Año (Leto) XVIII (13) No. (štev.) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES, 30. marca (marzo) 1961 BLAGOSLOVLJENE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem naročnikom, oglaševalcem, bralcem in vsem Slovencem v Argentini, po svetu in doma „SVOBODNA SLOVENIJA“ ZDA M ODLOČNO AKCIJO V LAOSU Misli ah Veliki naei 1BSJL Velika noč na Slovenskem pred dvajsetimi leti je bila gotovo med' najbolj žalostnimi vstajenskimi prazniki, kar so jih kdaj doživljali slovenski ljudje kot posamezniki, ali pa povezani v slovensko narodno skupnost. Sovražnik je od treh strani udaril v deželo; nad slovenskim zračnim prostorom so se spreletavale jate sovražnih letal ter nosile s sabo smrt; po slovenskih cestah so se valile sovražne vojske, se razlivale po vaseh in zasedale slovensko narodno posest. Na tri dele so si jo razdelili, ljudi na njej pa spremenili v brezpravne sužnje, ki pod milim božjim svetom po razpadu skupne države niso imeli nikogar, ki bi se bil zanje zavzel ter jim sploh mogel pomagati v nesreči in stiski. Kdor je doživljal tiste strahotne dni narodne in državne nesreče, dni najhujšega ponižanja posameznega slovenskega narodno zavednega človeka in naroda kot celote, jih ne bo mogel nikdar pozabiti. Veliki noči leta 1941 so sledile potem še druge med vojno. Še dosti strašnejše in še bolj žalostne so postajale, ko se je na slovenski zemlji dvig-nilnil lastni brat ter v službi svetovnega komunizma sprožil komunistično revolucijo. Ne za osvoboditev slovenskega naroda, ampak za oblast komunistični partiji. Leta 1945 se je zaključilo vojno leto. Ne sicer za vse narode, za večino pa. Pri tistih, ki so na zahodni demokratski strani, je prenehalo vojno gorje. Narodi so se drug za drugim dvigali in zaživeli znova srečno življenje v miru in svobodi. Pri Slovencih je ostalo gorje še naprej. Tuje okupatorje je zamenjal do-mačin-komunist. Nad večino naroda vlada še danes. Slovenskim ljudem je vsilil tak način življenja in dela, kakor ga določa njegova materialistična brezbožna ideologija, ki je tuja slovenski krščanski in demokratski miselnosti. Veliko tistih, ki so doma na kakršen koli način nastopali proti komunizmu, je odšlo v begunstvo, nato pa v emigracijo, da nadaljujejo nedokončani boj proti največjemu slovenskemu sovražniku, da bo znova prost in svoboden slovenski narod. Petnajst velikih noči so Slovenci že preživeli od konca druge svetovne vojne. Velike noči Slovencev v svetu so bile različne od tistih, ki so jih doživljali slovenski ljudje doma. V begunstvu in nato v emigraciji so jih ljudje praznovali v popolni svobodi, doma pa v prvih povojnih letih skoro tako, kakor v času prvih kristjanov v katakombah. Resnično, mnogo globoke vere, odločnega poguma ter junaštva je bilo treba, da so ljudje javno pokazali, da verujejo še naprej v Boga in tudi v Kristusovo vstajenje ud smrti. Večina je to storila. Ni se ustrašila nobenih groženj in nobenega nasilja. Ko so komunisti uvideli, da je vera v Kristusa v slovenskem narodu tako globoko zasidrana, da je z nobenimi sredstvi ne morejo zatreti, so začeli popuščati. Sedaj so šli že tako daleč, da iščejo možnosti za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Letošnja velika noč bo za slovensko politično emigracijo šestnajsta, ki jo doživlja izven domovine. Slovenski ljudje, razkropljeni po vsem svetu, se bodo, kakor je pač navada ob takih praznikih, spominjali svojih dragih v domovini. Živih in mrtvih. Prav bi bilo, če bi se te dni, na največji praznik kat. Cerkve, na praznik Kristusovega vstajenja, spomnili tudi slovenskega naroda, ki izpod komunistične sužno-sti še ni mogel vstati. Naj se nihče ne udaja prevari, da zanj ni treba več delati, ker da ni več tako hudo doma, kakor je bilo, da se je že vse precej zboljšalo in' da bo še boljše. Res je, da se je materialni položaj ljudi zboljšal. Lahko se bo še bolj, kajti 'komunisti bodo ljudem dajali vse mogoče materialne dobrine, samo, da jih ne bodo izzivali na neposlušnost. Nekaj pa jim nikdar ne bodo dovolili in nikdar dali: politične svobode, svobode, da bi lahko mislili svobodno po svoji glavi in da Severnoameriški predsednik Kennedy se je v preteklem tednu z vso odločnostjo zavzel za čim hitrejše rešitev laoškega problema. V ta namen je mobiliziral Macmillan, lq se trenutno mudi v karibskem morju, indijskega predsednika Nehruja in jugovzhodno-azijsko obrambno organizacijo SE AL'D. Z Macmillanom se je Kennedy 'listal minulo nedeljo v ameriškem m.r-narišikem oporišču Key West v državi Florida, kjer sta imela tri in pol uro trajajočo konferenco. Izdala sta izja d'a „se položaj v Laosu ne sme poslabšati“ in da „upata, da bo ZSSR ugodno sprejela in se priključila izvajanju predlogov za rešitev Koškega problema, kakor jih ji je navedla Anglija v svoji tozadevni noti.“ Kennedyjev potujoči poslanik Har-riman, ki se trenutno mudi v Indiji, je dobil navodilo, naj mobilizira Nehruja za posredovanje pri sovjetih glede Laosa. Nehru je na intervencijo pristal in že začel razgovore s sovjeti. V Bangkoku pa se je v ponedeljek sestal na zasedanje SE ATO, ki se ga udeležujejo vse članice: Anglija, Francija, ZDA, Filipini, Avstralija, Pakistan, Nova Zelandija in Tajland. Ameriški zunanji minister Rusk je tokrat prvič potoval iz ZDA v tujino. Ob prihodu v Bangkok je izjavil, da ZDA ne bodo oklevale izvesti „pozitivno akcijo v Laosu, če ZSSR ne bo hotel i olistati na premirje“. Tudi je poudaril, da se bodo „ZDA borile, če bo treba“. Kennedy je glede Laosa tudi v stal-nj zvezi z De Gaullom, ker je rila Francija prva, ki se je zavzela za mirno diplomatsko rešitev laoškega vpra-i trnja. V ponedeljek je imel Kennedy Š3 sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki je iz New Yorka, kjer se udeležuje zasedanja glavne skupščine OZN, priletel v ta namen v Washington. V Moskvi se je istočasno, v ponedeljek, začelo zasedanje držav sovjetskega Varšavskega pakta, katerega se udeležujejo poleg evropskih satelitov še delegati rdeče Kitajske, severne Koreje in Zunanje Mongolije. Na tem za- V svojem nastopnem govoru pred kongresom je Kennedy posebej omenil Poljsko. Predlagal je, naj bi gotove denarne fonde uporabili na Poljskem „za načrte, kj bi pokazali naše nesebično prijateljstvo in zanimanje za poljski narod.“ bi sj svobodno izbirali ter določali naj. čin življenja in si sami delali postave. Zato so slovenski ljudje še naprej politični sužnji, nad katerimi uveljavlja svoje nasilje komunistični tran. In zato je prav sedaj za praznke Kristusovega vstajenja najlepša priložnost, da se znova zamislimo v Kalvarijo slovenskega naroda in da vsak po svojih močeh stori vse, da bo tudi za Slovence nastopil praznik narodnega vstajenja. Pri tem delu za svoj narod pa poslušajmo modre besede predsednika NO za Slovenijo dr. Kreka, ki smo jih objavili v našem listu v zadnji številki, ko nam pravi: ..Narodno in politično poslanstvo emigracije zahteva popolno nesebičnost, idealno privrženost. Komunizem bo propadel tedaj, ko bo demokracija imela več gorečih pristašev in neumornih auostolov, kakor jih ima on. Jasno je, da se vloga emigracije zaključi z dnevom osvoboditve. M; na-nram domovini nimamo nobenih pravic več. Zbrišimo si vse ambicije. Za sedanju se, kakor poročajo dopisniki iz Moskve, nameravajo komunisti s svo;e strani bavitj z laoškim problemom. Tako na konferenci SEATO, kakor na zasedanju Varšavskega pakta, pa se bodo bavili z vprašanjem severnega in južnega Vietnama, ki ga Zah d smatra, za problem številka dve v jugovzhodni Aziji. V zvezi z laoškim problemom je imel Kennedy tudi tiskovno konferenco, na kateri je podal zgoščen pregled razvoja dogodkov v Laosu, ki so pripeljali do sedanje krize. Med drugim je dejal: Ike in on sta se na njunem zadnjem sestanku v glavnem razgovarjala o laoškem problemu. Ob rešitvi problema Indokine leta 1954 v Ženevi je bilo jasno določeno, d'a bo Laos popolnoma svobodna in nevtralna država. V prvih letih se je ta sklep izvajal, toda