskega društva. Tudi člani mladinskega aktiva v na^i vasi nam krepko pomagajo pf vseh prireditvah. Mislim, da nas bodo lahko nadomestili organizaciji te prireditve, bomo starejši omagali. Ob tej priložnosti bi povedal, je naše društvo precej aktivno- Dobro smo opremljeni, le sred; slev nimamo dovolj. Prav zarad' lega organiziramo vsako le"' Kmečki praznik, da malo napo'' nimo svojo blagajno. Letošnja prireditev nam je prinesla izgubo- pa bomo že nekako uredili l'' stanje. Naj povem, da bo na^' društvo praznovalo pnhodnj/ leto 75-letnico obstoja in u-spe^ nega delovanja, zato načrtujertto* prihodnjem letu proslavo, kj.^' bomo prikazali vajo naših desetiij pa kmečki praznik bomo tud organizirali in upam. da bo ve* sreče z vremenom.« ^ Ivan Obran, tajnik Gasilskega društva Moškanjci (foto B. Rode) V nedeljo proslava v Gaberniku (jasilsko društvo Gabernik je v počastitev svoje 50-letnice in v okviru sedmega dneva gasilcev občine Ptuj pripravilo za v nedeljo. 29. julija proslavo, ki bo v Gaberniku. pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Juršinci. Z budnico bodo začeli že ob šestih zjutraj, potem pa bodo odšli v Juršinci.kjerjebiloGDGabernik ustanovljeno. Ob 10. uri boslavnostna seja upravnih odborov občinske gasilske zveze Ptuj in GD Gabernik. Popoldne ob pol treh bo združena vaja gasilskih enot in enot civilne zaščite KS Juršinci. za tem mimohod vseh gasilcev in članov civilne /aščitc. sklepna proslava s pozdravnim govorom ter podelitvijo pokalov in diplom. V novem domu gasilcev v Gaberniku bo za tem uradna predaja doma svojemu namenu, kulturni program pa pripravljajo učenci 0§ Juršinci. V soboto zvečer pa bo v Gaberniku kresovanje, povezano z dru/abninT večerom vaščanov. — u KULTURA IN IZOBRA2EVANJE - 7 Propadanje kulturno zgodovinskih spomenikov STUDENICE Kraj Studcnice pri Poljčanah se /adnja lela. predvsem kar zadeva ^,hranjanja kulturno zgodovin- skih spomenikov, vse bolj »sra- mežljivo« skriva pod Boč. Majhna vasica s komaj nekaj prek 100 gospodinjstvi je še pred okoli 500 leti predstavljala pojem v razgl- edanosti takratnega življenja na slovenskem Štajerskem, o njem pa seje slišalo tudi v drugih krajih Slovenije, pa tudi na hrvaško stran. Njeno ime je tako daleč ponesel studeniški samostan v katerem so se zbirale premožnejše nune iz vse Slovenije, ki so s seboj prinašale tudi precejšnje vsote denarja in drugega bogastva (doto) ter ga obvezno podarjale samostanu. Medtem ko v današnjem časii naše prihranke varujejo trezorji, pa so pred 500 in več letih za varnost imetja in ljudi uporabljali utrjene gradove in podzemne rove. Prav to je bilo tudi v Stude- nicah. Na bližnjem hribu so iz prihrankov zgradili manj.ši grad. kije služil kot opazovalnica,po dolini Dravinje. Dobri poznavalci teh krajev pa zatrjujejo, da je še sedaj mogoče opaziti ostanke ro- vov, ki so ta grad povezovali s samostanom. Starejši ljudje znajo iz časov življenja svojih prednikov pove- dati še marsikatero zanimivo zgodbo. Skoraj povsem pa jim vzame besedo, ko začnejo raz- mišljati o prihodnosti kulturno zgodovinskih spomenikov svoje- ga kraja, saj tako samostan kot tudi grad nad njim zob časa ne- usmiljeno umika iz naše vsakda- njosti. Ob obnovi gradu nad samo- stanom ni več mogoče govoriti. dočim bi se lahko našla rešitev za . samostansko zgradbo, ki je v slo- venskem kulturno zgodovinskem času prav gotovo pome- nila veliko več kot je to videti po sedanji skrbi zanj. Tako zanimivo okolje kot tudi pomembnost objekta kličeta po rešiteljih, če bodo prišli še pravi čas pa je težko reči. Denarja pra- vijo, da ni za sanacijo, zato ostaja golo pričakovanje, kdaj se bo pričel objekt rušiti. Škoda, prav zares velika škoda, ki jo bo naša generacija naredila svojim na- slednikom. Besedilo in posnetka: Viktor Horvat Ostanki gradu nad Studenicami Studeniški samostan.danes Koroška vabi v Podjuno Slovenska prosvetna /veza v Celovcu tudi letos pripravlja uprizoritev Mi- kelnovc dramatizacije novele koroškega pisatelja Prežihovega Voranca SAMO RASTNIKl. Predstava bo na prostem 4. in 11. avgusta 1979. vsakič ob pol osmih /večer in sicer v bližini Vazarja v Spodnjih Vinarah pri §t. Primožu v Podjur Novela Samorastniki šteje danes k najboljšim stvaritvam slovenske liter c m je po številnih prevodih v druge jezike tudi znana širši svetovni javnosti. e trpljenje Miklove Zale /e precf stoletji bil opis uagikc in zauianja 1l' ft Slovencev, tako so Samorastniki od svojega nastanka naprej simbol nenet i upravičenega boja koroških Slovencev za svoje narodnostne, posebno p svo|c socialne pravice. Pred tem bojem pa stoji še danes avstrijski delavski razred in prav zato je luui Lipri/oritev Samorastnikov živo aktualna. Obisk te uprizoritve bo prav gotovo globoko doživetje, ki bo pripomoglo k spoznanju potrebne zavesti v boju za vse politične, socialne in narodne pravice. S svojim obiskom iz matične domovine ()bch predstav na prostem, bomo tudi moralno podprli naše rojake na KoroSkem. Če bo v soboto zvečer deževalo, bo prireditev naslednji dan, toje v nedeljo 5. oziroma 12. avgusta. Seenska risba hudobivše Mete Za Simono iz Cvetkovc ni počitnic Kdo ju ne bi opazil, ko pa sta tako vsem na očeh. še posebej pa' materi, oba sta zavzeto strmela v velik risalni zvezek. Tako resna sta bila. da bi mimoidoči pomislil, da je Simona že v drugem ali tretjem razredu, toda ne. v septembru bo šele začela obiskovati prvi razred in kar prav je. da že sedaj izkoristi vsako priložnost za priprave na šolo. Šola ni mala reč. je zatrdila Simona Trunk, medtem ko je bralec Zlatko samo skomignil z rameni, češ. jaz še ne vem kako se tam rečem streže. Simona je tudi povedala, daje nekaj počitnic le imela, saj je bila z ormoškimi pionirji v Punatu. v koloniji. In ko smo pokukali v zvezek smo si rekli, če bo šlo vse po sreči, bo Simona namesto traktorja narisa- la konja in voz. Besedilo in posnetek: zk Učitelj in družbenopolitični animator Medtem ko se učenci brez- skrbno predajajo počitniškim ak- tivnostim, nekateri ob morju, drugi v planinah, tretji pa kar doma, njihovi učitelji ne mirujejo. Polno je še dela, ki gaje potrebno sedaj opraviti, ker zanj skorajda ni bilo časa med šolskim letom. Takšno vzdušje velja tudi v vasi Tinje na bistriškem Pohorju, kjer z odhodom učencev, šolska vrata niso zaprta. V njej se sestajajo učitelji, šolski prostori pa so še bolj široko odprti za krajane. V njih namreč tudi v času rednega pouka, predvsem v popoldnevih razvijajo svoje dejavnosti, zlasti na področju razvoja kultumou- metniškega in družbeno politič- nega življenja, kije tukaj ponovno zaživelo pred petimi leti, ko je v kraj prišel novi ravnatelj Stanko Gradišnik. Z veliko voljo in delovno zagna- nostjo je kmalu pokazal, da je mogoče tudi brez večjih finančnih sredstev napraviti veliko korist- nega za razvoj kulturno umetni- škega kot tudi družbenopolitične- ga življenja. Kljub temu, da seje komaj privajal na novo delovno okolje pa je že poiskal stik s starši otrok in se z njimi sprošče- no dogovarjal o problemih šole in o krajevni skupnosti, ki je neločljivi del življenja tako na šoli kot tudi doma. Prav to je Stanka Gradišnika dvignilo na najvidnej- še mesto življenjskih aktivnosti v Tinju. Kmalu so mu k ravnatelj- skim nalogam, pridali še vlogo tajnika krajevne konference SZDL. vključili so ga v vodstvo krajevne skupnosti pa tudi v krajevno organizacijo RK. Pred nedavnim pa so mu nadeli še zadolžitev predsednika aktiva ravnateljev pri TIS občine Slo- venska Bistrica in nalogo pred- sednika odbora za SLO v krajev- ni skupnosti. Znana praksa, kdor je aktiven na več področjih mu kaj hitro dajo tudi odgoyorne naloge seje tudi tokrat izkazala« pravi, ko ocenjuje svojo, prav gotovo kar preveliko obremenjenost. Za last- ne potrebe mu časa skorajda ne ostaja, zato velikokrat trpi tudi družina. Kljub vsemu pa svoje naloge uspešno opravlja. V