81. StNlttL v umu. • tem. a mfn m »uhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja »o petol preje man za aiatia ipiki dežele za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LtmBl|aae s pošiljanjem na dom za vse leto 54 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam poni plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za trnja daiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroča« •tez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — Za ——Ifa se plačuje od peterostopne pethVvrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tlaka dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat [ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In apravmlstvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravniitvo pa v pritličja, — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JUtsciaa priloga: „Slovenski Tehnik". Uredništva telefon iL 34. Opramlitvn telelen ftt S3. Jkol v stlshi. Ljubljanski škof Jeglič jo je temeljito zavozil. Mož je na eni strani domišljav in fanatičen, na drugi strani neveden iu neolikan. To daje njegovi bojevitosti oduren značaj in to je glavni vzrok, da si ie nakopal v svoii lastni škofiji največje sovraštvo. Zadnjič smo omenili velikansko nasprotje, ki je nastalo med ljubljanskim škofom in med 2500 Češkimi duhovniki, ki so bili člani češke „.Tednote*. Škof Jeglič je bil češke duhovnike v svojem uradnem listu obsul s celo vrsto težkih dolžitev, napadel jih je, kakor navadno napada slovenske naprednjake, grdo, žaljivo in — lažnjivo. Odgovor ni izostal. Teški duhovniki pač niso tako prizanesljivi in krotki kakor slovenski naprednjaki. Nastopili so odločno proti ljubljanskemu škofu in ga javno postavili na laž. Zgodilo se je to najprej v „Kor-respondenzblattua za avstrijske duhovnike in potem na burnem shodu, ki so ga imeli ti duhovniki pred kratkim, na katerem so, kakor smo dosti natančno poroča'i, vzeli v pretres dolžitve škofa Jegliča in jih razkrinkali kot grde laži in nizkotna o br ek o v anj a. Viharno je bilo to zborovanje čeških duhovnikov in vzbudilo je silno senzacijo po celi Evropi. Celo „Čech", glasilo čeških škofov, je priznal, da je bil tega viharja kriv ljubljanski škof Jeglič, ker je, kakor pravi omenjeni list, češke duhovnike krivično postavil na sramotni oder. Ni pa ostalo samo pri rečenem protestu, češki duhovniki so šli dalje. Sklenili so, zahtevati zadoščenja. Češki duhovniki se ne dajo žaliti na časti in na svojem poštenju. V svrho, da dobe zadoščenje, so storili dva koraka. Predsedstvo „Jed-notea za brnsko škofijo je poslalo škofa J egliču obširno spomenico, v kateri dokazuje, da je škof Je- glič češkim duhovnikom kradel čast in zahteva, da mora to v svojem uradnem listu slovesno preklicati. Duhovniki drugih čeških Škofij pa niso zadovoljni s takim zadoščenjem, ker je pre*najhno. 300 duhovnikov le vlotilo pritožbo ne pepeim, v kateri pojasnjujejo, da jim je škof Jegbč storil nečuveno krivico in zahtevejo, nef pepet škofa Jegliča odstavi, sicer bodo češki duhovniki iz tega izvajali najskrajnejše konsekvence. Lahko si je misliti, v kaki stiski je zdaj škof Jeglič. Domišljeval si je, da sme v svoji škofovski mogočnosti delati, kar hoče, da mu nihče ne more do živega in navajen je napadati in natolcevati tudi krivično, kakor in kadar mu kaže. Zdaj pa obupno vije roke in trepeta, da se mu zgodi tako, kakor bivšemu olomuškemu škofu Kohnu. V svoji zadregi je hitro pisal predsedniku „Jednoteu za brnsko škofijo, dr. Janu Schneiderju. Mislil je, da bo s kako plitvo frazo vse poravnano. .Vidim, da so bile moje opombe presplošne,u je pisal dr. Schneiderju in prav hinavsko dostavil: „Sicer vem popolnoma dobro, da se duhovništvo brnske škofije in prebivalstvo zelo odlikuje po cerkvenem duhu in mišljenju nad vsemi škofijami na Češkem in Moravskem.u Jeglič se menda ni zavedal, da je to novo žaljenje. Čutili pa so to češki duhovniki in imenova i opravičenje Jegliča „novo u hrubost a dc-myšlivosta (nRozkvetu št. 15.) Škof napenja seveda vse sile, da bi se rešil in da bi se ubranil sramotnega odstavljen j a, kakršno se je zgodilo njegovemu kolegu dr. Kohnu. Na pomoč je* poklic al kranjske duhovnike. Sklical je na dan 11. t. m. v Ljubljano dekanko konferenco. Prišli so vsi kranjski tehanti na posvetovanje, kako bi rešili škofa Jegliča. Z jokavim glasom jim je škof razložil svoj obupni položaj in jim naznanil, da priobči v prihodnji številki svojega uradnega lista izjavo, v kateri bo preklical vse, kar je bil pisal v posebnem pastirskem listu o čeških duhovnikih. Mastna je službica ljubljanskega škofa in naravno je, da si jo skuša Jeglič ohraniti za vsako ceno. Toda, da si jo hoče šhof ohraniti celo za ceno, da sam sebe postavi na laž, da javno prizna, daje v pastirskem pismu lagal, tega bi vendar ne bili mislili. Sicer pa še ni gotovo, da se bo škof na ta način tudi resnično rešil. Prevelika je krivica, ki jo je storil. Razburjenje med češkimi duhovniki je velikansko. Celo glasilo praškega kardinala obsoja ljubljanskega škofa in mu četudi z milimi besedami očita nevednost in nespodobnost. V takih razmerah je malo verjetno, da se bo v svoji duhovski Časti žaljeno Češko duhovništvo zadovoljilo s preklicem, ki ga je napovedal škof Jeglič na dekanski konferenci dne 11. t. m. Omejiti se hočemo za danes na konstatiranje teh dejstev, a izprego-vorili bomo o tej stvari vnovič, ko izide v škofijskem listu preklic Antona Bonaventure. Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 17. aprila. Jutri se vrši zelo važen ministrski svet, h kateremu se pripelje minister grof Andrassy nalašč iz Benetk. V ministrskem svetu se bo razpravljalo skoraj edino le o nagodbi. Vlada je sklenila, da ne izda nikakih obvestil več o dosedanjih uspehih nagodbenih konferenc, in sicer z ozirom na volilno gibanje v Avstriji. „Budapesti Naplou priobČuje več zanimivih tajnosti glede nagodbe iz peresa bivšega ministra v Fejervary-jevem kabinetu. Ta državnik pravi, da se čudi, zakaj se Kossuth tako oklepa ideje trgovinske pogodbe, dasi te ideje ni iznašel on, temuČ njegov prednik v Fejervaryjevem ministrstvu. Tndi takratni avstrijski trgovinski minister baron Ca 11 je odobril ta načrt z izjavo, da avstrijska vlada nima ničesar proti njemu. Og* sko-hrvatski državni zbor Budimpešta, 17. aprila. Ministrski predsednik je v začetku seje odgovarjal na interpelacijo poslanca Markosa zaradi agitacij vse-nemške zveze. Interpelant je bil namreč vprašal ministrskega predsednika, ali mu je znano, da so v Nemčiji zadnji desetletji prevladala vse-nemška stremljenja, ki merijo na to, da se Avstrija in Ogrska združite v veliko nemško državo, in da v ta namen delujejo nemški državniki in častniki generalnega štaba sporazumno roko v roki. Nadaje je vprašal, kako se strinja to z obnovitvijo trozveze in kako hoče vlada nastopiti proti temu. Ministrski predsednik dr. We-kerle je odgovarjal, da so mu znana vsenemška stremljenja, ki so zelo razširjena, vendar mora vsakogar opozarjati, naj temu prizadevanju ne pripisuje prevelikega pomena. Kar se tiče naših specijalnih razmer, govoriti se je dalo morda v preteklosti o pangermanskih dogovorih. V sedanjosti imajo mnogo manjšo važnost in celo v naši monarhiji se pozicija nemštva zadnje čase nele ni ojaČila, temuč se je celo poslabšala." Nadalje je dokazoval, da vsenemška stremljenja ne zaslužijo posebne važnosti tudi zato ne, ker jim niso glavni nameni nar »dni in politični, temuč gospodarski. Ofici-jalna Nemčija baje ni v nikaki zvezi s takimi sanjami, ter je lansko jesen nemški kancelar v državnem zboru sam obsodil taka stremljenja, opozarjajoč svoje rojake, naj presojajo take stvari trezno. — Nadalje pa je izjavil dr. Wekerle, da bo vendar dal taka stremljenja nadzorovati po uradnih organih, ker taka ščuvanja zunanjih agitatorjev lahko kalijo notranji mir, a madžarski interesi zahtevajo, da so vsi ogrski državljani vseh jezikov verni in vdani pristaš ogrske državne ideje. — Zbornica se je z odgovorom popolnoma zadovoljila. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 17. aprila. Ministrski predsednik Stolypinje osebno obvestil predsednika dume Golo-vina, da ne misli poostriti konflikta zaradi pripustitve izvedencev k sejam komisije dume, temuč je pripravljen za koncesije. Za predsednika državnega sveta bo imenovan mesto umrlega Frischa Gulubev. Moskva, 17. aprila. Generalni gubernator je zatrl liberalni Časopis „Utrou ter izgnal vse urednike iz Moskve. Varšava, 17. aprila. Vojno sodišče je danes obsodilo štiri osebe na smrt. V Lodzu se je izvršilo na ulicah zopet več umorov, nad 50 oseb je bilo ranjenih. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Garnizija se je zopet pomnožila za štiri polke. VSosnovicah so revolucijo-narji zvečer napadli kozaško patruljo, ki jo je vodil policijski načelnik. Policijski načelnik je ustreljen, dva kozaka pa sta smrtno ranjena Anglija in Italija proti Nemčiji. Rim, 17. aprila. Z ozirom na sestanek angleškega in italijanskega kralja v Gaeti piše milanski „Secolou: Vse simpatij e Italije so vkljub trozvezi za Anglijo in Francijo, s katerima državama se more v zvezi z Grško in Španijo zagotoviti mir, dočim so hegemonična stremljenja Nemčije in po ž e-ljivost Avstrije na Balkanu glavni vzroki pritiska, ki leži nad Evropo. Berolin, 17. aprila. Sestanek med angleškim in italijanskim kraljem je provzročil v nemških političnih krogih neprijetne občutke. Posebno presenečenje je zbudil veleofi- LISTEK. Rudo Mimik: znanci. (Povesti in orisi. V Ljubljani 1907. Založil L. Schvventner. 190 str. Cena?) Prav simpatična knjiga in čisto svoje vrste. 2e v vnanji knjigini opremi se zrcali vse bistvo njene notranjosti: eleganca ali preprosta in solidna, pred vsem solidna. Vsebina: Ali si že kdaj užival lepoto hišne oprave iz hrasto vine, tiste preproste in solidne, ua kateri počiva oko mirno in ki je lepa prav zato, ker je preprosta in solidna'? Vse na nji je spodobno, umerjeno in spokojno. Brez smelosti teče njena kontura in nikdar ti ne strepeče oko ob nemirni črti. Še celo kjer je stružena, je stružena mirno, preprosto in solidno. Ali čedno izdelana je, izglajena in z mirno dušo se krečeš med njo, brez bojazni, da bi jo potrl, samo Če se jo dotakneš. In prav taka, preprosta in solidna, meščanski spodobna je deca Mnrnikove muze. Niti ni plitva, niti ni duhovita, ne sanjari in ne toži. Če hodi v mesečini, se ji zdi to prijetno — ne zato, ker ima mesečina čudovito moč do človeške duše — marveč prijetno je hoditi v mesečini, ker saj vidiš, kam boš stopil, če šušti nad njo v vrhovih — prav je, da šušti! Malo vetra je dobro in končno je že Čas, da se vreme prevrže. Ta Spartanska dečad, ki ji je sentimentalnost tuja, ne hrepeni po visokih idejalih: njene misli hodijo solidno pot in nikdar se ne bodo obregnile ob obstoječe postave. V njenih vrstah ne najdeš niti kujona, kamoli ekstravagantnoga idealista-vagabunda, niti ne najdeš spodobnega, še manje pa nespodobnega bebca — ampak prav lepo v sredi se drži in čudovito zdrava je in trezna. To je ljudstvo, o katerem poje SchUler, da se trudi za to, da ohrani pasmo, človečanstvo pa od nje ne sme pričakovati povzdige. Millio-nen besehaftigen sich, dass die Gat-t u n g bestehe ; aber durch wenige nur pnanzet die Menschheit sich fort. In zato velja o Murniku beseda, ki jo je dr. Prijatelj napisal o mladem Čehovu: nastopil je v dobi raztresenih vprašanj, v dobi iskanja. In v tej žalosti je bila že uteha, da je