komunisti niso nikdar prenehali s svojim rovarjenjem, da bi to nevtralnost uničili. Lansko leto so s svojimi pomagači začeli z večjimi vojaškimi operacijami proti nekomunistom v Laosu. V avgustu 1960 so imeli komunisti v oblasti samo štiri majhna področja ob severovzhodni meji Laosa. Sredi decembra, ko je sedanja kriza izbruhnila na dan, so izvedli večje izpade proti jugu, tako da so zavladali nad velikim delom Laosa in se bližajo glavnemu mestu države Vîentanu. Prokomunistični oddelki Pathet Lao so v tej dobi dobivali vedno večjo pomoč od komunistov od zunaj. Sovjetska letala jim dovažajo material in hrano. Iz komunističnega severnega Vietnama so jim poslali svoje vojaške strokovnjake. Vse to je del komunističnega načrta za uničenje nevtralnosti Laosa. Zato ZDA najresneje objavljajo, da je njihov namen: 1) odločno boriti se za neodvisen; nevtralni Laos in 2) prenehati morajo sedanji komunistični napadi, ki jih podpirajo zunanji komunisti, če tega ne bo, bodo morali nastopiti vsi tisti, ki zagovarjajo neodvisni in nevtralni Laos. „Laos je daleč od ZDA, toda svet je majhen,“ je zaključil Kennedy. „Varnost jugovzhodne Azije bo v nevarnosti, če bi Laos izgubil svojo ¡nevtralno neodvisnost.“ Med sovjetskimi evropskimi sateliti je Poljska eden izmed najbolj nemirnih področij. Država je 98% katoliška. Po tradiciji so Poljaki uporniški, individualistični in zahodno nastrojeni. Leta 1956 je komunistični predsednik Go-mulka zbudil med Poljaki upanje, da nas so ostale samo dolžnosti. Ni n iša naloga, da bi komurkoli krojili kapo po osvoboditvi, naša dolžnost pa je, čista in težka dolžnost, da storimo vse, da narodu skrajšamo dobo suženjstva." Pot do dosege tega cilja bo lahko kratka, lahko pa še tudi dolga. To naj nas prav nič ne mi ti in dela maloduš-ne in maloverne. Upajmo in verujmo, da bo zmaga gotovo samo m stran tistih, ki verujejo v Boga, ki je svoj-jega sina poslal na svet, da je šel za n egovo rešitev v smrt ter je iz nje poveličan vstal in s tern potrdil vero v večno življenje, v zmago lučj nad temo, resnice nad lažjo, pravice nad krivico. 3?ib(.de nad nasiljem. Ivan Cankar je to povedal z besedami: ..Gospod je s trpljenjem svojim svet odrešil. Preko g >re trpljenja drži cesta v večno radost, preko gore smrti drži cesti v življenje. Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenito krvi, iz čistega srca izlite, ni kanila brez koristi. Korak pod križem trepetajoč, je namenjen veselju naproti!" J. Kr. Besedni spopad med Wyszpiskim in I* omul l:o se bo mogla nekoč Poljska otresti sovjetskega jarma. Kennedy je zato doslej storil vse, da bi do tega prišlo in da bi z omembo Poljske v svojem nastopnem govoru pred kongresom opomnil tudi druge narode za železno zaveso, da ZDA nanje niso pozabile. Toda Gomulka je letos začel z novo politiko, katere smer zopet vodi naravnost v Moskvo. Izginilo je upanje, kj je nastalo ob uporu oktobra 1956 proti komunistom. „Oktober? Kaj je to?“, je zapisal neki poljski pisatelj. „Naš koledar ima samo enajst mesecev.“ Več ali manj svobodno izražanje se je na Poljskem končalo lansko jesen, ko se je partija znova polastila Zveze pisateljev in pesnikov, ki jo je prej obtožila deviacionizma in ji preprečila delovanje z grožnjami in „pomanjkanjem“ tiskarskega papirja. Partija je znova zavzela univerze, tisk je znova podvržen totalni cenzuri. Čeprav je zahodnim turistom vstop dovoljen v neomejenem številu (lansko leto je Poljsko obiskalo 14.000 turistov), pa vedno manj in manj Poljakov dobiva potne liste za potovanje v tujino. Med partijskimi mogotci je prepovedano govoriti danes o „poljski poti v socializem“, ker znova obstoja edina moskovska pot. V zunanjepolitičnih odločitvah Poljska ni bolj odvisna kakor sta n. pr. Ukrajina ali Belorusija. Od vseh satelitskih predsednikov je bil lansko leto Gomulka prvi, ki je Hru-ščevu čestital za razbitje ženevske konference. V Varšavi so prejšnji mesec imenovali eno ulico Patrice Lumumba, kot kongoškii „simbol protikolonializ-ma“. Zaradi tesnega sodelovanja Gomul-ke z Moskvo, Kremelj zadržuje svojih 30.000 vojakov na Poljskem večinoma okoli vojaških taborišč in izven mest. Do nedavno je Moskva in z njo Gomulka spoštovala dve koncesiji, ki so si jih uporni Poljaki priborili z uporom leta 1956: . načelo zasebnih kmetij in 2. relativno svobodo katoliške Cerkve. Gomulka še ni mogel prisiliti ok. 87% poljskih kmetov v kolektivne farme, čeprav režim z vso močjo pritiska kmete na vstop v tkzv. „poljedeljske IZ TEDNA V Venezueli so odkrili novo zaroto proti sedanji vladi. Listi pišejo, da so vanjo zapleteni tisti vojaški krogi, ki so mnenja, da znajo v Venezueli vladati samo vojaki. Sed. predsednik dr. Betancourt je namreč prvi predsednik-civilist v Venezueli, ki je že dve leti neprekinjeno na oblasti. Politični nasprotniki kubanskega komunističnega diktatorja Castra v ZDA so v borbi proti sed. kub. režimu napravili odločen korak naprej. Ustanovili so revolucionarni svet ter imenovali za njegovega predsednika dr. José Miro Cardono. Revolucionarni svet kubanskih borcev za svobodo se bo ob izbruhu splošne vstaje na Kubi preglasil za „vlado orožja“ ter bo Kubi vrnila svobodo in demokracijo. Ministri te vlad'e so tudi že določeni. Castro je pa zagrozil, da bo v primeru napada na Kubo sprožil splošen vojnj požar v vsej Južni Ameriki. Dosedanji Castrov glavni radijski in televizijski propagandist José Pardo Llada ne mara biti več v službi sed. kom. nasilnika na Kubi. Prešel je k protirevolucionarjem in se bo z njimi boril za zrušenje sed. kom. tiranije na Kubi. Pri volitvah v državah Nižja Saksonska in v Porenju ter Westfaliji v Zahodni Nemčiji je dr. Adenauerjeva kršč. demokratska stranka dobila še večjo večino kot pri dosedanjih volitvah. Krščanski demokrati smatrajo, da je to dober znak za splošne volitve, ki bodo čez šest mesecev. Na Siciliji so 24. marca imeli 9 močnih potresnih sunkov. Med prebivalstvom v mestu Mesina je nastal tak preplah, da je, 240.000 ljudi zbežalo iz mesta. Sed. turški vladar Džemal Gursel je dal zapreti 46 pristašev turške demokratske stranke, češ, da so pripravljali zaroto za osvoboditev biv. turškega predsednika vlade Adnana Mende-resa, ki je zaprt na otoku Yasiada. Sovjetska vlada je ukinila cenzuro krožke“, ki so nova oblika kolektivizacije. Nov pritisk na Cerkev se je začel lansko jeesen. Iznenada je začelo „primanjkovati“ materiala za zidanje ali popravljanje cerkva, vojska pa je začela klicati v vojaško službo séminariste. Dva cerkvena praznika je Gomulka proglasil za delavna dneva. Nato je partija zagrozila odpraviti verskj pouk iz vseh šol, koncesijo, ki jo je priboril kardinal Wyszynski pred štirimi leti po dolgih mesecih borbe z Gomulko. Znova se bosta pomerila komunizem in narod na Poljskem na volitvah, ki bodo v aprilu. Pred štirimi leti je zaradi koncesij, kj jih je dobil, Wyszynski pozval prebivalstvo, naj glasuje za Gomulkove kandidate. Vsa Poljska sedaj čaka, kako ji bo Wyszynski svetoval sedaj. Doslej Wyszynski glede volitev ni še ničesar izjavil. Toda pred nekaj tedni je razposlal 15.000 poljskim duhovnikov privatno pismo, v katerem jih opozarja, naj se „pripravijo za najhuje, tudj na ječe in fizično preganjanje“. Do prvega odkritega spopada med Wyszynskim in Gomulko pa je prišlo v nedeljo, 19 marca, ko je kard. Wyszynski imel s prižnice govor, v katerem je med drugim z vzdignjenim glasom izjavil: „Rečem vam, Cezarji, da boste klonili svoje glave pred Bogom in da boste služili samo Njemu in nikomur drugemu. Satan je močan, toda ne bomo klonili glave pred njim...“ V govoru je nato zanikal Gomulkove trditve, ki jih je ta izrekel v soboto, da bj namreč katoliška Cerkev na Poljskem sledila protikomunističnim ukazom iz Vatikana. Kardinal Wyszynski je izjavil, da je iz Vatikana vedno dobil samo naslednje navodilo: „Poljska naj nastopa po svoje.“ V soboto, 18. t. m. je Gomulka ob priliki otvoritve volilne kampanje za splošne volitve, ki bodo na Poljskem 16. aprila t. L, izjavil, da Vatikan poskuša zanetiti na Poljskem „preganjanje in mučeništvo“ katoliške Cerkve in vodi svojo borbo proti komunizmu s svojo hierarhijo v Varšavi. V TEDEN za poročila inozemskih dopisnikov v ZSSR, toda istočasno jih je opozorila za njihovo osebno odgovornost za točnost in resničnost poročil. V razpravi proti petim angleškim vohunom na sodišču Old Bauley v Angliji so ugotovili, da so vohuni izročili sovjetom nad 200 fotografij raznih pristaniških naprav v angleški pomorski bazi Portland, raznih ladij ter delov prve britanske podmornice na pogon z atomsko energijo. Vohuni so dobili zaporne kazni od 15 do 20 let. V Belgiji sr imeli v nedeljo, dne 26. t. m. splošne volitve. Zanimanje zanje do prejšnjega tedna ni bilo skoro nobeno, zadnje d'ni pa je v volilno kampanjo zanesel več živahnosti socialistični prvak Spaak s svojimi napadi na predsednika vlade Gastona Eysken-sa, češ, da je on zakrivil vso sedanjo kongoško tragedijo’. Spaak bi rad s svojo akcijo razbil sedanjo koalicijo krščanskih socialistov in liberalcev Pri nedeljskih i oiitvah je Eyskensova vlada izgubila dosedanjo absolutno večino 'or je že odst- pila. No m v:.v1 •> bi. težki, sestavki L-..-z socialista.’. Francoske ladje so pred dnevi prestregle jugoslovansko ladjo Srbija, ker je vozila vojaški material alžirskim upornikom. Prej so isto storile tudi z jugoslovansko ladjo Martin Krpan, ki se je, kot vidimo, tudi prilagodil duhu novega časa in je tihotapstvo soli s kobilico zamenjal s prevažanjem orožja z moderno ladjo. Zunanji minister komunistične Kitajske Čen Ji je v Budimpešti izjavil, da je komunistična Kitajska pripravljena vstopiti v Organizacijo združenih narodov samo v primeru, če Združene ameriške države prej umaknejo svojo vojsko iz Formoze. Samo v tem primeru tudi lahko pride d'o zboljšanja zvez med ZDA in kom. Kitajsko. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO GORIŠKA IN PRIMORSKA PETDNEVNE PROTISLOVENSKE DEMONSTRACIJE V TRSTU Nova pot Socialni okrožnici „Rerum novarum“ in „Quadragesimo anno“, katerih 70 oziroma 30-letni jubilej obhajamo letos, sta nakazali novo pot pri reševanju socialnega vprašanja in ustvaritvi socialne blaginje. Y čem je obstojala ta nova pot? Da to novo pot spoznamo in njeno vrednost pravilno ocenimo, je prav, da v tem jubilejnem letu na kratko ponovimo glavne misli iz obeh okrožnic ter ugotovimo, kakšen odmev sta imeli in kakšne sadove sta prinesli človeštvu. Naj posvetimo danes nekaj misli prvi okrožnici. Vsebina okrožnice „Rerum novarum“ Okrožnico „Rerum novarum“ je izdal papež Leon XIII. leta 1891, torej pred sedemdesetimi leti. V tem času je bil kapitalizem v najbohotnejšem razcvetu, razvijati pa se je tudi že začel socializem, ki je prav. v istem letu izdal svoj erfurtski program. Značilno je, da sta oba miselna tokova — krščanstvo in socializem — opozorila svet na veliki gospodarski boj, ki se je bil pred očmi vsega sveta, in na silno bedo deelovnih množic. Nista pa si bila oba miselna tokova edina v tem, kako od-pomoči temu stanju. Ekstremni socializem in njegov naslednik — komunizem sta videla rešitev v netenju razrednega boja, v revoluciji in njej sledeči (kolektivizaciji, dočim je Cerkev odklanjala ta nasilna, nenaravna in nemoralna sredstva ter pozivala k mirni rešitvi vseh socialnih problemov v sodelovanju Cerkve, države, delavcev in delodajalcev. Leon XIII. ugotavlja v uvodu k svoji znameniti okrožnici vzroke za stisko delovnih množic in omenja več vzrokov (glej dr. Ahčin, Ob jubileju): 1. Stare krščanske organizacije delovnih stanov so pod vplivom liberalizma propadle in nadomestila zanje ni bilo. 2. V zasebno in družbeno življenje se je naselil brezverski duh. 3. V gospodarstvu sta zavladala sebičnost in pohlep. 4. Zlo je povečalo še oderuštvo v v raznih oblikah. Tako se je zgodilo, da je moč nekaterih drugim naložila res suženjski jarem. 5. V rokah maloštevilnih se kopiči bogastvo, večina pa je v bedi. In kaj je posledica vsega tega? Posledica je socialni in gospodarski boj, ki more prinesti človeštvu največjo katastrofo. Dočim je Leon XIII. to katastrofo predvideval, smo pa mi danes žive priče razdejanja, ki je nastalo zaradi zgoraj omenjenih vzrokov. Ekstremni socializem, ki se je spremenil v komunizem, je iz resnične bede proletariata koval sebi politični kapital za prevzem politične oblasti nad svetom, pri tem pa je skoraj polovico človeštva pahnil v novo suženjstvo in morda v še večjo nesrečo, kot jo je za delavstvo predstavljal kapitalizem. Ves svet je pahnil tudi v neprestano napetost, v živčno vojno, v oboroževalno tekmo in v tudi neprestane krvave upore in vojne. Ta način borbe s kapitalizmom, ki pa je bil samo maska za prevzem Neuspela avstrijsko-italijanska pogajanja v Milanu glede Južne Tirolske so zelo zaostrile položaj v Italiji. Ko so neznani nemški atentatorji minirali spomenik italijanske zmage iz 1. svetovne vojne v Weidbrucku v Južnem Tirolu, je to dejanje sprožilo val demonstracij v vsej Italiji. Povsod so bile seveda te demonstracije proti Avstrijcem, le v Trstu so italijanski junaki porabili priliko in nahujskali šolsko mladino v protislovenske demonstracije, kot protest proti uvedbi slovenščine v urade. Po mestu so odmevali vzkliki: Fora i ščavi (Ven s Slovenci) in A morte i ščavi (Smrt Slovencem). Prav kakor pred dobrimi 40 leti, ko so pobesneli fašisti zažgali Narodni dom in napadali slovenske kulturne ustanove. Tedaj tudi še ni bila na oblasti fašistična stranka, toda je pred očmi odgovornih organov počela sramotna dela. A tudi sedaj je demokratična italijanska vlada dopustila večdnevne izgrede: Pobalini in neofašisti so napadli slovensko banko v ulici Filzi, vdrli v slovensko knjigarno in poskušali vdreti v prostore višje realne gimnazije, razbijali šipe slovenskih trgovin, težko ranili delavca na gradbišču titovskega Kulturnega doma. Vse to se je dogajalo pred očmi policije. Vse slovenske politične organizacije so 6. februarja poslale protestne brzojavke predsedniku republike Gronchiju, predsedniku vlade Fanfaniju in notranjemu ministru Scelbi. Sindikat slovenske šole je prav tako poslal protestno resolucijo med drugim tudi prosvetnemu ministru Roscu. V njej ugotavlja dejstvo, da so izgredi bili ravno v dneh , ko je bilo dijakom naročeno, naj pišejo nalogo o evropski vzajemno- oblasti, ni prinesel človeštvu nobene koristi; Nasprotno pa moremo ugotoviti, da je zapadni svet, kjer je dobil socializem demokratično vsebino in kjer so krščanske socialne ideje prodirale vedno globlje, mirno in brez nasilja obračunal z brezobzirnim in ne-človekim kapitalizmom in brez komunističnih revolucionarnih receptov rešil delavsko vprašanje. Starega, klasičnega kapitalizma, katerega bistvena lastnost je bila nekontrolirano izžemanje delavstva, v zapadnem svetu skoraj n} več. Vsi vidimo, da je v zapadnem svetu v zadnjih sedemdesetih letih nastal na socialnem in gospodarskem področju ogromen prevrat. Delavstvo je postalo enakopraven činitelj ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem in socialnem življenju. Rekli smo, da O izžemanju delavcev (izjeme samo potrjujejo pravilo), zlasti žena in otrok, o dolgem delovnem času, o prisilnem „prostovoljnem“ delu, nj več govora, razen za železno zaveso in v nekaterih še zelo zaostalih pokrajinah. Močni svobodni sindikati ščitijo koristi delavcev, mogočno razvito socialno zavarovanje skrbi za bolne, ponesrečene, onemogle in stare delavce in njihove svojce. Da, lahko rečemo: na zapadu so sti in o koristih medsebojnega razumevanja in sodelovanja evropskih narodov. Vse slovenske dijaške organizacije so tudi objavile protestne resolucije. Odločne protestne resolucije so sprejele tudi občinske uprave vseh slovenskih občin. Vendar je treba priznati, da je velika večina tržaškega prebivalstva izgrede obsodila; tudi visokošolci se niso odzvali hujskačem, tajništvi demokratičnih visokošolcev UCI (Unior.e goliardica Italiana) in Intese catolicche sta obsodila izgrede italijanskih nestrpnežev proti dvojezičnosti. Governador zvezne brazilske države Sao Paulo je imenoval za profesorja državne univerze v Assisu Slovenca Enija Alojzija Fondo. Prof. Enij Alojzij Fondo je doma iz Lokve pri Divači. 