po- sebno zadovoljstvo mu je ob tem spoznanje, da se je v kraju marsikaj premaknilo na bolje, predvsem zaradi pripravljenosti krajanov, da sodelujejo pri ures- ničevanju sprejetih nalog tako v šoli kot v krajevni skupnosti. Še posebno uspešno je zaživelo kulturno življenje, medtem ko je v okviru krajevne skupnosti bilo v zadnjem obdobju rešenih veliko problemov. Na prvem mestu je prav gotovo asfaltiranje cestnega odseka med Tinjem in Sloven.sko Bistrico, kot tudi obnova in vzdrževanje ostalih cest v K S. Pri urejanju komunalnih objektov in tudi oživitvi družbenopolitičnega in kulturnega življenja imajo veliko zaslug mladi iz Tinja in širše okolice, ki so pri svojem delu tesno povezani s Stankom Gradišnikom, mentorjem in vo- djem večine akcij. Ob tem se je še enkrat potrdila resnica, da učitelj ne sme izgubiti stika s krajani, saj ostaja nosilec širjenja obzorja tudi med starši in ostaja del njihovega vsakodnev- nega življenja. Tega ,se prebivalci KS Tinje dobro zavedajo zato so zadovoljni in ponosni na svojo šolo. učitelje in vodstvo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Stanko Gradišnik: »Ni bilo težko vživeti se v okolje, ki ga odlikuje zdrava pohorska miselnost in volja do dela. To pa je tudi naj- močnejše orodje za doseganje uspeha.« nadaljevanje) •^NOVRSTNI STIKI S SLOVENSKIMI GORICAMI ricp d "^^"^ aretacijo sta se umaknili novembra 1943 v ilegalo v Slovenske go- 11 if in Jožica Mencin, zaposleni v zavarovalnici Suedmark v Maribo- t)Qj.^^ sta se leta 1944 vrnili v Maribor, so ju Nemci prijeli in poslali v ta- tor ^^"^'^o""^*" Mirko Krajšek, skladiščnik in knjigovodja v tovarni Zla- Itar^' -^^ '^^^^ spomladi 1943 v partizane na Gorenjsko. Po kapitulaciji ^n^^\A ^^^^^ aktivist v Slovenske gorice in Prekmurje, in je b}l pove- hau^ ^^'borom. Nemci so ga prijeli aprila 1944, ga poslali najprej v Dac- Ljud 1^^° ^ prisilno delo. Mirkov brat Janko, do okupacije grafik v mn > tiskarni v Mariboru, je priskrbel Dušanu Spindlerju-Kovaču raz- delal stroj za tiskarno v Koreni. Stroj mu je dal Janko Duh, ki je ^Cirilovi tiskarni v Mariboru, rg^nj . zobotehnik Romeo Matrljan je hodil k Jurju ob Pesnici z jera ' P^t^^ebščinami za partizane-terence. Vračal pa seje z letaki, kijih *^Caval po Mariboru. iiUg|7'^- Lenart Boezio v Zbigovcih, povezan z radgonskimi aktivisti je iiHel gostilničarja v Mariboru na Betnavski cesti. Brat, zdravnik je obeh^ ^^igovcih na domu tehniko za razmnoževanje letakov. Povezava 1544 ^ ^^^°v je držala do aretacije brata zdravnika, ki so ga Nemci leta ^ Poslali v Dachau, kjer jc umrl. ž]|^^<=A ANKA ODIDE IZ MARIBORA V LJUTOMERSKO OKRa svak T^*^'^^^^ na ljutomersko-radgonskem območju, Jože Talany, je bil Žela dpj°"^^* StrajnSka na Kapeli. Oba poznamo že iz leta 1941, ko sta pri- kovati v OF. Talayja je poznala hišnica Anka Cernigulj v Mariboru. V hiši, v Krekovi ul. 5, kjer je bila zaposlena, je stanoval Drago Lorbek, glasbenik v mariborskem gledališču. Tonček Strajnšek in Drago Lorbek sta se pri Anki domenila, da bosta utrla pot v partizane 27 dezerterjem iz nemške vojske v Pomurju, ki so želeli v osvobodilno vojsko. Pri tem naj bi pomagala Anka. Res je Anka v Slovenske gorice najprej odnesla orožje dezerterjem do zadnje postojanke pred Kozjakom. Za njo pa so prišli ubež- niki iz nemške vojske, prevzeli orožje in odšli na Kozjak. Anka pa ni dolgo opravljala tega dela, kajti morala je v ilegalo. Umaknila se je sama v Slovenske gorice. Zadrževala se je pri Dupleku. Kmalu je za njo prišel tudi njen mož. Anka je v partizanih sprejela ime Pavla. Bila je kurirka, terenka in borka. IZDELOVALEC ZEMLJEVIDOV Geometer Alfonz Gamz iz Slovenj gradca, zaposlen v Mariboru je razmnoževal za partizane zemljevide. Junija 1944 je odšel v partizane in padel v Slovenskih goricah 12. februarja 1945 pri Negovi. USODA BRANKA SROLA K družini Martina Znidariča, računovodja v železniških delavnicah v Mariboru so prihajali na sestanke člani mariborskega okrožnega komiteja KP ter tudi Branko Srol iz Priekije, iz Sp. Dupleka pa Ivo Cernčič. Branka Srola, predvojnega skojevca, so Nemci leta 1941 izgnali v radgonski okraj in prepovedali prihajati v Maribor, kjer so živeli njegovi starši. Branko je v Prlekiji navezal stike z Dušanom Spindlerjem, ko se je Spindler zadrževal v Kuršincih. Po Sindlerjevem odhoda v Maribor, jeseni 1943, je ostal Branko povezan s Spindlerjevo ženo Elo, ki je ostala z otroki v Kuršincih, večkrat pa je Sel v Maribor, kjer je poročal o osvobo- dilnem gibanju v domačem predelu Dušana Spindlerju-Kovaču, tedaj sekretarju okrožnega odbora OF Maribor. Ko se je mudil maja 1944 spet v Mariboru, so ga Nemci prijeli in ustrelili med 24 talci 16. juUja junija v Framu. Njegov oče je moral v Dachau, njegova sestra Zlata pa se je umaknila v Kuršince pri Mali Nedelji, kjer se je povezala s terenci OF. RAZNE POTI V SLOVENSKE GORICE Sredi aprila 1944 sta se mudila v Slovenskih goricah Jernej in Kovač zaradi mobiizacije novincev v NOV. V Korfeni se jima je pridružil Franc Zalaznik-Leon. Skupaj so odšli v ljutomerso okrožje, da uredijo pot prostovoljcem v partizane. Z novimi borci so se krepili vodi čete v Slovenskih goricah in na Kozjaku. Mariborsko osvobodilno gibanje in osvobodilno gibanje v Slovenskih goricah so povezovale razne kurirke. Poznamo že Marico Kerenčičevo iz Pesnice in še nekatere. Kot kurirka se je uveljavila tudi bivša učiteljica Ivanka Hojs-Dunja. Med Lenartom in Mariborom je vzdrževala zvezo Jelica Kramberger-Jasna, zaposlena v Hutterjevi tovarni v Mariboru. Avgusta 1944 se je Jasna umaknila na Koroško. Njeno delo je tedaj prevzela Mara Setor-Maja, zaposlena na Zvezi vinarskih in žganjarskih zadrug Sp. Štajerske. Ko je Jasna zvedela, da je Nemci med njeno odsotnostjo niso iskali, se je vrnila v Maribor. V tem času je bil pajdaš izdajalca Uroša, bivši partizan Drago Kos-Cvetko, brivski pomočnik iz Zagorja. Uroš ga je seznanjal s terenci. Cvetka so Nemci poslali v Maribor po odhodu Jožeta Lovca. Razumljivo je, da sta Urc^ in Cvetko izdala tudi Jasno. Nemci so jo zaprli decembra 1944. Mariborčan Anton Rozman-Bor je odšel že v začetku leta 1944 v Slovenske gorice, da bi prišel tam v stik s partizani. Toda nemška hajka ga je prav tedaj vrgla čez madžarsko mejo, nakar je prek Ptuja in Slovenske Bistrice prispel med pohorske partizane. Viktor Zeber, trgovski pomočnik v Leobnu je dobival tam zdravila od nekega, zdravnika. Nosil jih je v Pesnico, njegova žena pa dalje v Maribor do Vinka Stuheca, kjer jih je prevzemal Janko Pihler-Don in jih nosil na Pohorje. Vse to pa se je dogajalo do Stuhecove aretacije februarja 1944. Peter Zadravec, zaposlen v trgovini z vinom v Mariboru, je pridobival podpornike OF v rojstnem Ormožu. Tam je našel tudi nekaj kmečkih fantov, ki so želeli v partizane. Šofer Ivan Vrabl-ToS je v Mariboru imel zvezo z obrtnikom Oskarjem Likavcem s Pesnice. Pivovamiški delavec Jurij Cintauer —Sokol je bil kurir med Rušami in Slovenskimi goricami. ZVEZA S K RAF JEM Postojanka OF v mlekarni Tibauta v Mariboru je bila tudi povezana z uporniki v Slovenskih goricah. Tibautovi starši so živdi v Krapju pri Ljutomeru in še dva Tibautova brata. Oba je brat v Mariboru povezal v osvobodilno gibanje. Eden od bratov je spravil na Pohorje Nandeta Magdiča s Cvena. Pri Tibautu je stanoval Ivan Vrabl, pred vojno trgovski potnik Sane v Hočah. Med vojno je sodeloval v uporniškem gibanju. Postojanka pri Tibautu je padla 15. avgusta 1944, ko so Tibauta v Mariboru aretirali in poslali v Dachau, kjer je umrl . Njegova žena se je po moževi aretaciji zatekla najprej na možev dom v Krapje, nato pa na madžarsko ozemlje. Nadaljevanje prihodnjič. 