prišel kdo in postavil mirno pred oči to splošno žalost. In to je storil Čehov. Zato ga je kritika, kije bila vajena programskih fanfar, dolgo prezirala. Očitalo se mu je, da je ravnodušen nasproti življenju, da nima „ občne idejeu, da mu je vseeno, naj ima pred seboj Človeka, aH njegovo senco, ali konjske kraguljčke, ali samomorilca. Ta sodba Čehova kot pravega umetnika z jasnimi cilji ni zmotila. Delal je dalje mirno in nemoteno in njegov Čitatelj s ki krog se je množil. Kakor Čehovn, tako je tudi Murniku v tej razoranosti naših kulturnih razmer vsakdanjost potrebna, ker iz realnega življenja ne mara bežati, kakor tega ni maral Čehov. Ta interesantna paralela med obema pisateljema, interesantnoj ša tem bolj, ker M urnik Čechova niti ne pozna ne, gre še dalje: Murnik kakor Čehov, oba medicinca, sta oba začela z lahko krilimi, humoristični mi skicami in pri obeh se humor razvoz-ljava s sočutjem, samo da je Murni-kov humor svetlejši in ni tako trpek kakor Čehova. Vse stremljenje moderne je Slo mimo Murnika, ne da bi se dotaknilo njegove poetiSke osebnosti: ostal je zvest samemu sebi. Ostal je hladni opazovalec, ki gleda ves svet, veseli kakor žalostni, skozi očala zdravega in svežega humorja. Vsi njegovi junaki so vzeti iz realnega življenja in postavlja jih pred nas, kakršne jih je srečal. Iz lastne fantazije Murnik ne zajema — le tupatam da svojemu junaku potezo, ki jo je privzel od nekod drugod, in to zato, da mu dopolni figuro. Murnik ne ustvarja hipoma, vroče — ne, on zida hladno in s preudarkom, čedi in pili toliko časa, da je figura lepo zaokrožena — da je stružena mirno, preprosto in solidno. Skrbno razdeljuje luč in senco, humor in tragiko, vlada svojemu temperamentu, da mu ne zaide pregloboko v tragiko ali v humor. Zato so njegovi spisi skrbno dovršeni in v vsej svoji hladnosti zelo prikupljivi. Rad listaš v njegovih spisih, v pričujoči knjigi tem bolj, ker najdeš v sestnajstorici novelic in orisov, katere je združil v .Znancih", za vsakršno duševno raspoloženje svoje primerno Čtivo. In ko odlagaš knjigo, čutiš v sebi pokoj — prav tisto estetiško spokojnost, kakršna te zajame ob pogledu na ono preprosto in solidna hišno opravo iz hrastovine. Murnik je feuilletonist in kot tak večstranski. Priljubljen feuilletonist. Toda povsem krivo sodi, kdor vidi v Murniku dovtipneža. Murnik ni do-vtipnež, ki se smeji in roga na kožo svojih junakov, marveč je humorist: pred te postavi dovtip in pravi: vidiš takle si in takole je življenje; šale pa si zbijaj sam, pihaj in zbadaj in norčuj se sedaj, če te je volja. Temeljna njegova poteza je torej humor — dovtipen, celo satiriški je ie včasih. Zna pa biti tudi docela resen — ali takrat njegova tragika ni kruta, brutalna — ampak odeta je v lahko kopreno blažečega humora. — Tako hodi Murnik skozinskoz zlato srednjo pot mirno in preudarno, skrbno izogibajoč se prekrepkih afektov in skrbno se izogibajoč smeli tehniki. Vse je umerjeno in solidno in ravno zato lepo, ker je preprosto in solidno. V hladnosti svojega stvarjanja pazi na poetiške figure, na asonance in rime v prozi, na blagozvoČnost besedne in stavkove muzike, na proporcijo svojih spisov. Zato so njegovi spisi vedno korektni. Kaj rad uveljavlja besede, ki jih je sicer le redko najti v slovenski pismenosti, celo take, ki jih niti v slovarju ni najti, dasi žive med narodom. In to u velja v- oijozni članek v „Kolnische Zeitung" (baje ga je pisal sam nemški minister zunanjih del), ki je naperjen z nenavadno ostrimi besedami proti prizadevanju kralja Edvarda, ki hoče Nemčijo izolirati. Državna kriza v Belgiji. Bruselj, 17. aprila. Ljudstvo je selo nezadovoljno, ker se kralj vkljub resni ministrski krizi ne vrne v Bruselj. Jutri se vrši protestni shod liberalnih in naprednih strank. V socialistični stranki se je napravil razkol. Prvi del je za združitev vseh deželnih skupin, drugi del pa agituje javno med narodom, naj se izreče za republiko. Dopisi. Iz Ilirska Bistrice« Na belo nedeljo sta priredili tukajšnja moška in ženska podružnica Ciril-Metodova veselico v prid naše prekoristne družbe. Spored je bil srečno izbran in je nudil občinstvu krasen užitek. Imeli smo priliko diviti se mojstrskemu igranju na gosli g. Hinka Simoniča, tovarnarja z Reke Pričakovali smo od njega mnogo, a toliko ne, akoprav smo čitali o njem po raznih listih toli laskave ocene. Vso svojo dušo izliva ta orjaški, tudi po svoji zunanjosti kaj prikupljivi gospod v strune svojega nad 200 let starega inštrumenta. Z napeto pozornostjo je poslušalo navzoče občinstvo te nebeške glasove, milo tožeče, nato strastne in burne, šepetajoče in smejoče. In oni pianis-simo je bil nedosežen! Treba bi bilo drugega peresa, da bi poročal o posameznih točkah, kojih vsaka je bila nekaj dovršenega. Hočem jih tu samo navesti: 1. „Legende", „Kujaviak", — "Wieniawski, % „Caprice de bravour" — iz slovanskih motivov, skladba g. H. Simoniča, koja je občinstvu posebno ugajala, 2. „Berceuse" — Jarne-feldt, 4 „Ciganski napeviu, Sarasate Pablo. Hvaležni, prav iz srca hvaležni smo gosp. H Simoniču na tej uslugi, sosebno ker je z ozirom na to, da je bila veselica v dobrodshri namen žrtvoval tudi svoj dragi čas in denar. Pri nas si ohrani trajen spomin in mi pa hočemo živeti v nadi, da nas še kdaj počasti in tedaj ga pozdravimo še burneje ko sedaj, ko smo se na lastna ušesa prepričali, da je v tem velikem gospodu tudi velik umetnik. Prav tako naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala koncertnemu mojstru gosp. Cimadoriju, koji je tudi brezplačno prihitel k nam ter mojstrski spremljal virtuoza H. Simoniča na klavirju. Tudi ostale točke sporeda so nam nudile mnogo zabave in povzročile mnogo neprisiljenega smeha. Igra: „V Ljubljano jo dajmo" se je igrala prav dobro. Gospa Valova je bila kaj simpatična kmetica, gdčna. Minka Brin-škova brhka in odločna dekla, gca. Slavka Strniseva prav „fletna" neve-stica, koja je kot vselej tudi sedaj SVOJO vlogo prav dobro pogodila. Nič manj na mestu niso bili gg. igralci. Posebno nam je ugajal hlapec, vedno skrivnostno sladko ginjen (g. Bekš), tako da je polnil dvorano prav srčen smeh, ko se je prikazal na odru. G. Perne je bil eleganten ženin in „očka" SO SVOJO vlogo, kojo so zadnje tre-notke prevzeli, prav častno izvršili. Tudi ostali gg. igralci so bili na mestu. 3. točko „Pela tica glasno" je pela gca. Slavka Strniseva, koja nam je tudi že znana kot izborna pevka, jako ljubka s svojim srčkanim glasom. Naj ljenje je vse hvale vredno, ker jezik pismenosti bogati. „Znanci" je kaj primeren naslov. Korak na korak srečavamo prav take ljudi, kjerkoli, na cesti, v kavarni, na grobišču. In prav tako hladno motrimo nje in njih početje, kadar nam je duša spokojna in umirjena. „Znanci" pa so nam ti ljudje tudi z druge strani: izvečine smo jih že srečali v feuilletonih, Murnik jih je zdaj le izbral in zbral in očedil in opilil, kar mu na njih več ni ugajalo. Materino srce se naslanja na neko normansko narodno pesem. Este-tiški Murnik ji je vzel krutost in iz-premenil njen konec: v normanski narodni pravljici vrže ljubica materino srce psom, pri Murniku pa is-blizne krvavi plen iz rok mladeniča in pade na tla pred noge mladeniča. Povest, pred leti objavljena v Zvonu, je močno predelana; v svoj veliki prid, kajti lepa je. Američanka je miren portret, Mali kavalir pa je skoro da lirična študija otroške duše, pretresljiva v svoji hladni naivnosti. Gor j a nski župnik, Umetnik sta posneta po Življenju; Lepa Mir j an a j e zelo lep oris, vzlic svoji raalosti nesentimentalen: R e k r n t bi nas ta slavČek še večkrat rasve-selil. Prav srečna misel je bila spraviti zopet na oder „Zanikerno deteljico", komičen trospev. Vsi trije gospodje Strniša, Lam prst, Bekš so bili izvrstni kot pevoi in po maskah. Šaljiva loterija je donesla družbi precej dobička. Koncem naj pohvalno omenimo še blagajnika g. Vinka Šketa, kateri je a neumorno, občudovanja vredno delavnostjo pokasal, da „kar more, to mož je storiti dolžan!" Is Za*ar|a en Savi. Pevski klub „Zagorje" je s tukajšnjim tamburaškim zborom priredil v nedeljo, dne 14. t. m. „Gregorčičev večer", ki je uspel jako dobro. Prostori gostilne gospe M Medvedove so bili natlačeno polni. Otvorili so slavnostni večer tamburaši, katerim je čestitati na njihovem uspehu, kajti vse točke so izvajali nepričakovano precizno. Pomen tega večera nam je v kratkih potezah označil učitelj g. Hladnik. Vsi navzoči so njegovemu poljudnemu predavanju „0 Gregorčiču" z zanimanjem sledili. Največ zahvale in priznanja moramo izreči neumorno delujočemu pevovodji Šolskemu vodju g. Levstiku. Njegova zasluga je, da se je ves polnoštevilni pevski zbor povzpel tako hitro do tolike stopnje. Vse pesmi so se pod njegovim spretnim vodstvom pele tako izvrstno, da se je občinstvo koncem vsake z burnim aplavzom zahvaljevalo za toliki užitek. Posebno pa so navzoči z veseljem pozdravili mešani in ženski zbor pevskega kluba, ki je imel ta večer svoj prvi nastop. Zapel je dve Gregorčičevi pesmi, namreč: „Nazaj v planinski raj" in „Zvezda-, ki sta bili za ta večer posebno primerni. Za Gregorčičev spomenik je nabrala ljubezniva gdčna. Pepca LevČeva znatno vsoto 36 K. Želimo, da bi nas pevci kakor tudi tamburaši kmalu zopet presenetili z enako prireditvijo. —a— Is Garaje Savinske doline. Nekega gospoda v Mozirju so plakati za shod neodvisnega kandidata g. Vinka Ježovnika tako v oči zbodli, da seje vsedel ter napisal vso modrost v „ Slo venskega Gospo dajj a". Prav umetniško je jel psovati, grditi in napadati, a revež se je s svojim nenavadno stiliziranim dopisom izdal. „ffovopo-Čenemu" dopisniku se ni treba bati, da bi ga napadali ter zajemali te napade iz take sklede, kot jih jemlje on, kajti nismo njegove sorte in nismo pohaja»i tistih šol, kjer se uče psovanja in sirovosti, pač pa ga prav iz srca pomilujemo, da je eden izmed onih, ki dobe 14. maja plehasti zaslužni križec kot izredno odlikovanje za priboreno zmago v psovanju. Le tako daije, boste še a van z ir ali! Žal, da ne kandidirate Vi, to bi bilo prijetno v državnem zboru. Kjer je (?) pravica io resnica (?) ram ste Vi; tako ste dejali! Ni res? KareL Gledališka sezona 1906-1 (Poročal intendant Friderik Juvančič na občnem zboru »Dramatičnega društva v Ljubljani" dne 13. aprila t. L) L Gledališka sezona, ki se je otvorila dne 2. oktobra lanskega leta, je obsegala 54 dramskih, 39 opernih in 2 mešani, skupaj 95 predstav. Dramski reportoar je štel o slovanskih (od teh 4 izvirne), 4 francoske, 3 italijanske, 1 angleško in 11 nemških iger. Uprizorila so se dela: Zofka Jelov-škova: „£ g o i z e m" (enkrat), Cankar: „Za narodov blagor" (trikrat), Tavčar-NučiČ: „ A n t o n i o Gledjević" (dvakrat), Finžgar: „D ivji lovec" (trikrat), Stolba: zastavlja z gromko dovtipnostjo, da konča tragično; Abstinenta je nekak prototip Murnikove šale, dovti-pne in humoristične zaeno. Poročnik, študija, naslanjajoča se strogo na dejstva iz bosanske okupacijske vojno, se odlikuje po imenitno uspeli sliki bitke. Lieutenant je zgodovinska oseba in tudi podrobnosti (IV. letnik, prestreljena posetnica, slutnje) so zgodovinsko pristne. Zaspane je rahlo satirična humoreska. Večni snubač knjigi ni ravno na kvar. Sramežljivi Jazon je krepka dijaška (Na- vihanci). Petelinski in P raznosi a m s k i, kritik in pesnik, humoristična satira na oboji vrsti primatov. Prvi poljub čarobna žaloslika nerodnega fanta. Adam je pisan v prav Oehovem stilu in skriva svojo hum. pointo na