'Rodil se je 4. 1. 1927. Gimnazijo je študiral v nemškem zavodu v Alessandrii v Piemontu. Maturiral je v Nemčiji v Immenstaadu ob Konstanškem jezeru. Kot vojak je okušal grozote vojske in se po pravcati odiseji srečno vrnil k študiju. Leta 1951 je prišel v Brazil in kmalu vstopil na filozofsko fakulteto katoliške univerze v mestu Sao Paulo. L. 1957 je dovršil študije klasičnih jezikov kot najboljši absolvent summa cum laude. Poslej je prof. Fonda poučeval na najuglednejših gimnazijah prestolice Sao Paulo, ki je največje brazilsko mesto s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Njegov profesor z univer,- zmagale ideje okrožnice „Rerum novarum“. Leonovo priporočilo, da naj se s sodelovanjem Cerkve, države, delavcev in delodajalcev ustvari nov red in tako življenje, ki bo odgovarjalo človeškemu dostojanstvu, se je uresničilo skoraj dobesedno. Prav svobodno sodelovanje je nova pot in bistven znak novega so-oialneega in gospodarskega 'življenja na zapadu. Država danes ni več brezbrižni opazovalec gospodarskega in socialnega življenja, kot je bila za časa gospodarskega liberalizma, pa tudi ni vsemogočni lastnik in urejevalec vsega življenja, kot je pod komunizmom. Država na zapadu je v splošnem samo kontrolor v medsebojnih človeških odnosih in nastopa zlasti tedaj, kadar se ti odnosi spremenijo v škodo delovnega človeka. Danes samo še komunisti govorijo, da na zapadu vlada kapitalizem zato, da zakrijejo pravo stanje na svojem področju. Stari kapitalizem vlada danes v glavnem samo še za železno zaveso. (Spremenil je samo gospodarja. Privatni kapitalizem se je spremenil v državnega, razmere, za delavca pa so ostale iste kot preje in v mnogih primerih so se še poslabšale. R. Smersu Te petdnevne demonstracije neofa-šistov in drugih italijanskih nestrpnežev pa so prinesle kljub vsemu nekaj dobrega za slovensko prebivalstvo1: Zbudili so ga iz spanja. Mnogi so podcenjevali nacionalni problem in so mislili na pobratenje v znamenju evro-peizma. Dogodki februarskih dni pa so dokazali, da je italijanskim šovinistom uspelo nahujskati veliko število neodgovorne mladine, ki se ji prazaprav niti sanjalo ni, za kaj gre. Ti dogodki so morali prepričati slednjega slovenskega očeta in mater, ki pošiljata svoje otroke v italijansko šolo, da je bilo to napak. Koliko grenkobe so morali v teh dneh slovenski dijaki pogoltniti v teh šolah po krivdi lastnih staršev. ze, dr. Ivan Ecsodi, po rodu iz Trsta, je svojega bivšega učenca zelo cenil. Imenoval ga je alter ego et dulce decus meum (drugi jaz in moja sladka dika). Privzel ga je za svojega asistenta, tako da je profesor Fonda pod njegovim nadzorstvom že 2 leti vodil latinski seminar na katoliški univerzi. Njegovo izredno zdravje mu je omogočalo, da je poučeval po 50 ur tedensko. V začetku tega šolskega leta — v Brazilu prične šolsko leto meseca marca —- je governador države Sao Paulo dr.-ju Ecsodiju kot najuglednejšemu evropskemu profesorju klasičnih jezikov ponudil stolico za latinski jezik in literaturo na državni univerzi v mestu Assis v državi Sao Paulo. Ker dr. Ecsodi ponudbe iz osebnih razlogov ni mogel sprejeti, je na isto stolico prišel njegov nekdanji najboljši učenec in naš rojak, mladi profesor Fonda. Prof. Enij Alojzij Fonda je zaveden Slovenec. Čeprav zaradi političnih razmer ni obiskoval slovenskih šol, govori lepo slovenščino in je velik prijatelj slovenske knjige. Odlikuje ga tudi globoka vernost in pobožnost. Odkar se Slovenci v Sao Paulu zbirajo k slovenski službi božji, je on eden najrednej-ših obiskovalcev in zelo rad ministrira pri maši. Rad zahaja v slovensko družbo in prepeva slovenske pesmi. Njegova vsakoletna interpretacija sv. Miklavža je vzorna in veliko pripomore, da se za miklavževanje zbere vsako leto več Slovencev. Njegovo znanje jezikov omogoča, da nebeški dobrotnik otroke in odrasle nagovarja v odgovarjajočem jeziku (latinsko, nemško, italijansko, portugalsko). O profesorjevi vnemi za študij priča njegova bogata knjižnica Zanima se zlasti za vzhodna verska vprašanja in goji prijateljske stike zlasti z metropolitom libanonskih kristjanov. Zanje prestavlja tudi celotni grški obrednik v portugalščino. Slovenci v Sao Paulo se veselijo, da je njihov mladi rojak dosegel tako visoko mesto kljub temu, da ima država Sao Paulo obilo lastnih izobražencev in zato prepuščajo tujcem navadno le nižja mesta. Pri izbiri torej gotovo niso odločale osebne zveze, temveč zgolj njegova nesporna kvalifikacija. Ni dvoma, da bo svoje talente in ugledni položaj izrabil tudi v prid narodu, iz katerega izhaja. —r. PISMO IZ BRAZILA SLOVENEC PROFESOR NA DRŽAVNI UNIVERZI V BRAZILU / Sao Paulo, sredi marca 1961 V » la političnega življenja jugoslovanske emigracije u Srbski list „Sloga“ o „apelu“ in Slovencih O „Apelu demokratski javnosti“ pariških srbskih političnih osebnosti in javnih delavcev ter o Slovenski formuli je spregovoril kritično besedo tudi či-kaški srbski list „Sloga“. Ta list je glasilo Srbske narodne odbrane v Severni Ameriki ter je dne 10. decembra 1960 objavil po zatrdilu, da sta dr. To-palovič in dr. Branko Miljuš v Parizu s svojim ,apelom“ „potisnila“ „nož pod rebra srbskemu narodu“, naslednje ugotovitve: „Slovenci so se nazadnje odločili za Jugoslavijo, ker jim je postalo končno jasno, da so v skupnosti s Srbi dobili zase maksimum ozemlja, na katerega so sploh mogli kdaj računati. Nekateri mislijo, da so oni celo pripravljeni iti s Srbi in z njimi ustvariti tretjo Jugoslavijo, četudi bi je Hrvati ne hoteli. Zato so se zaradi Hrvatov, posebno še, da bi podprli majhno skupino, ki se Zbira okoli dr. Mačka in lci se je tudi opredelila za Jugoslavijo in proti pro-ustaški večini dr. Krnjeviča z zahtevo po neodvisni Hrvatski do Drine, Slovenci odločili za politično avanturo. Namreč majhna skupina „demokratskih“ Hrvatov okoli dr. Mačka v večnem strahu pred srbsko hegemonijo, pristaja na Jugoslavijo, toda v njej morajo1 biti Srbi oslabljeni tako kot v Titovi Jugoslaviji. Slovenci so se odločili, da gredo za dr. Mačka po kostanj v ogenj ter so izdali svojo Slovensko formulo, da pridobe Hrvate. Formula predvideva isto razdelitev države, kakršna je pod Titom in kakršno žele tudi „demokratski“ Hrvati. „Sloboda“ je obsodila ta postopek Slovencev v številkah z dne 20. julija in 1. avgusta 1960, ker taka delitev Srbov ruši vse temelje, na katerih se je od Sv. Save in pod vladarji Nemanjiči gradilo srbsko narodno življenje in srbska narodna kultura. Slovenci so se v svojem predlogu vendarle omejili s tem, ko zahtevajo, da mora biti v bodoči Jugoslaviji Titova razdelitev srbskega prostora začasna. Toda zgoraj omenjena skupina „političnih in javnih delavcev“, z dr. Živkom Topalovičem na čelu, ki nimajo zaslombe v srbskem narodu, sprejemajo predlog Slovencev za trajno rešitev za ureditev Jugoslavije in ne za začasno, kakor to predlagajo Slovenci. Ali ne predstavlja to, d'a lastni sinovi zabadajo nož pod rebra srbskemu narodu. In to ravno v trenutku, ko je v teku zbiranje Srbov v svobodnem svetu za pripravo odločne bitke, ki jo bo treba bojevati za osvoboditev domovine in za zedinjenje Srbov.“ Tako o pariškem „apelu demokrat- | rki javnosti“ ter o Slovenski formuli glasilo srbske narodne odbrane v Ameriki. Dve borbi O njih je govoril predsednik srbske zemljoradniške stranke in predsednik Srbskega narodnega odbora v ZDA dr. Milan Gavrilovič. In to na kongresu Srbskega narodnega odbora v vzhodnih ameriških državah, ki je bil 19. in 20. novembra 1960 v Johnstownu v državi Ohio. V prvem delu svojih izvajanj je govoril o prvfi borbi, t. j. o velikem dvoboju, ki se bije med Sovjetsko zvezo in svobodnim svetom. V prikazu tega gigantskega boja je naglašal, da hodita Hruščev in Tito v zunanji politiki isto pot. Dobesedno pravi: „Tito je v Organizaciji združenih narodov dosledno glasoval s Sovjetsko zvezo v vseh važnih vprašanjih za Ameriko in ves svobodni svet (Priznanje komunistične Kitajske in Vzhodne Nemčije, vprašanje Fidel Castra, pristanek na predlog Hruščeva glede razorožitve, očitek Ameriki, da je ona kriva za propad pariške vrhunske konference, zavzemanje za mirno koeksistenco po predlogih Hruščeva itd.). Pa kljub temu Titova vlada uživa finančno pomoč Amerike. Jaz osebno ne vem za tak primer v zgodovini, da bi katera vlada pri vseh razočaranjih nadaljevala s pošiljanjem milijonskih podpor tisti državi, ki aktivno sodeluje pri njenem rušenju. Ta pomoč mora pre- nehati tudi Še iz drugega razloga: „Vsaka finančna pomoč komunističnemu režimu je istočasno in v veliki meri tudi politična in moralna pomoč režimu, ki ima zasužnjen narod in najprej hromi moralni, zatem pa tudi dejanski odpor tega naroda.“ Dr. Gavrilovič je po očitku vladi Združenih držav Amerike zaradi na-dalnjega podpiranja komunističnega režima v Jugoslaviji, prešel na prikaz odnoso-v med Srbi in Hrvati. Dejal je: „Razen te velike borbe na svetovnem bojišču in na njegovem titovskem uodročju, obstoja, žal, še borba med Srbi in Hrvati. Obstoja v emigraciji, tli pa tudi v državi pod komunističnim pritiskom. Mi smo zato v takem položaju, da moramo poleg borbe proti svetovnemu komunizmu in komunizmu Josipa Broza Tita sprejeti še borbo proti Hrvatom dr. Jurija Krnjeviča. Zakaj smo do tega prisiljeni? Zato, ker je danes jasno, da je dr. Krnjevič svoje Hrvate prepeljal v tabor naših sovražnikov. Zato, ker v osnovi danes ni nobene razlike med dr. Krnjevičem in dr. Paveličem. Razlika je samo v tem, da tu ni pokolja Srbov, ker do tega v emigraciji ne more priti in tudi ne vem kako bi se to izteklo. Toda , če v emigraciji ni pokolja Srbov, dr. Krnjevič poskuša v emigraciji izvesti splošni pokolj srbskih koristi. V tem je popolnoma na isti liniji kakor dr. Pavelič.“ (Nadaljevanje v prihodnji številki) ARGENTINA Med drž. tajnikom za vojsko gen. Fragom in poveljnikom vojske gen. To-ranzom Monterom je prišlo do nesoglasij, zaradi katerih je Montero Toranzo odstopil. Drž. tajnik za vojsko je njegovo ostavko sprejel in sam začasno prevzel tudi poveljstvo nad vojsko. To se je zgodilo dne 22. marca t. 1. V petek, 24. III. je bil v Bs. Airesu sestanek 36 generalov, ki so na raznih poveljujočih položajih. Gen. Fraga jih je obvestil o odstopu gen. Toranza Montera. časnikarjem je nato dejal, da obžaluje odhod Toranza Montera. V soboto, 25. III. je pa gen. Toranzo Montero poslal drž. tajniku za vojsko pismo, v katerem navaja razloge za nesoglasje, ki je nastalo med obema in zaradi katerih je tudi dal ostavko na položaj poveljnika argentinske vojske. V pismu kritično presoja delo vlade in njenega predsednika, opozarja na širjenje levičarstva, izročitev glavne konfederacije za delo peroni-stičnim sindikatom in zadnjo zunanjepolitično akcijo vlade, ki da „na široko odpira pot levičarstvu“. Drž. tajnika opozarja na obveze, ki jih je prevzel v imenu vojske, ko je pred meseci ra njegov predlog prišel na sed. položaj. Ameriška vlada je odgovorila ar g. vladi na njeno ponudbo za p. sredova nje v sporu med ZDA in Kubo. V noti navaja, da ceni njeno mnenje v omenjenem sporu, toda opozarja, da so kubansko revolucijo izrabili komunisti in da je sedaj Kuba pod oblastjo Sovjetske zveze in kom. Kitajske. Če bi se argentinski vladi posrečilo, da bi so Kuba iztrgala iz komunističnega bloka in se vključila znova v zbor svobodnih ameriških držav, se bo ZDA rada raz-govarjala z argentinsko vlado o njenem predlogu. Vojaške, oblasti v mestu Corrientcs so odkrile tajno šolo za komunistične gverilce. V njej so aretirali več argentinskih in paraguayskih komunistov, ter zaplenili večje količine orožja in. komunistične propagandne literature. V Bs. Airesu sta po 29 letih prvič zopet pripluli nemški vojaški šolski ladji „Graf Spee“ in „Hipper“. Poveljnika ladij sta časnikarjem dejala, da se nemška vojna mornarica v sklopu oboroženih sil zahodne evropske demokratske skupnosti zlasti usposablja za nastopanje proti tujim podmornicam. Komunisti so v prov. San Luisu začeli razvijati večjo politično delavnost. Državni tajnik za vojsko je obvestil vojaške oblasti v tej provinci, da so v veljavi še vsi predpisi o prepovedi udejstvovanja komunistične stranke. Isto je sporočil notranji minister dr, Vitolo guvernerju. Položaj je pa tem bolj zapleten, ker je sodišče komunistom kandidatno listo odobrilo. 23. 3. je bila peta obletnica smrti gen. Lonardija, vodje osvobodilne revolucije leta 1955 in prvega njenega predsednika. Državni tajnik za vojsko gen. Fraga je odredil, da so se te obletnice morali spominjati po vseh vojaških garnizijah. V Bs. Airesu je bila glavna spominska slavnost na pokopališču Recoleta. Navzoč je bil tudi predsednik dr. Frondizi, ki je na grobnico, v kateri počiva zmagovalec osvobodilne revolucije, položil velik venec, za njim so storili isto državni tajniki za vojsko, mornarico in letalstvo. V Argentino bo 10. aprila prišel na obisk predsednik Italije Giovanni Gronchi. Po obisku Argentine bo odšel v Uruguay, nato se bo pa še ustavil v Braziliji, dne 19. aprila v Rio de Janeiru zaradi kratkega sestanka z brazilskim predsednikom Quadrosom. V Buenos Airesu sta bila predstavnika madžarskega Narodnega odbora Imre Kovacz in dr. Laszlo Varga, predsednik madžarske krščansko demokratske stranke. Oba sta imela več predavanj o sedanji madžarski problematiki. Tako je Imre Kovacz imel referat o „Novi definiciji kolonializma“ dr. Varga pa je imel govor, v katerem je zahteval, da je treba „sedanji Madžarski odvzeti pravico do zastopstva pred OZN vse dotlej, dokler Madžarske ne bodo zapustile sovjetske čete.“ Buenosaireška policija je po več kot dvomesečnem delu izsledila napadalce na carinarnico na mednarodnem letališču na Ezeizi, od koder so odnesli zlata v palicah ter denarja v gotovini za 38 milijonov pesov. Vse udeležence pri tej veliki tatvini ima na varnem. Glavni rokomavh je buenosaireški trgovec s kožnimi izdelki Lipsicz. Argentinsko največje morsko kopališče ob Atlantskem morju Mar del Plata je v času od 1. novembra do 28. februarja 1961 obiskalo 1,080.245 turistov. Buenos Aires, 30. 3. 1961 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz Še o rudarski nesreči v Zagorju. O veliki rudarski nesreči v Zagorju ob Savi smo kratko poročali v štev. z dne 16. t. m. O njej smo dobili še naslednje podrobnosti: Nesreča se je zgodila dne 11 marca t. 1. ob dveh ponoči. V tkzv. „Vinskem rovu“ 360 m pod površino zemlje se je v V. horizontu, Jašek „G“ vnel plin metan in povzročil hudo eksplozijo, pri kateri je izgubilo življenje 13 rudarjev in sicer: Karel Novak iz Zagorja ob Savi, star 42 let, Franc Marn iz Loke pri Zagorju, star 25 let, Rafael Romih iz Loke pri Zagorju, 9tar 31 let, Jože Mlakar iz Zagorja ob Savi, star 43 let, Sulejman Dizdarevič iz Bosanske Krupe, star 22 let, Miroslav Knežeevič, stav' 20 let in njegov brat Slavko Kneževič, star 22 let, oba iz Bakoviča, Albin Bajda iz Zagorja ob Savi, star 45 let, Franc Zidar iz Zagorja ob Savi, star 30 let, Alojz Gasoir iz Kandrša, star 36 let, Sand Kadid iz Bosanskega Novega, star 19 let in Rudolf Frim iz Zagorja ob Savi, star 48 let. 9 rudarjev domačinov so pokopali v Zagorju ob Savi, štiri pa so prepeljali na njihove domove v Bosno. Pogreba se je udeležilo poleg številnih rudarjev nad 20.000 ljudi. Od oblasti pa so bili Miha Marinko, ing. Viktor Kotnik, Miran Košmelj in poslanka za Zasavje Lidija Šentjurc. SLOVENCI V BUENOS AIRES 10-letnica smrti dr. Novačana Dne 22. marca 1951 je umrl v mestu Posadas na poti iz Buenos Airesa na svoj dom v mestu N. L. Alem v provinci Misiones slovenski pesnik in pisatelj dr. Anton Novačan. Tu je do-bil zadnje zemsko počivališče. V njegov spomin je za 10-letnico njegove smrti za Svobodno