8 - NASI DOPISNIKI 26. Mi 1979 - ^gftMU VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD PTUJ Letos 198 nerešenih rošenj za sprejem otrok «i družbeno organizirano varstvo Centralna komisija za sprejem otrok v VVZ Ptuj pri krajevnih skupnostih mesta Ptuja je obravnavala problematiko sprejema otrok v to ustanovo. Z vpraSanjem. kako zagotoviti v Ptuju družbeno organizirano vzgojo in varstvo da se v zadnjih letih vse hitreje rešujejo ti problemi, pa še zmeraj ne dovolj hitro in učinkovito. Vzrok temu je pomanjkanje sredstev, medtem ko je usposobljenih kadrov — vsaj vzgojiteljic — dovolj. V celotni problematiki je najbolj izrazit problem varstva v jasliških oddelkih, ki jih je najmanj. Precej staršev čaka na sprejem otroka v VVZ že nekaj let in negodujejo, ker njihovih prošenj ne rešijo. VVZ Ptuj je maja letos razpisal prosta mesta v posameznih organizacijskih enotah, vendar je prostih mest na žalost manj kot pro.šenj zaposlenih staršev. Skupščina skupnosti otroškega varstva Ptuj je v preteklem letu sprejela pravilnik o sprejemanju otrok v VVZ in v varstvene družine. Komisije v krajevnih skupnostih .so morale izdelati prednostne liste, ki jih je zatem po letnikih uskladila v enotno prednostno listo centralna komisija. V lanskem letuje bilo nerešenih 106 prošenj, največ za sprejem v jasli, letos pa so starši vložili 205 pro.šenj. Za Ptuj je bilo razpisanih v vseh oddelkih VVZ 113 prostih mest. tako daje trenutno nerešenih 198 prošenj, ki so jih starši vložili v preteklem in v letošnjem letu. Ob doslednem upoštevanju pravilnika o sprejemanju otrok v VVZ, bodo ostale nerešene predvsem prošnje za sprejem otrok v jasli. Podatki govore, da bo za letnik 1976 ostalo nerešenih 62 vlog za letnik 1977 bo nerešenih 61 vlog, za letnik 1978 pa 52 nerešenih vlog.'fi podatki zgovorno kažejo na prepotrebno gradnjo jasli, kije načrtovana v krajevni skupnosti Boris ZiherI in to za 100 otrok. V letošnjem letuje bilo izredno veliko prošenj mater samohranilk in družin z nizkimi osebnimi dohodki, tako daje ostalo precej nerešenih prošenj za sprejem otrok tistih staršev, ki so zaposleni. Zato je med občani precej negodovanja. Iz podatkov centralne komisije je razvidno, da bo sprejetih 86 otrok iz krajevnih skupnosti mesta Ptuja in 27 iz zunanjih krajevnih skupnosti. VVZ Ptuj skupaj s skupnostjo otroškega varstva išče najboljše možne rešitve, zato imamo v občini organizirani tudi varstveni družini. Ena je v Budini. druga pa na Vičavi. v obeh pa je po 6 otrok v starosti od 2—3 let. ki bodo v jeseni vključeni v vrtec. V VVZ Ptuj načrtujejo še eno varstveno družino v letu 1980. ta bo najbrž v krajevni skupnosti Boris Ziherl. Poleg tega je krajevna skupnost Dušan Kveder predlagala, da bi v prostorih šole Veljko Vlahovič uredili vrtec, kjer bi bilo prostora za okrog 100 otrok. Tako poskušamo reševati pereče probleme družbenega organizi- ranega varstva otrok, saj je v slovenskem merilu prav pri nas vključenih najmanj otrok v varstvo. Centralna komisija je predlagala, da bi izdelali analizo stanja v vseh krajevnih skupnostih občine Ptuj in potem ugo- tovili, kakšne so možnosti za učinkovito reševanje te problematike. N. D. Gomila ponovno vabi Dež je v nedeljo pošteno zagodel tudi prizadevnim članom turističnega društva Gomila pri Jursincih, saj so morali skrbno pripravljeno prireditev preložiti na nedelio, 29. julija, ki bo na vrhu Gomile. Tudi program je ostal v glavnem enak, le s to razliko, da bodo začeli z izvajanjem programa ob 13. uri. Prireditev je posvečena letošnjim partijskim in dru- gim jubilejem, obenem pa pomeni tuai začetek letošnje turistične sezone na Gomili. V kulturnem programu bodo sodelovali domači pevci, pevski zbor Mesokombinata »Perutnina« Ptuj, recitatorji, ki bodo recitirali tudi bese- dila domačih ljudskih pesnikov. Po prazničnem programu načrtujejo še poskušnjo domačih vin iz okoliških vinogradov in sortnin vin, pri- delanih in šolanih v družbenem sektorju. Goste bo za- baval aiisami)el Biseri. Vshvo Ivanu Belšaku DRAGI IVAN! Globoko nas je pretresla vest, da te ni več med nami. Po dolgi mučni bolezni je prišla smrt in nam vzela dragega človeka in člana prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919. To nas je toliKo tx)lj pretreslo, ker si odšel tako iznenada in brez slovesa. Težka je resnica, da so grobu vedno odprta vrata in da ne vemo ure ne dneva kdaj se bodo tudi za nami, ki te danes spremljamo na tvoji zadnji poti zaprla ta vrata doma večnega počitka. DRAGI IVAN! V slovo bi ti rad povedal par besed in se ti zahvalil kot prostovoljcu borcu za severno mejo 1918—1919. za tvojo nesebično delo, za tvojo hrabrost, ker si se kljub utruje- nosti in naveličanosti težkega dela in življenja na bojišču odzval klicu domovine in stopil kot prostovoljec k Maistrovim borcem in se bojeval za osvobo- ditev slovenske Koroške. Naša želja je bila, da bi osvobodili celo slovensko Koroško in jo priključili k matični domovini. Kakor po prvi svetovni vojni, je bila tudi po drugi svetovni vojni razdelitev meja krivična in zategadelj še danes trpi mnogo naših Slovencev pod tujo obla- stjo in se morajo boriti za svoj nacionalni obstoj. Hitro se redčijo naše vrste pro- stovoljcev za severno mejo 1918—1919 in vprašanje je, če bo kateri izmed nas doživel srečni dan, kobodo tudi sloven- ski Korošci onstran meje uživali j)olno svobodo kot manjšina. dragi ivan, bil si dober predsednik odbora Maistrovih borcev do smrti v občini Ptuj. V najlepših letih, komaj 18 let star, si bil poklican v avstrijsko vojsko in tako si se moral boriti za tuje gospodstvo. V imenu občinske zveze pro- stovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919 izrekam družini pokojnega Ivana Belšaka, žalujoči vdovi, sinom z druži- nami in tudi ostalim sorodnikom prijateljem in znancem naše globoko sožalje. POCIVAJ V MIRU, naj TI BO lahka domaČa ZEMLJA, NAM PA OSTANEŠ V TRAJNEM SPOMINU. -SLAVA MU! . K. Krajnc PREDNOSTNA USTA OTROK, ki jo je sprejela komisija za sprejem otrok v VVZ pri KS mesta Ptuj v letu 1979 Vzgojnovarstveni zavod v Ptuju je v mesecu maju razpisal prosta mesta za sprejem v jasli in vrtec. Na osnovi posebnega pravilnika o sprejemanju otrok v v/gojnovarstveni zavod in varstvene družine je skupna komisija, kideluje vokviru strokovne službe za področje mestnih krajevnih skupnosti, obravnavala vse prispele prova9 m PRAPROTNIK Matej Milena ^^mno ^1 PRAH Marko Vida ^MU^ -21 OROŽEN Leja Majda l\Sa 5 23. VIDOVIC Aleksander Dragica Presnova 15 24. VODA Damjan Zofija Mnršičeva 13 25. KOSTANJEVFC Dav.d Darinka ^",1 mova 1 26. BOROVNIKMaja Mirjana "ki t ' 1 27. POTOČNIK Gregor Marina nSska 17 28. KOROŠEC Karmen Damca J^^-^Sf^lVz/a 29. K(,)SAK Mateja lerezija s Haidina 99/a 30. PODKRIZNIK Gregor Danica Ifurm^C- 20 31.HRGAAleš Amca Sn Ha dma 97 "^"^^^''^ Srdina |al^|^t^ 3. 4. Zu''rAN Matjaž Kris^na Stojna S:»;^B.an .. M^a Sg^S 37.„GE^l...an a^^ -h^^' 41. HFBAR Andrej Mil.ca Me«ni vrh 92 49. MRHOLT Tomaž Cvetka 7 Sova pl 2 52. ČEH Tina Aleksandra ^ev^ 12 57. KLAJDERIC Mateja Marija Seva 40 58. K AM PL Vanja Mira £eva 6 59. PO LAN EC Miha Dragica Miklošičeva 6 60. KODERMAN Tamara Angela m'i k v?h 2? 61. VINKO Manja Majda Videm 30 62. LENART Igor P Sova 21 63.TRAEELAAvrel.ja Vera trg 15 64. PEC nik Sašo Lidija c kur?r^ei^OV 15 65. SKURJENI Katja Aleta Nova"as46 66. KOSTANJEVFC Mitja . ria not 3 67.JANZEKOVlCJana Darja cMdI 68.VARGACirila Marta Nova cesta 3 69 STROPNIK Rado Petra Nova cesta 3 3. MARKEŽ (KOREZ) Dušan Marija ^ 4. Ci Rl L Boštjan Antonija Ob studenčn.a 18 5 JLJRKOVIC- Petra Alenka Na obrežju bb 6 KAISERSBFRGERSimona m,ril I Potrčeva 22 , /SiiAZA Marija PobretJ. 29 S?S SnUo,a,6 laZOHARlg« Danica Zadririm irg 14 14. ŠULEK Maja " Manja Ormoška 19 15 PREVOLŠEK Saša Erna . f'*^^^^^^^^^^^ l6.BOMBEKDam.r Vlasta Sd15 17. CAEUTA Kristjan Anica Destm k '3 18. ZELEN 1K Jasna Anica ?o,Sva 1 19. VIDOVIC Borut Stanka Sreeva40 20. KAMPL Petra Mira 7?herlovapl iicuCt^^isna Terezija ^Svc 24. KOKOT Mojca Mojca TomSa 1« 25. LOV R1 .C U roš Danica Trubaneva 9 26. POPLATNIK Lino Marija Kved/o'^ 2 27.BRODNJAK1VAN da Rooozmška 22 28. KLASINC Dejan Irena SSška 7 S»{?