konec. Me d vedar ji pa je lovska humoreska a la Meggen-dorfer. Kakor sem dejal, prav simpatična knjiga in čisto svoje vrste; lepa V svoji skromni umerjen o s ti in prikup-ljiva vsled svojega svežega in zdravega humorja. Dostojna, da leži — prerezana in prelistana kajpa — v budoarjih kakor na preprostih policah. Fr. IrtaL BMa letovišču" (trikrat), Moliere: „diadavM" (dvafcrs*. A. Qaudef: „Arležanka" (dvakrat), Mirbeau: „K u p 6 i j a j e kupčija- (dvakrat), H. Bsrassasn: ,V stiski« (dvakrat;, D' Aanunaio. „Gioconda* (dvakrat), Treversi: „Svatbeno potovanje" (dvakrat), Gallina: „M a-r i e 11 a" (dvakrat), Shakespeare: „Trgoveo beneški" (Štirikrat), Neidhart: „Prvi" (dvakrat), Mom „Revček Andrejček" (trikrat), G. Hauptmann: „E 1 g a" (trikrat), Raupach: „Mlinar in njegova hči" (dvakrat), Stobitaer: „Na višavah" (trikrat), Gorner: „S n e-guljčica in Škratje" (dvakrat), Anzengruber: „Podkriževalci" (enkrat), Gorner: „Pepelka" (enkrat), G. Hauptmann: „Potopljeni zvon" (štirikrat), Rosenow : „Maček Spaček" (trikrat), Buch-binder: „On in njegova sestra" (trikrat). Novitete so bile: 3 slovenske, 1 češka, 4 francoske, 3 italijanske in 6 nemških. Operni reportoar je Štel 4 slovanske (od teh 1 izvirno), 2 francoski, 6 italijanskih in 2 nemški operi. Uprizorila so se dela: Parma: „K s e n i j a" (enkrat), Glinka: R u-s 1 a n in Ljudmila" i dvakrat), Smetana: „Prodana nevesta" (štirikrat), Čajkovski: „Pikova dama" (dvakrat), Đizet: „Biseri" (petkrat), Gounod: „Faust" (dvakrat), Leoncavallo : „G 1 u m a č i" (dvakrat), Mascagni: „<1 a v a 11 e r i a rustičan a" (petkrat), Verdi: „Tr u* b a d u r" (trikrat). Verdi: „R i g o-1 e 11 o" štirikrat i, Donizetti: „L u o i a di Lammermoor" (štirikrat >, Verdi: „T r a v i a t a" (dvakrat), Wa-gner: „Lohengrin" (trikrat), Kienzl: „Evangeljnik" (petkrat). Od novitet je bila 1 ruska, 1 francoska, 1 italijanska in 1 nemška. Abonnement za sedeže je štel 35 parskih in prav toliko nepar-skih predstav. Izven abonnementa za sedeže je palo 25 predstav, od katerih je bilo 13 za lože na par in 12 na nepar. Popoldanskih predstav je bilo 19. Tekom sezone sta gostovala na našem odru dva odlična slovenska umetnika in sicer: gospod Ignacij Borštnik s kr. hrv. gledališča v Zagrebu dne 5. in 7. februarja v Mirbeauovem igrokazu „ Kupčij a je kupčija" ter gospa Irma Polako v a" s kr. hrv. gledališča v Zagrebu dne 12. in 23. marca v Buch-binderjevi burki „On in njegova sestra.41 Benefične predstave so bile štiri in sicer: dne 25. marca (popoldne in zvečer), za dramsko o s o b j e („RevČek Andrejček" in „Divji lovec"), dne 19. marca na korist opernemu zboru („Evangeljnik" ) in 21. marca na korist opernemu kapelniku, gospodu Hilarij u B e n i š k u („ Ksenij a" in „Cavalleria rusticana"). Častne večere so imeli: baritonist gospod Jan O u i e d-n i k dne 2H. februarja (Evangeljnik"), tenorist gospod Mihael p 1. Rezu n o v dne 1. marca („Pikova dama";, primadona gospa Marija S k a 1 o v a dne 5. marca („Traviata" i, basist gospod Jnlij Betetto dne 15. marcaa ! „Faust") in operni režiser gospod Adolf Ranek dne 26. marca 1 „Pikova dama"s katerim dnevom se je gledališka sezona zaključila. Informacijske notice za slovensko gledališče so prinašali časopisi ^Slovenski Narod" in deloma „S 1 o-venec" ter „N a š L i s t,u za kar jim bodi izrečena najtoplejša zahvala. S hvaležnostjo se spominja odstopajoče gledališko vodstvo tudi vseh onih, ki so jo tekom sezone na katerikoli način podpirati blagovolili. Tu moram pred vsemi imenovati slavno intendanco kr. hrv. gledališča v Zagrebu, ki je z dovoljenjem visoke kr. hrvatske vlade slovenskemu gledališču opetovano stavljala na razpolago muzikalije in ki je tudi v vsakem drugem oziru Šla tukašnjemu gledališkemu vodstvu na roko. Iskrena zahvala tudi vsem onim rodoljubnim damam in gospodom, ki so se povodom častnih večerov s ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo spominjali našega gledališkega osobja; naj v tem oziru zahvalim posebno gospe: Julijo dr. Ferjančičevo, Lino dr. Hudnikovo, Terezino dr. Jenkovo, Fernando dr. Ma-jaronovo, Franjo dr. Tavčarjevo, Margareto prof. Zupančičevo, dalje gospioo Erno Rozmanovo ter gospoda sodnega svetnika Fran a An d olšk a. Najvdanejša zahvala bodi izrečena; slavni n p r a v i mestne elektrarne za brezplačno razsvetljavo o priliki benefičnih predstav na korist dramskemu osobja in opernemu zboru, slavni god beni upravi o. in kr. pehotnega polka LeopoldII.ykralj Belgijcev, št. 2 7, za brezplačno prepustitev opernega orkestra povodom predstave na korist opernemu zboru, cenjeni tvrdki I. Naglas sa brezplačno prepustitev salonske oprave, mnogobrojnih dekoracij ter delavskih moči, slednjič cenjenim tvrdkam M. Arko, I. Belič, A. Češark,|F. Kolmann in A. Krisper za blagohotno podpiranje s raznovrstnimi rek vizi tami. * * * V zadnjem Času so se stavljala z rasnih strani na intendanco v zadevi repertoara vprašanja, na katera med sezono vsled obilib poslov nisem utegnil odgovarjati. Bom mi torej dovoljeno, da podam na tem mestu nekaj tozadevnih pojasnil. Kakor znano sem prevzel vodstvo gledališča sredi novembra lanskega leta, torej po začetku sezone, Prejšnja in ten dan ca je bila Že meseca septembra izdala sezonski repertoar, ki ni obsegal nič manj nego 50 dramskih in opernih oziroma operetnih novitet, katere je označila kot popolnoma pripravljene sa uprizoritev. To je seveda velika številka in treba jo je umevati cum grano salis. Od tistih iger namreč še do danes niti na slovenščino ni preloženih sledečih 14: Ivo Vojno vić: „E k v ino ci j," Spa-žinskij : „V s e i z gub 1 j e n o," Vrch-licky: „Noč na Karlsteinu," Meilhac in Halevy: „Tricoohe in Cocolet," Dumas, sin: „Prijatelj žensk," Sardou: „Teodora," La-vedan: „P os tel j," Goethe: „Faust" I. del, Schonthan: „Sherl oc k Ho 1-me8," Schonherr: „6 kresu," Bjorn-son: „Nad našo silo," Strindberg: „Opojnost," Shakespeare: „Kakor želite," Shaw: „Igubljeni oče." Gospod Fran Govekar sicer izjavlja dne 22. januarja t. 1. v „Našem Listu," da se nekaj teh — v septembru 1. 1. že „docela pripravljenih" — novitet po njegovem naročilu „šele prevaja," ampak sedanja in tendenca ni imela sreče izvršitev tega naročila doživeti. Toda ne gre samo zato, koliko onega programa je bilo pripravljenega, ampak tudi kako je bil pripravljen. Od petih izvirnih e n o d e j a n k, ki so bile na repertoarju, bi se bile dale prve tri (Zofka Jelovškova: „Egoizem," „Pijanec" in „Ljnbezen" | uprizoriti naenkrat, in imeli bi bili prav prijazen literaren večer. A takoj v začetku sezone je priklopilo prejšnje vodstvo „ Egoizem" Neidhartovi burki „PrviM in s tem uničilo to edino mogočo kombinacijo. Ostali dve enodejanjki Fedor Jaro-milov: „Veliki dan" in „Jakobinec") sta v jezikovnem in tehniškem oziru taki, da po mojem mnenju gospod Govekar nikdar ni mogel resnično misliti na njuno uprizoritev. In to je bilo vse,' kar sem domačega prejel. Storiti nisem mogel drugega nego križ Čez vse in vzel sem v roke Cankarjevo „nevprizorljivo" komedijo „Za narodov blagor," ki je vredna vsaj pet enodejanjk in ki se je igrala na našem odru tako, kakor morebiti doslej še nobeno slovensko delo. Med sezono so mi došle še drama: H. Nučič: „ A n t o n i o G1 e d j e-viČ," A Robida: „V somraku" in Fr. Ks. Meško: Ja smrt obsoj eni". Prvo sem z uspehom uprizoril, druga je morala izostati radi obolelosti ge. Taborske, ki je imela v njej zelo obsežno in težavno vlogo, tretjo pa je preprečila cenzura. Ni pa dvoma, da se bosta zadnji dve drami, ki sta res docela pripravljeni in za kateri so se bile vršile že skušnje, mutatis mutandis dali uprizoriti v prihodnji sezoni. Ne more se mi torej očitati, da se za domaše slovstvo nisem brigal. Izpolnil sem več nego je prejšnja intendanca obetala in uprizoril bi bil še marsikaj, da so bile razmere po tem. V par mesecih napraviti iz kurnika palačo, tega pa seveda nisem zmožen in upam, da kaj takega od mene tudi nihče ni pričakoval. Pri tej priliki naj še omenim, da sem s starejšega domačega repertoarja dal nanovo naštudirati F. S. Finžgarje-vega „Divjega lovca", in da je društveni odbornik gospod Fran Govekar po dunajskem odvetniku drju. O. F. Eirichu dne 27. novembra lanskega leta „Dramatičnemu društvu" uprizarjanje svojih iger katerih sicer sedanja intendanca ni bila stavila na repertoar) prepovedal. Tudi drugih slovanskih novitet bi bil spravil rad več na oder, da so mi bile na razpolago. Od petih naznanjenih sta bili le dve na slovenščino preloženi, in od teh sem uprizoril JŠtolbovo veseloigro „N a letovišču", ker je bil njen prevod dober in ker je stvar zabavna. Francoskih iger je bilo devet na repertoarju, prevedenih pa le pet in od teh so se Štiri uprizorile. 0 priliki uprizoritve „Gizdavk" preve-jal je nas oder prvikrat duh Molit'r a, najboljšega komediografa vseh časov in narodov. „Arležanka" (A. Daudet) je bila istotako za nas nekaj čisto novega in vsled tega zanimivega. Škoda, da je bila preložena prek nemščine in da vsled tega ni učinkovala z ono živo poezijo, po kateri se odlikuje original. Tudi H. Bern-steinova drama „V stiski" (opozarjam, da je to doslovni prevod izvirnega naslova >'„La rafale" = vetrni buh, fig. denarna stiska) je vsled nedostatnoga prevoda mnogo izgubila. Vprav škandalozen pa je bil prevod krasne« Mirbeauovega igrokaza .Kupčija je kupčija". To znamenito delo je bilo prvotno lokalizirano na najbolj stupiden način, ki je sploh mogoč. Glavna oseba, Izidor Lechat, se imenuje Kazimir Meden in je graščak na Otoku. Ta mož je pet-desetkratni milijonar, zanima se za kolonijalne probleme in kandidira na podlagi rojalistično-bonapartističnega programa v francosko poslansko zbornico. Njegova hči se imenuje Lucija, njen ljubimec pa Cvetko Vodnik. Medenov sosed pa je stari marki de Porcellet, ki stanuje na francoskem gradu in ki občuje izključno s francosko aristokracijo. Njegovo posestvo bi Medan rad priklopi 1 Otoku in omožil svojo hčer z markijevim sinom, ki se nahaja na potovanju v Tonkinu. Med tem pa se vsede njegov lastni sin v avtomobil in ko zavije pri Mar^courtu (poleg Otoškega gradu) okoli ogla kavarne Gavand, si razbije glavo. — Stavim, da bi bilo celo občinstvo, ki poseča najvišje galerije našega gledališča, prišlo na to, da pri tej igri nekaj ni v redu. Zato je prejšnji intendant stvar tudi deloma popravil, a značilna pa le ostane za sistem, ki je vladal. Prelagalo se je takorekoČ na stepo srečo, za oder je bilo vse dobro dovolj. In vendar so stali vsi ti šušmarski prevodi tisoče in tisoče, danes pa vsa ta, v gledališki pisarni nakopičena literatura ni vredna počenega groša. Vse, kar sem povedal o prevodih iz francoščine, velja v bistvu tudi za one iz ostalih jezikov. Izvzetih je le par strokovnjaških prevodov iz nemščine in nekatere na-tisnene stvari. Operni in operetni repertoir naj omenim s par besedami. Uprizorile so se novitete: G. Bizet: „Biseri", M. I. Glinka: „Ruslan in Ljudmila" in G. Donizetti: „Luci a d i Lammermoor". Namesto za nas oder manj prikladne Marschnerjeve opere „Hans Heiling", uprizoril se je Kienzlov muzikalni igrokaz „Evangeljnik", ki se je dal z našimi sredstvi Častno izvesti in ki je ugajal. Leoncavallova „Zazau je draga, z našim osobjem težko izvedljiva in tudi drugod ni posebno uspela. Pucci-nijeva „Madam Butterflv" je draga samo material stane 350 Ki in nudi za orkester tolike težave, da se je vzpričo naših razmer nisem upal uprizoriti. Ruska enodejanka r.Ielka-1 (V. Rebikov- je pravzaprav