Slovenijo napisala daljši članek njegova soroja-kinja ga. dr. Julija Payman. Objavili ga bomo v eni prihodnjih številk. Romanje Slovencev v Bujan bo letos v nedeljo, 14. maja Osebne novice Družinska sreča. V družini Jožeta Cestnika in njegove žene ge. Cilke, roj. Fajfar, so dobili 21. marca hčerko. — Družino Roka Kurnika in njegove žene ge Minke, roj. Pustovrh v Moronu je razveselil sinček Rok Martin. V družinj Martina Boštjančiča in V Starem trgu pri Ložu so 20. novembra praznovali 800-letnico, odkar se je ustanovila fara. Na slavnost je prišel tudi škof Anton Vovk, ki je vernike bodril, naj ostanejo še naprej trdni in stanovitni v veri svojih očetov. Letošnje Prešernove nagrade v Ljubljani so dobili: Dr. Dragotin Cvetko za knjigo „Zgodovina glasbene umetnosti“ v Sloveniji, pesnik in publicist Mile Klopčič za literarno delo in prevajanje, gledališki igralec Vladimir Skrbinšek za odrske ustvaritve in ing. Edvard Ravnikar za arhitektonske ustvaritve. Na univerzi je pa bilo razdeljenih za najboljša študijska dela 46 akademikov Prešernovih nagrad v višini 1,300.000 din. V Ljubljani je v starosti 80 let umrla slovenska pisateljica Manica Komanova. Pok. Manica Komanova je bila preprosto kmečko dekle, ki si je s samcizobrazbo tako spopolnila znanje in izpilila jezik, da je lahko napisala celo vrsto literarnih del, zlasti za mladino. Na cesti Ljubljana—Vrhnika grade čez Gradaščico železobetonski most. Rok za dograditev mostu je določen do 30. junija t. 1. Začetna dela pri mostu so precej nagajala, kajti 10 pilotov so morali zazidati 30 m globoko, da so prišli do trdne nosilne podlage. ARGENTINI njego žene ge. Francke, roj Triller, v Lanusu se je pretekli teden rodil sin. V San Martinu je bila krščena 25. marca Graciela Norma Zorc, hči Vinka in Frančiške šabec. Za botra sta bila Rudolf in Lea Šabec, krstne obrede pa je opravil slovenski dušni pastir v San Martinu g. Jože Jurak. — Srečnim družinam naše čestitke. LANUS V nedeljo, 26. marca, je bil po drugi slovenski maši v društveni dvorani sestanek krajevnega fantovskega odseka, na katerem je predaval Vule Rupnik o strategiji domobranstva. Sestanka se je udeležilo lepo število mož in fantov, ki so z zanimanjem sledili izvajanju bvšega domobranskega poveljnika. Predavateljevo izčrpno poročilo o delovanju vaških straž, o kritičnih sep-temberskih dneh leta 1943 ter o nastanku domobranstva so nagradili s ploskanjem. SLOVENCI ¡PO SVETU KANADA V nedeljo, 26. februarja, je bila slovesna otvoritev dvorane pri novi slov. župniji Brezmadežne v Torontu. Slavnost je bila združena s skupno večerjo nad 400 udeležencev. Slavnostnemu zboru rojakov ja predsedoval Feliks Sebanc, Od slavnostnih govornikov je prvi spregovoril predstojnik slov. lazaristov v Kanadi, župnik župnije Brezmadežne s č.rlo-delno svetinjo Janez Kopač. Vsem se je zahvalil, ki so omogočili izvedbo tega načrta. Za njim je storil isto župnik fare Marije Pomagaj g. Andrej Prebil. V imenu Slovencev iz Hamiltona je prinesel pozdrave njihov dušni pastir dr. Tomc, v imenu organizacij in slov, ustanov, ki delujejo na področju Vel. Toronta, so pa izrekli pozdrave in čestitke župniku Kopaču za postavitev* slovenske dvorane naslednji: S. Ulčar, predsednik cerkvenega odbora*' nove slovenske župnije, L. Stajan, predsednik NIJ, predsednica Kat. ženske lige ga. Mara Osrekar, v imenu slov. šole gdč. Anica Dolenčeva, v imenu clevelandskih Slovencev akad. kipar France Gorše,, A. Ponikvar, predsednik župnijske Hranilnice in posojilnice, Pete? Markež v imenu Krščansko-demokrat-.skega društva, H. Erčulj predsednik Slov. kat. prosvet, društva Baraga, I. Anzelj, za Bled, odsek 16, V. Trček v imenu Hranilnice in pos. J. Ev. Krek, Jože Markež v imenu Društva Slovencev. dr. Peter Klopčič kot predsednik Slov. kat. akad. starešinstva, ing. Fr. Grmek za Slov. telovadno zvezo in Stane Pleško predsednik Zveze slov. protikomunističnih borcev. Med govori so bile na sporedu slovenske narodne pesmi. Izvajala sta jih župnijski mešani in moški zbor pod vodstvom pevovodje F. Sodje. Mešani zbor je zapel naslednje pesmi: Na nebu zvezde sevajo, Tam, kjer teče bistra Žila in V gorenjsko oziram se skalnato stran; moški zbor pa pesmi Kresna noč in Sijaj, sijaj sončece, Nastopil je tudi AVSTRIJA Prof. Pavel Slapar, ki poučuje verouk v 12 razredih gimnazije v Spitta-lu ob Dravi, je dobil od škofije dekret, s katerim je namesto obolelega dekana imenovan še za upravitelja župnije Špittal ob Dravi. Tako bo imel sedaj poleg dela, kj ga ima s poukom verouka na gimnaziji, še na skrbi župnijo, ki ima 10.000 prebivalcev. KDO BO SO DELOVAL NAVI. SLOVENSKEM DNEVU?] Naše požrtvovalne organizacije in društva: Združeni pevski zbori nas bodo presenetili s koncertom. Tako bodo izpolnili kulturni del Slovenskega dneva. Dr. Tine Debeljak nas bo v kratkem govoru navdušil za lepo slovensko pesem, da jo bomo negovali in ohranjali. člani Slovenske fantovske zveze in Dekliške organizacije bodo, kakor vsako leto, tako tudi letos ljubeznivo, prijazno in točno postregli vse goste. Prav tako bodo požrtvovalno pomagali pri mnogih drugih opravilih in delih. Slovensko planinsko društvo bo tudi letos postavilo že svoj tradicionalni „štant“. To pot pod geslom: Odpri roke, daruj srce, olajšaj revežem gorje* Njihova letošnja posebnost bodo namreč slovenski lectovi srčki. In to prav taki, kakršni morajo biti: lepo okrašeni, pa opremljeni z verzi za vsakršno šaljivo srčno razpoloženje — za mlade in stare. Kdor ne bo hotel osebno izročiti srčka, komur ga je namenil, bo to zanj opravil vestno in zanesljivo „šaljivi poštar“. In končno bo izvoljena tista, ki si bo pridobila največ sr_ PO ŠPORRTNEM SVETU Tudi v Jugoslaviji so pred nadaljevanjem nogometnega prvenstva precej govorili o spremembi v sistemu nogometnega tekmovanja, vendar samo neuradno. Tako naj bi v prihodnji sezoni zvišali število članov prve lige na 14, število druge lige — vzhodne in zahodne skupine — pa na 16. Torej prav obratno kot v Argentini oziroma v Bs. Airesu in okolici — kjer teže za zmanjšanjem kluboV. Iz druge zvezne lige (zahodne) bi naj izpadli 4 zadnje plasirani klubi, novi člani pa bi postali dve prvoplasirani moštvi hrvaške lige ter _ prvaka Slovenije in Bosne-Herce-govine. Na ta način bi odpadle kvalifikacijske igre, ki so prinesle marsikatero slabo stran v tekmovanju. V Mariboru so preosnovali nogometni klub Maribor, ki je bil klub železničarjev. Sedaj pa so ustanovili — kakor v Ljubljani Triglav — klub, ki naj bi čim bolj zastopal Maribor. Iz nekdanjih Branikovih igralcev, ki so šli h Kovinarju in iz Maribora so zbrali močno moštvo, odvisni igralci, Maribora pa so okrepili Kovinarja, ki je itak pred ciljem osvojiti prvenstvo mariborske podzveze in se boriti za vstop v Slovensko ligo. Maribor, ki je osvojil jesensko prvenstvo Slovenske lige, pa bo skušal to obdržati in se potegovati za vstop v drugo zvezno ligo. Kot pripravo za spomladanski del so novi Mariborčani povabili v goste mlado avstrijsko reprezentanco in jo premagali s 4 : 1. Vsul: teden ena ZVELIČAR NAŠ JE VSTAL IZ GROBA Zveličar naš je vstal iz groba; vesel prepevaj, o kri.stjan! Premagana je vsa hudoba, dans je rešenja tvojga dan. Veseelo upa duša moja, zapoj kristjan, hvaležno čast. Aleluja, aleluja. Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja, in tvoje ostro želo, kje? Veselo upa duša moja, življenje večno čaka nje. Moj Jezus je od smrti vstal, kraljestvo smrti pokončal! Aleluja, aleluja. O sreče dan, o dan veseli, ki ga naredil je Gospod! De večno bi mu hvalo peli, odrešen je človeški rod! Odprt stoji nam paradiž, in vrata vanj je sveti križ. Aleluja, aleluja. čkov za „kraljico lectovih srčkov“ ter odlikovana s sladko nagrado. Poleg tega imajo planinci pripravljene, mladim že znane „srčne parčke“, zelene za fante, rdeče za dekleta. Novost bo v tem, da bo izžreban prav vsak deseti parček in to z dvema nagradama. Postregli nam bodo pa tudi letos na svojem „štantu“ s pecivom, odlično kavo, pa z žganimi in brezalkoholnimi pijačami. Borci bodo pekli čevabčiče in okusne krvavice. Naš Dom San Justo bo imel tudi letos svoj bar in trafiko. Slomškov dom Ramos Mejia bo s točilnico skrbel za žejna grla. Požrtvovalne gospe in gospodične r kuhinji bodo pripravljale okusne želodčne dobrote. Naše, gospodinje so bile naprošene, d'a napečejo, kar se da veliko peciva. Prepričanj smo, da se bodo tej prošnji velikodušno odzvale. Srednješolci bodo okusno okrasili prostor in pripravili vse potrebno za okrasitev prostora. Slovenski tisk podpira ta dan z rednim poročanjem o pripravah in o poteku Slovenskega dne in tako vedno pripomore k sijajnemu uspehu prireditve. Mnogo drugih organizacij pa ta dan podpre moralno in dejansko. EMILIJAN CEVC BOGKOV KOT (Iz zbirke, „Preproste stvari“) Sredi prostora vsakdanjih skrbi, sredi krepkega, žilavega življenja ljudi, ki se sklanjajo k zemlji, da, tudi sredi naših grehov, čebelnjak milosti božji kot nad mizo... Nad vso hišo razteza križani Bog svoje roke, kakor bi hotel z njimi povezati hišne stene, kakor bi hotel v svojem objemu združiti vse naše maloverne duše, vse naše kretnje in vse, kar napolnjuje in dopolnjuje naše življenje. Njegova podoba se je zajedla v nas kakor hudournikova struga, kakor sekira, ki jo zvečer drvar z vso silo mišic zasadi v debelo macesnovo tnalo... Nič ni lepega v tem razpetem Jezusu za naše lažnive človeške oči. Telo mu je sloko, iztegnjeno in rumenkasto kakor kačnikov cvet, Le prtič okoli ledij je srebrn in velike rane po telesu so rdeče kakor mak. Težke kaplje krvi se mu prelivajo po prsih, zapestjih in stopalih. Nobenega sorazmerja ni v Odrešenikovem krvavečem telesu, nobene miline v njegovem obrazu, le nemo trpljenje, kakor ga je doživel v svoji duši preprosti rezbar, ko je s težkimi, nerodnimi rekami v zimskih dneh rezljal na kolenih bridko martro božjo. In prav v tej otroški žalosti počiva velika lepota. Jezus diha, trpi; dan za dnem preživlja smrtno grozo in mi odrešenje. In sleherno uro nas pretresa krik umirajočega Boga, ki se izvija iz teh odprtih temnordečih ust. Kajti pri nas poznamo ta smrtni krik: slišali smo, kako so ga kriknila usta drvarja, ko ga je podrlo drevo, usta pastirja, ko ga je zasulo v plazu, slišali smo rjuti živino, ko se jj je zarezal nož v goltanec, in culi smo ga v umiranju dreves, ko so se zrušila pod udarcem sekire ... Tudi te, v smrtnem trepetu razprte oči poznamo in drgetajoče roke z napetimi modrimi žilami, močne in žive kakor korenine dreves... Ko sedamo za mizo, živi Bog z nami v svojem odrešujočem umiranju, ko odhajamo na polje in v gozd in k živi- ni, nas spremlja njegov blagoslov. Nad veselimi svati bedi in nad prvim jokom dojenčka — nerazdružen del naše biti je postal, tečajna zvezda naših domov, in nikoli mu nj dovolj prijateljstva človeških otrok. Že staro mater je sprejel ta trpeči pogled, ko je stopila s poročnim vencem v hišo, in ko ¡je zazibala sina in vnuka, je Jezus še prav tako razpenjal prebodene roke kakor danes, ko strmim vanj jaz. Že takrat sta ob križu klečala ta dva angelčka s svečniki v rokah ter se tako zmrdnjeno držala, kakor bi bila sveti Marjeti olje izpila. Najbrž se tudi onadva bojita mrtvaške glave pod križem, ki otroke navdaja s takim strahom... Morda bi bilo to trpljenje celo za samega Boga prehudo, če bi ne trpela ob njem Marija sedem žalosti! Sedem zlatih mečev ji prebada srce, sedem mečev, kakor velik cvet. Nikdar ne bomo mogli doumeti, kakšno bolečino ji povzroča sleherni izmed' teh močov, toda vsako uro spoznavamo, v kakšno tolažbo je nam... Če bi vprašali naše matere, katera Marija jim je najljubša, bi gotovo odgovorile: „Žalostna...“ Jezus je hvaležen usmiljeni roki, ki rru je za pomoč v trpljenju dodelila podobo žalostne Matere poleg križa. O, nevesta Jagnjeta, ki delaš družbo Mariji — sveta Barbara! Vsi vemo, kako. te je dal divji oče Barbaron zazidati v temen stolp jn so ti sami angeli stregli, ti pa si častila sveto Reš-nje Telo. Nazadnje pa ti je hudi Barbaron z mečem odsekal glavo. Za^c imaš v rokah stolp in zlat kelih s hostijo ter velik, velik meč, na glav* ■’ zlato krono. Oj, ti ljuba sveta Barbara z rdečo haljo in modrimi očmi — pomagaj nam v smrtni uri! Oči svete Lucije so kakor dve svetlomodri slivi, k; ležita na belem pladnju. Kita rež se usipo izpod modrega neba in zdi se mi, da sveto dekle ne ve, kaj bi počela s temi cčmi, kj jih drži na krožniku pred seboj. „Le zakaj mi jih še dajete v roke,“ vprašuje, „saj sem jih vendar že darovala Bogu.“ O, sveta Lucija, če bi zaupal vate, bi mi danes najbrž, ne bilo treba nositi na-, očnikov. Toda kljub temu ti bom prinesel tistih majhnih rož, ki se skrivajo med travo in so dobre za oči, saj jih gotovo poznaš, smetlika jim pravijo... Pa nebeški tesar sveti Jožef z žago in božjim Otrokom! Dobri starec s kodrasto brado ne sme manjkati v nobeni hiši. Potomec starih kraljev se je naselil nad našo mizo ter nas varuje s prav tako skrbjo, s kakršno je bedel nad otroštvom betlehemskega Deteta. Njegova lilija je tako bela, da že kalna modrikasto vleče in njeni prašniki so zlati. In tu je sveta Ana, h kateri molijo matere, ko prisluškujejo prvim utripom novega srca pod svojim srcem! Veliko knjigo drži v naročju ter poučuje deklico Marijo. Z levico jo objema čez ramo in s prstom desnice kaže a knjigo. Morda že sluti veliko poslanstvo svoje hčerke, morda ni več daleč tisti pomladni dan, ko 'bo angel Gospodov pokleknil pred Marijo in se bodo začele dopolnjevati besede, ki jih morda prav zdajle govori hčerki: ,(Rodil se bo Mesija, ki bo odrešil svoje ljudstvo...“ In Marija pazljivo posluša, Roke sklepa na prsih in na lahno sklanja glavo. Prav zadaj pa se zadovoljno stiska sveti Joahim, ves ponižen in preprost, čeprav je duhovnik v hiši Gospodovi, Le kaj bi počel kmet v nebesih, če bi ne imel tam gori polja in gozda in živine? Zlatih palač bi se kmalu na-vepčal in sredi angelskih koncertov bi pogrešal domače harmonike in pastirsko piščali. In kaj naj se, dobra duša, rr.meni s škofi in vitezi? Preučenih pogovorov nj bil vajen, o vremenu in poljskem delu pa se v nebesih gotovo ne menijo. Toda Bog skrbi za vse, pa je dal tudi kmetu svetnika, ki pozna kmečko življenje in ki bi tudi v ne-| hes'h ne mogel strpeti brez svojih vo-Mfkov in zemlje. Ko bo stopil naš kmet ? z nebeški prag, bo že zagledal svetega Izidorja, nebeškega kmeta, pastirja na božjih poljanah, pevca ob rajskih potokih... Prav gotovo mu bo sveti Izidor prvj pritekel naproti, saj visi njegova jslika. v slehernem kmečkem domu.:. Na njej kleči svetnik sredi travnika, pod hribom s cerkvico, ki ima dva stolpa in rdečo streho. Spredaj orje na rumeni njivi angel z zlatimi krili, plug pa vlečeta d'va rjavo-rdeča volička. Na desni rase veliko, brestu podobno drevo s tremi krošnjami... Te slike se nikoli ne morem dovolj nagledati. Zdi se mi kakor posvečen odmev kmetovega trpljenja. Prav na to sliko mislijo otroci kadar pojo: „Svet Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, še lepše pel... “ Da, toda hišo in hlev varuje tudi sveti Florijan: operjaničeno čelado ima, rdeče bandero ter zliva iz rumene golide vodo na gorečo cerkev. Njegov bojni tovariš sveti Jurij pa varuje naše duše pred hudičevim zmajem. Velik junak je, čeprav ima obraz petletnega, prestrašenega otroka, kajti ni kar tako poriniti sulico v gobec zelenega zmaja, ki mu šviga ogenj iz žrela In končno podoba zadnje večerje: trinajst mož je zbranih okoli okrogle mize. Eden drži v rokah kelih in kruh. Nemo strmenje je v teh obrazih, božja beseda jim zveni v ušesih — še nas napolnjuje, še nas posvečuje. V to sliko se ozira kmet, kadar moli. „Daj nam danes naš vsakdanji kruh...