^CM.ca Sna ^^^'^^ ^3? Sfz^K^^rnja ^ —-14 TvER^C Anica Majda Begak^3^ 2. RUS Valerija Alojzija cSoSv dr 7 3. (iRAJFONER Peter Mira k 4. KOSTANJEVFC Zlatko Majda iHova d1 8 s I FSKOVAR Milan Majda d f Ll. i' 6.BAUMANSamo Renata C^ev" 28 7. VIDOVIC Aleksander Milena Sžovci^/c 8. IRG L Boris Manja i^hefk,va o 17 9. RAM PRE Gabrijel Irena PaSe 39 10. ARNUS Zlatka Sonja TrosSde4 11 ANŽFLJ Boštjan Danica Trg svol5oae ^ 2. GRANDL Nelenka Justa ^^eZSev dr 1 13. VOGRINEC Boštjan Matilda Se^n vVh 92 14. ZAGORSFK Janja Otil.ja ^.'^82 l7.SLAl.cVra"vdija ^ Jlvi Koles'"""' 18. VOGRINEC Aleksander Angela 30 19. ARTENJAK Srečko Kristina p'Sa9 20. VESELJAK Bojan Dragica ZaSška 10 27.TROPMclila Meloda liSola ŠT''' 28 PF.TFRNF.U Dejan Anka 7he,CD 19 ->4VF^irSašo Majda Ziherlova pi. -3S; ŠMIGOC Sašo Silv^a ^^Sin? 1 31. ZELEN IK Evelin Anica Zg. Hajdina U 3^ PODKRlZNlK Iris Anita ^-^Tf-^ 33:jURGECMaja . Kristina Kfl/a .34. GORICAN Damjan Amca Siž 35. PETEK Mirko Irena KvedrovaS 36. STIH Damijan Marta HrvS trg 5 37. K RAM PELJ Damjan Zlatka Kova 5 38. SAGADIN (KRALJ) Bons Dragica cesta 33 39. IVANCIC Judita Nada loaozniška 5 40. NAPAST Boris Marjeta 5^Sina 42 Letnik 1975 . /-irvni-.n*-91 l.HOLCeKARO)Jožek Anica SeSkova 3 2 VERTlCJani Majda Bezjakova 3 3VRABLDavid Marjana Budma42 4:nOVAK(HR.BER§EK) ^^^^^^ 5. PIHLF.R Denis Marija S^S trg 1 6. KOZEL Tanja Jožica Aš^e čeva 4 7. KOJC Nataša Milena ^.^rebška 82 X IINUK Lidija Jožica ZagrebSKa 8Z 9:BEDTuHTojca Nevenka ^^7,^ 10. ZUPANIC Simona Marjana Ha°doše61 11. Repec Mateja Zdenka ?Xmova 17 12. PINTAR Vesna Slav.ca 7?„lJX. 88 13. PRAPROTNIK Aleš Teja fiaizeneva 1 14 KRAMBERGERUroš Jasna ^vinT 15 BREZNIK David Danica b;ML»» '16: mDPLATNIK Mihael Marija ?"Sva 7/a 17. PETROVIČ Aleš Alojzija Krfev na 49 18 I FŠNIK Matej Vida K-rčevma'»v 9 BFRL C Hojki Verena Višnja gora 'o MAJIC Knslijan Manjana Ziherlova pl. 20 Y^S^^CMo,.. Nada ffiJaS''' ^»^i?^RJAN S"" T£|.V.dj: 6. GAJZER Mihaela Matilda JSn« 7.VARGEJanez Marta CM D 8 y'cARTL\omaž Francka »^J^^i^^^^ 2' PŠAJD M^ro Milena Mestni vrh 101 3 BFRL C Kbs Belič Verena Višnja gora OPOMBA: Za posamezne letnike je naslednje število prostih mest: — za letnik 1978/79 12 prostih mest — za letnik 1978 48 prostih mest — za letnik 1977 15 prostih mest — za letnik 1976 15 prostih mest — za letnik 1975 11 prostih mest in — za letnik 1973/74 12 r>rnstih mest. — Pri razvrstitviotrok, rojenih leta 1979, so bili upoštevaniotroci. ki bodo dopolnili starost 8 mesecev 1. septembra. Po veljavnih zakonskih predpisih mlajših otrok v jasli ne smemo sprejeti. Zaradi premajhnega števila prijavljenih otrok letnika 1979, ki bi izpolnjevali pogoje o sprejemu v jasli, so bih upoštevani tudi otroci rojeni leta 1978 in sicer v mesecu decembru. Na objavljeno prioritetno listo imajo starši pravico pritožbe, ki jo morajo vložiti v roku 15 dni pri Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, Rajčeva ulica Štev. 6. Skupna komisija za sprejem otrok v VVZ Ptuj Nepopustljivi .^iroti" popustu Mnogi učenci, tako vseh ptujskih osnovnih šol kot tudi vseh srednjih in druge organizirane mladinske skupine, so ob koncu šolskega leta hodili na zaključne izlete. Obiskali so značilna zgodovinska mesta in tudi turistične kraje v Sloveniji in sirom Jugoslavije. Najbrž pa večina ne pozna pooblastila v notranjem potniškem prometu za mladino. Pog4ejmo kako je to urejeno v BIH. Tam organizirane mladinske skupine pri organiziranju izletov in pozučnih ekskurzij uživajo jx)pust v potniškem prometu, v višini 70 odstotkov. Od tegaje prevoznik obvezen po predpisu skupini zagotoviti komericalni popust v višini 30odstotkov, izvršni svet SR BIH pa dotira prevozniku 4o odstotkov. Tako organizi- rane mladinske skupine plačajo, samo 30 odstotkov od cene prevoza,^ Sloveniji pa plačajo dvakrat več, kar ni v skladu s predpisi. Naj navedem primer, da pride predstavnik neke mladinski organizacije naročit avtobus za izlet ali kam drugam. V podjetju J.^ navadno lepo sprejet in tako dobi vtis, da bo pod ugodnimi pogoji dob'' avtobus. Pa se potem pokaže drugače. Seveda dobi avtobus, vend^f plača dvakrat več in popust se zniža od 70 na samo 40 odstotke^' Konkretno v poslovalnici Slavnik Koper sem izvedel, da bi nas avtobus do Beograda za en aan s popustom stal 54000 din, polna cena je drug«^ 10400 din. Tako lahko .sklepamo, da pri nas ni polnega popusta. Ti primeri nam potrjujejo, da mladinske organizacije in drug^ organizirane mladinske skupine, namesto popusta v višini 70odstotk<^^ v potniškem prometu, imajo popust v višini 40 ali v najboljšem prim^''^ 50 odstotkov. Izjema je pri tem le ŽTP, ki se dosledno drži predpispv' teh popustih. p B. Zupanič. V. 79400 Čapljiva. 8i»^ tEDNIK — 26. julij 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 OB ŠESTEM PTUJSKEM PADALSKEM POKALU PODLEHNIK 79 O načinu tekmovanja Tekmovanje padalcev v skokih v podiehni.ško jezero je že samo po ebi z^l*^^ privlačno. Prav pa je, da vas seznanimo tudi z načinom tekmovanja, saj je to kombinacija skokov in veščine plavanja. Tekmo- ^^njcje posamezno in ekipno s tem, da skoki posameznikov štejejo tudi vekipn<^ uvrstitev. Padalci bodo odskočili z višine 600 metrov. Ob tem se šteje čas od trenutka doskoka do končnega cilja — kroga oranžne barve. Na vodi sta ijva kroga ravne površine in s premerom 50 cm. Površina prvega kroga je bele barve, drugega, ki je od prvega oddaljen 20 m, pa oranžne barve 2 rdečo zastavico. Kroga sta pritrjena na jezersko dno. Krog bele barve predstavlja cilj pri doskoku v vodo, medtem ko končni cilj predstavlja krog oranžne barve, lega pa mora tekmovalec doseči s plavanjem. Naloga tekmovalca je, da pri doskoku zadene cilj bele barve, nato pa plava do cilja oranžne barve z rdečo zastavico. Tekmovalec .se je fiajprej dolžan dotakniti z roko kroga bele barve, če ga že ni zadel ob joskoku. Dotik končnega cilja v času dvanajstih sekund ali manj od (renutka, ko je padalec doskočil v vodo, pomeni,da tekmovalec ne dobi kazenskih točk. Za vsako sekundo kasnejšega dotika končnega cilja oziroma vsako sekundo dalj trajajočega plavanja od 12 sekund, dobi tekmovalec eno kazensko točko. Za dotik končnega cilja v času 45 ali več sekund, dobi tekmovalec 33 kazenskih točk. Ob tem naj še zapišemo, da je tekmovalec diskvalificiran, če se osvobodi sistema vezi padala preden se dotakne vode in če priplava dokončnega cilja in se pred tem ni dotaknil kroga bele barve. Vsak tekmovalec ima na voljo en skok in dva naleta. Ponovni skok padalcu žirija odobri le v primeru višje sile, torej nevar- nosti za padalca. Pa obilo užitkov v nedeljo ob gledanju skokov vjezero! 1. kotar V POČASTITEV DNEVA BORCA! Strelska zveza Ormož je priredila tekmovanje med strelskimi družinami z MK puško in povabila SD Kidričevo in SD Turnišče na ta turnir za prehodni pokal, kije bil 8. julija v Podgorcih. Udeležile so se naslednje ekipe: SD Podgorci; SD Ormož kovinar; sd Tomaž; SD MIKLAVŽ; SD Turnišče; SD Kidričevo z mladinsko in žensko ekipo (tri). Z MK puško so bili sledeči rezultati: Turnišče 1079 krogov; Kidri- čevo 1044 krogov; Podgorci 867 krogov; Miklavž 752 krogov; Ormož kovinar 719 krogov; Tomaž 355 krogov. , Med posamezniki so bili najboljši: Stanko Gole. Turnišče z 230 krogi: Alber Frčeč, Kidričevo z 229 krogi; Štefan Skok, Turnišče 221 krogi. Žen.ska ekipa: zračna puška — Turnišče 498 krogov; Kidričevo 455 krogov; Podgorci 365 krogov. Posameznice: Zdenka Matjašič. Turnišče 178 krogov; Mira Skok, Turnišče 171; Marjana Kramberger, Kidričevo. 