samospev s tremi baletnimi točkami, za katere je potreben velik baletni zbor, ker med posamnimi plesi ni toliko odmora, da bi se plesalci mogli preobleči. Stvar bi se torej z našimi močmi po mojem mnenju ne bila mogla Častno uprizoriti. Z ozirom na nedostatno osobje se je morala z repertoarja odstaviti tudi opera „Ma-non" (I. Massenet) in iz istega vzroka sta bili v pretekli sezoni popolnoma neizvedljivi opereti „Na-bob" iS. Albini in rPunčka- Au-dran'i. Radi zadnje je tudi cenzura delala zapreke. Tudi operni prevodi so bili povečjem slabi. V tekstu enega samega dela je bilo potrebnih nad dvesto poprav, ker se jezikovni naglas skoro nikjer ni ujemal z mu zikalnim. Kar se discipline tiče, se gledališko vodstvo nima vzroka pritoževati. Gledališko osobje je skoro brez izjeme vestno in z vnemo izpolnjevalo svojo ne lahko nalogo in mu bodi na tem mestu izrečena topla pohvala. S tem pa ni rečeno, da je gledališko osobje za repertoar, kakršnega je bila postavila prejšnja intendanca, zadoščalo. Gledališko vodstvo je bridko pogrešalo pri drami karakter -skega igralca in dobro subretko, pri operi pa igralskega tenorja in pravega komika. Vsled tega je bila tudi vsaka opereta, ako nismo hoteli postati smešni, a priori izključena. Naj končam tužno poglavje „0 pripravljeni sezoni". Rezultanta je taka, da repertoar deloma sploh ni bil pripravljen, deloma pa slabo in da je bilo osobje, zlasti operno, au-gažovano brez ozira na ta repertoar. „Vse, kar se danes godi pri našem gledališču, vse, kar se igra in poje ter vsi, ki igrajo in pojo, so v prvi vrsti moja zasluga" — pise gospod Govekar v „Našem Listu'. To dvomljivo slavo mu rad prepuščam. Trdi pa tudi: „Vse, kar imamo danes pri deželnem gledališču v Ljubljani v kateremkoli oziru dobrega, vse to je predvsem moje delo! Doslej se ni izpregovorila še niti ena beseda in se ni zapela niti ena nota, ki bi je jaz ne bil popravil! Izpremenila se ni doslej niti najmanjša malenkost in izpremenila se tudi ne bo, ker je to nemožno!" — To pa je čisto navadna neresnica! Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. aprila. - IM nai^o-naprednih VOlileeV V JKtmtmm dM»" priredi, kakor smo že poročali, „Slovensko društvo" v nedeljo 21. t. m. ob desetih d o p o 1 d n e. Na shodu bosta Priloga JjmMjpaj Mirna" M. 88L m* 18. urila 1107 govorila narodno-napredni kandidat za mesto Ljubljano g. župan Ivan Hribar in g. dr. Ivan Tavčar. Opozarjamo na ta vele važni shod narodno-napredne volilce ter jih poživljamo, naj se tega shoda udeleže v čim največjem številu. Kakor čujemo, priredi g. župan prihodnji teden več volilnih shodov-po raznih mestnih okrajih, na kar še po-sebe opozarjamo narodno - napredne volilce. — Našim somišljenikom I Volilni imenik za državnozborske volitve v mestni skupini ljubljanski je že teden dni razpoložen na splošni vpogled. NaglaŠali smo že, da je ta volilni imenik pomanjkljiv in da je iz njega pomotoma izpuščen mar* sikateri volilec. Poživljamo torej vnovič svoje somišljenike, naj se zanesljivo prepričajo, da-li so vpisani v volilni imenik; v slučaju, da bi bili izpuščeni iz imenika, naj nemudoma vložijo reklamacijo, ki mora biti opremljena z rojstnim listom, s potrdilom avstrijskega državljanstva in s potrdilom enoletnega bivanja v Ljubljani. Ako reklamant nima rojstnega lista, ga dobi brezplačno pri župnem uradu onega kraja, kjer je bil rojen; potrdilo o avstrijskem državljanstvu izda onim, ki so pristojni v Ljubi j a no, mestni magistrat ljubljanski, vsem drugim pa dotično okrajno glavarstvo, kamor so pristojni. Potrdila o enoletnem bivanju v Ljubljani se brez izjeme dobe na mestnem magistratu. Naglašamo vnovič, da so vse listine, ki se rabijo v volilno reklamacijske svrhe, proste vsake pristojbine. V reklamacijskih zadevah daje brezplačno vsa potrebna pojasnila odvetniška pisarna dr. K. Trillerja in dr. Fr. Novaka. Klerikalci in socialni demokrati so že vložili celo vrsto reklamacij, docim se naši somišljeniki, izmed katerih jih je tudi mnogo izpuščenih iz volilnega imenika, razmeroma prav malo brigajo za reklamacijsko postopanje. Uvaževati je, da je za nas vsak glas velike važnosti, zato je vsakega somišljenika sveta dolžnost, da pazi na to, da se nam niti en glas ne izgubi! Na delo torej, somišljeniki! Volilni imeniki so razpoloženi samo še do inkluzive četrtka 2 5. t. m., in sicer vsak dan od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Našim somišljenikom so volilni imeniki na ogled vsak dan od petih do sedmih zvečer tudi v uredništvu rSlovenskega Naroda", kjer se dobivajo tudi za reklamacije potrebna pojasnila. — Nad 200 narodno-napred-nih volilcev v Ljubljani je volilni odbor pismeno obvestil, da niso vpisani v volilni imenik. Reklamacij-ska doba poteka, zato jih poživljamo nujno, naj čimnaj-preje vlože r e ki ani a c i j e, s i c er izgube volilno pravico. — Kregar in socijalni demokrat]^ Med včerajšnjimi volitvami v II. razred so se bratili voditelji soc. demokratov z Moškercem in Štefetom. Kričali so na ves glas: Če potrgamo in pokvarimo 2 3. maja v Ljubljani vse zvonce — §e ponoči bomo agitirali za Kregar j a. — Vidi se torej, da stojijo naši socijalni demokratje še vedno kakor preje z eno nogo v klerikalnem taboru. In ti hočejo kandidirati v II. razredu občinskega zastopa v Ljubljani ter trkati na vrata slovenske inteligence ? — Frakarija in — ljudstvo. Frakarija je volila v II razredu, tako kričijo soc. demokratje. Torej 460 volilce v je bilo proti 45 pristnim socijalnim demokratom — frakarija, oni sami pa ljudstvo, Tako! VeČina ljubljanskega prebivalstva ni ljudstvo, temveč frakarija. Ogromna manjšina prebivalstva eliminira večino ljudstva — iz ljudstva! — Pri včerajšnji volitvi iz II. razreda so različni volilci, ki so glasovali za socialno-demokratična kandidata, zapisali na svoje glasovnice še nekaj drugih imen. „Slovenee" se je na fini način, ki je pri njem navaden, iz njih noroa delal. Njegovo poročilo je treba popolniti. Bazen „Boltatuga Pepefcau in „Žaneta iz Iblane" je dobil en glas tudi knezolkof Anton Bo-naventura Jeglič. — Nemci v LjmUJaal postavijo za državnozborske volitve svojega kandidata, in sicer bo to g. Gustav Dell Got t, o. kr. okrajni glavar v pokoju. — Neodvisna kmetska atranka aa Gorenjsko. Zadnji „Gorenje c' predlaga, naj bi se po zgledu neodvisne kmetske stranke za Notranjsko ustanovila samostojna neodvisna kmetska stranka za Gorenjsko ter naj bi se sklical na dan sv. Marka, t. j. 25. aprila v Kranj shod volilce v za bliž nje državnozborske volitve, na katerem shodu naj bi se postavil kandidat in položil temelj tej stranki s tem, da se konstituira delaven in agilen odbor zanjo. — Za klerikalnega kandidata Demšarja agitira v Oselioi na Gorenjskem neki Kos, dosedaj sicer jako ponižen in pohleven tič, ki se je pa vsled bližajoče spomladi oživil in poje Čast in hvalo katoliškemu kan didatu. Pravi, da je pripravljen vse storiti zanj, celo svojo dnino bi plačal, ako bi kdo drage volje ne šel volit 14. maja Demšarja. Tudi češki Ivan v Oselioi bobna za Demšarja, vendar veliko ne bo pribobnal, ker v Oselici se je jelo j as niti. Ljudje so prišli do spoznanja, da nimajo prav nobenih koristi, ako vedno lazijo za duhovništvom, ki jim vsiljuje take ljudi za državne poslance, ki delajo le za duhovnike. Naš kmet hoče človeka, ki bo zastopal njegove koristi, ne pa farovških. Saj kmet vendar ne živi od duhovnikov, ampak od dela svojih žuljavih rok, radi tega je njegova dolžnost, da se otrese vsake nadvlade, ki prihaja iz tarovža. Ako je naš kmet politično neodvisen od duhovnika, vendar Še ni nikjer zapisano, da bi ne imel prave vere! Duhovščina naša seveda nasprotno trdi, da je pri njej vsak brezverec, kdor ne pomaga polniti njenih žepov. — Klerikalni shod v Vremak. Dr. Žitnik je priredil preteklo nedeljo v Vremah volilni shod. Ker se je bal, da bi ne bilo razen par farovških podrepnikov nikogar na shod, in so mu znane ondotne razmere, je določil čas takoj po deveti masi. Će bi pa vedel preje, kako slabo se bo obnesel njegov shod, bi gotovo raje doma ostal. Kmetje, ki so slišali prejšnjo nedeljo v cerkvi o tem shodu že govoriti, da pride Nace Žitnik, poslanec, ki je toliko koristi napravil za kmeta, so veČininoma ostali doma, ali pa so se raje podali po maši naravnost pioti domu, kakor bi pa poslušali tega Načeta, ki dela same obljube, a nobene ne izpolni. Vendar pa je zbobnal skup okrog 50 poslušalcev, med temi samo 5 — 8 njegovih pristašev, čez 30 pa je bilo Primorcev, ki so tu pod faro ter so slučajno prišli k maši. Odštevši zadnje se lahko vidi, kako imenitno je bil shod obiskan. Tem je Nace pred cerkvijo pridigoval samo take reči, ki jih ne bo nikoli dosegel — torej dela spet same obljube. Prenaredil bo lovski zakon, da ne bodo več delali zajci kmetom take škode — vsak zajec napravi kmetu na leto čez 300 K Škode, torej mu poje za toliko kron. Lotil se je tudi svojih nasprotnikov učiteljev itd. Priznal je sam na shodu, da ni nič storil v 6 letih kot drž. poslanec, česar mu ne smejo zameriti. Pač pa se hoče zdaj potruditi bolj in nadomestiti, kar je zamudil; kar bo mogoče, bo vse storil za kmeta, samo voliti ga morajo. Žitnikov govor je bil tako imeniten, da se je začelo navzočim še celo njegove stranke, zdehati. In tega trpljenja jih je rešil dež — kakor tudi Žitnika, ki že ni vedel, kaj bi klepetal. Medklicev ni bilo nika-kih. Malo številce se je razšlo ter ostalo pri svojem prvotnem sklepu, da oddajo svoje glasove le Jos. De-klevi v Postojni, od kojega je res pričakovati, da kaj stori za kmeta kot drž. poslaneo, gotovo pa ne Žitniku, ki ne dela druzega v drž. zboru kot Število in nalaga kmetu samo nova bremena. Iu tako bo storila 14. maja vsa Vremska dolina. — Sked v Mozirju. Piše se nam: V nedeljo, dne 14. t. m. je bil pri nas volilni shod, katerega se je udeležilo vkljub silni protiagitaoiji in grdem napadanju po „Slovenskom Gospodarju" nad 300 samih vrlini aa* vodnih voliloev kmetov, ki so se vrlo navduševali aa svojega kmejgkega kandidata g. Vinka Jelovnika. Prikupil se je našim kmetom in kar jih je bilo navsoČih, so izrecno poudarjali, da volijo vsi Ježovnika ter bodo agitirali zanj med onimi, ki so marali v Nazarje na Bobičev shod. Tisti dan nam je došel slučajno tudi „Domoljub" v roke in zanimivo je, kako se je izrazil ta duhovniški list o kandidatu dr. Ploju in o našem vsiljivcu BobiČu. čitajte dobesedno, potem pa sodite sami, se li naj naš kmet ogreva za Ploja in Bobiča, če ju klerikalci že sedaj Črte, ko so nekoč ili že čez Bobičevo glavo. „Domoljub" z dne 11. aprila 5t. 15 pite tako: „Na Štajerskem sta bila dosedaj državna poslanca dr. Ploj in BobiČ. Ta dva moža nam nista posebno pri srcu. Dr. Ploj se je v zadnjem zasedanju na Dunaju zelo Čudno obnašal in nesrečnih ho-m a ti j zaradi Koroškega je samo on kriv. Bobič je zanesljivejši, toda ene reči ne smemo zamolčati, deželni odbornik je. To pa povemo na cela usta, da je grd O imeti dve plačani službi (3000 in 4000op. pis.), ki se obenem ne moreta opravljati. Kmetska zveza si bo na Štajerskem silno škodovala, če bo to še dalje trpela. Mi se torej nimamo nič povoda ogrevati za ta dva moža ..." (Dalje se pa malo jezi, da ju baje štajerski liberalci preveč napadajo). Tako klerikalci, kako pa mi!? Ven ž njima! Ne dajmo jima glasov, to bo najlepši in najprimernejši — zaslužni križ. Gospod Bobič je star že nad 60 let, torej v dobi, ko Človek navadno poišče miren kotiček, a ta nadnaravni starec hoče sedaj v