PoStnlna platana v gotovini.
Štev. 5.	V Ljubljani, dne 20. februarja 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Ca «a posamazna Ste«. 1 Din.
»NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . , Din. 40 —•
Polletna naročnina . . . . »	20'_
Četrtletna naročnina......10-—.
Za inozemstvo je dodati poštnino. =—	■■■■: Oglasi po ceniku. —=
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava odUel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latm ci in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankiranc. Rokop’se ;e pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
po-
Tja
R. S.:
ae nekaj resnih besed.
Cas jc resen, zahteva torej resnih besed, in če jih priobčimo v našem glasilu, priznavamo lijih pomen za bodoče naše smernice v organizatoričnem živl.enju državnih nameščencev, kakor nam jih narekujejo uspehi dosedanjega delovanja naše društvene taktike.
Nas tepe nesloga in tepla nas bo tako dolgo ta prokleta razdiralna lastnost jugoslovanstva, dokler sleherni od nas ne pride do prepričanja, da je samo v slogi moč, ki nam odpira vrata do uspehov.
Iz pretekle in sedanje zgodovine bi se lahko naučili, kaj zamorejo združene moči, iz lastnili izkušenj pa bi neposredno imeli najlepše dokaze, kako si podiramo v neslogi idealne načrte za boljšo bodočnost.
Edini dobiček iz našega tipičnega strankarstva ostane državnemu uslužbenstvu prepričanje, da tavamo po napačni poti, da se bo treba vzdramiti in se poprijeti takih sredstev, ki nam zasigurajo uspehe, to je brez pomisleka strniti naše vrste v čvrsto enoto, koje glas, harmonično ubran, ne bo več prosjačil milo-stin, ampak odločno zahteval, opirajoč se na trdno voljo, sredstva za dostojno življenje. Gotovo pride ura, ki nas mora združiti; od nas je odvisno, kdaj nam zasije luč spoznanja. Sicer se ob raznih prilikah poudarja, da so državni uslužbenci složni v svojih zahtevah, lepe besede o skupnem nastopu se čitajo v mnogoštevilnih rczolucijah, na shodih je slišati pritrjevanje o takozvanih strnjenih vrstah, pa vse to ne dokazuje one složnosti, ki jo pogreša obširna skupina državnega na-meščenstva v dosego res izdatnih gmotnih in moralnih uspehov, o katerih sicer sanjamo, a doživeli jih bomo še le tedaj, ko se nam posreči dokaz, da razpolagamo z nepremagljivo močjo popolne sloge.
Živo se spominjam časa, ko smo v Ljub-IJam z navdušenjem sodelovali pri ustanovitvi »Našega Glasa«. Okrog njega naj bi se zbralo celokupno državno uslužbenstvo. obetali smo si sijajno bodočnost, prorokovali mu napredek do vplivnega dnevnika, pa računali nismo z neslogo v naših vrstah, ki je uničila naše nade, nam pustila hirajoči Ust, kateremu, žal, danes manjka potrebne gmotne in duševne podpore, da bi vršil svojo nalogo, ki je časopisju kot velesili v socijalni borbi prisojena.
Moralična moč, ki bi v skupnem glasilu pomenila izdatno, odločilno oporo v boju za naše pravice, je danes razkrojena med 35 »strokovnih« glasil, lističi brez pomena, brez .važnosti ter brez vsakega vpliva.
Organizacije našega državnega usluž-benstva se bistveno prav nič ne razlikujejo od političnega strankarstva, kakršno se ravno tedaj pojavlja v naši državi; učinek Je Isti, Rosledlce občutimo seveda le ml sami
Najprepričevalnejši primer za razkroje-valni, vsak up za izboljšanje naših obžalovanja vrednih razmer uničujoči vpliv nesloge najdemo kar v organizacijah poštnih uslužbencev Slovenije. Trenotno jih je menda sedem.
Lepo je ta skupina državnega uslužben-stva razdeljena po raznih »društvih«, ločenih po službenih opravilih, predizobrazbi in še drugih znalcih. Logično ima vsako teh društev svoje posebne težnje, da pa celotni skupini manjka velikopoteznega duha. uveljaviti z odločnim skupnim nastopom skupne zahteve, kaže okolnost, da je ravno poštna skupina ubrala kot prva pot usodepolnega separatizma.
Potreba po lastnem glasilu bi bila opravičena, ko bi »Poštni Glasnik« v resnici zastopal in podpiral poštno skupino. V kolikor ustreza ta list interesom njegovih naročnikov, bi nam pojasnil vsak posamni čitatelj tega glasila, kojega uredništvo se skriva za imenom nedolžnega črkostavca.
To Vam je tipična slika samo iz Slovenije, pustimo ostale pokrajine, kjer se pojavlja nesloga z isto izrazitostjo In — »tertius gau-det«!
Za dan 28. prosinca t. 1. so bile napovedane mogočne manifestacije celokupnega uslužbenstva širom države. Morda bi bilo res prišlo do kakega ožjega stika, vsaj na zunaj bi se bila izrazila slika solidarnosti, kar seveda po preizkušenem receptu vladnim krmi-larjem ne more biti všeč. Migljaj od »zgoraj« pa nekaj obl ub, — shodi so se odpovedali; človek se nehote čudi, da imajo takšni »migljaji« še tako moč, in se še nismo privadili pravilne ocenitve obljub.