161 krogov. Mladinska ekipa: Turnišče 507 krogov; Kidričevo 473 krogov; Podgorci 198 krogov. Posameznik: Anton Planine, Turnišče 176 krogov itd. Vsem iskrene čestitke! Be-sedilo in posnetka: Konrad Zoreč ^'fe'ci 2 malokalibrsko puško ^''"•ie ekipe so se pomerile z zračno puško. Z OBJEKTIVOM NA MOTOKROSU Poročila s tek- movanj v motokro- su so običajno su- hoparno našteva- nje rezultatov, kar ne more prikazati vzdušja, ki ob takš- nih prireditvah vla- da. Bojan Rode je tokrat za spremem- bo poiskal motive, ki jih nismo vajeni, so pa vendarle se- stavni del motokro- sa. Pred dirko eni tako Kje sem naredil napako? ..drugi pa tako Konec vožnje. Na vrsti je osebno čiščenje.. ... in hlajenje Konnisija za delovna razmerja Organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Stanovanjski servis Ptuj. Osojnikova 1 na osnovi 16. člena Pravilnika o delovnih razmerjih OBJAVLJA prosto delo in naloge referenta za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov (za stanovanjski fond Kmetijskega kombinata Ptuj). Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: srednja izobrazba gradbene smeri (gradbeni tehnik), 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit. Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del in nalog v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Stanovanjski servis Ptuj, Osojnikova 1. Kandidati bo- do o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. Začetelc priprav člansice selelccije NK Drava Nogometaši pete selekcije nogometnega kluba Drava so s pripravami na novo sezono pričeli v torelc 24. julija. V prvem delu priprav bodo vadili štirikratna teden in sicer na stadionu. Treningi bodo v torek, sredo, četrtek in petek, pričeli pa se bodo ob 16.30. Izvedeli smo tudi. da bo tekmovalni sistem v novi tekmovalni sezoni spremenjen. Članske selekdcije bodo razdeljene v enotno republiško in dve področni ligi. Igralci Drave bodo nastopali v enotni, igralci Aluminija pa v vzhodni področni li^^ OBISK V PTiuaa vojašnici Josip Bračič- tri medalje iz Sombora Tudi v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju pridno razvijajo športne dejavnosti. Največ je seveda odvi- sno od vojakov, točneje od genera- cije, ki prihaja na odsluženje v Ptuj. Starešine, ki so odgovorne za športne aktivnosti brez dobrih športnikov ne morejo storiti veliko. Vojak Josip Bračič je eden izmed aktivnih športnikov, sicer doma v Zagrebu, domovini pa služi v Ptu- ju. Njegove športne sposobnosti so dobile take razsežnosti, da so ga predlagali za sodelovanje na vsear- madnem prvenstvu, ki je bilo prej- šnji mesec v Somboru. Seveda je bilo za to potrebno veliko intenziv- nih priprav v vojašnici in izven nje. O tem je Josip Bračič povedal: ,,Ze po 1. maju smo pričeH z resnimi treningi. Ostalih vojaških obveznosti smo bili prosti, na zad- nje priprave pa smo odšli v mari- borsko garnizijo. Tam smo bili mesec dni, za tem pa smo odšli v Ajdovščino, kjer smo imeli že prva tekmovanja. Mi, plavalci smo do- segli odlično tretje mesto. Za tem smo se vrnili v Maribor, kjer smo dokončno izbrali armadno ekipo in jo usmerili v temeljite priprave na bazenu pri TAM. No nekaj dni pred pričetkom vsearmadnega pr- venstva pa smo se odpravili v Sombor." Tvoja prsa krasijo tri medalje, kako si jih prislužil? ,,Prva medalja je iz Ajdovščine, kjer sem plaval na 100 metrov pro- sto in dosegel drugo mesto. Drugi sem bil v štafeti 4 x 100 m. V Som- boru sem plaval na 100 m prosto in v štafeti 4 x 100 m. Tudi tam sem dosegel druga mesta in osvojil skupaj tri srebrne medalje." Ali je iz ptujske vojašnice še kdo sodeloval na vsearmadnem prven- stvu? ,,Od vojakov sem bil edini, od starešin pa se je prvenstva udeležil Slavko Ivanovič, ki je v streljanju z vojaško pištolo dosegel drugo me- sto." Kako dolgo pa si že v ptujski vo- jašnici in kako ti je všeč tukaj? ,,Precej dolgo sem že tukaj, od 28. avgusta lani. Všeč mi je še kar, žal pa se kot vojak-športnik in predvsem plavalec ne morem izpo- polnjevati v plavanju. Bazen v Ptujskih toplicah je vojakom pre- povedano uporabljati. Sicer pa imam do konca vojaškega roka le še malo in na to niti ne mislim več. Najbolj se veselim 14-dnevnega nagradnega dopusta, ki sem ga do- bil za osvojene medalje v Sombori, toliko prej bom doma..." M. Ozmec Vojak Josip Bračič s tremi srebrnimi medaljami (Foto: M. Ozmec) 10 - ZA RAZVEDRILO 26. julij 1979 — TEDNIK OD 26. 7. DO 28. 1979 od 21. 3. do ai. 4 Prihodnji teden se vam obeta pre- cej obveznosti, ne zamudite nobene priložnosti, kajti šef vam pripravlja nekaj pasti. V najkrajšem času mo- rate rešiti probleme sicer vam bo trda predla. Tudi ona vas bo pustila na cedilu, takrat boste izgubljeni za vse čase. Zaradi staršev si ne delajte skrbi, pomagali vam bodo. od 20. 4. do 20. S. Sedaj ste se nalenarili, jutri pa za- čnite z delom. V petek jo boste sre- čali in dogovorila se bosta za zme- nek. V nedeljo ga ne zamudite, kajti zelo bi ga prizadelo, če vas ne bi bilo. Odslej naprej ste začeli ži- veti normalno. V tovarni se potru- dite, kajti nagrajeni ste po delu in ne po besedah. V soboto obisk. Od 21. 5. do 21. 6. Stvari so se zares zgladile, skrajni čas je, da ste se sprijaznili z njeno odločitvijo. Cez nekaj dni boste re- šili problem, žal prepozno. Z nje- nim obnašanjem niste zadovoljni, to ji morate povedati. Zjutraj ne mislite samo na jedačo in pijačo, tudi na delo bo treba misliti. Med dopustom razmislite o vajinih od- nosih. o4 22. t. do 22. 7. Zaplavali ste v nove in sveže vode. Sedaj ste kot prerojeni. Skrajni čas je, da ste si uredili življenje, kajti preutrujeni ste, da bi lahko še nekaj časa nadaljevali s podvigi. Velik met vam v naslednjem mesecu ne bo uspel. Ce se bosta ravnodušno obnašala, ne bosta dosegla cilja. Jutri kupite časopis. Prijetno novi- co boste prebrali. od 23. 7. do 23. 8. Odločitev bo zelo težka, vendar bo odločujoča za vaše življenje. Jutri ne zamudite priložnosti, kajti v so- boto se ne bo ponovila. Vsak dan ji nekaj kupite, slabo ste jo navadili. Nehvaležna je in povrhu se do vas obnaša kot mačeha in ne kot ljubi- ca. V nedeljo jo obiščite, rada vas bo sprejela. Povedala vam bo resni- co. Od 24. 8. do 23. 9. Temeljito razmislite o odločitvi, kajti ravnodušnost vas bo veljala nekaj denarja. Ne ribarite v kal- nem, spoznala vas je in sedaj je va- še slepomišenje povsem odveč. Kar je bilo je bilo, zamudili ste nekaj priložnosti, ne zamudite zadnje. Ona vas bo v petek pričakovala, toda ne s prijazno besedo, temveč s palico. Od 24. i. do 23. 18. Kar proč z žalostnimi občutki, se- daj je čas avantur in presenečenj. V avgustu se morate odločiti za do- pust. Se najbolje bo, da odrinete kam daleč in tam pozabite na vse dolžnosti. V soboto se vam bo ures- ničila davna želja. Bil bi čas, da se rešite kompleksa manjvrednosti. Le zakaj bi ga imeli pri teh letih. V soboto obisk. Od 24. 10. dO 22. 11. Naj vam svetlolasa ženska ne pokvari veselja. Ze prihodnji teden se pogovorite z njo in ne pričakujte od nje lepih besed. Ker ste že rinili skozi zid, morate s tem nadaljevati. Kdo odneha sredi poti je reva, pra- vijo. Dokažite jim, da ste pogumen in neustrašen človek in da vam vsaka avantura ustreza. Od 23. 11. do 21. 12. Posledice šele prihajajo. Nekdo bo zvedel za vaše skrivnosti in vam bo to celo življenje oponašal. Vaš dopust bo prijeten, kajti pogovori- la se bosta o vajini prihodnosti. Če že sklepate tajne vezi, jih ne prena- šajte na druge. On vas bo zelo po- grešal, toda ne v takšni meri, da bi bili zaradi tega slabe volje. Poljub bo vroč. Od 22. 12. d« 28.1. Nič ni tako skritega, da si ne bi lju, dje brusili jezikov. Toda tega si ne ženite k srcu, minilo bo. Slaba volja ne bo rešila problema, temvef delo. Prav bi bilo, če bi v začetku avgusta ,,obračunali" z vašimi na- sprotniki. Če tega ne storite, se vam obetajo slabi časi. Povabili vas bodp m ^aj?ay9. odzovite sc. ^ Od 21. 1. do 18. 2. S sorodniki se boste prepirali. Pos- kušajte se srečanju izogniti, to bi bilo še najboljše. Ne prehitevajte dogodkov, sicer vas bo čas krepko povozil. Dovolj ambiciozni ste, da boste uspeli. Prihodnjo sredo se vam obeta veliko presenečenje, zve- deli boste za preteklost svojih star- šev. Z otrokom se pogovorite o te- žavah. Poslušali vas bodo. Od ai. 2. d« ». 