poznih dneh doseči vse, ko mu celih 18 let ni bilo mogoče ničesar. To se nam zdi prav tako, kot bi v najhujši zimi sadil — krompir. In sedaj bo imel ta revež troje najtežavnejših poslov; deželni odbor, deželni zbor in nazadnje še državni zoor! Pamet, pamet! Kmetje! pomislite vendar, da nore vsi oni, ki profesorja Bobiča vsiljujejo. Njemu ne zamerimo; stric je vladni mož in upa, da dobi, Če postane državni poslaneo, zlat zaslužni križ Bo že malo skrivil hrbtenico pred vlado! —r. - „StaJerMJanakl" ako« ¥ Celja. Karel Linhart je sklical v nedeljo v Celju shod „ŠtajerČeve" stranke. „Štajerc" se baha, koliko pristašev ima med slovenskimi kmeti, nedeljski shod v Celju pa je pokazal, da se na prstih ene roke lahko preste je vse slovenske kmete v celjskem okraju, ki so pristaši nemškutarskega Štajerca". Na shod so prišli iz Ptuja od vodstva „ŠtajerČeve" stranke tiskar Blanke, trgovec Slavitsoh, neki Murko in Linhart, vsi seveda sami pristni „slovenski kmetje". Da osvetlimo še bolj značaj tega shoda „slovenskih kmetov", pripomnimo, da so se ga udeležili celjski župan dr. Ja-bornegg, bivši celjski župan, znani „prijatelj Slovencev" Julij Bakusch, dež. odbornik Moric Stallner in druge vsenemške kapacitete iz Celja in okolice. Iu da bo slika popolna, še navedemo, da je bil za predsednika tega shoda izvoljen celjski magistratni vodja dr. O t o n Am br os ohitsob, eden najzagrizenejših celjskih nem-škutarjev, za zapisnikarja pa urednik lista „Deutsche Wachtu Waller. In to bi naj bil shod slovenskih kmetov ? Na zborovanju je govoril Linhart in sicer o istem predmetu, o katerem je že vezal otrobe na nemških shodih v Ptuju in Mariboru. Kakor se kaže, je mož precej komod, zakaj z enim in istim govorom že krošnjari mesece in mesece po Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Pričakovali smo, da se bodo na tem shodu določili „Štajerce vi" kandidati za državnozborske volitve, ker je Linhart že pred tedni govoril, da postavi njegova stranka v vseh slovenskih volilnih okrajih svoje kandidate. A sedaj se adi, da so „Štajercijanci" opustili misel postaviti svoje kandidate, boje se pač, da bi se nesmrtno ne osmešili, saj vedo dobro, da sedaj preje zapeljani slovenski kmetje trumoma zapuščajo njih tabor. Vrste „9tajerčevihtf pristašev se v aadnjem času od dne do dne bolj redčijo in to večinoma po zaslugi mlade „Narodne stranke aa Štajersko", da lahko smelo trdimo, da bo že v najkrajšem času ostal Linhart pri „Štajercu" general brea armade. Še par takšnih shodov, kakršen je bil celjski, in zadnji zapeljani slovenski kmet bo obrnil hrbet družbi zbrani okoli „Štajerca" ! — Tate delalo I Od štajersko -koroške meje se nam piše: V 3. številki a dne 15. marca t. 1. pedagogi -škega lista ^Popotnika" beremo na zadnjih platnicah razpis učiteljskega mesta na ljudski Šoli v Selnici ob Dravi, ki je kraj s popolnoma slovenskim prebivalstvom. A pri omenjenem razpisu se nahaja doslovno nastopna opomba: „ N a prošnjo kraj nega loškega sveta se opomni, da krajni Šolski svet prosilcem ali prosilkam nem* ike narodnosti, seveda s slovensko usposobljenostjo, dovoljuje prosto stanovanje." Tako delajo naši nemikutarji, to je tisti, ki zastrupljajo vso našo narodno bitnost in katerih pogubonosno delovanje vsepovsod propagirajo naše uradne oblasti, posebno šolske. Nesramno ! — Na adreso oprave cea. kr. priv. južne ieleznicel Iz laškega okraja so nam piše: Na naši progi južne železnice je nastavljen nekov Zimmermann kot prožni mojster (Bahnmeister). Mož — rodom Dnnaj-čan — je trd Nemec ter ne ume besedice slovenske. Delavci pa, s katerimi mu je posla, so skoraj sami Slovenci. Zimmermann absolutno ne sodi sem in mi zahtevamo od uprave južne železnice, da nam pošlje poslovodjo, ki je slovenščine vešč! — Iz poštne službe. Za poštnega upravitelja ^v Bovinju je imenovan poštni oricijal Jos. Polan. — „Sl0vansky Prekleti" prinaša v najnovejšem sešitku študijo o slovenski literaturi v 1. 1906. To študijo je spisal dr. Fr. Vidic. — Gospa Irma Polako v a odide iS Zagreba« Naša rojakinja gospa Irma Polakova zapusti, kakor poročajo hrvatski listi, zagrebško gledališče. Dobila je angažma pri dunajskem gledališču „Theater an der Wien" in sicer pod izredno sijajnimi pogoji. Za gledališke počitnice ji je ponuđen angažma v Karlovih v arih na Češkem. Meseca maja gostuje ga. Polakova v Belgradu, in sicer 10 večerov zapored. Nastopila bo v operetah „Netopirtf, Lepa Helena", „Gejšau in „Ptičar". — Slovenski lovski klub. C. kr. dež. predsedstvo je odobrilo predložena mu klubova pravila. V kratkem se skliče ustanovni občni zbor, na katerega se že sedaj opozarja vse slovenske lovce. — Hudobni fantje, n. t. m. so se fantje iz Dravelj po naboru v Ljubljani dali peljati z izvoščki v gostilne v Dr avl je in Zapuže. Ko sta se voznika Ivan Stare in hlapec izvošČka Ivana Š u sterši č a vrnila v Ljubljano, sta videla, da so jima fantje z noži razrezali streho. Prvi izvošček ima škode 40 K, drugi pa 120 K. Prav katoliško delo. — Bojeviti katoliški fantje. V gostilni Bafaela Potiska v Medvodah je bila v nedeljo plesna veselica, na kateri so povzročili prepir znani pre-pirači Jožef Verlič, Franc Jenko in Jakob Je raj. Zato so jih pognali iz gostilne in zaprli vrata za njimi. Junaki so pa streljali v hišo, ne da bi koga ranili. Ker so hoteli z vso silo vrata odpreti, udrli so v gostil- i ostali fantje za njimi in jih zapodili v beg. Jenko je dobil dva sunka z nožem. — Prememba posesti. Kranjska hranilnica je kupila sanatorij Sangrad pri Cerkljah, dosedaj last okrožnega zdravnika dr. £ d v a r d a Globočnika v Kranju za 24.000 kron. — NOVO društvo. V Dovjem se je ustanovilo „Društvo za priva-bitev tujcev za Dovje in Moj-str an o". — Otvoritev postajališča Bela peč. Dne 1. maja t. I. otvori se med postajama Trbiž in Bateče-Bela peč, v kilometru 6.482, železniške proge Trbiž Ljubljana, južni kolodvor ležeče postajališče BelapeČ za promet oseb in prtljage. Prometni časi vlakov, kateri se vstavljajo v tem postajališču, so v dotičnih voznih redih že objavljeni. Izdaja voznih listkov se vrši v postajališču samem. Odprava prtljage se vrši doplaČilnim potom. — Oorenjel, otrealte aa nemškega vpliva Kernove pivovarne I Z Jesenic na Gorenjskem se nam piSe: Slučajno mi je prišel v roke imenik članov društva „Sudmarku, v katerem imeniku vidimo zabeleženo med drugimi nemškimi in nemČur-skimi tvrdkami tudi že itak dobro znano pivovarno Kern iz Beljaka, katera vzdržuje na Gorenjskem 3 zaloge piva in dela, kakor slišimo, s Slovenci dobre kupčije. Večkrat je bilo že ožigosano intenzivno prononcirano vsenemSko delovanje te pivovarne, bodisi javno kakor tudi nejavno. Pri vsaki priložnosti se sili ta tvrdka v ospredje pri slavnostih z vnetim razobešanjem frankfurtario ter huronskim hajlanjem svojih uslužbencev. Za kako slovensko ako tudi nepolitično društvo v krajih, kjer prodaja svoj izdelek, pa nima niti počenega groša. In vendar podpirajo gorenjski Slovenci to nam skrajno sovražno tvrdko. To je politična in tudi gospodarska zaspanost! Tudi umazanost, s katero si obdržuje omenjena tvrdka odjemalce, je sramotna za nas Slovence in gospodarsko škodljiva. Znano je namreč, da posreduje pivovarna Kern pri različnih nemških denarnih zavodih posameznikom posojila. Dotičniki plačujejo pivovarni 5l/2 do 6% obre sti, dočim dobi denar pivovarna v nemških denarnih zavodih po 4l/2%-Na ta način dela pivovarna dvojni dobiček, enkrat veže odjemalce na se, drugič pa ji pade v žep preostanek pri obrestih. Imamo na Kranjskem dovolj denarnih zavodov, katerih pozornost bi se tudi temu umazanemu zakotju morala posvetiti. Nadejamo se, da se kmalu odstrani ta dvojni škodljivec naše domovine. * P. — Konkurz razglaša novomeško okrožno sodišče nad premoženjem Vendelina Stareta, neprotokoli-ranega trgovca z mešanim blagom v Ribnici. — Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu ima v sredo 24. t. m. ob osmi uri zvečer v „Citalnici" izreden občen zbor. Dnevni red: Volitev predsednika, enega odbornika in namestnika. Pol ure pozneje se vrši eventualno drugi zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. — Strokovno predavanje o kmetijstvu. Deželni komisar za vin-stvo in sadjarstvo gospod Frančišek Gombač iz Ljubljane bo imel strokovni pouk o vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu itd. prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ob 3. uri v Šent Jerneju na Dolenjskem. Razen o navedenih točkah bo razgovor glede poškodbe sadnega drevja po zajcu in o priredbi vinskih in sadnih sejmov ter o zadružni organizaciji v svrho povzdige vinske in sadne kupčije na Dolenjskem, posebno v krškem okraju. Tega predavanja, ki bo v šolskih prostorih, se sme vsakdo udeležiti. — Od Sv. Krita pri Kostanjevici. Ker se je od neke strani trdilo, da je pri nas že vse vino razprodano, naznanjam vsem prijateljem dobre kapljice iz slavnih križevskih goric, da se dobi še nekaj prav dobrega vina. Tozadevne informacije daje drage volje v interesu vinogradnikov Ivan MalnariČ, naduči-telj in posestnik. — Narodna čitalnica v Metliki priredi v nedeljo dne 21. mal. travna zabavni večer. Spored: 1. Prekrokana noč dijaka. Veselia, kuplet. 2. „Bratranec", burka v enem dejanju, Češki spisal Josip Štolba. 3. Veseljaka, duet. Prosta zabava — ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za Člane 60 v, za nečlane 1 krono. — Veselico v proslavo Simon Gregorčičevega apomink priredita „Celjsko pevsko društvo" in „Delavsko društvo" v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju dne 28. aprila t. 1. Sodeluje pomnožena celjska „Narodna godba". — V slovenske roke Je prešla v Celju ena izmed štirih hiš Justine Tauchmann. Kupil jo je krojač g. Kmecl. Nemoi vpijejo kot nori zaradi tega, češ, če poj de tako naprej, bo kmalu celjskega nemštva konec. Najbolj jih peče, da je pri prodaji posredoval nemški posredovalec. — Učenci prekosili mojstra. Piše se nam: Dasi smo navajeni čitati v klerikalnih listih vse polno debelih laži, so nas vendar presenetila predrzno lažnjiva poročila o shodu neodvisnih kmetov na Mestinjem. Vsi smo bili edini v tem, da so klerikalci takrat v lažnjivosti nadkrilili sami sebe, ker podobnega niti od njih nismo pričakovali. Navzočih je bilo več kot 1000 kmetov in za Žarmana so se dvignile tri četrtine rok, proti njemu pa niti ena. O Korošcu ni bilo niti pravega govora razen par živio-klicev, in klerikalci se drznejo poročati, da je bil dr. Korošeo na tem shod u s Štiripetinsko veČino zopet kandidatom proglašen?! Smejali smo se jim, a popravljati teh laži nismo hoteli, ker so najboljša reklama za nas. Čudili smo se pač tudi, kako morejo ti domišljavi strategi tako kratkovidni biti in sami sebe na ta način ubijati. Sedaj se je pa zagonetka rešila. Korošce vi priganjači so najeli kolikor mogoče veliko svojih nerazsodnih privržencev, jim dali de- narje — eden je dobil 14 K — in jih naučili, kako morajo nastopiti, da bodo onemogočili shod neodvisnih kmetov, oziroma kako naj ga izkoristijo za dr. Korošoa. Ža slučaj, da se jim to posreči, obljubila se jim je posebna nagrada — od ene strani trije sodčki piva in drugo. — Da bi to obljubljeno nagrado vendar dobili, Četudi niso svoje naloge izpolnili, na-farbali so ti sicer ne posebno brihtni ljudje svoje voditelje tako imenitno, da so prišla taka lažnjiva poročila v svet. Mariborski klerikalni vojskovodje so v sebe in svojo namišljeno moč tako uverjeni, da so tem poročilom verjeli in še zadoja „Siidsla-vische P.u prav resno naglasa, da je bil na Mestiujem Korošec kandidatom proglašen: Tukaj se pač jasno vidi, kakšni poštenjaki so klerikalci, ki niti drug drugemu ne prizanašajo in ie svojih voditeljev ne štedijo. Laž in hinavšČina rodi pač zopet laž in gorje našemu narodu, če bi bili klerikalci n,egovi edini učitelji! — Nevaren tat« Šele 201etni pekovski pomočnik Jos. Mašeraiz Šent Petra na Medvedovem selu je prestal že večmesečno ječo zaradi vlomov v Gradcu. V noči 7. maroa t. 1. je vlomil v delavnico ključavničarskega mojstra Ivana Rebeka v Celju ter odnesel nad 50 ključev. Vtihotapil se je na dvorišče delikatesne trgovine Dirnbergerjeve ter se skril v velikem zaboju, da bi ponoči vlomil v trgovino. Ker pa je moral dolgo čakati, je zaspal, pri tem pa tako močno smrčal, da so ga domaČi našli. Ker je pred božičem vlomil v gostilno Koserjevo ter odnesel 300 kron, je bil obsojen v 18mesečno ječo. — Odbor „Slo vanske Čitalnice11 ▼ Maribora izreka javno prisrčno zahvalo vsem c. damam in gospodom, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pomagali h krasnemu uspehu Gregorčičeve slavnosti dne 7. t. m. — Lav. Koprivšek, t. č. predsednik. Dr. Ljudevit Pivko, t. Č. tajnik. — Odbor, .Slovanske Čitalnice" V Mariboru zahvaljuje prisrčno gospoda dr. Fr. Rosina za krasen slavnostni govor na Gregorčičevi slavnosti dne 7. t. m., v katerem je proslavljal Gregorčiča brezdvomno edino le z nejplemenitejšim namenom, da bi vnel v poslušalcih ljubezen do slavnega pesnika. Lav. Kopri všek , t. Č. predsednik. Dr. Ljudevit Pivko, t. Č. tajnik. — Gregorčičeva alavnoat v Mariboru. Z ozirom na neosnovane in naravnost zlobne napade v „Slovencu" in ^Slovenskem Gospodarju" na g. dr. Franja Rosino kot slavnostnega govornika pri Gregorčičevi slav-ncsti dne 7. aprila t. L si šteje podpisano društvo za sodelovanje, s katerega se je vršila Gregorčičeva s av-nost, v prijetno dolžnost, zahvaliti se najtopleje gosp. dr. Franju Rosini za njegovo požrtvovalnost in njegov krasni, slavnosti gotovo primerni govor in mu izraža tem potom svoje popolno zaupanje. Bralno in pevsko društvo „Maribor". Ivan Kej ž ar, t. Č. predsednik. Franc Pišek, t. č. tajnik. — Šmarsko rogaško učiteljsko društvo z buru e v četrtek, dne 25. t. m., ob eni popoldan v Šmarju. — 4 teleta je vrgla v Goricah na Koroškem krava najemniku Alešu GloboČniku. Bila so vsa Štiri mrtva. — Čudne razmere na opatijski poŠti« Iz Opatije se nam piše: Kakor bode cenjenim čitateljem morda še znano, se je v tej kočljivi zadevi že poročalo v nadi, da se bo cela stvar uredila, toda na žalost moramo priznati, da vidimo in slišimo take nečuvene stvari, ki bi se morda ne mogle dogoditi niti v Afriki med Culukafri. Listonoše strašijo Še vedno z nahrbtniki po Opatiji, kar se bo godilo toliko časa, dokler se ne bo v kakem ilustrovanem časopisu videla slika takega c. kr. trpina. Pa ne sama to! Listonoša mora iti rano zjutraj v službo, a vrne se šele kasno popoldne, ako ne zvečer Šele domov, tako da nekateri niti na obed na morejo. Slučajno pa imamo tukaj ljudi c dobrim srcem, kateri dajo tem revežem ali vsak dan kosilo, ali pa kako drugo malenkost, da se malo okrepčajo. — Nič čudnega tudi ni, ako se kako pismo ali časopis zgubi, ali da ga dobiš napol raztrganega drugi dan, ker ti skoraj vsak dan drug listonoša prinese pošto, koje ti pa ne da v roko, ampak jo pusti pri prvi osebi, ki jo v hiši zagleda. Kakšen red vlada na imenovani poŠti, razvidi se iz tega, da dobiš ekspresno pismo po prihodu pošte od postaje Šele par ur kasneje. Še lepše je pa z brzojavi, če ga popoldne oddaš, ai lahko siguren, da je drugo jutro že v rokah adresata. Ali niso temu krivi tudi pomanjkljivi prostori na tukajšnji o. kr. poŠti? Nič bolje ni z denarnim prometom. Pa tudi zamote tako zadržujejo ter ■e lahko dogodi, da jih kak četveronogi nebodisigatreba skozinskoa prerije ter napusti žalostne posledice. Tudi je nekaj posebnega, da Je okrog desete ure zvečer rasnašajo samote s velikim vosom. Pribiti in ožigosati je pa treba tudi sledeče: Pri brzojavnem oddelku te na slovensko vprašanje nahrulijo a italijanskim „oossa?", ter si lahko srečen, ako ne dobil polna usta cigaretnega dima v obraz. To je predrznost, ter bi bil Človek skoraj primoran misliti, da je tam kje med polentarji, a ne ob obali slovanske Li burnije. — Tudi se opetovano dogodi, da je na pismu, kjer je natančen naslov, poleg precrtanoga slovenskega „Opatija" debelo namazan nemški „Abbasia". Ako dotični uradnik misli, da bode pri nas, na slovensko-hrvatskih tleh nemško propagando delal, se jako moti, svetujemo pa temu petelinu, naj si svoje pete nabrusi ter brzo pohiti v naročje matere Germani je. Pri nas so tudi listonoše, ki niti brati ne znajoalipa morda —> ne morejo več! čudimo se, da se e. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu tako malo zanima za to stvar. Kar se tiče pošte na Voloskem, se pač takoj vidi, da je ta v privatnih rokah. Tu vidiš mladega, morda niti 141et-nega dečka hoditi v nekaki livreji s pismi, zamoti in — Čujte in strmite! — z denarnimi pošiljatvami okolo; tam ti zopet drug prav polagoma in zaspano prileze s kakim „brzo"javom okoli vogala. — Opekla ao Jo v Trstu 10-letna Marija Kralj iz Trebiča, ko se je zlila po životu vrelo vodo. Stanje otrokovo je kaj opasno. — lup le nadela v Trstu 50- letno Josipino Ferjančič. Bila je mrtva v par trenutkih. — Eksplozija v laboratoriju lekarno- V laboratoriju lekarne Vidali & Vardabasso v Trstu je nastala eksplozija, ko je laborant grel na plinovi peči opodeldok. Eksplozija je bila tako močna, da se je zrušila bližnja stena, laborant je dobil hude opekline po obrazu, rokah in životu, vsled zračnega pritiska je pa vrglo s postelje neko žensko, ki je ležala v sosednjem stanovanju. Vzrok eksplozije je bila najbrže slaba cev. — Nesreča prt delu. 33letni kurjač Josip Medved je bil v službi v plavžih pod Skednjem. Včeraj zjutraj je Čistil neko peč, ki pa je bila že zakurjena, da mu je med delom udaril iz nje velik plamen in ga grozno ožgal po vsem životu. — Aretiran repar. K ti včeraj - šnji notici se nam še poroča, da je imel oni po identiteti neznani človek, katerega so prijeli zaradi suma ropa pismonoša Vilikonje v Trstu pri sebi potni list, glaseč se na ime Pavla Maierja. rojenega leta 1859. v Fried-landu. To pa najbrže ne bode njegovo pravo ime, kajti dosedaj so se dobili neki podatki, po katerih se sodi, da bi utegnil biti osumljeneo identičen z nekim Gašperjem Bogatajem iz Škofje Loke. Ker pride slika tudi na policijske oglase v okno osrednje policijske stražnice na magistratu, naj si jo občinstvo ogleda in komur bi bili znani kaki tozadevni podatki, naj jih blagovoli naznaniti mestni polioiji. — Nearoča? Danes se je v gostilni pri Bavarskem dvoru z revolverjem obstrelil prileten mož s Kočevskega, Jaklič, tast gostilničarja Petscheta. — Delavsko tikanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Hrvatov, v Heb je šlo 35 Hrvatov, v Beljak 20 Črnogorcev in Hrvatov, na Ogrsko in Hrvatsko se je pa odpeljalo 150 Lahov. —\ Izgubi Jane in najdene reci. Poštna oficijantinja gdč. Zofija Pir* čeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela do 16 K denarja. — Ga. Frančiška Korsikova je izgubila malo: črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — P osestnica Frančiška Kra-ljičeva je izgubila pet novih rut in črn nov klobuk. * Najnovejše novice. Počitnice na srednjih Šolah se podaljšajo, da se prično že 1. julija ter bodo trajale do 15. septembra, zato pa se med šolskim letom skrčijo prosti dnevi. Podaljšanje se letos naj • brže še ne izvrši, vendar se že letošnje počitnice podaljšajo za par dni. — Trikratni roparski morilec. V Vitkovcu na Moravskem so prijeli delavca Bartuška, ki je umoril in oropal leta 1899. neko branjevko, nekega kaplana in mlinarja Tolan-skega. — Strašno hudodelstvo. V Bigi je v diliriju neki delavec razparal svoji sestri, nečakinji, nečaku in svojemu otroku trebuh. — Potres v Mehiki je napravil mnogo več škode, kakor se je prvotno izvedelo. Ker je brzojav večinoma razdjan. Še tudi sedaj ni zanesljivih poročil. Dosedaj je znano, da je bilo ubitih 38, ranjenih pa 93 oseb. Naselbini Avutla in Ometepeo sta popolnoma razdjani. Mesto Aoa-puloo je preplavljeno. — Važna razsodba. Državno sodišče je raasodilo, da je državnim uradnikom vojaška elueba (tudi eno- letna) šteti v pokojnino in da je tudi pri napredovanju v službi vojaško službovanje računati. — 1,100.000 kron dolgov je napravil pri 7& manjših denarnih aa« vodih bivši veliki župan v Ostrogonu, Bela Horvath. Prišel je v konkurs. % — Za 2,400.000 kron škode je napravil požar v poslopju vseučilišča Montreal v Londonu. — Umrl je v Marzilju 671etni grof Gabor Pejačevič, strio hrvatskega bana. — Svojo sestro je zabodel v Benešavu ključavničar Skočnv, nato pa se ustrelil. * Dokrodoiel sunek. Ko se je V Parizu prvič igrala Pradonova „Electra", prišel je tudi avtor v gledališče, da bi se neopazen radoval nad navdušenjem občinstva. Zavil se je v širok plašč ter se stisnil v parterju v zadnji kot. Toda usoda mu ni bila mila, občinstvo ni ploskalo, te-muČ žvižgalo. Pradon bi se bil skoraj onesvestil, vendar se je premagal, in da bi ga nihče ne spoznal, začel je tudi sam žvižgati. Tedaj ga pa stari podčastnik na desni krepko sune pod rebra ter se razjarjeno zadere: „Čemu žvižgate, gospod? Igra je prav lepa, in avtor ni tepec, sicer bi ga na dvoru ne cenili". Pradon je takoj nehal žvižgati ter je večkrat pravil, da mu v življenju ni kmalu kaj tako dobro delo, kakor ta vojaški sunek. * Eonee reeevalnik paov v Parizu. Pred petimi leti so za pariško policijo nabavili več krasnih bernhardinskih psov, da jih izuče v reševanju utopljencev. Policaji so se temeljito trudili, da bi pse izvežbali za ta posel, toda uspehi so ostali nepovoljni. Za vežbanje so porabljali najprej velike „punčke", s kakršnimi se igrajo gosposki otroci. Da bi se akcija temeljito posrečila, spuščali so vselej po dva psa. Dasi se je v teoriji psom neprestano kazalo, kako je treba utopljenega človeka prijeti za obleko ali za pas, pozabila sta psa v svoji gorečnosti in Častilakomnosti na vsa pravila. Planila sta za mrtvim bitjem v vodo ter se začela trgati, da sta privlekla iz vode vsak svojo polovico. Pa tudi pri posameznih ^reševalcih" ni bilo bolje. Pes ni pazil kje zgrabi, temuč je najrajši zasadil zobe punčki za vrat, kar bi pri živem bitju imelo za posledico zadav-ljenje. Zaradi tega so sedaj pse-reševalce zopet opustili. * Moi a 100 ženami. V Fila-delfiji je 61 letni mož, ki ima 100 žen. Bil je poslovodja ženitbene posredovalnice. Pri tem se mu je nudila prilika, da vara lahkoverni ženski svet. Sestavljal je oglase, da „išče starejši gospod" premožno vdovo ali dekle, da ji bode tovariš v živi enju in oskrbnik njenega premoženja. In našlo se je na stotine takih osamljenih Žensk s premoženjem, ki so iskale so-druga, da jim pomaga premoženje zapraviti. In izmed ponujenih — na lice ni gleda', da so bile le petiČne — si je izbral 100, s katerimi se je poročil ter postal gospodar njihovega premoženja. Postal je na ta način milijonar. Seveda so postale vse žene zopet vdove, a brez denarja, ker je oblast moža zaprla. * Zadolžena Budimpešta. V „Trščanskem Llovdu" beremo: Ma-djarski novinar Mihael Pasztor je objavil pred kratkim jako zanimivo knjižico pod imenom „Zadolžena Budimpešta." Brošura je sestavljena na temelju statističnih podatkov in je izzvala velik vihar med časnikarji. Nekaj listov pa vendar priznava resničnost, ker se ne da pobijati, ker temelji na sigurnih podatkih. Vsebina te knjižice je v kratkem sledeča: V Budimpešti se vse, veliko in malo, prodaja na upanje. Pisec knjižioe najprej navaja, da največji del prebivalstva Budimpešte obstoji iz doseljenih propalih eksistenc, ki prihajajo iz pokrajine v glavno mesto, da tam poskušajo svojo srečo. No veČini teh doseljencev se ne posreči ustvariti si eksistenco, zato se izselijo. Tako je dokazano, da od 155.000 ljudi, ki so se v Budimpešti naselili od leta 1885—1890, ni danes niti polovica tam. Lastniki hiš so silno zadolženi in bazira ves sijaj lepih in modernih palač na upanju. Leta 1892 so imele budimpeštanske banke in hranilnice na hišah 497 milijonov kron, leta 1898 je narastla vsota na eno milijardo in 42 milijonov, leta 1902 pa na eno milijardo in 196 milijonov kron. Zanimivi so dohodki prebivalstva: leta 1901 je imelo 36 000 oseb letnega dohodka 600 K. Od 700 000 prebivalcev plača davek samo 103 000 oseb, tako da 600.000 ljudi nima toliko dohodkov, da bi plačevalo davek od njega. K temu morajo od teh 100000 davkoplačevalcev rubiti 60 000 za davek. Slične razmere so v Italiji. Prebivalstvo Budimpešte se lahko rasdeli v štiri dele: 34 600 oseb je dobro situiranih (t. j. */io)» 69 200 (J/10) je zadolženih, 138 000 (Vto) j« docela zadolženih in 133 800 (Vio) sploh nima nobenega kredita. Kako so v Budimpešti ljudje zadolženi, naj dokazuje, da je bilo leta 1005 samo v V. okraju objavljenih 44 621 rnbežni aa dolgove v znesku 11,341000 K. Istega leta je bilo 800 rubež ni na plače v znesku 6 milijonov kron. Leta 1006 je bilo utoženih 22 697 menic, iavršenih je pa bilo 90.002 rubež ni aa menične dolgove. To je jako žalostna slika Budimpešte! Posebno so zadolženi uradniki. * Mark Twaln ln eeaar Viljem IX Slavni ameriški humorist Mark Twain piše v svojem življenjepisu tudi o obisku pri nemškem cesarju. Cesar ga je namreč povabil k sebi na kosilo. Vabilo je imelo ton zapovedi. Twain se je pri tej priliki prepričal, da mu je cesar podoben v dveh stvareh: govori dobro angleško, govori vodno sam ter ne pusti drugega do besede. Twain si je zaželel, da bi prišel Viljem tudi k njemu, tedaj pa bi mu on govoril tako, da bi Viljem ne. prišel do besede. Toda kako se je začudil, ko je dobil drugi dan od oesarja pismo, kjer ga cesar vprašuje, zakaj je bil pri kosilu tako molčijiv. Twain je odgovoril na to — ne pove pa, ali je odgovor tudi odposlal — s sledečo povestjo: „Bil je mož, ki je vedno molčal. Pride k njemu prijatelj, ki ga začne oštevati: Kako za vraga, da se nisi celih 15 let nikoli razgovarjal z ženo? Možje odgovoril: „Nisem je hotel prekiniti." * Morganatičnl zakon kelgij-akega kralja Ob bolezni belgijskega kralja Leopolda II. se javnost bavi s prašanjem, komu prepusti svoje ogromno premoženje. Kakor, znano ima dve hčeri, bivšo princezinjo Štefanijo, sedaj grofico Lonyay in koburško prinoezinju Lujizo. Toda kralj noče o nobeni nič slišati; prvi je zameril, ker je vzela grofa Lonyaya, drugi ne more odpustiti njene afere z Mata-šićem. Bazen tega ima kralj nečaka, ki je tudi prestolonaslednik. Pa tudi toga ne mara, ker ima preveč svobodomiselne politične nazore. Njegovo staro srce gori edino le za baronico Vunghan, hčer navadnega hišnika, ki ji je podelil baronstvo. Sorodnica je socijalistiČkega poslanca Lowena, ki ga zaradi tega imenujejo „kraljevega strica." Lowen je namreč kralja presenetil v ljubkovanju s sorodnico ter najodločneje zahteval, da jo mora poročiti. In kralj je res sklenil z njo morganatični zakon. Iz tega zakona izvira sinČič. Takoj pri rojstvu je dal kralj svoje velikansko premoženje prepisati na svojega posebnega zaupnika dr. Thiriaza, ki izroči po kraljevi smrti premoženje baronici in in njenemu sinu. Kraljevi hčeri in nečak dobe le del dedŠčine, ki jo določa zakon. — Tako zatrjuje „Couriier Europen." * Najsfarei&e človeško pleme živi na otoku Cejlonu ter se imenuje Vedda. To so ostanki prvotnih prebivalcev Indije, preden so prišli tja Indi. Pleme je nizke postave, nima ne verske, ne etične, ne društvene organizacije, živi v gozdih, hrani se s surovim mesom žab, kač iu drugih živali, ki jih je mogoče ujeti brez posebne spretnosti. Orožja namreč nimajo, niti kovinastega orodja. Šteti ne znajo, ne razločujejo barv, se nikoli ne smejo ter nimajo nikakega glasbila. To čudno pleme stanuje na vztoČnem delu otoka ter bo kmalu popolnoma izumrlo. Zato je nedavno poslala berolinska komisija posebno komisijo na otok, daje s fonografum in kinematografom ujela nekatere običaje, jezik in prizore tega plemena. * Draga votnja Kakor znano, ima Pariz tudi ženske fijakarje. Navado, da se sama vozi, pa je imela tudi kueginja Metternich. Dva gizdalina sta jo zamenjala za tako fijakarico ter ji zaklicala, naj se ustavi. Potem sta se dostojanstveno skobacala na voz ter prezirljivo mahnila kneginji z roko, ČeŠ: „Vozite naju eno uro !" Kueginja je ubogala. Čez uro pa je ustavila voz, stopila s kozla ter pohlevno prišla k odličnima gospodoma po plačo. Na vprašanje, koliko zahteva, je odgovorila kueginja: »Jaz sem kueginja Metternich. Za vožnjo mi plačata 300 frankov, ki jih dobe mestni reveži. Osramočena gizdalina sta pretaknila vse žepe, a nista toliko spravila skupaj, toda kneginja jima je ostanek opustila. * Okealla ao Je na lastnik lasek. V Petro gradu so zaprli v Petropavlovsko trdnjavo lepo 22letno dekle Dorotej evo, ki je bila na sumu, da je sodelovala pri nekem atentatu. Dne 5 t. m. pa se je na svojih bujnih kitah obesila v ječi. * Londonsko paajo pokopališče. Kakor je za človeškim pokojnikom posvečen vseh vernih duš dan, praznujejo prismojene Parižanke o Veliki noči spomin svojih crknjenih psov, ki so pokopani na posebnem pokopališču (Hyde-Park). Grobovi so ob tem Času odičeni s svežimi cvetlicami in venci. Mrcine imajo drage nagrobne spomenike s histeričnimi napisi. Tako je na enem teh čitati, da „Jol Follet ni mogel biti pes, temuč človek". Na drugem spomeniku je čitati, da je bil „pokojnik od Boga blagoslovljen". Zopet na drugem: „Jeasie, novembra 1985 rojen in 13. junija 1897 umrl." Spodaj pa je pripisano: »Evangelij LukeŽa XII. 6." — Se ni pred Bogom pozabljen." — Drugje je Čitati: „Daj se lahko najti, kadar ti sledim." — „Veselo me bo pozdravil, ko vstopim skozi z'ata vrata." — »Ako bi te ljubezen mogla rešiti, ne bil bi umrl". — „Na svidenje, Orphie in Milly! Bila sta lepa in nežna v Življenju ter sta umrla kmalu po vrsti." — „Monty utonil v Temsi pri Windsoru 24. junija 1900. Ubogi mali dečko, umrl, a nepozabljen." — Takih budal osti je po vsem pokopališču še mnogo. Izpred sofflšfo. nazeneke obravnavo pred deželnim eodifičem. Ribji tat. Užitkar J a k ob U r h iz Srednje vasi ljubi zelo divjačino a se tudi rib zlasti postrvi ne brani. Miroslava S t o h r ima potok Bibnica v zakupu, in ravno iz te vode je bilo mnogo rib pokradenih. Ko se je neki večer zasledovalcem posrečilo ujeti Jakoba Arha, ki je še z dvema tovarišema v tem potoku ribaril, se je ta sicer izmuznil, a to mu ni pomagalo, ker so ga zasledovalci bili spoznali. Na licu mesta so našli 9!/«2 kg ujetih postrvi vrednih 57 K. Pri hišni raziskavi se je našlo mnogo orodja za ribji lov. Vzlic tajenju je bil Arh obsojen na 6 mesecev težke ječe. Neumestna Šala. Dne 26. listopada m. 1. je zidar Matija Bra-jar iz Bizovika delal pri zgradbi nove kemične tovarne na Selu. Na 2 metra visokem odru sta delala poleg Brajerja tudi Janez Breskvar in Janez Zidan iz Bizovika. Zidan je pijanemu Brajarju, ki je delal pri nekem oknu, s kladivom segel med noge. V jezi je zgrabil Brajer kos opeke in jo vrgel v Zidana Ker se je ta pri p ognil, je zadel Breskvarja v noge, a ta sune Brajerja v prsi, da se je usedel na oder, nato pa skozi odprtino okna padel v notranje prostore na tam ležeče trame, pri Čemer je zadobil take poškodbe, da je po preteku 20 dni umrl. Breskvar je bil obsojen na 14 dni strogega zapora. Napad. V Verbidovčevi gostilni v Rudniku je pil med drugimi gosti tudi čevljar France Zupet,kise je z domaČim fantom Mramorjem nekaj sporekel. Slednjega so spravili iz krčme. Ko je pa pozneje Zupet zapustil gostilno, je skočil proti njemu Mramor ter ga pahnil, da je padel. Sedaj so pa priskočili fantje: Lojze Jesih, Lojze Vokal, France Žitnik, France Muro in Miha Cimerman. Odrihali so po njem s koli, da je bilo joj, vrh temu mu pa še zadali 7 ubodlin. Sodišče je vse obsodilo, in sicer Jesiha na 6 mesecev, Mramora in Vokala vsakega na 4 mesece, Žitnika na tri mesece, Cimermana na 2 meseca in Murna na 6 tednov ječe. Fantovski tepe Ž se je vršil na večer 2. svečana t 1. v Bizoviku, pri katerem je zadobil Anton Moškerc na levi roki težko okvaro, Janez Moš k ore c je bil pa na hrbtu poškodovan. Obe poškodbe je prizadejal z guojnimi viUmi fant Jakob Zidan, zidar iz Bizovika, ki pravi, da se vsled pijanosti ne ve spominjati, če je res on oba poškodoval. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Z motlko Je udaril fant France Dolničar iz Srednjih Gameljnov fanta Franceta Zamena iz Sinko-vega turna in ga zadel na glavo nad levim očesom. Tepež se je vršil 7. vinotoka m. 1. v Šmartnem pod Šmarno g^ro med domačimi fanti ter fanti iz l^inkovega turna, D o brus, Sela in Repenj. Štirji fanti so zadobili lahke okvare. Dolničar, ki dejanje taji, je bil na 3 mesece težke ječe obsojen. Iz maščevalnosti krivo pričal. Franc E km ai er in Rih ar d G r ei-ner, prisiljenca tukajšnje prisilne delavnice, sta od svojega oddelka, ki je delal pri kranjski obrtni družbi na Javorniku dne 14 grudna 1903, pobegnila. V isti noči je bilo od hiše Ermengildo Pezzanija pokradenega raznih reči vrednih 239 K. Sum se je takoj obrnil na pobega prisiljenca. Franceta Eokmaierja so v Švici prijeli ter ga tukajšnjemu deželnemu sodišču izročili. Eckmaier je pred sodiščem izjavil, da je tatvino izvršil V družbi Ribar da Grajuerja, za kar je bil na 2 leti težke ječe obsojen. Meseca velikega srpana 1906 so pa tudi Grajuerja na Dunaju prijeli. Ta je odločno izjavil, da se on te tatvine ni udeležil. Nasprotno je pa Eckmaier kot priča zaslišan trdovratno trdil, da sta izvršila tatvino v družbi, potem pa pobegnila na Italijansko, si pri-djala tuja imena, in ko so nju prijeli, izjavila da sta nemška podanika, na kar sta bila po odgonu odposlana v Švico. Vse to je pa bilo od konca do kraja zlagano. Eckmaier je sam priznal, da je iz jeze krivo izpovedal, ker ga je Grajner pri Pontebi zapustil in ni maral ž njim odpotovati na Laško. Pri tej trditvi je ostal tudi Eckmaier, ko seje proti njemu uvedla sodna preiskava zaradi hudodelstva goljufije po krivem pridavanju. Obsojen je bil u a 13 mesecev težke ječe. Književnost. — „Slovenski Trgovski Vest- nik" ima v št. 4. naslednjo vsebino : 1. Nazadovanje avstrijsfce mlinske industrije. 2. Obrtna novela in njen pomen za detajlno trgovino. 3. Redni občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani. 4. Pristojnost sodišča za fakture. 5. O fakturi. 6. Iz trgovske prakse. 7. Raznoterosti. 8 Slovensko trgovsko društvo v Celju. 9. Društvene vesti. 10. Oglasi. Telefonsko in brzojavna poročilo. Dunaj 18. aprila. Snoči so imeli na Dunaju živeči KoČevarji shod, na katerem je znani klerikalni voditelj Gessmanu poročal o volilnem gibanju na Kočevskem in zlasti krvavo popisoval, kako so KoČevci napadli in pobili nemškega klerikalnega dež. poslanca S t o c k -1 e r j a , ki je agitiral po Kočevskem. Shod je sklenil, naj vplivajo dunajski KoČevci pri svojib sorodnikih Iti znancih v domovini, naj store kar morejo proti kandidaturi kneza Auersperga in za kandidaturo klerikalnega prof. Obergfolla. Dunaj 18 aprila. Ministrski svetnik Kamilo Kuranda, sin nekdanjega znanega politika, je imel kot kandidat za takozvani rKaivierfcelu na Dunaju vehemen ten govor, v katerem je na ne čuven način napadel Slovane in zlasti še Madžare. Ogrski ministrski predsednik je od dunajske vlade brzojavno zahteval, da Kurando nemudoma iz službe odpuste. Praga 18. aprila. Cesar je danes sprejel deputacijo mestnega sveta, ki je prinesla spomenico, v katen so pcpisane potrebe praškega mesta m je izrečena prošnja, naj S3 Pragi priznajo tiste koncesije kakor Danam in naj prihaja cesar vsako leto za nekaj časa v Prago. Brno 18. aprila. Mladočehi in napredDJaki so danes razglasili svoje kandidate. Zanimivo je dvoje: Da kandidira profesor Masarvk in da je postavljen kandidatom v Brnu dr Slama, ki kandidira tudi Tia rešfcem Slama bo na češkem najbrže propadel, dočim je njegova zm^ga v Brnu zagotovljena Odesa 18. aprila. Med „pra-vimi ruskimi ljudmiu in med revolucionarnimi delavci se je tu vnela prava bitka. Prvi so streljali z revolverji iu poškodovali mnogo revolucijonarjev. Rim 18. aprila. Papež je suspendiral a divinis vcdjo krščanskih demokratov dona Romula Ifnrrija LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETĐ LETNIK XXVII (1907). Izhaja po 4 pol« obeeleo v veliki oemerkl po eden pot oa mesec ▼ zvezkih ter stoji vi« loto 9 K ao h, pot let« 4 K 60 h, četrt let« a k jo h. Zm vec neavstrijeke delale u K so h oa leto. Poaamaani zvezki ee dobivajo po to b, „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. lomače »elravll«*. Med domaČimi zdravili, katera ao rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče maaanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Riehter-jeve lekarne v Pragi iadotane LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom -nadomestilo za ,Pain Exoeller a sidrom*, prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni ikatlji in jo je spoznati po znanem sidru Umrli so v LJubljani. Dne 16. aprila: Ivan Ogrinc, postr. sin, 14 mes. Križe vniške ulice 7. Hydro-cephalus. Dne 17. aprila: Polona Zor, prodajalka, 83 let. Kladezne ulice 10. Ostarelost. V deželni bolnici: Dne 13. aprila: Krišpin in Spiridion Tassotti, strojnikova sina, četrt ure stara. Življcnske slabosti. uorzna poročila. LtoMlaaska .Kreditna banka v Ljubljani" Uradni kuril dun. bone 18. aprila 1*»07. Blag »ma renta f*/, avstr. kronska . zlata g . sfraka kronska reata zlata Kranjske , pešo|ila mesta Spije* i' ] poso)ilo del |>, *L m m Zadar 4* ]•! bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . r. talka det. banka k. e. K . - - . • ¥f9% aast pisma gal det. aipotečne banke . . poet. kom. k. o. a i©5 ■„ pr...... •',•(, zest. pisma mnerot kranilnke..... •*/.•/« aast. pisma ogr. eeair. dez. hranilnice. . . VL*it t- P«, ogr. hip. ban. • V« obf. ogr. lokalnih Ie> lesnic d. dr. P . obi. čeikt ine. bankt •V prior. lok. selec. Trai- Pocač ..... f prior, dolenjskih let. hft prior, j«*- 2el kuP- V«Vi avssr. po«, aa iei. p. e. ft>eć*e ed 1. 1 «*>';, . ed 1. 11 sesa. kred. I. oeniseje m m » **• » . ogrske hip. banke . . srbske i ff». rtt— , turtfc«...... AasrHka seevka . . . Kreditna . ... ■emoske m • • • tCrakovske ■ • • • Ljubljanske , • . . kvatr. rdeč. kriie . ... Dgr. m mm • • tudOlfOVt . ■ • . falcburike ■ • • . CHtnajeke kom. B ... 0*1«om. r. ine železnic« ..... Državne železnice .... avstr.-ogrske banfctc dtzi.. Avstr. kreditne banke . . Pgrsk« , ... fivnostenslsa , . . Premogokop v Mestu (jRrae \ Ipinske mentan ... t »mike sel. htd. dr. . . . ima-Miirsjivi..... "hoveljl 98 60 100 (5 98 66 117 26 94 50 112 45 98 501 104-50 99 86! 99 66 9976 99 10 100- 1069 100*— 100 — 100- 100 -100- - 99 90 98-75 3^4 15 99 76 15«) 65 258 -148 26 870- -27* 501 247-60 9R-181 21-65 437 -80 -87 -69 -46 27 40 66 - 18 — 483— Hi ■— 66/ — 1775 — 666 50 778 2s 242 60 72> — 604 — 12682-661 — 270 — r^4 -Ul — JI-33 19 13 2349 84-05 i i 7-66 95-60 2*61 4*4 t8 8 J 10C25 9*85 117 45 94 70 112-65 «J9S0 101 60 100 86 100 6) 100-76 99 60 (0T) 6 90 101 — 1CK»60 100 30 700 20 101 99 7& 306 15 U>-75 16265 2K4 — 150 25 280 — 28850 257-50 106 50 182 -23 6-5 447 — 90 -93 -66 — 48 29 40 •1 18 — 493 - 14S-— 668 -1784* 686 60 779 25 243 6'J 730 -605-2585 — 6h2- — 271 kJ0 639 143 — ; 1-40 .^15 ht67 24-13 17 H5 S6 70 ati2 žitne oeno v BudimpoSti, Dne 18. aprila 190") TOF^'9 f Zenica sa april aa 00 tg K 8 14 n „ oktober . . „ 50 „ m 821 Ji u april . . „ 50 » . 6 52 £oruza . maj r»0 , . 6 73 n julij ..... 50 „ „ 6-47 ;tos april ^0 , 762 Nespremenjeno. Meteorolojl&io porotno. /Uln« n&d morjem 06*3 Srednji sraćni tl*i* 7860 mm Gas "C a. opazo- e« vanja 17 9. *v. 18 7. zj. n 2. pop. Stanje barometra v mm • o-9 18 Vetroei Nebo 7236 723 5 7i2 9 7 2 .slab vzhod del. jasno 28 119 brezvetrno sr. vzhod megla oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 7*6° male: 10 0°. — Padavina v mm 3 7. nor Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je Boni vsega-mogočnemu dopadlo, poklicati k Sebi našega nepozabnega, iskreno ljubljenega očeta, soproga, strica, brata in svaka, gospoda Ignacija Tomšiča posestnika in občinskega odbornika danes ob dveh popoldne po dolgem in mučnem trpljenju, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, v 44. letu njegove dobe. Zemski ostanski predragega rajnika se preneso v petek, dne 19. aprila t. 1. ob polu treh popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Vrhniki. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 1308 Na Vrhniki, 17. aprila 1907. Marija Tozasič roj Striinar soproga Ignacij, Vleko sinova. Hici, Anica, Cirila, Pranica hčere. Zahvala. Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja med dolgotrajno boleznijo in povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Janeza firejorlia 73. tako mnogobrojno in toliko tola-žilno spremstvo k večnemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčna zahvala. Posebej pa še najiskrenejša zahvala slavnemu občinskemu odboru za krasni venec in prečastno spremstvo. 1314 V Retj ah, 17. aprila 1907. Žalujoči ostali. »le*< star od 17 let naprej, se tako] sprejme v službo v gostilno v Pre-dilnih ulicah št. 10, pritlično, desno. 1315-1 Posojilnico u Celju reai.tr. zadruga s neom. zaves« Vorschussverein m Cilli regi9trierte GenosBenschaft mit nabesehriinkter Haftnng lin« avoj redni letni občni zbor o soboto, dne 27. aprila 1.1. ob 2. url popoldan v .Narodnem domu' v Celja s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. £. Odobrenje letnega raČuaa pro 1906. S. Razdelitev Čistega dobička. 4. Volitev eaega elana načelstva. 5. Razni nasveti.ffi 1313 Mačelstvo Vljudno se priporoča trgovina Ljubljana, Jtari h) štev. 10. Telikai zalofja, 361z Me«o. 59 Stara gostilna na prometnem prostora, tekel v sefeam eH u Ponudbe pod iifro npravn. „Slov. Naroda". se otfie 1« aa 1310—1 Zastopnike i reprezentacije zmožne, sprejele za Ljabljano in okolico odlična firma proti gotovi plači in visoki proviziji Majbna kavc^lx* vaienca Najgotovejše In nafballia sredstvo proti želodčnim bolesnim in .___ . . i motenju probavljanje |a oMopril|nkl|onn in znana sprejmem takoj v svojo trgovino z «*» * • ■ mešanim blagom 1296 1 IVAH TOMŠIČ, Ilirsko Bistrico. B za želodec no Bnreičcucm trgu 3 zopot ordinira od 10. do 1 ure vsak dan razun nedelj in praznikov. 1SU4 1 lekarnarja Jul. Schaumanna v Stockerau 30 kron aa teden 1204-b si lahko zaslnžijo gospodje in dame, ki bi obiskovali privatne osebe. Ponudbe pod „Vertretung 50", Trst, glavna poita reataate Dvorski trt fl.3 pod „Harodno kavarno1*. Od 14. aprila do 20. aprila 1907: Dosedaj nedosežena v svojem to Onem . in zanesljivem učinku; sUroizkušeno dletetićno sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj pre-obilo želodčno kislino in je nepre segljiva v vzdrževanju in urejevanju dobre prebavljivosti. Dobi se v vseh renomiranih lekarnah avatro-o grške monarhije. Cena 1 škatlje K 1'50. Pošilja se po pošti, če se vzame najmanj 2 škatlji, Vf£Q—7 proti povzetju. Glavuo skladišče: Dolelna lokama Julija Schaumanna, Stockerau prt Dunaju. jugozahodna Afrika. Ustanovifana JHAT\SOM IN QRBOV i»ti p BR/ITd CBCRLi — i i/ioi 1bnr M!kloSI«eva cesta Št. 6. * /• LXJB sat* tgrlJUe ulk« 14 Telefon it. 154 in njo jajca za izleženie Cocbin China, Urahma, Pivmoutb, Langs halm, Handan, Dorking, Orpingtorj, kokoši pritlikavke itd. Peking, Angs burg in Risamenten. Emdrrjske orjaške gosi, virgn«i^i «oeanoberi in Hroncevi purani r-ue j rav LJzke. Tudi velika zalega sadnih dreves, roi, lepotnega grmičja L t- d. Groio !i$o Batthyonijafl SrašCinsKa uprava Csendlak poŠta Frankoz ola Radgona. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu lata 1906 (avstr. juror). Zdravniki in aa takoj sprejmeta v stalno delo. Ivan Inocente, slikar in pleskar V POStOillL 1302 a Staro železo baker, svinec in mednino kopni e po najvišjih cenah Fr. Štupica v Ljubljani, jos*-* Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg stev. 6. iiakovin pasmi pacije nt i hvalijo izvrstno lastnost sal lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani na Dunajski cesti ki lajšajo kašelj in hripavost in iv razkrajajo sleze. 4366 ft Škatljica 20 vin., 11 ftkatljic 2 kroni. NaroČila izvršuje točno in po povzetju lekarnar Piccoli v LJubljani, na Dunajski cestL Vid Brotovž Sv. Jakoln nabrežje ZS | priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam ace- k ramo- pohištva bo najnižjih cenah. „Derby". Ipred.št.37:4 Boicalf z močnimi podplati K iS— I 403. LakoTina......■ 16-oG Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner v Ljubljani, Šeleabnrgove nlice št. 4 5 dobavlja kakor znano • XLr najboljše čevlje. | Zunanja naročila proti povzetju. *L Prt naroČilih ZOdOatUje prod. ŠtOV. pTedit.ll48.ChevretteBpolkoiiteepodpet i 120-4 6 MopiHetni izdelki se zamenjajo. giv podpL K9._. Onlkl brmplueno In pe>**w«««* pr«*t©. „Sctalck" Pred. št 690. lrhovina s šiv. podplati K 6* 720 Lakovina . . - 6*30 Pred. St. 1149. Franc Cherreaui, St. Lonis XV. podpetki K 12 — Pred št. 553. Sabahid „ „ 567. la BeoceaU „ 610. Lakovina Podružnica c. kr. pri*. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (pr«j banka L. C. Luctanann) Iu, }\xtyl$ em a? Franca Jožefa cesta »t. O- Delniška glavnica In rezervni zakladi kron 183,000.000 — borze tekoči račun m na giro-konto se peča / bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: s nakupovanjem in s prodajo tuzemskih in inozemskih rent, ustavnih pisem, delnic, srečk, valnt in deviz, priskrbuje in deponuje tenitovanfate kavcije, pravtako tudi službene kavcije in vadile aa ndeletbo pri ponudbah, 1 prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih uprave in ravisllo pri Izzrebanjlk, zavaruje srečke proti knranl izgnal, vnovčnje kupone in iztrebane vrednostne papirje pri f svoji blagajni, dovoljuje, predujme na vrednostne papirje in|8prejema korama naroČila za tuzemske in prelemlje vloge za ©krestOTsnje proti vložnim knjižicam "i1 ^o^avolo imovino "razpolagati ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vao 6 potem teka d viata, izdajVokrastaaosae bUnajnlAke liste, dovoljuje kredit na tekoči ratun, Wnia*ne menice, ter jih prejemlje za Inkaaovanje, daje vestna navodila za nalaganja vsaka glavnice, k man* Lastnina in lak .Narodne tiskarae^ sdajatelj in odgovorni nrednik Elito Puitotlenlek 87 491732 696