V slogi, in če bi sc še na tako malopomem-ben način pojavila, kakor bi se bila na nameravanih shodih, vidi vlada za se pretečo nevarnost, torej uvažuje našo moč, ki jo še zlahka zlomi, preden se strnejo vrste; a mi ne poznamo tiste sile ter se pohlevno zadovoljimo z »obljubami«. — In če že drugače ne gre in je sredstvo obrabljeno, nam pa vrže vlada par dinarjev, da potolaži nenasitno druhal.
Ni treba, da zanikuje sloga med nami Individualnost v organizacijah mnogobrojnih slojev, ki Imajo raznovrstne težnje, enotna fronta v našem nastopu napram delodajalcu zasigura uspeh v vseh vprašanjih, če stojimo eden za vse in vsi za enega.
Najlepčo priliko, pokazati svetu našo složnost, ki jo je skovala skupna beda, katere nismo ml zakrivili, bomo kmalu zamudili, in to bi bile bodoče volitve, ki za nas ne morejo ostati brez pomena.
Mirno In tiho stoji državno uslužbenstvo napram volilnim bojem, prepuščajoč nešte-
vilnim strankam, da si razdeljujejo poslaniška mesta.
Ko bi nas bila našla volilna borba složne, kaj pravite, ali bi ne imeli državni uslužbenci, nastopajoči kot posebna stranka upanja, da si pridobi vsaj toliko mandatov, kakor si jih obetajo danes s ponosom razne volilne skupine po svojih političnih in narodnostnih nazorih in razlikah.
Naši izven strankarski mandatarji bi uveljavili svoj vpliv edinole v naš prid, njim bi ne bilo treba moledovati, imeli bi neodvisne voditelje, kakor jih zasluži v slogi zvezana skupina svobodnih državljanov.
Državno uslužbenstvo pri nas nima od nobene politične stranke pričakovati ublažitve sedanjega položaja, toliko razsoden mora danes biti vsak, ki je v jarem državne služba uprežen, oblhibe bo delala ena, ponudbe stavila druga, ali resno zavzel se za nas nihče ne bo, če si sami ne pomagamo; to samopomoč bi nam bila nudila lastna stranka resnih, neodvisnih in poštenih mož, stoječih pred javnim forumom narodne skupščine kot naši zastopniki in ne kot skromni prosilci v ministrskih predsobah.
Vse to nam prinese sloga, samo v njenem znamenju smemo pričakovati, da nam kdaj zasije solnce boljše bodočnosti. Sloga na zunaj in znotraj naj bo zvezda vodnica našim organizacijam, njej morajo biti podrejene vso separatistične težnje, vsi premisleki, sloga mora prevesti naše vrste, biti mora naš evangelij, ki ga naj oznan.ajo naši apostoli širom domovine. Če nam pa manjka poguma in se ustrašimo naloge, potem pa pustimo brezplodno tarnanje, poklonimo se nemili usodi, ki jo zaslužimo,- delodajalec bo z nami zadovoljen, mi smo pa rešeni bridkih razočaranj, vlada pa sitnega »uradniškega vprašanja«.
Roboti na plan!*
Volitve so pred vrati! Vse politične stranke kakor tudi razredno zavedne stranke se pripravljajo z vso naglico in resnostjo na bližajočo se politično borbo. Vsled nezaupanja do vseh strank, ki ga je zadobil po toli težkih, prežalostnih izkušnjah vsak državni nameščenec, nastane vprašanje: komu in kateri stranki izročimo svojo usodo v bodoče, in ali se naj volitev sploh udeležimo?!
Če le nekoliko nepolitično premišljujemo, vidimo, da ni bilo in ni poslanca, ki bi v istini imel srce za nas trpine. Vsevprek so nas »farbali«, dajali nam obljube, in bili smo otročji dovolj, da smo vsemu verjeli! Z visokega, uglednega in rešpektiranega družabnega stališča, ki smo ga zavzemali pred vojno v prl-
• Avtor prosi, da bi druga stanovska glasila ponatisnila njegov članek.