3. Prav bi bilo, če bi prenehali misliti o tem, kako bi spremenili svet in ljudi. Najprej razčistitite pri sebi in doma, šele potem izkoristite pri- ložnost za napad. V nedeljo obisk, prijeten pogovor in darilo. Ne- mudoma obiščite starše, kajti vaša pomoč jim je zelo potrebna. Na cesti bodite previdni, vzemite si čas in ne življenje. HUMOR Hk... so danes ljudje nesramni... hk ... na veselici se ti ga tako nažlampajo... hk.... da človeku potem po rokah stopajo... hk... — Tovariš natakar, kje so pa čevapčiči? — Ste slepi, tule za čebulo vendar! — Za lažjo razpravo o urbanističnem načrtu Ptuja bi morali pripra- viti žepno izdajo... — Za čigav žep, a? Nikar me vendar ne utrjujte v prepričanju, da so današnji moški vse večji strahopetci Ne pozabljajte, da ima lepa soseda tudi otroke Tudi vsakdanje po- trebščine so nekate- rim težko dosegljive UGANKARSKI SLOVARČEK AZORIN = španski pisatelj, jasen in zelo oseben prozaik (Jose Martinez Ruiz, 1874—1967) ITOZAKI = japonska luka na otoku Honšu KRATIN = starogrški pisec komedij, začetnik, te zvrsti LANG = ameriški filmski režiser, rojen na Dunaju (Fritz, »Škrlatna ulica« NAO = rt vzhodne Španije NAVARINO = staro mesto na Peloponezu, današnji Pylos OCANA = odličen španski profesionalni kolesar RJAZAN = mesto v Sovjet- ski zvezi, na desni obali reke Oke, prometno in industrij- sko središče ter pomembno zgodovinsko mesto TANAK = zdravilišče pri Astrahcinu v Sovjetski zvezi Rešitev prejšnje križanke: VODORAVNO: Palas, sparina, omotek, pomenek, togota, atetoza, ena, Ta, OR, ZA, paralelepiped, Dali- pagič, Komod, drn, TN, OG, zadeva, ovarij, matra, in, Co, Berane, orbita, EG, LS, Adiža, TV, jok, cunja, Rene, Brno, Arta, Rino, Eton, Atila, Kinnunen, kas, r^" ev, avto, ože. fEDNIK - 26. julij 1979 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA pETEK. 27. JULIJA p,50 Poročila; 17.55 Doživljaji ^aeka Toše; 18.10 Priljubljene Lodbe; 18.35 Obzornik; 18.45 pock koncert: Gary Wright in Robert Gordon in Link Wray; ,9 15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20,00 Jadranska srečanja — iz (^rikvenice; 21.25 Junaki serijske- a filma: Kojak; 22.15 TV dnev- Jik; 22.30 Nočni kino: končni program. SOBOTA. 28. JULIJA 15.55 Poročila; 16.00 Princ gajaja — mladinski film; 17.15 \aškraj; 17.25 Nogomet: Crvena zvezda—Velež; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Hišica v najem; 20.55 Smešno dekle — i;elovečerni film; 23.20 Informa- [jvna oddaja;... 625. NEDELJA. 29. JULIJA 9.10 Poročila; 9.15 Za dobro jutro: Srečanje pihalnih godb v Artičah; 9.45 625; 10.05 Več kot igra — nadaljevanka; 11.00 Pri- ljubljene zgodbe; 11.25 Mozaik; 11.30 Ljudje in zemlja; ... Doku- mentarni film; .... Poročila; ... Hockenheimring: Avtomobilske dirke za veliko nagrado Nemčije; ... Festival dalmatinskih Klap — Omiš 79; ... Hockenheimring: Avtomobilskedirke nadaljevanje; pribl. 16.00 Moskva: Spartakiada - atletika; 17.30 Športna poroči- la; 17.45 Zgani se. ljubica; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo; 20.45 Severni Slovenci od zasedbe prve avstrijske republi- ke do zmage nad fašizmom; 21.30 tv dnevnik; 21.45 Zabavno glas- bena oddaja; 22.00 §fk)rtni pre- gled; 22.30 Filmski pregled s spartakiade v Moskvi. PONEDELJEK. 30. JULIJA 16.50 Kmetijska oddaja TV Beograd; 17.50 Poročila; 17.55 Jurij Raketa, glasbena pravljica; 18.10 V domovini Kaire, dok. film; 18.35 Obzornik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 G. Verdi: Rigoletto; 22.05 TV dnevnik. TOREK. 31. JULIJA 18.00 Poročila; 18.05 Čez tri gore: Srečanje oktetov 79; 18.35 Obzornik; 18.45 Gorani, reporta- ža TV Bgd.; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Koncert mla- dih glasbenikov v Monte Carlu ob letu otroka; 21.10 H. de Balzac: Ce.sar Birotteau; 22.05 TV dnevnik; 22.20 Evropski oper- ni pevci — Elena Suliotis. SREDA. 1. AVGUSTA . 18.00 Poročila; 18.05 Mala čebelica; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Ljubljanska banka; 18.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost; ... TV dnevnik. ČETRTEK. 2. AVGUSTA 16.20 Poročila; 16.25 Nogomet: Partizan—Čelik; 18.15 Obzornik; 18.25 Iskanje Britanika; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film ledna: Žepar; 21.15 Ray Charles in Cleo Laine (odlomki iz opere Porggy in Bess); 22.05 TV dnevnik. mali oglasi PRODAM telico simentalko bre- jo 7. mesecev. Franc Brmež, Spodnji Velovlak 32. Ptuj. UGODNO prodam osebni avto »ŠKODA« 110 »LUX«. Milan Svenšek. Zagrebška 58 PRODAM parcelo za vikend 38 arov. Dostop možen z avtomobi- lom ob vsakem vremenu. Andrej Mlakar, Gorišnica 177. UGODNO PRODAM skoraj nov globok otroški športni voziček in projektor EUMIG. Darinka Bez- jak. Ziherlova ploščad 8, Ptuj. DVOČLANSKA družina išče mlajšo gospodinjo, ki bi bila pripravljena negovati bolno ženo. Dobra plača in vsa oskrba. Srečko Škofič, Vilfanova 32, Por- torož, telefon 066 73 462. PRODAM dve njivi primerni za gradnjo 13 in 23 arov v Čreti pod Vurbergom. Franc Marušič, Kr- čevina 20 PRODAM stiskalnico za grozdje in mlin za sadje. Informacije po telefonu dopoldan 062 796 115. popoldan 062 771006 ali na naslov Franko- vičeva 6. Ptuj. SAMSKA upokojenka išče eno- sobno stanovanje ali garsonjero lahko je tudi v privatni hiši s posebnim vhodom. Po možnosti v novem delu Ptuja pod šifro »Is- krenost« Viba film Ljubljana, Zrinskega 9. Ljubljana kupuje predvojne'mo- dele kamionov motorjev in avto- mobilov ter večje količine rablje- nega stavbnega lesa in desk. Informacije po telefonu 061 325 971 PRODAM buldožer T 690. letnik 1973. Adolf KropH. Žetale 36. VZAMEM na stanovanje žensko, ki bi varovala 3 leta starega otroka. Delam v izmenah. Naslov v upravi! PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje. Gera Vidovič, Majski vrh 30. Videm pri Ptuju. MLADA družina nujno i.šče sta- novanje v Ptuju ali ob glavni cesti Ptuj — Maribor. Terezija Meško, Zlatoličje 1/b. Starše. FRIZERSKI salon »Fenos Tatja- na«, trg MDB sprejme v uk vajenko. PREKLICUJEM spričevalo os- mega razreda osnovne šole Tone Žnidarič na ime Kaisersberger j Boris, Trstenjakova 2, Ptuj. ZARADI selitve prodam skoraj : novo spalnico. Naslov v upravi! j PO UGODNI ceni prodam 1000 litrov rdečega vina. Omik Jakob, Selce 72. Voličina. PRODAM Renault 4 — Katrco registrirano do maja, možno pla- čilo s kreditom in FIAT 750 — kombi, osem sedežev, generalno obnovljen, letnik 1976. Naslov v upravi! PRODAM nove jogi vložke za hrbtenico »HOSPITAL«, Komik, Ziherlova ploščad 12/5. PRODAM traktor FERGUSON z jertnenico in prikolico ter mo- torno žago. ŠTIHL 07. Marija Grabar, Jirševci 57, Destrnik. PRODAM 300 litrov domačega vina — kvinton. Ivan Plavček, Pleterje 5, Cirkovce. UGODNO prodam FIAT 125 PZ. Vprašajte po 15. uri. Ptuj, Herce- gova 3, telefon 771 410. USLUŽBENKA išče sobo s po- sebnim vhodom v Ptuju ali na relaciji Ptuj — Maribor. Pod Šifro »Redni plačnik« V REDNO delovno razmerje vzamem samostojnega vodovod- nega instalaterja in instalaterja za centralno kurjavo. Osebni dohodek od 7 do 8 tisoč. Anton Kamenšek. Draženci 49 a, Hajdi- na, telefon 781 135 AVTO Zastava 101, letnik 1974. odličnoohranjen, prodam. Naslov v upravi. PRODAM 5 mesecev staro teli- čko. Skorba 21 PREKLICUJEM zaključno spri- čevalo Ekonomske srednje šole Ptuj. izdano leta 1971 na ime Magdalena Vinkler, Stogovci 24, Majšperk. PRODAM 300 litrov dobrega domačega vina — kvinton in tri- stopensko vodovodno črpalko ter električni štedilnik po ugodni ceni. Martin Mojzer. Apače 285, Lovrenc na Dravskem polju. PRODAM 134 litrov domačega vina — kvinton. Anton Soko, Mariborska 41 IŠČEM žensko-upokojenko za pomoč pokretnemu invalidskemu upokojencu. Stanovanje in hrana v hiši Naslov v unravi! Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 28. julija 1979 prodajalna MARKET SOBOTA, 4. avgusta 1979, prodajalna NA — MA RADIO PTUJ ČETRTEK. 