“ — Toda z grozo zagledam, da ima eden izmed dvanajsterih mošnjo v rokah in zelenega hudiča za vratom... O, preprostost steklenih podob, obrobljena z nerodnimi črnimi okviri, kakšna pesem zveni iz tebe, kako velike stvari nam hočeš povedati! česar ni zmogla prebrisanost modrijanov, je tebi uspelo: priklenila si nam srca na 'estev med nebom in zemljo. Kajti to lestev ti pomaga presti sam Sveti Duh, ki se spušča v stekleni krogli nad mizo. Resnično se spušča iz nebes, čeprav se nam zdi, da visi le na dolgi žimi izpod stropa. Vse preveč verjamemo samo očem in premalo srcu. Srce pa nam pravi, da Sveti Duh resnično biva v naši sredi: iz vsake modre besede zveni in iz vsake molitve. Druži nas z vsemi, ki verujejo vanj... Steklena buča se lepo sveti in ok- na odsevajo v njej s svojimi križi in rožami. Včasih se mi zazdi, da golobček v njej na lahno utriplje s krili, tako na lahno, kot bi naletaval sneg. Njegovo telo je iz zlatega in srebrnega staniola in v rdečem klunu drži papirnato hostijo. Peruti in rep so mu iz pahljačasto nabranega papirja in pod njim so rože iz rdeče volne. Tako visi nad mizo ter nas gleda z velikimi rdečimi očmi. Vera naših očetov in mater je vedela, da mora Sveti Duh blagoslavljati s krili vsa naša dela, ter ga je hotela vedno imeti pred očmi. * V navzočnosti teh dobrih nebeških gostov nad mizo smo razgrnjena njiva. Vsaka naša beseda in kretnja dobi lepši pomen in je polna novega upanja. Srce se nam očiščuje pred njimi do dna. Niti najmanjši greh nam ne ostane prikrit, vse se razgalja — pa tudi odpušča. Ena sama očetova ali materina kretnja pred križem zaleže za devet pridig. Ni me zlepa pretresel kak stavek tako, kakor besede iz „Mojega življenja“: „Takrat se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Mati me je prijela narahlo za obedve roki, šla je z menoj preko izbe v kot pod razpelom, tam me je pokrižala trikrat po vrsti. ‘Ti moj fant!’ je rekla. Nato pa je na glas zajokala, sam ne vem zakaj.“ >»< •i' Jezus, naš trpeči brat, ne sme nikoli zapustiti svojega kota, kakor ne lastovka svojega gnezda pod napuščem. Tud; če hišo prodajo — Bog mora ostati, ker je hiši temeljni kamen in vez njenih oglov. Le za božič se umakne jaslicam. Mož bolečin napravi prostor Otročičku, ki je že določen za .troljenje. Tako spremljamo Boga vse leto v njegovem veselju in bridkosti in Bog nas v veselju in žalosti. In svetniki se nam vse leto nasmihajo z rdečimi ustnicami ter se pomenkujejo z nami. Ne slišimo njih besed, toda srca čutijo. Oljčna vejica z blagoslovom zadnje cvetne nedelje je zataknjena za ramena križa — vxaruje nas pred hudo uro ter odganja bolezni od hiše. SLOVENSKI MLADINSKI ORGANIZACIJI SFZ IN SDO ŽELITA SVOJIM ČLANOM IN ČLANICAM KAKOR TUDI VSEJ SLOVENSKI MLADINI BLAGOSLOVLJEN PRAZNIK KRISTUSOVEGA VSTAJENJA! uwvwwwwywuwtfuwywwwuvywywyvwvwwywtfwwwyvu OBVESTILA V sanmartinskem okolišu bo blagoslov velikonočnih jedil tudi pri Hartmanovih Boulevard Ballestor 1171, Villa Ballester ob 11.30. SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE CACES Mendoza, Argentina želi vsem slovenskim rojakom blagoslovljene, srečne velikonočne praznike WWUWWWtfWWWWWWWWWUWÜWtfWWWWWWWWVWWW DELIKATESA VESTER & MAČEK Rivadavia 11576 Liniers, Capital T. E. 64-1063 želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike BRATA METOD IN JOŽE MAVRIC edina družabnika tvrdke Mavrič y Cia S.R.L. želita vsem rojakom veselo Alelujo Ventas al por Bulones de hierro Acero SAE y USS Tornillos para metales Tornillos para madera Tornillos T/Parker Tuercas estampadas Tuercas de acero SAE y USS Tornillos Alien c/eabeza Tornillos Alien s/cabeza Machos Uranga rectificados y acero rápido Materiales eléctricos Pošiljamo tudi v notranjost dežele LOJZE NOVAK IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUMAR S. R. L. Avda de Mayo 302 Ramos Mejia T. E. 658-7083 žel} svojim cenjenim odjemalcem in Slovencem blagoslovljene in vesele praznike Kristusovega vstajenja ter Vam svetuje, da se pred nakupom hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, radio kombinadov in vseh drugih potrebščin za dom posvetujete pri Lojzetu Novaku, ki Vam nudi prvovrstno kakovost in dolgoročno odplačevanje. Prepričajte se pri znancih, ki so že odjemalci. Kličite po telefonu in pridem na dom. Poslušajte naše redne tedenske oddaje po Radio LS 5 R. del Pueblo vsako soboto ob 22. Posebno opozarjamo na našo velikonočno oddajo Veselo Alelujo vošči svojim članom, vlagateljem in vsem rojakom Slovenska hranilnica zadruga z omejeno zavezo Alvarado 350 Ramos Mejia Vsem članicam in članom ter vsem slovenskim rojakom želi za praznike Gospodovega vstajenja obilo srčnega veselja DRUŠTVO SLOVENCEV CERKVENI OGLASNIK Obredi velikega tedna v slov. kapeli: Veliki četrtek, ob 19 sveti obredi, sv. maša s sv. obhajilom; nato češčenje sv. Rešnjega Telesa: 20—21 žene, 21— 22 deklet?., 22—23 možje, 23—24 fantje Veliki petek: ob 19 pridiga, sv. obredi s petjem pasijona po Janezu, počastitev sv. križa, obhajilo in križev pot Velika sobota: ob 23. pričetek sv. obredov z blagoslovitvijo ognja, ponovitev krstnih obljub, sv. maša. Po sv. maši še blagoslov jedil. Velikonočna nedelja: ob 9.30 sv. maša s petjem velikonočnih pesmi. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina ■ ■ ■ ■ ■ ■ ODBOR DRUŠTVA SLOVEN- 5 SKIH PROTIKOMUNISTIČNIH \ m BORCEV BUENOS AIRES \ V počastitev spomina pok. ge. Esih je Slovensko planinsko društvo v Bs. Airesu darovalo za Socialni fond Društva Slovencev 200 pesov. Na veliko noč bo pel v San Martinu slovenski pevski zbor ob 8.30 lepo latinsko sv. mašo. CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961 za Argentino $ 430.— Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213 želi vsem članom, prijateljem in ; N ■ vsem rojakom upanja polno in : ■ blagoslovljeno Veliko noč mayor y menor Piedras esmeril Sicar y Carboruadum Máquinas para soldadura eléctrica y autógena Electrodos Mechas SATS, MAX y UNICUM Máquinas dobladoras de caños de luz é industriales SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Buenos Airesu želi vsem svojim članom vsem Slovencem vesele in srečne velikonočne praznike. in NAŠ DOM V SAN JUSTU ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE OBČNI ZBOR zadruge „Naš Dom“ bo v nedeljo, dne 16. aprila ob 10 dopoldne v društvenih prostorih. Vsi člani vljudno vabljeni. Kdor se občnega zbora ne more udeležiti, lahko pismeno pooblasti drugega člana, da glasuje v njegovem imenu. Êmà ¡® Cerrito 2245 Lomas del Mirado a želi srečne in blagoslovljene velikonočne praznike vsem rojakom VTVVVVVVVVVVVVVVVVTVVVVVVVVVVVVVVVVVV^ :Slovensko veliko noč in lepih pirhov!; ČASA BIZOVIK Pavlina L. Korošec Calle 1 No. 510 Vlila Espana - Berazategui Slovensko veliko noč Vsem Slovenkam in Slovencem želimo blagoslovljene velikonočne praznike in obenem vse najlepše vabimo na Blagoslovitev slovenskega doma v San Martinu ki bo združena s celodnevno prireditvijo — v nedeljo, dne 23. aprila t. I. v ulici Cordoba 129 v San Martinu (dva kvadri od trga San Martin). Spored: Ob pol 9: sv. maša na dvorišču doma; ob pol 10: blagoslovitev doma in zastav; ob 10: pozdravni nagovor predsednika Slovenskega doma v _ San Martinu; nastopi sanmartinske mladine; nastop Slovenskega pevskega zbora iz San Martina; pozdravi slovenskih društev in ustanov; ob 12: kosilo; ob 14: tekma v odbojki; ob 17: VELIKA LOTERIJA v korist novega doma z bogatimi dobitki: samska spalnica, pralni stroj, žensko kolo, kitara, brezplačni načrt za hišo, več brezplačnih fotografskih posnetkov in še mnogo drugih stvari, od 18 dalje: prosta zabava. Sodelujejo: Slovenski pevski zbor v San Martinu, slovenski šolski tečaj, Zveza slovenskih skavtov, Naraščajnice S. D. O., Dekleta in fantje iz San Martina, Slovenska beseda. Vstopnine ne bo, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Prosimo vse rojake, da nas podprejo z nakupom loterijskih srečk in z obiskom. Ves dan bomo na novem glasbenem aparatu pred vajali naše pesmi, posnete na plošče in na magnetofonske trakove Vsak nov slovenski dom je nova slovenska trdnjava! SLOVENSKA BESEDA bo imela v soboto, 29. aprila p i Družabno prireditev ij ,i v običajnih prostorih v Santos C <• Lugares, ulica Patricios 457