meri z drugimi državljanskimi sloji, so nas ponižali državni krmarji v bedne, izrecno kruhoborske berače, izpostavljene javnemu pomilovanju in često tudi omalovažujočemu, prezirljivemu zasmehu. Tako ume ščititi država ugled ter gmotno in socijalno pozicijo onih svojih ljudi, ki jo z ozirom na njen upravni aparat kot sestojni faktor.i istega pravzaprav konkretizirajo in predstavljajo. Kam plovejo naši vlastodržci s tako taktiko? Ako degradirajo veljavo svojih lastnih ljudi takorekoč pod ničlo, ali ne tirajo s tem tudi državo kot tako v propast? Režejo nam kruh liki robotom. — Toda — ali si nismo sami vsega krivi?! Tem gospodom se še vedno klanjamo, sprejemamo udano njih brce in bomo za časa volilne borbe v dno duše srečni, če nas bo kateri gospodov kandidatov le milostno pogledal, čez vse pa bomo srečni, če nam bo celo usojeno sedeti na priganjaškem shodu pri »Njegovi« mizi. O kakšni »duševni roboti« smo mi državni nastavl cnci in kako sramotno in samoponiževalno je to obnašanje! Zato nam gre tako slabo! Nimamo nobene energije, nobenega zaupanja v svojo moč, nikakc samozavesti, ki naj bi na zunaj označevala takozvano kategorijo kvalifikovane inteligence, nobene ponosne duševne moči, ki bi nam vzravnala suženjsko pokorne tilnike, da bi se otresli vpliva in robotskega strahu, ki ga imamo pred ono vladno gospodo, ki nam slučajno reže kruh, kakor tudi pred javnim mnenjem, zlasti pa pred kontrolnim očesom vladnega časopisja. Otroci smo, ki se tresemo pred bav-bavom, kojega si napravljamo sami. Verjamemo vsem obl ubam, ki jih milostno servirajo vladni gospodje, ter postanemo takoj krotke ovčice, kakor hitro pride migljaj od zgoraj, češ da je treba v interesu patriotične-ga idealizma še tako in tako dolgo čakati, pred no se najde in zasigura zopet kost za lajajoče kužke, ki naj jih pomiri in potolaži za nekaj mesecev! A take kosti sedaj že dolgo ni bilo in mi se zadolžujemo, umiramo lakote, mraza in sramu. Hajduki našega življenja in časti! — Oni pri vladi prav dobro poznajo povprečno psiho svojih podrejenih in se zavedajo, da nismo v stanu, da bi se stanovsko emancipirali od razcepljenega pripadništva k raznim političnim strankam, koje nas izrabljajo zgolj le v reklamne in priganjaške svrhe, da bi se otresli politično-hlapčevskih okov in se povzpeli do lastne, zgolj stanovsko opredeljene politične organizacije. V državi je nad 180.000 javnih nameščencev. Imeli bi torej lahko veliko moč kot širokopotezna solidarna nevtralna, patriotična, t. j. v Istini državotvorna stranka z lastnimi skupščinskimi kandidati iz vseh kategorij državnih nameščencev. Dokazali bi lahko vsej javnosti, zlasti pa navzgor, da smo najvažnejši činitelj države, da se zavedamo svojih pravic ravno tako kot svojih dolžnosti, in da hočemo, da vidijo država in sodržavljani v nas neobhodno potrebne, spoštovanja vredne ljudi, ne pa robotske stroje. Koliko moči bi lahko reprezentirala naša stanovska solidarnost, a kaj, ko je ne umemo Izrabljati, osredočiti, ujediniti za en skupen cilj. Razbita je naša politična sila, nje drobci pa capljajo v skrajni needino-stl za vlečkami raznih političnih strank. Pa pravimo, da smo kvalificiran stan, da smo ljudje s privilegiji inteligence! Kmet in delavec, oba sta si žc znala pomagati in si najti pot politične organizacije in prave orijentacije, le uradnik inteligent Še robuje na vse strani kot klavern privesek diverznih političnih koritolovcev.
Skrajni čas je torej, da vržemo vso strankarsko politiko od sebe. Imejmo pred seboj le kruh in svoje stanovske in politične interese, združimo se najtesneje, postavimo za volitve svoje stanovske kandidate, kateri nam bodo zopet izvoicvall one državljanske pravice, za koje so nas egoistične in vladohlepne stranke oropale, ki nam zaslgurajo dobro.
pravično službeno pragmatiko In ki nam bodo izvojevali bolji kruh in socijalno stališče, ki nam po pravici gre, katero so nam v Jugoslaviji zapravili vladni činitelji in bankokratne stranke s tem, da nas slabše plačujejo, kakor kmet svojega pastirja in nas puste stradati ter nas ženejo v odvisnost ljudskih izsesoval-ccv. Osvobodimo se vseh predsodkov proti postavitvi lastnih kandidatov, beda in stanovska zavednost naj nas združita v eno družino, in če bo vsak storil svojo dolžnost, imeli bomo lahko dokaj lastnih poslancev, ki bodo obenem resnični, zanesljivi državni poslanci, ki bodo dali kralju, kar je kraljevega, in narodu, kar je narodovega, ter posvetili vse svoje moči v dobrobit Jugoslavije.
Naposled bi lahko šli kot vodilna §c dalje ter razširili svojo politično organizacije s tem, da započnemo propagando za politično združitev vseh delojemalcev, javnih in privatnih, delavcev in malih konsumentov, ki naj bi nastopili kot silovita kontra-stranka zoper agrarce, izvozničarje, trgovce, obrtnike ter druge producente in kapitalistične krvosese!
Pričujoči članek smatrajte, cenjeni sotrpini, za kamen, ki je sprožen za akcijo zboljšanja naših bodočih dni. Polemika, ki naj bi se razvila glede teh misli, naj bo kratka in resna, ka.ti čas neizprosno beži, in čas je zlato, gre pa za resno in sveto stvar, od koje je odvisen ves naš spas ali pa propad. Na plan — inteligenca — ako si hočeš rešiti tradicijo svoje časti in veljave! Na delo, organizacije!
Silvestrov večer javnega nameščenca.
Da bodo morda kdaj čitali naši zanamci, kako je leta 1922 praznoval državni nameščenec, kateri je v službi že 32. leto, Silvestrov večer, hočem tukaj navesti svoje praznovanje na ta pomembni dan. Ne bom niti stokal, niti tarnal, ker tega so že siti uredniki
listov, kakor tudi n ihovi čitatelji. Tudi ne bom ničesar pretiraval, niti clepšaval.
Odzvonilo je svetemu večeru, kakor pravijo pri nas na kmetih tudi Silvestrovemu.
Povžil sem skromno večerjico ter odšel potem v spalnico. Že popred pa sem naročil služkinji, da mi skuha lipovega čaja, kateri je najccncjši, da bom tudi jaz, ko ga bode toliko tisočev pilo, enkrat čaj pil, pa tudi če je lipov, da je le čaj, ker na Silvestrov večer ne bom edini jaz izjema. Omeniti moram, da sem bil čisto brez žene in brez otrok. Žena je odšla pred leti v one blažene nebeške višave, kjer ni razlike med javnimi nameščenci in vojnimi dobičkarji. Srečna je in blagrujem jo, da ji Bog ni dal učakati leta 1922. Edini sin, kateri si vsled naših si ajnih plač in mogel privoščiti luksusa dolgega potovanja, je ostal za počitnice na svojem službenem mestu ter mi pismeno voščil »srečno« in »veselo novo« leto. Ironija!
Kakšne misli so me ta večer obhajale, ko sem tako sam in zapuščen sedel za mizo v precej mrzli sobi, ne bom pravil, ker sem takoj v začetku povedal, da ne bom tarnal in tožil. Samo nekaj pa moram povedati. Leta 1891. ko sem bil prvo leto v službi ter Imel 30 gl mesečne plače. Imel sem za Silvestrov večer še 1 gl v žepu, leta 1922., torej po 31, letih, sem pa že teden dni brez vsake pare. Edina sreča za mene. da sem sam. Iz srca pomilujem svoje tovariše—trpine, kateri danes v krogu številne družine praznujejo Silvestrov večer! Premišljeval pa sem sledeče: Ko bi se danes v celi državi pobra’a samo polovico tega, kar se bode na današnji večer potratilo za razne butci kc, jedila in druge nepotrebne stvari, bi ne dobili mi jutri samo 13., ampak lahko 14. mesečno plačo.
Da sl preženem ta tužna premlšljcvanla, sem vzel v roko časopis ter prečital poročilo o skupščini »Saveza javnih nameščencev v Splitu.« Ko sem prišel do poročila, da se Je
resolucija glede stavke in pasivne resistence omilila, vrgel sem časopis proč ter prav po hribovsko zarentačil: Bojazljivci! Koga ali česa se nam je pa vendar še treba bati, kaj naj pa še čakamo? Slabše kot sedaj se nam vendar ne more več goditi in če nas država vse iz službe zapodi! Toliko, kolikor nam ona daje, dobimo vendar lahko povsod. Čakamo naj to raj do novih volitev! Seveda, da nas bodo stranke zopet gonile kot pse brakirje za volile! in njihovimi glasovi ter bi bili priganjači različnim osebam, katere nas samo v volitvah poznajo! Katera stranka nam je pa še kaj dala? Obljub dosti, a druzega nič!
Po raznih razmotrivanjili o različnih strankah, njihovih voditeljih, gotovih naših dobrotnikih, različnih brikadah itd. sem prišel slednjič do sledečega zaključka:
Kot sam samcati zborovalec na Silvestrov večer leta 1922 predlagam svojim državnim sotrpinom sledeče resolucije:
1.	Z novim letom odpovejmo vsaj do volitev naročnino vsem političnim listom. Imejmo samo svoje stanovske liste. (Saj še te težko plačujemo.)
2.	Ne bodimo vsaj za časa volilnega gibanja priveski te ali one politične stranke.
3.	Kot protest proti temu, da so se naše doklade odložile do novih volitev, vzdržimo se vsi volitev. V primeru pa, da se vsi s tem ne strinjate, predlagam:
4.	Imejmo vsi javni nameščenci kraljevine SHS ali pa vsaj vsi iz Slovenije svojo skrinjico z napisom: »Skupina javnih nameščencev« ter kandidate samo iz svoje srede. Nič ne de, če tudi nc dobimo nobenega poslanca. Manj kot sedaj, namreč — nič — nc bo nobeden za nas storil.
Morda bo marsikateri rekel, da so te moje resolucije fantom ali celo budalost, toda kdor bi vse prav natanko premislil, kakor sem jaz na ta sveti Silvestrov večer, mi bo le prav dal.
Pustimo časopise, volitve in stranke to pot popolnoma pri miru ter se brigajmo edino samo za se in za nikogar drugega. Ne dajmo se preslepiti zopet po raznih zapeljivih obljubah, teh smo menda vendar že enkrat siti! Če se ne briga država za nas, sc pa mi ne brigajmo za volitve!
Po tem premišljevanju sem odšel k počitku ter sc zjutraj na novega leta dan še precej pomirjen zbudil. Novoletnih voščil pa ni-1 sem hotel od nikogar sprejeti ter jih s posmehom odklanjal. Tudi vam, dragi tovariši, ne bom voščil »srečnega« in veselega (?!) novega leta, ampak prosim vas samo to, da sprejmete resolucije Silvestrovega večera
1.	1922., predlagane od vašega
tovariša-sotrpina.
(Gornji članek je poslal avtor s sledečim pismom: »Članek sem bil poslal za novo leto »Slovenskemu Narodu«, da ga priobči, članek sc ni niti priobčil, niti se mi ni sporočil vzrok, zakaj sc ni priobčil, dasi sem že 25 let naročnik »Slov. Naroda«. Jaz kakor tudi večina mojih tovarišev smo na stališču, da se javni nameščenci sploh ne udeležimo volitev. Če pa se jih, si pa postavimo lastno kandidatsko listo ter sc n c eksponirajmo za nobeno stranko. Snubijo nas žc vse stare in nove stranke. Meni se je celo od ene ponudil mandat na sigurnem mestu. Zlasti se sedaj trudi narodna radikalna stranka, da bi javne nameščence pridobila na svojo stran. Ako se nagnemo k tej ali oni stranki, izpostavimo so lahko različnim šikanam. Slučaj agrarnega referenta Matka Brnčiča nam je dovolj jasen dokaz. Ako pa si postavimo svojo lastno listo« nam nc more nihče zameriti, ako vsi brez razlike političnega prepričanja isto volimo. Osrednja zveza naj se obrne do vseh uradniških organizacij in učiteljskih društev, da se izjavijo glede tega, ali naj sl postavijo javni nameščenci lastno svojo listo. Prepričan sem,
da se bo veCina za to Izjavila. Ako Imajo kmetje svojo, delavci svojo, zakaj ne bi ml svoje imeli!)
Kaj je novega pri O. Z.
1. Poročilo preds. društva javnih nameščencev v Celju, g. prof. Reicha. Kako je prišlo do odprtega pisma ministru Zupaniču. Protestna zborovanja. Sladkorna akcija.
V odsotnosti predsednika L i 11 e g a otvori 14. I. sejo, ki je bila sklicana za nujno, I. podpredsednik Janežič, ki predstavi g. prof. Reicha. Odda mu takoj besedo, nakar izvaja prof. Reich v daljšem poročilu sledeče:
Več kot samoobsebi umevno je, da je sedanja težka situacija kritična ne samo za pridobitne sloje, marveč predvsem za na-stavljence s fiksno plačo, to je za državne nameščence in vpokojence vseh kategorij in stopenj. Razne arganizacije, tako tudi O. Z. so vlagale na kompetentna mesta najrazličnejše resolucije in predstavke, v katerih se opozarja vladne činitelje na neizbežno potrebo takojšnje sanacije. Koncem oktobra oziroma pričetkom novembra lanskega leta se je vršil v Beogradu kongres vseh državnih nameščencev, ki so se ga udeležili delegati vseh pokrajinskih zvez. Ta kongres je stopil v stik s kompetentnimi mesti ter jim izročil znano resolucijo. Do rezultata pa žalibog ni prišlo, kar občutimo z vso pezo tembolj danes, ko je prešlo od tega časa nad cn četrt leta. Vsi tedanji koraki, ki so jih podvzeli na osnovi enotnega nastopa, so bili zaman. Še danes je vsem znano, koliko se je pisalo v našem strokovnem glasilu o takozvanih postranskih zaslužkih, ki naj bi se jih v svrho izboljšanja gmotnega stanja poprijeli državni nameščenci. Vse to je bila ostudna kampanja, ki je odvračala od naše bede pozornost vlade. Vsak državni nameščenec bi moral biti že zaradi tega načelni nasprotnik postranskih zaslužkov, ker ga mora z zadostnimi osebnimi prejemki obvarovati pred pomanjkanjem država sama. Na drugi strani je zopet gotovo, da s sedanjimi prejemki absolutno ni mogoče več vzdrževati ravnovesja v gospodarskem bud-getu državnega nameščenca. Kdor trdi, da mu zadoščajo samo prejemki, ki mu jih daie država, ta vedoma laže. ker ima dohodke, ki jih noče izdati. Naravno je, da takšni tovariši naši akciji največ škodujejo, ker se od udejstvovanja abstinirajo ali pa kvečjemu delovanje v naših organizacijah samo z usme-m?171 'n. iron'čnim namigavanjem kritizirajo. Ni mi sicer znano, ako se to dogaja pri ljubljanski O. Z., dejstvo pa je, da se to pojavlja
v Celju v zadnjem času na vedno izrazitejši način.
, Celjska organizacija je stavila radi postranskih zaslužkov in privatnih nagrad ve-ikemu županu v Mariboru gotova vprašanja. In kaj pravi k našemu položaju javnost? Odgovorila nam je zadnji čas z zvišanjem na
K" n» nači". >i ic naše stanje še boTj It slabšal. Trgovski sloji za naše težnje nima?» umevanja. Vsi tisti, ki bi morali imeti n" uS-icnosti našega gmotnega stanja največji interes, ne ganejo nit z mezincem. Zato je potrebno, da s to javnostjo računamo in ž njo tudi obračunamo. Celjani so v tem oziru že storili primerne ukrepe in izstopili iz vseh uarodno-obrambnih, kulturnih in karitativnih društev. Ta sklep ne vsebuje bojkota proti kulturnim institucijam. Saj vemo, da so rav-no državni nameščenci glavna opora in sna-«a vseh teh ustanov. Prišli smo do tega sklc-a iz edinega razloga, ker je bilo treba jav-°sti pokazati, da je njena eksistenca odvis-a od naše eksistence. Izstop Iz navedenih rustev nam Je služil samo za bojno sred-8tvo in Je bilo samo čin obupa.
d	»c nam’ smo državni nameščen-
Dod blvš(> Avstrijo mirovali. Ako je temu
res tako, potem moramo v svojo obrambo odvrniti, da so bile takratne gmotne razmere dokaj boljše od sedanjih, čeprav nam je rezal kruh osovraženi tujec. Žalostno je, da moramo primerjati nekdanje razmere z današnjimi, ko se radujemo narodne svobode in ko nam daje kruh vseh dobrin bogata Jugoslavija. Da pa so razmere take, je zopet dokaz, da nekje ni vse tako v redu, kakor bi moralo biti.
Načel bi poglavje o koruptnosti, vemo pa vsi, da se je razpasla zadnji čas tudi že med nami in da polagoma zastruplja tudi tiste, ki so se ji doslej najuspešnejše upirali. Ker nočemo koruptnosti, se moramo v drugi vrsti z vsemi možnimi sredstvi boriti tudi proti njej. Uspeten pa bo ta boj ie tedaj, ako je naš obstanek zakonitim potom zagotovljen.
Neprecenljiva škoda in ovira v našem delovanju so naši tovariši tam doli. Na mestu, kjer iščemo opore in odkoder upamo, da jo z vso gotovostjo tudi prejmemo, je ni. Zato si je celjska organizacija nadela kot prvo nalogo, da vzbudi delovno energijo pri vseh ostalih organizacijah. O. Z. naj zastavi vse svoje moči, da bo potom Glavnega Saveza izvoje-vala vsaj nekaj uspehov. Letargija in apatija, ki sta zavladali v vrstah državnih nameščencev, je sicer na eni strani umevna, treba pa je, da vse onemogle privedemo v svoj krog, kjer naj se s skupnim delom uveljavljajo. Predlagal bi. naj O. Z. piše ministru Zupaniču odprto pismo, v katerem naj mu pojasni stanje državnih nameščencev in ga hkratu pozove, da se izjavi, kakšno stališče zavzema minister v vladi napram našemu položaju.
Navzlic vsem meram od strani vlade moramo najti pot, po kateri dosežemo uspehe. Zato prosim, naj mi O. Z. pojasni glede nadalj-ne akcije svoje stališče, da morem na podlagi sklepa O. Z. dati potrebne smernice v Celju in Mariboru.
Podpredsednik Janežič se poročevalcu prof. Reichu zahvali za njegova izvajanja. ki so nas prepričala, da smo večji siromaki, kakor sl domišljamo sami. O izstopu iz vseh narodnih, kulturnih, političnih in karitativnih društev sc je sklepalo že tudi na seji O. Z. Teoa vprašanja se tu nočem več dotikati. ker je O. Z. takšen predlog zavrnila. Odp-to pismo na ministra Zupaniča pa se mu zdi simpatično in pričakuje potrebnih predlogov. Tudi o eventuelni stavki smo že ponovno razpravljali, pa smo prišli še vselej do zaključka, da spričo nekonsolldlranostl naših organizacij ni izvedljiva In da bi bile njen sad samo nepotrebne žrtve.
Delegat Urbančič poudarja, da se ne zavedamo svoje moči, ali pa da je znamo pravilno uporabljati. Skratka: mi vsi smo desorganizirani, in dokler traia nezaupanj med nami, dokler bodo organizacije torišče za intrige in osebna nasprotstva, toliko časa ne bomo beležili vidnih uspehov. Zavedati se moramo, da nas bo dovedel do naših ciljev samo energični, enotni nastop in sporazum z vsemi ostalimi pokrajinskimi zvezami. Niti od daleč pa si ne smemo predstavljati, da bo šlo vse to brez žrtev. Pogoj vsake borbe so žrtve, za katere morajo preostali skrbeti. Tudi v tem pravcu se moramo šele organizirati. O. Z. naj dd Inicijativo za prireditev protestnih zborovanj, ki naj se vrše v vseh večjih krajih naše kraljevine. Pritegniti je k tej akciji vse ostale pokrajinske saveze. Abstinence v naših vrstah ne more pozdravbati, ker uči izkušnja, da je moč samo v slogi.
Delegat Mlejnik je mnenja, da je treba staviti konkretne predloge. Dan in uro Protestnih zborovanj je treba določiti že v naprej. Velike važnosti je, da se protestna zborovanja prirede med uradnimi urami.
Delegat Z n p a n c se strinja z Mlejnikom ter še pristavi, da je treba predočiti naš položaj tudi javnosti, predno skličemo protestna zborovanja. Umestno se mu zdi, da obvesti
O. Z. Tega vprašanja se tu nočem več doti-poraclje, n. pr. društvo zasebnih nameščencev, trgovski gremij, zvezo jugoslovenskih železničarjev itd. Neobhodno potrebno je, da vzbudimo simpatijo za naš protest v najširši javnosti. Tudi bi se ogreval za sklep, da izstopimo formalno in vsaj za prehodno dobo iz vseh društev, ki niso identična z našimi strokovnimi organizacijami.
(Konec prih.)
Vestnik.
Pogrebni sklad »Udruženja poresklb čarovnika sekcija Liul ljaiia.«
XIII. Dodatek za sekcijo Ljubljana.
Pogrebni skhd.
CL 84.
Ljubl'anska sekcija »Udruženja poreskih činovnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« sl ustanovi v smislu določbe čl. 3 točka c nezav sno od centralnega udruženja in drugih sekcij svoj lastni pogrebni sklad.
CL 85.
Pravico do izkoriščan a s tem skladom imajo poleg rednih članov (čl. 6) sekcle tudi n.ih soproge.
Cl. 86.
Pogrebni sklad je dobrodelna ustanova, katere namen je, dajati v sluča u smrti rednim članom in njihovim soprogam podporo, da more o kriti stroške za stanu primeren pogreb. Pristop k pogrebnemu skladu je za redne elane, izvzemšl uradnike, ki dokažejo, da so že člani kake druge slične ustanove drž. nameščencev, obvezen, za soproge (čl. 85) in pripravnike pa neobvezen.
Cl. 87.
V namene pogrebnega sklada plača'o redni člani poleg članarine obvezno še enkratno pri-, stopnino, ki znaša do 30 letne starostne dobe 5 Din., od 30—40 letne dobe 10 Din„ od 40—50 letne dobe 20 Din. 50—60 letne dobe 40 Din. skih režijskih stroškov.
Člani, ki pristopijo k sekciji po preteku 4 tednov po odobritvi tega dodatka, plačajo, iz-vzemši one, ki pristopijo k sekci j tekom 1 leta po vstopu v državno službo, poleg gorive pristopnine, še Izredni prispevek po 100 Din. Ta prispevek se lahko plača v 12 zaporednih mesečnih obrokih.
Redni, nad 60 let stari člani morejo postati člani pogrebnega sklada le, če so veian eni pri . sekciji, oziroma če so bili včlanjeni pri prejšnjemu »društvu davčnih uradnikov v Sloveniji« ali pri »Društvu davčnih uradnikov direktne službe za Slovenijo« najmanj eno leto. Pristopni-1 na za pogrebni sklad znaša za te člane 80 Din.
Redni člani palčajo ob smrti vsakega rednega člana po 10 Din.
Ob smrti vsakega ženskega skladovnega člana plačajo tako redni član] kakor n ih soproge (čl. 85) po 5 Din za prihodnji smrtni slučaj.
Cl. 88.
Posmrtni prispevek se mora plačati !. dan smrtnemu slučaju sledečega meseca. Vsak smrtni slučaj se naznani pismenim potom vsem skladovim članom. Člani, ki v določenem roku ne plačajo posmrtnega prispevka v celoti, Izgube zajamčene pravice In člani sekcije prenehajo biti po dvakratnem brezuspešnem pismenem opomina v presledkih od 14 dni ne glede na določbe čl. 20.
Z Izgubo članstva ugasne pravica do pov-, račila pristopnine In že plačanih prispevkov.! Ravnotako se ne povrnejo pristopnina In plačani prispevki ob prostovoljnem izstopu iz društva (čl. 20-a).
ČL 89.
Pogrebni prispevek znaša ob smrti rednega člana tolikrat 10 Din, kolikor šteje društvo rednih članov, ob smrti ženskega skladovnega člana (čl. 85) pa, tolikrat po 5 Din, kolikor šteje društvo članov pogrebnega sklada. Za režijo sl pridrži pogrebni sklad ob Izplačilu posmrtnine poleg državne pristojbine tudi povračilo dejanskih režlsklh stroškov.
CL 90.
Pravico do posmrtnine ima v prvi vrsti zakonski drug umrlega člana, Če ga član v pristopni Izjavi ni Izrecno izključil. Če ni zakonskega druga, preide pravica do posmrtnine na njegove zakonske otroke, a če tudi teh ni, na onega, ki ga Je pokojnik v pristopni Izjavi določil.
V slučaju spora, komu naj pripade posmrtnina, razsodi končnoveljavno upravni odbor sekcije.
Cl. 92.
Odstop (cesija) članovim svojcem pripadajoče posmrtnine ni mogoč. Posmrtnina ni rubljiva.
ČL 93.
Da more sklad izpoln„evati svoje dolžnosti tudi, če bi se smrtni slučaji hitro ponavljali, se ustanovi rezervna zaloga tega sklada. V to zalogo se stekajo: pristopnine, nje obresti in darila.
Čl. 94.
če se ugotovi, da sklad ne more več nadalje obstojati, ga sme skupščina razdružiti. Za tak sklep je potrebna a/> večine navzočih glasov. Naj že preneha sklad vsled sklepa skupščine, »!i naj ga razpusti pristojno oblastvo, se razdeli skladovo imet e po razmerju članstvcne dobe in višine prispevkov med one osebe, ki so bile ob času razdružitve še člani sklada.
Razdelitev premo*"'' a izvede upravni odbor sekcije ali trije v to 'eni skladovi člani.
Pri ugotovitvi <	ene dobe (či. 94) je
vpoštcvati tudi dobo, iu .o je kak član provel v dosedanjem »društvu davčnih uradnikov v Sloveniji« ali v »Društvu davčnih uradnikov direktne službe za Slovenijo.«
Ljubi anska sekcija »Udruženja porcsklh činovnika« je na odborov! seji dne 21. jan. t. L proučila od oblasti še ne potr eni dodatek o pogrebnem skladu ter ga potrdila z določbami In v obsegu, kakor ga objavljamo na drugem mestu. »Poresko službo« jc sekcija za vse svoje redne člane naročila od centrale že pred tremi tedni. Stvar smo urgirali in naj člani še nekaj časa po-trpe. Odbor je skenil, da neorganiziranim članom ne bo da'al nlkakšnih Informacij. Praktikanti se smatrajo za redne člane ter plaču ejo
alnega pisarniškega pavšala je postal obsoleten ker je bil med tem časom delegaciji ministrstva financ kredit že dovoljen. Četrtletno prejme vsak davčni uradnik 10 Din. Izplačilo se izvrši 1. marca t. 1.; izplača se ves zaostanek. Imenovanja, premestitve in vpckojltve naših članov se bodo odslej redno objavljala v »N. 01.«. Letni obč. zbor sekcije se vrši 4. marca t 1. v Ljubljanski justičnl palači. Članom ob južni železnici bo preskrbelo predsedstvo polovično vožnjo, ako se javijo do 23. t. m. Rok za pristop k po-grobnemu skladu se podaljša do 1. marca t. I. Pogreb, sklad šteje doslej 129 rednih članov, 2 praktikanta in 79 članic. Apeliramo na koleg al-nost ter poživljamo zadnjega aktivnega In vpo-kojenega tovariša, da javi svoj pristop k sekciji. Iz poviška ob priliki prvega izplačila izenačenih doklad tovarišem ne bo pretežko poravnati članarine in drugih obveznosti.	Predsedstvo.
Pojasn.Io na pojasnilo. Gosp. Rojec (?) naglaša v št. 3 .»N. GL«, da ga *6 preds. Lilieg na neki njegov medklic zavrnil: »G. Rojec trd: da jo Reisner povzroči maksimiranje. (Podčrtal pisec). Jaz bom Reisner a pozval, da zahteva od njega dokaze za to trdilev.« Skoda, da mi g. Rojec ne pove, kakšen je bil ta »neki« medklic, ki je nanj predsednik na tako energ:čen način reagiral. Za lase je privlečen, kar je tajnik slišal In poročal, za lase je privlečeno, kar je slišal predsednik In navzoči delegati, za lase e privlečeno, kar sta potrdila overovatelja zapisnika. — Gosp. Rojec bi se na brž hudoval in dc-mentlral tudi tedaj, ako bi kdo trdil, da pojasnila v št. 3. »N. G1.« — tudi če bi ga podpisal — ni napisal cn, marveč »neki« drugi. Ker pa v tem pojasnilu izrečno naglaša avtorstvo podlistkov »Boj za živi cn e In smrt« v »Napreiu«, mi bo dovolil, da se morda s tem »bo em«, ki je še vedno aktualen, podrobneje bavim Izven okvira
Čevlje kupujte od domačih tovarcn tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker se isti priznano najbol.šl In najcenc ši. Glavna zaloga na debelo In drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št L
Vabilo
,,Nabavljen3 zadruge državnih uslužbencev in vpokojante/ r. z. z s, z. v Črnomlju“.
ki se vrši
r nedeljo dne 4. marca t. 1. ob 10. url dop. r prostorih okrajneji sodišča v Črnomlju sobe št. 3.
DNEVNI RED:
1.	) Poročilo upravnega in nadzornega odbora o po«
slovanju v letu 1922, o račuiškem zaključku, o razdelitvi čistega dobička in o podelitvi abso-lutoriia.
2.	) Sprememba pravil.
3.	) Slučajnosti.
Ako ne bi bil občni zbor od določenem času sklepčen, vrši se isti ramo tam In z istim dnevnim redom pol ure pozneje ob vsaki u leležbl.
Zaključni računi so članom do občnega zbora pri blagajniku na vpogled.
V Črnomlju dne, 6. februarja 1923.
vo 5 Din na mesec. Sklep radi izplačila individu- »Našega Glasa«.	Joža Bekš.	Uiravnl odbor.			
Priporoča se INF"' modna trgovina “Ufi A. Sinkovič ri H. M UUSLJANA, Mestni trg 19»	IGH. VOK Ljubljana, Sodna ulica št. 7. priporača „Pfalf" šivalne stroje, „Puch" in „Oro’na kolesa“ ter plašču In cevi, nadalje šivanke za vse vrsic šivalnih strojev, olje in vse v to stioko spadajoče predmete. Samo prvovrstno g. ran-tira io bagol Podružnica NOVO MESTO, Glavni trg.	T	1 Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte 1 IVnilAil	le ,okn'e' ki inserirajo v „NVem Glasu“. 1 IlUllill.	Kdoe* podpira nas, toga podpirajmo mil	
		Perje ia pub €. 3. HAMANN = Ljubljana, Mestni trg 8. =,	Odin Koutiiy orodje in tehnitne potrebščine lialliaia, KoloMa ulita 28.
:: Gosta pil „Kolonam“:: Ljubljana, Pred škofijo št. 14. Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) In dolenjska vina. Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk »e priporoča Tom ž B sili.	Ivan Sax trgovina z manufakturnim blagom In z oblekami domačega Izdelka. Liubliana, Stari trg št. 8.	Modno blago, perilo In potre 'Ačine za šivilje in krojače priporoči tvrdka II. Persche Uubljana, Pred škofijo 21.	Iv. lax in sin Ljubljana, Gosposvetska o. 1 fsl<^ šivalni stroji —-r,	izborne konstrukcij« o elegantne Izvršitev k [?'•{$&- M iz tovarne v Linču H Ustanovljena 1. 1867
zobna
trema
Najbolja
DIUHDENT
dobi se
PDDSDIL
ViziDji mlaji bnzplaiii
Posamezni deli koles I« šivalnih stroje».
10 letna garancija!
Pisalni stroji »Adler*
Ceniki masleni In Iranko.
Kolesa iz pmlH fooarn:
Dftrkoppi Sfyns, Wallenrad.
Začasno znižane cene.
^„TBXTILIA“^
trgovska in industrijska delniška družba 1*53	LJUBLJANA.
Delniški kapital a rezervami Din. 4,000.000 M63 Tclclon 177.	Brzojavi: Texlllla.
Ivan Jelačin, liiüa
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
88T Solidna in točna postrežba. "W*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ta K 150..000‘000 CS tS-ŽL'&M.'ST
8« pripfH'oča *a v»* w bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloo* najugodneje. Prodaja • ročke rosredne loterije,
PODRUŽNICE; Brežice, Celje, Oorloa, Kran|, Maribor, Metković, Novi aad, Plnj, Sarajtt^ Split, Trat_
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev «a Slovenijo v Ljubljeni.
Odgovorna urednica StcM Alojzija. — Tlaka Narodna tiskalna v Ljubljani.