26. julija: 16.00 Poročila in obvestila. 16.15 Za- bavna glasba, vmes EPP. 16.30 Pionirji na počitnicah. 17.00 No- ■ \icc. 17.05 Kulturna panorama. 80. obletnica rojstva dr. Antona Slodnjaka. 17.35 Delo turistične- ga društ\a Gcmila: vmes vedri ritmi popularnih melodij. PETEK. 27. julija: 16.00 Poro- čila in obvestila. 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP. 16.30 Iz kra- jevne skupnosti Lovrenc na Dr. polju. 17.00 Novice. 17.05 Mladi danes in razgovori z mladimi ri- biči: \mes popularna glasba za ra/\ cdrilo. SOBOTA. 28. julija: 16.00 Po- ročila in obvestila. 16.15 Zabavna glasba, vmes FPP. 16.30 V soboto popoldne (med zabavno in po- pularno glasbo magnetofonski /apisi. nasveti, gost oddaje itd.). NEDELJA. 29. julija: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila. 11.25 Zabavna glasba, vmes EPP. 11.30 Program praznovanja praznika občine Pluj. 11.40 Pesmi boja in dela. 12.00 Obvestila in EPP. 12.10 Pojo domači zbori. 12.30 Čestitke poslušalcev I. del. 13.00 Kmetij- ska oddaja. 13.15 Čestitke poslu- šalcev ll.dci. PONEDELJEK. 30. julija: 16.00 Poročila in obvestila. 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP. 16.30 Šport in društ^ a — padalski pokal v Podlehniku. 17.00 Novice, in EPP. 17.30 Delegacije obravna- vajo: v mcs popularne melodije. "TOREK. 31. julija: 16.00 Po- ročila in obvestila. 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP. 16.30 Naš ko- mentar o nadaljnjem razvoju aluminijske industrije. 17.00 No- vicc in EPP. 17.10 Delavec v ko- lektivu EIcktrokovinarja. 17.35 Razgovor o gradnji tovarne moč- nih krmil: vmes igrajo popularni domači ansambli. SREDA. I. avgusta: 8.05 Dobro julro. pogovori v živo in magiie- totbnski zapisi. 8.30 Poročila, obvestila in EPP. 8.45 Cicibani, dober dan. 8.58 Povzetek in i^dpcnod oddaje. V cistalem času prenašamo pr\ i radijski program RTV Ljubljana. kino PTUJ četrtek. 26. julija: OČKA DRAKULA IN SIN fr. barv. vistav. film. ob 20. uri bo am. barv. vistav. film SMEŠNA LJU- BEZEN V NEW YORKU: Petek. 27. julija: SMEŠNA LJUBEZEN V NEW YORKU am. barv. vistav. film: Sobota. 28. in nedelja 29. julija: BRIIJANTINA am. barv. CS film. ob 10. uri bo am. barv. risankaNEUSTRAŠNl PO- PAJ. Torek. 31. julij: TRI ŽEN- SKE am. barv. vistav. film. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj Obvešča vse voznike motornih vozil, da bo s 13. avgustom 1979 začel veljati posebni parkirni režim na parkirnem prostoru pri veleblagovnici ,,Merca- tor" v Ptuju s časovno omejitvijo parkiranja do 90 minut. Po 13. členu odloka o ureditvi cestnega prometa v Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 16/77) morajo uporabniki na posebnih parkirnih prostorih imeti na vidnem mestu montirane parkirne ure, ki morajo biti naravnane na čas prihoda vozila na par- kirni prostor. MDA SLOVENSKE GORICE 7S Brigadirji tretje izmene uspešnejši Vse kaže, da so brigadirji tretje izmene letošnje MDA SG 79 do sedaj najuspešnejši, čeprav jih je najmanj do sedaj. Brigada Jože Boldan — Silni iz Kočevja je na trasi v Cirkulanah izkopala že preko 200 m jarka in kmalu bodo z delom končali. Brigadi Danile Kumer iz Ljubljane — Moste polje in Miloša Zidanška iz Šen- tjurja pa sta zelo uspešni na novi trasi v Dornavi, kjer so proti Moškanjcem izkopali že blizu 600 m jarka za vodovod. Res je sicer, daje tukaj teren nekoliko boljši od tistega v Cirkulanah, res pa je tudi, da so brigadirji že takoj na začetku dali vse od sebe, da bi bili naj- "boljši. Upamo, dajim bo do konca izmene to uspelo. V petek, 20. julija so imeli bri- gadirji po rednem dopoldanskem delu še udarniško akcijo na trasi v Domavi. Vse tri brigade so zd- ružile moči in za seboj pustile y\o\i metre jarka. Seveda so tudi tokrat domačini sodelovali z bri- gadirji. Preko 20sejihjeznojiloob kopanju jarka. Zvečer pa so si vsi oddahnili ob skupnem kulturnem sporedu v kulturnem domu v Domavi. V soboto 21. julija je bilo v do- x)ldanskem delu zelo živahno. Brigadi iz Kočevja so na trasi v Cirkulanah pomagali mladi iz Cirkulan. Popoldne pa so se po- merili še v rokometu in namiznem tenisu. Zvečer so se vsi brigadirji sprostili ob zvokih ansambla Prerod iz Stojnc. V nedeljo, 22. julija so si bri- gadirji v dopoldanskih urah naj- prej ogledali ptujske znamenitos- ti, najbolj jih je zanimal muzej na ptujskem gradu. Za tem pa so se odpeljali na izlet proti K umrovcu, kjer so si ogleda i dom borcev in mladine Jugoslavije, ter Titovo rojstno hišo. Popoldne pa so obi- skali še naselje zvezne MDA Kozjansko 79 v Bistrici ob Sotli, kjer so imeli športna srečanja s tamkajšnjimi brigadirji. .Kultur- na skupina brigadirjev je ostala v nedeljo doma in s svojim spore- dom popestrila prireditev ob raz- vitju prapora krajevne organiza- cije ZZB NOV Dornava. Zvečer so se brigadirji pomerili v tam- kajšnji telovadnici v košarki. Nič manj ni živahno delo na področju interesnih dejavnosti. Vse tri brigade so že izdale svoj prvi bilten in več stenčasov. Vsa predavanja iz programa mladin- ske politične šole Edvarda Kar- delja tečejo pp načrtu, tako kot ostala predavanja tečajev in krožkov. M. Ozmec Na petkovi udamiSki akciji na trasi od Doraave proti MoSkanjcem jebilo izredno živahno. Popoldne so se brigadirjem priključili še domačini. I" ofo: M. ozmec Slovesnost ob 80-letnici akademijo dr. Antona Slodnjaka Nedeljsko slabo vreme je tudi Juršinčanom prekrižalo račune tako. da velike kulturno turistične prireditve niso mogli v celoti izvesti, kljub temu pa so pripravi- li prisrčno srečanje z akademi- kom dr. Antonom Slodnjakom, sicer domačinom iz Bodkovec. Ta ugledni literarni zgodovinar in znanstvenik je tako tudi v krogu najožjih prijateljev in znancev v svojem domačem kraju, proslavil visok življenjski jubilej SO-letnico rojstva. Moški pevski zbor mesokombi- nata Perutnina Ptuj ga je pod vodstvom Franca Lačna pozdra- vil s slovensko pesmijo, nakar mu je prisrčno dobrodošlico v doma- čem kraju zaželel predsednik krajevne konference SZDL Jur- šinci Marjan Simonič. Predsednik turističnega društva in sveta krajevne skupnosti Janko Matja- šič pa je gostu izročil monografijo Ptuja in steklenico arhivskega vina, letnik 1945. Predstavniki krajevnega druž- benopolitičnega življenja, gostje in domačini so nato z zanimanjem prisluhnili dr. Janku Jurančiču, ki le spregovoril o življenju in delu literarnega zgodovinarja ter naše- ga največjega proučevalca Prešer- novega življenja in drugih velika- nov slovenske književnosti. Po slovesnosti pri 2nuderlovih na Gomili se je dr. Anton Slod- njak odpravil na njegov dom v Bodkovce in se nato v sproščenem pogovoru z domačimi spominjal svoje mladosti in trenutkov, ki kljub dolgoletni odsotnosti vežejo na Slovenske gorice in domači kraj. mj Dr. Anton Slodnjak med domačini v svojem rojstnem kraju. foto: V. Šerc Potrebna bo širša družbeno< politična akcija Čeprav v današnji številki Te- dnika že obširneje poročamo o problematiki s katero se srečujemo na področju otroškega varstva, zlasti ob vsakokratnem sprejemu otrok v jasli in vrtec, je k temu po- trebno še dodati da skupnost otro- škega varstva občine Ptuj in njen izvršni odbor kljub dogovorjenim sredstvom do leta 1980 iščeta tudi druge možnosti — kako bi hitreje reševali prostorsko stisko in zago- tavljali tudi sredstva za dejavnost. Na nedavni seji izvršnega odbora, ki so ji prisostvovali tudi predstav- niki krajevne skupnosti Dušan Kveder je bilo posebej izpostavlje- no vprašanje reševanja omenjene problematike s strani krajevnih skupnosti samih, ki bi naj po mo- žnosti zagotavljale prostore in dru- ge pogoje za delo enot vzgojnovar- stvenega zavoda. Prva takih akcij bo ureditev večjega dela kovinar- ske šole za potrebe vrtca, pred na- mi pa sta tudi dve novogradnji v Rogoznici in na Ziherlovi ploščadi. Iz leta v leto se vzporedno s tem pojavljajo tudi vprašanja v zvezi z vzdrževanjem in nadalinim ureie- vanjem počitniškega doma v Bi- ogradu na morju s katerim uprav- lja SOV Ptuj. O vsem tem bo potrebno spre- govoriti tudi na skupščini, ki bo morala biti po vsej verjetnosti še v mesecu avgustu, v občini pa zavze- ti konkretna stališča za nadaljne naloge in akcije, ki jih skupnost brez širše družbenopolitične pod- nore in razimievania zdmženega dela ne mogla izvesti. mš KMEČKI PRAZNIK V GORISNICI Za oživitev dela in običajev na vasi Ujeti smo v čas, ki nezadržno oskrunja nekdanje f)odobe vaškega živlienia. Da nekdanje življenje in običaji na vasi nebi utonili v poza- bo, so se kmečke žene iz aktiva kmečkih žena v KS Gorišnica odlo- čile pripraviti svoj praznik. V sobo- to 28. julija bodo v prostorih os- novne «ole Franc Belšak v Gorišni- ci odprli razstavo izdelkov kme- čkih žena, orodja in posode. Otvo- ritev bo ob 17. uri uri. Ob 19. uri pa se bo v zadružnem domu priče- la proslava kmečkega praznika, na kateri bodo s podobami, plesi in pesmimi sodelovale kmečke žene, z recitalom Zapis o zemlji pa učenci in učenke osnovne šole. Razstava bo odprta še v nedeljo 29. julija od 7. do 19. ure. Zvečer ob 19. uri pa se bo v zadružnem domu pričel družabni večer, na katerem vas Jjodo ob domačem kmhu,^ mesu iz tiinke in gibanicah zabavau zamu- šanski Dobri sosedje. l.k. ČRNA KRONIKA Teden od 16. do vključno 23. julija je na cestah ožjega območja ptujske občine miniJ precej tra- gično. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so posredovali v osmih prometnih nesref ah. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev, tri hude telesne poškodbe in kar 7 lažjih poškodb. Glavni vzroki nesreč so bili izsiljevanje pred- nosti, neprevidno vključevanje v proinet in pretesno prehitevanje. Na vozilih je za okoli 144.000 din materialne škode. UMRL NA KRAJU NESRECE Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v petek, 20. julija ob 14.30 na lokalni cesti v Lancovi va.si. Voznik kolesa z motorjem Janez Cafuta iz Gorce 69 je pripel- jal po stranski cesti od Draženc proti Lemcovi vasi v irenutKu, ko je iz smeri Ptuja po prednostni cesti pripeljal voznik avtobusa Roman Hebar iz Zagrebške 82. V silovitem trčenju je Cafuta zaradi hudih poškodb podlegel na kraju nesreče. UBILA GA JE STRELA Isti dan, v petek 20. julija okoli 16.30 je med nevihto zadela strela Viktorja Erjavca izKrčevinepri Vurberku 139. Erjavec ie šel peš mimo hiše št. 42 v Krčevini z dežnikom v rokah. Strela ga je zadela v glavo, zaradi česar je na mestu obležal mrtev. PRETESNO PREHITEVAL V petek, 20. julija se je zgodila huda nesreča tudi v Rogoznici. Voznik motornega kolesa Martin Fridl iz Slovenjegoriške ceste 5 je peljal iz smeri Ptuja proti Rogoznici. Pri hiši št. 1 ga je prehiteval voznik tovornega avtomobila Friderik Kožar iz Dor- nave ldf>n. Kožar ie ored tem zavil nekoliko v desno, da bi se izognil nasproti vozečemu avtomobilu, pri tem pa ni opazil, da prehiteva Fridla. Zaradi pretesnega prehite- vanja ga je zbil po cestišču in odpeljal naprej, ker tega verjetno ni opazil. Fridl je dobil hude telesne poškodbe. NEPREVIDNO VKLJUČEVANJE V PROMET V petek, 20. julija se je zgodila huda prometna nesreča tudi na Selški cesti. Voznik kolesa z motorjem Anton Cestnik iz Draženc je s sopotnico Dragico Mere iz Ptuja peljal po lokalni cesti iz smeri Ptuja proti Selam. Ko je pripelial do eostišča Kozel je zavil na dvorišče, tam pa si je premislil in zavil nazaj na cesto. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Zajšek iz Dolene. Trčil je vanj in ga zbil po cestišču. Cestnik je dobil hude telesne poškodbe NEPRAVILNO NALOZEN TOVOR V soboto, 21. julija, se je zgodila huda nesreča na cesti 8. avgusta. Voznik tovornega avto- mobila Stanislav Topolovec iz Cankarjeve je peljal vzvratno iz Gomilšicove ulice na cesto 8. avgusta. V tem času je iz smeri Ptuja pripeljal voznik motornega kolesa Bogdan Slodniak iz Zabovc, ki se je zaletel v zadnji del tovor- nega avtomobila, v deske, ki so segale čez keson. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Rodile so: Terezija Plohi. Veliki Brebrov- nik 27 — Aleksandro: Štefka Brunc. Drakovci 15. Ljutomer — Milana: Angela Andrejek. Apače 235 — David;rAna Zorko. Ja nežovski vrh 2i — kimono: Mar- jana Kozel. Mala Varnica 19 — Sabino: Štefka Orešeic. Medvece 29 — Aleša: Marija Nedeljko. Saku.šak 29 — deklico: Marija Horvat. Dornava 7 — deklico: Marta Lah. Gradišče 10 — dek- lico: Kristina Bratuša. Lahonci 52 — Suzano: Zinka Feuš. Globoka 46. Ljutomer — Vlasto: Elizabeta Vičar. Sakušak 21 — dečka: Ma- rija Habjanič. Njiverce n. h. — deklico: Bojka Kolarič. Murnova 5 — Primoža: Marija Krivec. Majšperk 36 — deklico; Slavica Predikaka. Grajena 30 — deklico: Franriška Zerdin. Drakovci 110 — dečka: Danica Mikšn Kaiger- jeva 11 — Mitjo: Viktorija Boc narič. Moškanjci 43/b — Mar- jetko: Dragica Horvat. Trnovska vas 2 — dečka: Tatjana Zupanič. Lovrenc 1 1 — Mojco: Ankica Krajnc. Vcl.Okič42— Davorina: Marija Petek. Prerad 35 — Boja- na: Štcfica Prijol. Libanja 4 — Franca: Milica Mlakar. Tomšiče- va 32. Slov . Bi.sirica — Uro.ša: Albina Himeirajh. Jadranska 4— dečka: Marija Rožmarin. Nova vas 83 — dečka: Ida Murko. Apače 214 — dečka. Poroke: Bojan Verlak. Zavrč 11 in Majda Belšak. Hrastovec 49: Mi- ran Pšajd. UoličM in Zdenka Veg. Jadranska 18: Janez Kuicovec. Riatislavci 14 in Cvetka Kodela. LoJ(a pri Žusmu 5: Stanislaiv Brumen. Zamušani 28 in Slavica Trunk. Tibolci 59: Karol Pavlic. Vičavska pot 2 in Albina Majcen. Slovenski trg 3: Martin Majcen. Grajcnščak 6 in M^arija Majcen. Grajenščak 6: Dragutin Vrabec. Krčcvina pri Ptuju 28 in Angela Težak. Vitomarci 27. Umrli so: Angela Drevenšek. Gerečja vas 40. roj". 1921. umrla I4.julija 1979: Ivan Belšak. Ciril-Mctodov dr. 6. roj.' 1899. umri 18. julija 1979: Antonija Kovačcc. Formin 13. roj. 1889. umria I. julija 1979: Marija Mohorko. Skrbljc 24. roj. 1896! umrla I9.julija 1979: Marija Hcrbst. Grajena 47. roj. 1910. umrla 19. julija 1979: Franc Ra- tck. Pacinjc 9. roj. 1900. umri 19. julija 1979: Elizabeta Kirbiš. Sta- Vošince 15. roj. 1895. umrla 21. julija 1979. Civilna zaščita pripravljena Minulo soboto je v enem izmed objektov perutninske farme na Bregu izbruhnil požar. Sreča v ne- sreči je bila, da se je to zgodilo med delovnim časom in da so far- mski delavci ogenj hitro opazili. Pomembno pa je tudi to, da so se mnogi perutninski delavci v okviru civilne zaščite na tečajih za gasil- sko tehnične enote dobro izurili v gašenju začetnih požarov. Požar so loicalizirali dokler niso prihiteli na pomoč še gasilci, da so ga do- končno pogasili. Škoda je povzro- čena le na enem hlevu, kjer so bili vseljeni 12 dni stari piščanci, od katerih jih je cca polovica poginila — poškodovan je tudi hlev. Le hitri intervenciji delavcev Perutnine in gasilcem gre za- hvala, da so preprečili ogromno materialno škodo, ki bi sicer lahko nastala. Pripravljenost pomagati pa so izkazale mnoge gasilske enote oko- liških gasilskih društev, ki tokrat na srečo niso imele dela. Perutni- narji so jih bili vseeno veseli: ,,Kaj pa če bi bile potrebne". Proizvo- dnja na farmi se nemoteno nada- ljuje. Besedilo in posnetek: L. C Učinkovito posredovanje gasilcev TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radU' sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštf^' predal 99. Ureja uredniški kolegij' ki ga sestavljajo vsi novinarji zavO" da, direktor in glavni urednik Mi' HAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo if' uprava Radio-Tednik telefon (062) 771-261 m 771-226. Celotna naročnina znaša 200 dinarjev, tujino 300 dinarjev. Žiro račun SO'^ Ruj 52400—603—31023. TisKa ČGP Mariborski tisk. Na podlag' zakona o obdavčevanju proizvod^ m storitev v prometu spada TEL'' NIK med proizvode, za katere se n^ plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ^