KOPER — X. MAJA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIL STEV. 17 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru; Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun G5-KB-1-181. Prilogo »Uradni vesinik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. yeesa ne . kongres ZKJ V soboto se je v Ljubljani zaključil zgodovinski VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Več kot 1800 delegatov in na stotine tujih in domačih gostov je z velikim zanimanjem spremljalo večdnevno plodno delo kongresa. V soboto so delegati v celoti sprejeli poročila o delu komisij in resolucijo o bodočih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. Izvolili so tudi nov 135-članski Centralni komite ZKJ, ki je iz svoje srede izvolil Izvršni komite CK ZKJ z generalnim sekretarjem Josipom Brozom-Titom na čelu, razen tega pa je kongres izvolil še 23-člansko centralno revizijsko komisijo. NOV CENTRALNI IN IZVRŠNI KOMITE ZKJ Na VII. kongresu ZKJ, lii se je v soboto zaključil v Ljubljani, so delegati kongresa izvolili nov 135-članski Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in Centralno revizijsko komisijo ZKJ. Novoizvoljeni Centralni komite ZKJ pa je na svoji prvi seji ponovno izvolil za generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita, za sekretarja Edvarda Kardelja in AicUsa.idrxi Ilamcoviéa, za člane Izvršnega komiteja CK ZKJ pa še: Vladimira Bakarica, Ivana Gošnja-ka, Blaža Jovanoviča, Lazarja Ivo-Iiševskega, Franca Leskoška, Miho Marinka, Djura Pucarja, Djura Salaja, Petra Stamboliča, Jovana Veselinova, Veljlta Vlahoviča in Svetozarja Vukmanoviča. V sekretariat Izvršnega komiteja CK ZKJ so bili izvoljeni: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Svetozar Vuk-manovic in Ivan Gošnjak. ¿i V sredo je kongres poslušal izčrpno poročilo Aleksandra Ran-lcoviča »O organizacijsko političnih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije«. Tovariš Rankovič je naglasil potrebo po nadaljnjem razvijanju vloge komunistov kot družbeno političnih delavcev in nanizal vrsto nalog, ki stojijo pred komunisti v prihodnjem razvojnem razdobju. Govoril je o delu komunistov v razvijanju socialističnih odnosov na vasi, o vlogi vodstev ter organizacij ZK v obravnavanju problemov kadrov in razvijanju političnega dela. kakor tudi o prihodnjem ideološkem delu v Zvezi komunistov. Tovariš Rankovič je v zaključku svojega izvajanja krepko odgovoril na vsa podtikanja iz tujine, češ da sedamo na dve stolici, da upogibamo hrbtenico in podobno, čeprav zgodovina sama jasno govori, kako gre Jugoslavija neomajno po začrtani poti izgradnje socializma in boja za mir v svetu. Nismo se upognili in prodali niti v dnevih najhujšega pritiska. Prebrodili smo najhujše težave in smo pripravljeni na vedno nove, čeprav si še kako želimo sožitja in mirnega sodelovanja z vsemi. Poudaril je, da bi trenja ideološke narave ne smela vplivati na prijateljski razvoj meddržavnih stikov na sploh, zlasti pa ne med deželami, ki gradijo socializem. Orisal je gledanje jugoslovanskih komunistov na odnose, kakršni morajo biti med (Nadaljevanje na 2. strani) V--' ■ Mi "■t:-* v- ,\ ¡ 1 V C \ ^ ; - » ^ -. v ÉÉH XV. ••'-A .'/"nV , '■v1 xxoxxxxxxx>doooooooooocodoooooooocoooocxdoooooooo^ o o Ob letošnjem delavskem prazniku — 1. maju — ki ga praznujemo še poti vtisom zgodovinskega VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v Ljubljani, se še bolj veselimo doseženih uspehov v izgradnji boljšega življenja našim delovnim ljudem. Bogate sadove naše graditve bomo še pomnožili in jih oplemenitili z novimi prizadevanji za izboljšanje naših življenjskih pogojev! ° S tem geslom čestitajo za 1. maj vsem prebivalcem koprskega okraja in jim želijo veliko uspehov pri nadaljnjem delu ZASTAVE V VETRU _ VII. kongres ZKJ v Ljubljani je bil praznik tudi za delovne ljudi po koprskem okraju. Naše razpoloženje so najbolj označevale ne-številne zastave, ki so vsepovsod vihrale v pomladnem r>etru v pozdrav zborovalcem v Ljubljani. Na sliki zastave ob Slavniku v Semedeli pri Kopru OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE OKRAJNI ODBOR ZB, ZVVI in ZROJ K O R so se si V nedeljo je prispela v Postojno mladinska delovna brigada Pinka Tomažiča, ki so jo sestavljali brigadirji in brigadirke koprskega ter goriškega okraja. Ta brigada je dva meseca gradila avtomobilsko cesto Ljubljana— —Zagreb in je bila zaradi izred- ....... ^■■''■'^''"A.-V". S;,... m? ' OOCOCOOGCOOOOOOOCCOC OCCOCOOCOOOOCCOC OOOCOCOC OOOOOCOCCOCOCCOC CCOOOCCCOOCx!ooooocxxxx»occoxx>3occooocoooocooo^ PRVOMAJSKA PROSLAVA Letošnja proslava l. maja na Tržaškem bo v nredvolilnem vzdušju, ker je propaganda za vsedržavne volitve, ki bodo 25 in 20. maja, že v polnem razmahu. Kakor vsa leta po vojni, bo tudi letos prvomajska povorka, nato pa veliko sindikalno zborovanje, V okviru letošnje proslave delavskega praznika bo tudi svečana otvoritev novega sedeža Delavske zbornice CGIL. Popoldne bo na stadionu »1. maj« ljudska veseliica, ki jo bo priredila Neodvisna socialistična zveza. Po nagovorih bodo nastopili trio iz Doline, razne folklorne skupine in godbe. RAZSTAVA CVETIC V soboto je bila v velikih prostorih pomorske postaje otvoritev mednarodne razstave rož lin okrasnega rastlinstva, na kateri je več sto različnih vrst cvetlic, ki so jih pripeljali iz največjih vrtnarij italijanske Riviere, Francije, Švice in Avstrije. Razstava bo odprta do 4. maja. TOPEL SPREJEM ZAGREBČANOV V soboto in v nedeljo je na Tržaškem prvič gostovalo Zagrebško dramsko gledališče z Molierovimi »Scapinovimi Zvijačami« 'in Anouli-tovo »Antigono«. Ob prihodu v Trst je Slovenska gospodarska zveza priredila gostom prisrčen sprejem. Zagrebški igralci bodo nastopili v tržaškem Avditoriju, v Križu. na Kon-tovelu in na Opčinah. SPOR V ACEGATU Spor, ki je nastal v občinskem podjetju ACEGAT, še ni rešen. Ta spor traja že več tednov, ker vodstvo pod- jetja še vedno vztraja prt svojem sklepu, da bi odpovedalo delovno pogodbo .in razdelilo uslužbence v dve skupini. Pogajanja na Uradu za delo, da bi našli pot iz zagate, so bila doslej brezuspešna. Na prihodnjem sestanku bodo razpravljali o kompromisnem predlogu Urada za delo, vendar ni mnogo upanja, da bodo sindikati ta predlog sprejeli. NASTOP DOLINSKIH PROSVETARJEV Prosvetno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline; ki bo letos proslavilo 80-letnico svojega obstoja, je pred dobrim tednom počastilo 200-letnico rojstva slovenskega pesnika, po katerem nosi ime. Prva proslava je bila v Dolini, nato pa je društvo nastopilo tudi pred tržaškim občinstvom v dvorani stadiona »1. maj«, Spored jc obsegel 30 točk, v katerih so nastopili moški pevski in tam-buraškl zbor, dolinski trio ter dva recitatorja. Navada je, da vsako leto ob Delavskem prazniku — 1. maju — pregledamo in ocenimo opravljeno delo. Ob letošnjem 1. maju s prav posebnim zadovoljstvom in ponosom lahko ugotovimo, da tako velikih gospodarskih uspehov nismo na našem področju doslej še nikoli zabeležili. Tak razvoj nam je omogočila naša socialistična skupnost, omogočili so ga delovni ljudje vse Jugoslavije, posebej pa delovni ljudje našega okraja s svojimi delovnimi napori. Za dosežene uspehe na vseh področjih našega življenja obenem z najboljšimi željami ' ža 1. maj iskreno čestita delovnim ljudem in vsemu prebivalstvu koprskega okraja OKRfiJMI LJUDSKI ODBOR KOPER Strnimo naše vrste in napore v nadaljnjem uspešnem boju za lepše življenje delovnih ljudi v socialistični Jugoslaviji! ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA Bona pred hudim gospodarskim problemom Povečana ekspanzija zahodnonem-škega gospodarstva povzroča stalno povečanje pozitivnega salda plačilne bilance. Ze je znano, da Zahodna Nemčija kopiči viške zlatih in deviznih rezerv, kar je prvenstveno odraz prekoračenja uvoza z lastnim izvozom končnih industrijskih izdelkov. Ta ekspanzija se vse bolj veča kljub vsem poskusom, da bi razliko med izvozom in uvozom zmanjšali v korist uvoza. Znano je, da je Zahodna Nemčija — Ti, si miSliš, koliko bi se barve porabilo, če bi vsak človek — Pa si ti misliš, koliko bi se tedaj porabilo manj razstreliva? la svetu napisal to parolo? »kronični porok« evropske plačne unije, kar predstavlja resno obremenitev za funkcioniranje te institucije, saj ogroža uravnovešenje medsebojnega plačevanja. Saj mora Bonn stalno kreditirati svoje dolžnike v tej uniji, med katerimi je Francija na prvem mestu. Takšen položaj ostvarja številne probleme tako na notranjem zahod-nonemškem tržišču, ki je pod določenim pritiskom inflacijskih teženj, kot na zunanjeekonomskih odnosih Zahodne Nemčije. Ta položaj neugodno vpliva tudi na sistem mednarodnih plačevanj in paritete valute, kar povzroča razprave o kurzu marke, oziroma o njeni eventualni rc-valvaciji. Težnjo, da bi se obdržala trdna osnova marke v mednarodnih plačilih kljub zaostajanju uvoza, povzroča oscilacije in nihanje cen na notranjem tržišču, kar v končni meri izpodkopava vrednost marke. Stalno večanje aktivnega salda za-hodnonemške plačne bilance na eni strani, na drugi strani pa izčrpavanje deviznih rezerv v drugih zahodnoevropskih deželah, jc postalo velik problem, ki nujno zahteva po-voljno rešitev. V glavnem sta se izkristalizirali dve mišljenji o načinu rešitve tega problema, Eno, ki vlada Izven Zahodne Nemčije, je težnja po povečanju vrednosti marke, to je re-valvacija, ki bi pripeljala do podražitve izvoza in v zvezi s tem do njegovega zmanjševanja, medtem ko bi bil uvoz v Zahodno Nemčijo na tej osnovi resno stimuliran. Slišati je. da Zahodna Nemčija kategorično odklanja ta predlog z utemeljitvijo, da je veljavnost marke — posebno v odnosu do krepkih valut — v glavnem realna in da je prvenstveno dolžnost drugih dežel, predvsem onih, ki imajo deficite v platnih bilancah, da spremenijo svojo gospodarsko in monetarno politiko ter naj- dejo načine za njihovo uravnovešenje. Tako stališče vlade odgovarja željam in težnjam industrije. Vlada daje prednost ekspanziji izvoza, ker koristi povoljne pogoje konkurence, ki omogočajo dobro plasiranje nemškega blaga v času dokler se tradicionalni partnerji, kot je n. pr. Velika Britanija, borijo z velikimi ekonmosklmi težavami. Drugo mišljenje, ki ga v glavnem zagovarjajo Nemci sami je v tem, da je treba problem deviznih viškov postopno reševati z kombiniranimi merami v sodelovanju z zainteresiranimi deželami in mednarodnimi finančnimi ustanovami. Na tej osnovi je že lani Zahodna Nemčija izvedla nekaj ukrepov. Tako je z namenom stimulacije izvoza znižala uvozne carine za 25 •/., zaradi odpora domače kmetijske proizvodnje pa to znižanje ni zajelo uvoza kmetijskih proizvodov. Razen tega je Zahodna Nemčija plačala ostanek svoje kvote Mednarodni banki v višini 113 milijonov mark in ji dala dvoje kreditov v skupni vrednosti 175 milijonov dolarjev. Za nakup orožja v inozemstvu so bili že plačani predujmi v višini 900 milijonov mark, medtem ko je Velika Britanija pred rokom dobila 75 milijonov funtov za kritje povojne pomoči, katero je nudila Zahodni Nemčiji. V kolikor pa se položaj v zvezi s planom valutnih in monetarnih odnosov v Zahodni Nemčiji nc bo spremenil in v kolikor sc bodo še v prihodnje grmadili devizni viški rezerv v Zahodni Nemčiji bo, verjetno, treba poiskati radikalnejše mere za rešitev tega vprašanja. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni irednlk Rastko Bradaškja — Za tLsh odgovarja Franc Zdešar Perspektivni rsizzv®]] InsSustrsjs koprskega okraja Podatki v osnutku načrta perspektivnega plana razvoja industrije v koprskem okraju kažejo, da je bila industrija slabo razvita in da je spadal koprski okraj med industrijsko najslabše razvite okraje v Sloveniji, Po osvoboditvi se je sicer industrijska proizvodnja hitreje razvijala kot pred vojno, toda še vedno prepočasi, <'a bi mogla postati odločujoči čini-telj v razvoju gospodarstva." Šele v zadnjih letih dosedanjega razvoja je dobila industrija tako osnovo, ki bo vplivala na hitrejši porast proizvodnje. Tako bo industrija dobila vodilno vlogo v nadaljnjem razvoju gospodarstva na tem področju. Udeležba industrije koprskega okraja je v lelu 193G znašala 2,t 'It v celotni industrijski proizvodnji Slovenije, medtem ko se pa bo v letu 1DG1 povečala na 4,1 '/•. To nam kaže, da bo tempo porasta industrijske proizvodnje v okraju mnogo hitrejši kot v Sloveniji. Tak tempo pa bo dosežen predvsem na podlagi aktiviza-cljc dosedanjega investicijskega vlaganja v industrijo, dokončanja začetih objektov in novih vlaganj v rekonstrukcijo. Zato Je predvideno, da se za te namene vloži 90 •/• vseh za industrijo namenjenih investicijskih sredstev. Od 30 podjetij, ki so delovala na področju industrije v okraju v letu 1950, jih je bilo IG organiziranih po osvoboditvi, medtem ko jih je bilo 7 rekonstruiranih in povečanih. Poleg tega pa so bile tudi v ostala podjetja vložene precejšnje Investicije, predvsem v zadnjih letih. Vrednost vseh stavb, opreme in naprav je znašala konec leta 1956 7 milijard 185 milijonov dinarjev. Število zaposlenih pa je znašalo 6283 ljudi. Na osnovi teh podatkov in na podlagi dejstva, da so stroji in strojne naprave v industrijskih podjetjih že zelo zastarele in so že za 17 '/• izrabljene, je razumljivo, da tudi produktivnost dela ni naraščala v skladu z napori in vlaganjem investicijskih sredstev. Zaradi ozkih grl in drugih neskladnosti v proizvodnji so bile industrijske kapacitete izkoriščene le 67 •/♦. Načrt osnutka perspektivnega plana razvoja industrije v razdobju 1957 do 1961 predvideva zelo nagel porast industrijske proizvodnje. Razen tega pa so predvideni tudi ukrepi, ki so potrebni za izvršitev postavljenega obsega proizvodnje. Proizvodi Enota mere 1956 1961 Indeks Energetski proizvodi črni premog ton 26130 50000 ISO Reprodukcijski material vijaki ton 151 453 300 rezan les iglavcev m1 23651 24400 103 rezan les bukov m1 8356 10260 123 furnir m' 4384 8100 185 lesonitne plošče ton 5395 10000 185 vezane plošče m" 2827 3500 124 panel plošče m» 2020 3200 158 opeka 000/kom. 2452 22710 920 Proizvodi za široko potrošnjo morska so! ton 17350 25000 114 niotocikll kom 2S60 24000 839 igrače ton 65 274 421 radloparati kom. 21152 81500 337 milo in pralna sredstva ton 951 1620 170 izdelki iz plastične mase ton 30 487 1623 volnena trikotaža ton IG 52 325 konserve povrtnin ton G58 1005 153 ribje konserve ton 2513 3S40 151 mesni izdelki ton 1243 1400 113 mlečni proizvodi ton 306 333 109 LANI SMO IZVOZILI ZA .MILIJARDO 107 MILIJONOV DINARJEV VREDNOSTI raznih proizvodov strojegradnje. Najboljše uspehe pri izvozu izdelkov te in-dustr.je smo dosegli pri kmetijskih strojih. Dosegli smo namreč Izvoz v vrednosti 441,1 milijona dinarjev. Zmanjšal pa se je izvoz gradbenih strojev. Največ izdelkov strojegradnje smo izvozili v Sovjetsko zvezo, v Pakistan, na Poljsko, v Egipt in na Kitajsko, I.ANI JE VREDNOST IZVOZA ZADRUŽNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE ZNAŠALA ŽE 5 MILIJARD 3 MILIJONOV 380 TISOČ DINARJEV. Lani so zadružni iz-vozn ki izvažali v 31 dežel. Med posameznimi kmetijskimi pridelki je dosegel največjo vrednost izvoza hmelj. TE DNI JE ZAČEL MLETI EDEN NAJVEČJIH SODOBNO UREJENIH MLINOV V NASI DEŽELI. Ta novozgrajeni ml'n v Br-čkem bo z moko zalagal predvsem Bosno, saj je njegova zmogljivost 1.000 vagonov ž ta na leto. Mlin ima tudi vse naprave za izločanje klic Iz koruze, ki jih rabijo oljarne za pr dob vanje olja. Ob mlinu bodo še letos zgradili s:los za soo vagonov i "• in skladišče za r.oo vagonov moke. JUGOSLAVIJA JE. NA TRET-JEM MESTU V PRIDELOVANJU TOBAKA. Prvo in drugo mesto imata Italija in Cehoslovaška, nam pa pripada tretje mesto zalo ker mamo razmeroma majhen hektarski pridelek, ZA 9 •/. SE JE POVEČALA V MARCU PROIZVODNJA SLOVENSKE INDUSTRIJE v primerjavi s proizvodnjo v marcu lani. Najvišji vzpon so dosegle železarne, saj so med drugim povečale proizvodnjo jekla od 29.-500 ton na 35.500 ton, Zaradi ugodnejših vodnih razmer so hidroelektrarne dale v marcu za 14 'lo več električne energije kakor lani in so bile zato termoelektrarne manj obremenjene. NOVO TOVARNO SUPF.RFO-SFATA GRADIJO V PRAIIOVEM OB DONAVI (severovzhodna Srbija). Ta tovarna bo dajala našemu kmetijstvu več kot 550.000 ton su-perfosfata letno. S proizvodnjo bo začela konec prihodnjega leta. V tem kraju gradijo tudi rečno pristanišče za pristajanje večjih ladij. A' načrlu je predvideno, da se bo več kot 25 "/» povečanega obsega proizvodnje doseglo z boljšim koriščenjem kapacitet; zaradi tega je predvideno, da se bo koriščenje proizvodnih zmogljivosti dvignilo od sedanjih 67 'It na 83 'It, kar predstavlja znatno povečanje. Za razširitev in rekonstrukcijo industrijskih kapacitet bomo investirali približno 7.9G0 milijonov dinarjev. Od tega je približno 5.300 milijonov dinarjev namenjenih za nakup strojev in strojne opreme, kar bo neposredno vplivalo na povečanje proizvodnje in tudi na povečanje produktivnosti dela. Zato je tudi predvideno, da se dajo investicije za tako proizvodnjo, ki bo vplivala ne samo na povečanje proizvodnje za izvoz in široko potrošnjo, ampak da bo tudi zagotovljena čim večja ekonomičnost po vloženih sredstvih. S predvidenimi investicijami pričakujemo, da bomo za vsak milijon dinarjev novo vloženih investicij pridobili približno dva milijona na vrednosti obsega proizvodnje in 7S0 tisoč dinarjev narodnega dohodka v letu 1961. Vse predvidene investicije v novogradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo, bodo znatno vplivale na proizvodnost dela, ki se bo povečala za 50 '/», medtem ko se bo pa narodni dohodek industrijske proizvodnje trikratno povečal. Pri tem se bo pa število zaposlenih povečalo za približno ■1300 ali 68 'lo. Razumljivo je, da bo za tak dvig proizvodnje potrebno v podjetjih opraviti tudi še marsikatere druge ukrepe za izpopolnitev In koriščenje mehanizacije ter izboljšanje organizacije dela. Na osnovi vseh teh ukrepov bomo vrednost industrijske proizvodnje v perspektivnem razdobju dvignili od 8 milijard -112 milijonov na 2-1 milijard 801 milijonov dinarjev ali za 191 'It. Pri tem se bo znatno povečal tudi narodni dohodek in sicer za 7G 'It ali od 501 tisoč na 833 tisoč dinarjev po enem zaposlenem v industriji in rudarstvu. V načrtu perspektivnega plana je dan močan poudarek povečanju proizvodnje za široko potrošnjo, kar tudi vidimo iz naslednjega pregleda, ki kaže, kako se bo dvignila proizvodnja najvažnejših industrijskih proizvodov v perspektivnem razdobju do 1961. leta. »MORJE DRUŽI NARODE« Pod tem geslom so seli tedaj po vsej Zahodni Nemčiji potujoča razstava, ki naj bi preb.valstvu približal morje in vprašanja, ki so z njim v zvezi. Predvsem s slikami in tabelami opozarja ljudstvo na pomembnost morske plovbe z v dlka njenih kulturnih, trgovskih in socialnih od-no.šajev med narodi. Poleg trgovske in vojne mornarice je na razstavi bogato zastopano tudi morsko r bistvo, primeren delež pa Ima tudi pomorski šport. Tudi Jugoslavija leži ob morju in njeno pomorstvo ni od včeraj, vendar pron.ea zavest o važnosti tega položaja le počasi, vse prepočasi, v miselnost naših narodov. Mar ne bi kazalo organizirati tudi pri nas podobno potujočo pomorsko razstavo? B la bi več kot potrebna in bogato bi se obrestovala! ¿J V perspektivnem razdobju bo pričela tovarna »Tomos« z lastno proizvodnjo motornih koles, kar lahko smatramo kot novo proizvodnjo: Poleg tega se tudi predvideva proizvodnja novih sortimentov v dosedanjih grupah proizvodov. C'c pa pogledamo porast proizvodnje po posameznih industrijskih strokah, potem vidimo, da se bo najbolj povečala proizvodnja kovinske industrije. PROIZVODNJA PO STROKAH V MILIJONIH DINARJEV 1956 Proizvodnja premoga Proizvodnja nekovin Kovinska industrija Ladjedelništvo Elektroindustrija Kemična industrija Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Tekstilna industrija Živilska industrija Industrija skupaj 258 433 8SS 186 530 301 114 2G34 157 2819 1961 ■1S9 730 74 (¡4 558 3050 1085 309 4919 50G 5704 Indeks 189 163 810 300 517 300 270 187 287 200 3112 2-1801 294 Po tem pregledu vidimo, da bo v letu 1961 tri četrtine celotne industrijske proizvodnje odpadlo na tri osnovne stroke v našem okraju, to je kovinsko, živilsko in lesno predelovalno industrijo. Sredstva za delo Material za reprodukcijo Sredstva za široko potrošnjo Gradbeni material Zaradi povečanega stremljenja na razširjenju proizvodnje artiklov za široko potrošnjo se bo do leta 19G1 precej spremenila tudi struktura proizvodnje po namenu: Struktura 1956 1SG1 7 'It 29 "/. G2 'It 2 'It 5 •/. 19 'U 74 '/o 2 'It Iz tega pregleda vidimo, da bo najhitrejši porast proizvodnje artiklov za široko potrošnjo. Skupna vrednost teh proizvodov se bo povečala za približno 13 milijard dinarjev. Tudi proizvodnja ostalih artiklov se bo povečala, samo da bo naraščanje počasnejše. V zveznem družbenem planu je posebno poudarjena smernica za pospeševanje proizvodnje v taki smeri, da bomo lahko istočasno povečali izvoz — pri tem pa, da se bo sorazmerno zmanjševala udeležba uvoznih surovin in reprodukcijskega materiala pri proizvodnji. V skladu s takimi načeli je v perspektivnem razvoju industrije koprskega okraja predvideno, da bi se lahko vrednost izvoza industrijskih artiklov povečala za nad 30 'It. Organizacijo nove proizvodnje pa perspektivni plan predvideva samo na osnovi koriščenja surovin, ki so v dovoljni meri na razpolago v okraju. Zato je predvidena samo novogradnja tovarne za predelavo krompirja, ki predstavlja velik tržni višek v okraju, posebno na postojnsko-piv-škem področju, in novogradnja opekarne Obrov ter pozneje rekonstrukcija opekarne v Ilirski Bistrici. Za opekarsko industrijo so na razpolago velike količine kvalitetne gline, posebno pa se odlikuje po svoji visoko-vrednosti glina v Obrovu. Izgradnja in rekonstrukcija opekarn pa je tudi nujno potrebna, da povečamo proizvodnjo opeke, ki se je do sedaj nabavljala celo iz Vojvodine. Tako povečanje kapacitet v opekarski industriji narekuje gradbena dejavnost, ki se bo v perspektivnem razvoju močno povečala predvsem v izgradnji stanovanj. V našem okraju so podani posebno ugodni pogoji za razvoj kmelijstva, zaradi tega je tudi v perspektivnem planu nakazana močnejša usmerjenost na razvoj živilske industrije. Struktura industrijske proizvodnje se bo v znatni meri spremenila tudi v tej smeri, da se bo proizvajalo več visokovrednih 111 zahtevnejših proizvodov, ki potrebujejo več kvalificiranega in industrijskega načina dela. S tem se bo stopnja predelave zelo povečala. Na ta način se bo industrijska proizvodnja še bolj približala potrošnji, ker bo izdelovala več proizvodov, ki bodo za razne vrste potrošnikov neposredno uporabni. Naloge, ki so postavljene v perspektivnem razvoju industrije in rudarstva, ne bodo ustvarjene, če ne bomo hitreje uvajali sodobne metode v industrijski proizvodnji, če ne bemo odločnejši pristopili h kooperaciji, specializaciji in standardizaciji. Posebno je važno, da hitreje opuščamo individualni manufakturni način proizvodnje in preidemo na sodobno industrijsko-serijsko proizvodnjo. Sorodna industrijska podjetja bodo morala sama občutiti potrebo po poslovnih združenjih, na katera bodo prenesla posle, ki so skupnega pomena za združena podjetja. Inž. P. A. Tovarna motornih leoles TOMOS Koper je prej ko slej steber industrije koprskega okraja :: A S TEDENSKI GOSPODARSKI KOME N T A R O uspehih govorimo, ne morda zato, da bi se hvalili, temveč zato, ker čutimo ob tem veliko zadoščenje po velikih naporih, ki so jih in jih še naši delovni ljudje vlagajo za dvig gospodarstva. Številke same so puste in mrtve, če se ne bi ob njih zavedali koliko je bilo treba znoja, da smo jih dosegli. Naj samo ponovimo nekaj izmed njih, da bomo videli in spoznali resničnost teh trditev. L. 1939 jemljemo kot podlago za primerjanje naše rasti v primerjavi s sedanjim stanjem. Danes lahko beležimo 3,1-krat višjo industrijsko proizvodnjo v primerjavi z omenjenim letom, danes proizvajamo 5,3-krat več električne energije in še nam je pri-mankuje, 2,5-krat več premoga, 4,5-krat več jekla, 352-krat se je povečala proizvodnja nafte, za 10-krat proizvodnja kmetijskih strojev, in še in še bi lahko naštevali, seveda vedno v golih številkah, ki tako zažive pred nami v življenju polnem delovnih rok in sil ter elana, kot ga lahko zabeležimo le malokje. Ob največjem delavskem prazniku ne moremo mimo teh ugotovitev, čeprav bi morali pisati komentar o tem ali onem gospodarskem problemu. Toda ali ni tudi to dovolj jasen komentar, ki potrjuje, da smo na pravi poti, ki nam kaže naprej do postavljenih ciljev. Toda ta pot je sicer začrtana, potrjena z uspehi, nam pa nakazuje neposredne naloge, ki jih moramo še izvršiti. Vemo zarije in ugotovili smo že, da se jih ne bojimo, ker niso več tako težke kot so bile tiste, ki smo jih že izvršili. Naj jih morda navedemo ali celo ponovimo, saj smo o njih p tej ali oni obliki že govorili: Predvsem naj postavimo na prvo mesto nalogo. da moramo dingniti delovno storilnost na višjo stopnjo, ki se bo čimbolj približala tisti stopnji na kateri so države z napredno industrijsko proizvodnjo. Pogoje za to imamo, saj je velik del naše industrije obnovljen oziroma popolnoma nov. Tisti del. ki je. potreben obnove, pa bo obnovljen, saj se v tej smeri vlagajo velika sredstva. Če pregledamo uspehe letošnjega leta glede tega vprašanja moramo reči. da nismo pravilno zastavili. Podatki za prvo četrtletje namreč kažejo, da se delovna storilnost ni dvignila, da pa se je precej ne'1, predvidevanji. dru?hr>nega. načrta dvignilo število paposlene delovne sile. Slednje sicer ni nega- tivno samo na sebi in bi lahko le pomenilo nadaljnjo rast naše proizvodnje. Vendar rezultati kažejo, da ni tako in da bo potrebno čimprej poiskati vzroke takemu stanju in jih odpraviti. Dvig delovne storilnosti jiredstavlja enega izmed temeljnih pogojev za splošno zboljšanje ne le v gospodarstvu, temveč življenjskih pogojev delovnih ljudi sploh. Naslednja naloga je spraviti v pravilno ravnovesje investicijsko potrošnjo. Če je bil o ugotovljeno na Vil. kongresu ZKJ, da je ostalo doslej za 320 milijard sredstev, ki so bila vložena v investicije po vojni neizkoriščenih, ker niso bila pravilno vložena, je to dovolj jasna slika napak v naši investicijski politiki. Mnogo je bilo v tem pogledu že storjenega, mnogo napak je bilo do korenin odpravljenih, vendar so še ostale nekatere, ki jih bomo morali odpraviti v bodoče. Naj navedemo samo en primer iz naše neposredne prakse, ko je podjetje gradilo vedno nove obrate, čim se je izkazalo, da prejšnji ne »gre« i?i da je pripravljalo ogromen investicijski elaborat, ki je stal več milijonov, ko je šlo zaradi skoro 100 milijonov zgube v prisilno likvidacijo. Taki primeri, vsekakor redki če ne edini, morajo v zgodovino, ostati pa nam kot opomin nepravilnega odnosa do skupnega premoženja. Kot zadnjo važno nalogo naj navedemo vprašanje ureditve naše plačilne bilance. Prvo trimesečje kaže, da se je deficit zopet povečal, čeprav smo na drugi strani dobili iz uvoza velike vrednosti v napravah, surovinah opremi in drugem. Torej zguba, ki se dejansko kaže le v številkah in po bilanci. Toda za naše gospodarstvo je nuino potrebno čimprej ukreniti, da se bo začel deficit v plačilni bilanci nižati tako kot predvideva naš družbeni načrt. Seveda to niso vse naloge, saj jih že družbeni načrt predvideva mnogo več. V trgovini in ureditvi trga, v kmetijstvu in povečanju kmetijske proizvodnje ter drugod nas čakajo še mnoge naloge. ZlaKti v kmetijstvu je dela in nalog na pretek. Toda te borno izvršili V okviru rednenn dela no predvidenem načrtu. Tiste pa. ki smo jih navedli, so pereče in važne, ker iih ki hib naporom in klmb 'emu. da smo predvideli drugačen razvoj, doslej nismo mogli v celoti opraviti. -dt- OBČNA ZBORA OKRAJNE GOSTINSKE IN OBRTNE ZBORNICE Ji ¿J □ □ Aprila, sta že imeli redna občna zbora Gostinska in Obrtna zbornica za okraj Koper, sredi maja pa bo redni letni občni zbor okrajne Trgovinske zbornice, V glavnem je bila in bo razprava o delu v preteklem letu ter sprejemanje okvirnega delovnega programa za leto 1958 na osnovi našega petletnega perspektivnega gospodarskega načrta. u skem okraju vsaj 200 kvalificiranih gostincev. Realizacija dohodkov gostinstva se je lani zvišala v primerjavi z letom 1956 za 33 %, družbeni proizvod pa za 0,18 °/o. Vzporedno ugotovitvijo o na Ko je zasedal občni zbor Gostinske zbornice za okraj Koper sredi aprila v Postojni, so bili vsi delegati soglasni v prepričanju, da mora tudi v prihodnje Gostinska zbornica kot organ družbenega upravljanja vplivati na hitrejši napredek gostinstva in turizma v našem okraju, saj predstavljata ti dve veji gospodarstva močno oporo nadaljnjemu razvoju komun koprske občine. Turizem si postopoma, a vztrajno utira svojo pot. Njegov razvoj je neposredno odvisen od finančnih zmogljivosti posameznega okraja. To 'je treba imeti pred očmi, ko ugotavljamo, da je koprski okraj edini predel v Sloveniji, ki vključuje lepote gorskega, obmorskega in podzemeljskega sveta. Zato je razumljivo, če je lani obiskalo naša gostišča domala 80 tisoč, ki so imeli skoraj 35 tisoč nočnin, se pravi, da se je promet povečal za 145 % ^ri gostih in za 204 °/o pri nočninah v primerjavi z letom 1956. Samo inozemski turizem je bil v pretekli turistični sezoni za 93 %> večji kot leta 1956 in čas bivanja v naših krajih se je podaljšal od povprečnega 3,6 na 4,8 dni. Tudi domači turizem je zabeležil velik uspeh, saj se je samo na področju piranske občine preteklo leto povečala zmogljivost počitniških domov za približno 2800 postelj. PRIDITE 4. MAJA V BEGUNJE Krajevni odbor ZB NOV v Begunjah .in ostale množične organizacije imajo v zadnjem času polne rolce de-s pripravami za svoj krajevni praznik, 4. maj, Na ta dan leta 1945 so padli okovi vseh trpečih, vrata zaporov so se odprla, okoli 630 ljudi je bilo svobodnih in rešenih gotove smrti. Skozi te zapore v Begunjah je šlo med okupacijo nekaj nad 12.000 naših ljudi, predvsem aktivistov in borcev, katere je nato okupator pošiljal v razna koncentracijska taborišča, nekaj mrkega od teh izpustil, precej pa dal posireliti kot talce. Dobro se še spominjam 4, maja 1945, ko so borci Kokrškega odreda s svojo iznajdljivostjo v pravem trenutku likvidirali to postojanko, kajti 1 uro po prihodu borcev Kokrškega odreda v zapore je že prihajala pomoč nekaj nad 500 Vlasovcev, ki so še .istega dne okrog 17. ure vdrli v vas Begunje in nato do zoporov, ki pa so že bili prazni. Vse borce in tiste, ki so šli skozi begunjske zapore, ter ostalo prebivalstvo vabuno, da se te proslave udeležijo, pri tem bomo obujali spomine na težke dneve, ki smo jih skupno prestali med okupacijo. OBVESTILO BRALCEM Naprošamo bralce našega lisla, ki hran jo kakršnekoli spomine na prvi slovenski tabor leta 1GG8 v Ljutomeru, naj nam to sporočijo, Ureništvo »Pomurskega vestiiika« kromberSki grad SE RUSI Prejšnji torek se je v kromberškem gradu, v katerem je nameščen Goriški muzej, okrog pol sedme ure zvečer nenadoma zrušil del severozapad-nega grajskega stolpa. Oba severna grajska stolpa sta bila močno poškodovana že v prvi svetovni vojni in prav tako tudi grajsko poslopje, k' pa je bilo po osvoboditvi obnovljeno. Zaradi pomladanskega deževja obstoji nevarnost, da se zruši še preostal! del stolpnih ruševin. Imajo pa tudi gostinci težave tako z razširitvijo gostinskih obratov, z njihovo preskrbo in predvsem z nadomestitvijo kakovostnega kadra. Tega se je tudi Gostinska zbornica dobro zavedala, ko je v zadnjih dveh letih organizirala več tečajev za dosego polkvalifikacije gostinskih delavcev in 155 oseb je z uspehom opravilo zaključne izpite. Posebno je treba podčrtati organizacijo tečaja v Portorožu, na katerem je letos dobilo priznanje kvalificiranih gostinskih delavcev 15 tečajnikov, 5 gostincev p£ je to priznanje dobilo v Ljubljani. Petletni plan razvoja gospodarstva koprskega okraja predvideva, naj bi z raznimi tečaji za kvalificirane in polkvalificirane gostinske delavce, s štipendijami za dvoletno obiskovanje hotelske šole namenjene vodilnemu osebju, in s pritegnitvijo moških vajencev, ki bi položili izpite za polkvalifikacijo ter z absolventi gostinske šole pridobili v kopr- splošnem napredku gostinstva lahko trdimo, da je bil v preteklem obdobju napravljen tudi korak naprej v pogledu delavskega upravljanja, čeprav ne v tolikšni meri, kot bi bilo želeti. Glede na to, da je maloobmejni promet v stalnem porastu, je razumljivo dejstvo, da so imela gostinska podjetja domala 30% iztržka na račun Videmskega sporazuma, Medtem ko je leta 1955 koristilo maloobmejni promet le 241.000 potnikov, ga je lani že milijon 421 tisoč. Iz tega lahko zaključimo, da bodo morala gostinska podjetja razmisliti o možnostih zadovoljitve vseh potreb, ki jih narekuje tudi maloobmejni promet. Razveseljivo je, da je Gostinska zbornica z gostinskimi pod-' jetji že izdelala investicijske elaborate in doslej predvidela, da bo potrebnih približno 350.000 dinarjev za izboljšanje gostinstva in turizma v našem okraju. Kaže pa, da bodo investicijski elaborati zahtevali še več sredstev, da bo njihova uporaba omogočila vsestranski razvoj turizma in gostinstva koprskega okraja, V Kopru so se te dni zadrževali predstavniki jugoslovanskih tovarn za proizvodnjo motornih koles. V večdnevnih razgovorih so temeljito proučili problematiko proizvodnje in potrošnje motornih vozil v Jugoslaviji in možnosti plasiranja jugoslovanske proizvodnje na tujih tržiščih. Posebno so se zadržali na problemih proizvodnje in pogojih sodelovanja. Na sliki je videti del gostov iz ostalih predelov Jugoslavije v Tovarni motornih koles TOMOS v Kopru, ko jim direktor Fianc Pečar razlaga ustroj in razpored proizvodnje motornih vozil v TOMOS Koper IS ¡1 Tudi delovni kolektiv obrtnega podjetja »Kruh« v Kopru je te dni izvolil nov delavski svet in ob tej priložnosti razpravljal o svojem dosedanjem gospodarjenju ter o nalogah, ki ga čakajo v neposredni prihodnosti. Lani je ta delavski svet na svojih rednih in izrednih sejah razpravljal o raznih perečih problemih podjetja, tako o boljši dobavi kruha, o delu in čistoči v poslovnih prostorih, o delovni disciplini, o investicijah za novo pekarno, o nabavi strojev ter še o vrsti drugih vprašanj, ki neposredno zadevajo boljšo zadovoljitev potrošnikov s preskrbo s kruhom in pecivom. Obrtno podjetje »Kruh« je lani odprlo dve novi prodajalni in sicer v Škofijah in v Hrvatinih. Zato je moralo potrošiti 80 tisoč dinarjev. Kupilo je tudi opremo za pisarniške prostore v vrednosti 151 tisoč 900 dinarjev, računski stroj, ki je veljal 395 tisoč din. pihalni stroj za 412 tisoč din, dve tehtnici za nrodajalne v vrednosti 196 tisoč din. pogovorni avtomobil za prevoz kruha in tro-ko'o v skunnem znesku tri mi-liione 464 tisoč 6^8 dinarjev, kar vse predstavlja povečanje vrednosti osnovnih sredstev za več kot štiri milijone 600 tisoč dinarjev. Podjetje samo je k nabavi teh osnovnih sredstev prispevalo dva milijona din. Sedanja vrednost skladov podjetja »Kruh« je ocenjena na tri milijone 820 tisoč dinarjev, od te vsote pa še ni bilo razdeljenih dva in pol milijona din, Celotni dohodek podjetja je po kritju vseh obveznosti dosegel v preteklem letu 18 milijonov 608 tisoč 847 dinarjev, iz katerega so potrošili za dohodke delavcev v višini več kot 16 milijonov dinarjev. Da je podjetje uspešno zaključilo poslovno leto 1957 je posledica nabave materiala pod ugodnejšimi pogoji, kot so bili pretekla leta. povečana delovna storilnost in skrb, da ni plačni sklad zaradi nadur v preveliki meri obremenjen, štednja in takšno gospodarjenje na sploh, ki ni vplivalo na končni finančni uspeh, čeprav se je lani znatno povečala režija. Še večji delovni uspeh pa bo obrtno podjetje »Kruh« v Kopru doseglo, ko bo zgrajena nova pekarna, ki bo s svojo zmogljivostjo zadovoljila vsem zahtevam potrošnikov in zaradi modernizacije neke kruha izključila marsikateri sedanji strošek podjetja. s n ... če bi delovni kolektivi in gospodarske organizacije upoštevale, da je premiranje upravičeno samo na osnovi podrobno izdelanih po- □ stavk, ki jili lahko spremljajo s knjigovodsko ali drugo evidenco; B □ O n o in □ □ □ ... če bi delavski sveti gospodarskih organizacij poiskali možnosti, □ da bi redno odvajali sredstva iz čistega dohodka namenjena za skupno O potrošnjo, za reševanje splošnih potreb gospodarske organizacije in ^ komune, kot so n. pr. izgradnja stanovanj, družbena prehrana, skrb za □ otroke in podobno; D ... de bi kmetijske zadruge racionalneje izkoriščale strojni park □ □ ter poskrbele za zmanjšanje stroškov mehanizacije in če bi se zave- ^ □ dale, da je družbena skupnost močno zainteresirana nad kooperacijo, □ O ltl spodbuja individualne pridelovalce k pospeševanju kmetijske pro- □ izvodnjc; □ H ... če bi vse gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo |j| □ prehranbenih predmetov, razmislile tudi o možnostih ostvaritve sred- □ stev, s katerimi bi bolje in v smislu liigiensko-tehničnih predpisov □ opremile svoje poslovalnice. r-i □ □ □ □ /i Mnogo je bilo že govora o šibkosti obrtniške dejavnosti v našem okraju. Znano je, da usluž-nostna obrt, ki je najbližja potrošniku in je dopolnilo industrijske proizvodnje, še zdaleka ne zadošča kritju potreb potrošnikov. Ne gre samo za količino uslug, pač pa tudi za pravočasno izdelavo, kakovost in cenenost. Občni zbor Obrtne zbornice za okraj Koper je mnenja, da večina poslovnih lokalov naših obrtnih obratov ne ustreza namenu. Prostori so marsikje temni, slabi, stroji stari ter več ali manj iz-trošeni. Zaradi tega ne moremo zahtevati večjega učinka dela v dosedanjih obrtnih delavnicah in ker obrtnih obratov raznih strok v koprskem okraju močno primanjkuje, so razumljive posledice; da uslužnostna obrt ne zadovoljuje potrošnika, niti ne v kakovosti izdelkov, niti ne v njihovi ceni. V koprskem okraju predstavlja poseben problem opadanje privatne obrti na podeželju, ki s primitivnim orodjem izdeluje razna popravila, ki nikakor ne more konkurirati obratom, opremljenim s stroji. Podeželske obrtnike tare tudi pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala, za plačevanje raznih družbenih obveznosti in tudi zaslužek jim ni do-voljna stimulacija za delo. Zato je Obrtna zbornica za okraj Koper predlagala Okrajnemu ljudskemu odboru in občinskim ljudskim odborom, naj bi občinske uprave za dohodke temeljito proučile, v kakšnih delovnih pogojih delajo podeželski obrtniki in jim na osnovi te ugotovitve določile primerno obdavčitev. Obrtna zbornica je tudi predlagala, naj bi se vsem uslužnostnim obrtnim strokam ukinil prometni davek, uredilo naj bi se vprašanje taks za obrtna dovoljenja in za obnovo ter popravilo osnovnih sredstev privatnih obrtnikov, naj bi omogočili najemanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji, kot so u dosedanji, predvsem obrtnikom — začetnikom. Na občnem zboru je bilo tudi govora o šušmarstvu, o prehajanju delavcev iz obrti v industrijo, ki narekuje večjo stimulacijo v obrti, zelo obširno pa tudi o delavskem upravljanju v obrtništvu. Ugotovljeno je bilo, da je v večjih proizvodnih obratih delavsko upravljanje že prišlo do izraza in da so se delavski sveti več ali manj krepko uveljavili. So pa primeri, da delavski sveti v preveliki meri obravnavajo drobna vprašanja, ne obravnavajo pa osnovne gospodarske problematike obrtništva. Da bi se to stanje izboljšalo, bo potrebna večja prizadevnost sindikalnih in drugih organizacij za uveljavljanje načela delavskega upravljanja. Ne gre le za administrativne ukrepe, pač pa bolj za vzgojo organov družbenega upravljanja, ki naj temeljiteje kot doslej proučujejo problematiko podjetja na širši ekonomsko-politični osnovi. Vsak član kolektiva se mora zavedati, da je praktično uveljavljanje socialističnih načel nagrajevanja po delovnih sposobnostih eno izmed osnov napredka obrtnega podjetja kot izboljšanja življenjske ravni vsakega posameznika. Lani je bilo v koprskem okraju 928 obrtnih obratov, v katerih je bilo zaposlenih 2.855 obrtnih delavcev in 638 obrtnih vajencev. Obrtnih obratov zasebnega sektorja je bilo 644 s 1015 zaposlenimi, obrtnih obratov družbenega sektorja pa 264 z 2478 zaposlenimi. Medtem ko je bila realizacija obrtne dejavnosti leta 1957 več kot 3 milijarde 752 milijonov dinarjev, predvideva letošnji plan realizacijo 4 milijarde 127 milijonov 158 tisoč dinarjev. Treba bo v prihodnje posvetiti več pozornosti izboljšanju strokovne usposobljenosti obrtnikov, povečanju njihovega števila in razmisliti, kako naj bi v večjih krajih s postavitvijo posebnih pro-vizorijev omogočili delo večjemu številu obrtnikov. Pred zaključkom šolskega leta so se zbrali na Srednji ekonomski šoli v Kopru starši in varuhi dijakov na roditeljskem sestanku. Tu so se pogovorili s profesorji o posameznih vprašanjih i' zvezi s poukom in šolskimi uspehi. Ob tej priložnosti- so dijaki in dijakinje priredili tudi vesel kulturni večer. Nastopil so: pevski zbor, solisti, folklorna skupina in recitatorji. Prisotni so z zanimanjem sledili bogatemu sporedu in večkrat z navdušenim ploskanjem nagradili nastopajoče. ZA MAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NASE CCMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE S SEJE OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE V KOPRU a NOVO ZA NASE KMETOVALCE-ZADRUŽNIKE Kmetijske zadruge - Na zadnji seji upravnega odbora Okrajne zadružne zveze v Kopru so obširno razpravljali o izvajanju nove uredbe o kmetijskih zadrugah, o opustitvi nekmetijskih dejavnosti v kmetijskih zadrugah, o akcijskem programu Okrajne združile zveze in kooperacijah, o vskladitvi poslovanja zadružnih poslovnih zvez v zvezi z novimi predpisi o blagovnem prometu s kmetijskimi proizvodi, o spojitvi Gozdarske poslovne zveze v Postojni z Zadružno poslovno zvezo v Ilirski Bistrici, o kreditiranju kooperacije in o stanju v podjetju FructUs v Kopru. Člani upravnega odbora so se najprej podrobno seznanili s spremembami nove uredbe o kmetijskih zadrugah, nato pa sklenili, da morajo zadružne poslovne zveze in kmetijske zadruge do konca leta vskladiti svoje delo v zvezi z novo uredbo. Prav isto velja glede imenovanj upravnikov zadrug. Kar zadeva število, članov zadružnega sveta zadrug, so bih mnenja, da se ne bi držali šablonskega ključa, temveč kriterija, naj pridejo v zadružni svet zadrug najbolj aktivni člani. Na vsak način bi v koprskem okraju bolj odgovarjalo stvarnim potrebam, če bi bili zadružni sveti številčno manjši, toda bolj delavni. V najbolj močnih zadrugah naj ne bi štel več kot 60 članov. Zadružne svete bi izvolili na polletnih občnih zborih zadrug. Kar pa zadeva opustitev nekmetijskih dejavnosti, je bilo sklenjeno, da jih bodo kmetijske zadruge oddale s 30. junijem letos. O tej zadevi so že bila posvetovanja po vseh občinah, na predsedstvu OLO, imenovana je bila tudi komisija, ki bo skrbela, da se bo ločitev izvajala po vsem okraju enotno, prav tako je bil dosežen že sporazum s trgovinsko in obrtno zbornico. Sporazumeli so se, da mora ostati preskrba prebivalstva vsaj takšna kot je danes, če je ni mogoče že v začetku zboljšati. Zadruge bi še naprej obdržale skladišča za umetna gnojila, zaščitna sredstva in reprodukcijski material. Na Zadružni poslovni zvezi v Sežani so mnenja, da bi za Kras in Brkine ustanovili dve trgovski podjetji, in sicer v Sežani in Kozini, ki bi na tem področju prevzeli vse trgovine. S tem se strinjajo tudi občine in trgovinska zbornica. V obalnem področju bi trgovine prevzele podjetja »Klas«, »Jestvine« in »Prerad«. Osnovna sredstva bi trgovska podjetja odplačala zadrugam najdlje v dveh letih. Pri izvajanju petletnega perspektivnega plana obnove kmetijstva ima v našem okraju operativo v rokah Okrajna zadružna zveza. Vendar se je ugotovilo, da se občinski dužbeni plani ne ujemajo povsem z okrajnim perspektivnim planom, zato bodo morale do 15. maja letos korigirati svoje družbene plane in jih vskladiti z okrajnim perspektivnim. Da bi se petletni plan čim bolj dosledno izvajal, bi se morale ustanoviti pri občinskih svetih za kmetijstvo komisije, ki bodo skrbele za izvedbo plana, in sicer konkretno na terenu, kajti najvažnejše je, kako izvajajo zadruge sprejeti program. Vsaka zadruga mora vedeti, kaj ji je storiti letos, kaj bo dosegla prihodnje leto in naslednja leta; pri tem pa mora imeti vedno pred očmi dejstvo, da moramo v nekaj letih proizvajati večino kultur v kooperaciji, ker tako predvideva tudi predpis o kreditiranju kmetijstva. Pri kooperacijah se ne bi smeli v vsakem primeru držati pravilnikov, temveč bolj smernic in pri tem paziti, da tako zadruge kot kmetovalci ne gredo v zgubo. Glede uredbe o kreditiranju kooperacije v kmetijstvu so ugotovili, da so najnovejša navodila zelo poenostavila pogoje za dobivanje kredita in posojila. Sredstva so na razpolago in se jih za- druge lahko poslužujejo v zadostni meri za najraznovrstnejše kooperacije s proizvajalci. Nosilec kredita je seveda zadruga. Dosedanje izkušnje so pokazale, da predstavlja področje občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica enoten proizvajalni bazen. Doslej pa sta bili na tem področju dve poslovni zvezi, in sicer v Postojni Gozdarska, v Ilirski Bistrici pa splošna zadružna. Na podlagi posvetovanja s kmetijskimi zadrugami tega področja • -ustanoviteljicami omenjenih zvet — so soglasno sklenili, naj bi se obe poslovni zvezi spojili v eno mešano. S tem se strinjajo tudi občinski ljudski odbori, vsi okrajni forumi in predsedstvo OLO. V najkrajšem času bodo sklicani izredni občni zbori obeh poslovnih zvez, na katerih bodo sklepali o spojitvi in o sedežu nove mešane kmetijsko-gozdarske poslovne zveze. Ob koncu so člani upravnega odbora razpravljali tudi o stanju v podjetjih Fructus v Kopru, ki je zašlo v finančne težave. Vendar je videz, da se bo našla v kratkem ugodna rešitev, tako da bo odkup kmetijskih pridelkov nemoteno potekal. RU Čebeloreja je v koprskem okraju — bolje rečeno, na obalnem področju — bolj slabo razvita. Na sliki je eden izmed redkih čebelnjakov tega predela. Pripada KDZ Gabrovica pod Črnim kalom pri Kopru Kmetijsko zadružništvo je dobilo z najnovejšo uredbo o kmetijskih zadrugah nov zagon in nove možnosti razvoja. Lahko rečemo, da je sprememba uredbe o splošnih kmetijskih zadrugah odraz našega celotnega družbenega razvoja. Ta je že dosegel takšno stopnjo, ki omogoča tudi kmetijstvu, da lahko koraka vštric z ostalimi gospodarskimi panogami, na primer z industrijo. V čem so bistvene značilnosti 7love uredbe? Predvsem v tem, da se bo dosedanja splošna kmetijska zadruga odslej razvijala kot družbeno, kmetijsko podjetje in ne le kot organizacija. Torej bo prava gospodarska organizacija z vsemi značilnostmi socialističnih podjetij. Zato se spreminja tudi njena notranja organizacijska struktura. Zadruga bo od- Slavnik vabi Planinsko društvo v Kopru sporoča, da je Tumova koča na Slavniku, ki leži 1028 metrov nad morjem, stalno oskrbovana in vabi planince, da jo obiščejo. Do koče vodijo markirane poti in je od Podgorja eno uro, od Petrinj, Klanca ali Kozine dve in pol, od Markovščine pa poldrugo uro hoda. ■ V koči lahko prenoči na posteljah ali na skupnem ležišču do 30 ljudi. S slavnika je prelep razgled na Julijske, Kamniške in Karnske Alpe ter na Dolomite, Trst, Istro in njeno obalo vse do Umaga, pa tudi na Jadransko morje in Snežnik. ZA SPREMEMBO ENKRAT LOVSKA ZGODBA Znana stvar je, da ima lovstvo na južnem Primorskem prav posebno specifične pogoje. Na severu, še dokaj na Krasu in posebno na Postojnskem, je kolikor toliko urejeno, medtem ko je z njim prav hudo na obalnem področju pa vse čez Brkine tja do Snežnika. Ne verjamete? Prav, pa vam bom zapisal naslednjo zgodbo, ki vas bo morda prepričala. Je pa samo ena izmed mnogih na tem področju in kdaj drugič vam postrežem še s kakšno. Lovska družina Prem pri Ilirski .Bistrici. Vzgled nediscipline. Zatočišče legalnih lcrivolovcev. Pribežališče lovskih tatov. Tako silno razvpito,- tako nemogoče, da je morala biti ob vsej prizanes-ljivosti (ki pa v takem primeru niti ne bi bila na mestu) — raz-puščena, njeno lovišče pa je postalo rezervat, poverjen v varstvo lovskemu čuvaju Adolfu Novaku. Posledica? Razlovčeni premski nelovci so postali iz legalnih kri-volovcev ilegalni lovski tatovi — s to razliko, da so še razširili svoje akcijsko področje. Kar poslušajte! Lovska družina Trnovo pri Ilirski Bistrici je dobila v začasno upravljanje tudi del državnega snežniškega rezervata — gojitveno lovišče Črni gozd nad Korit-nicami. Tamkaj se radi zadržujejo divji prašiči, ki povzročajo veliko škodo okoliškim kmetovalcem vasi Koritnice, Bač, Knežak, Šembije in drugih. Na pobudo prizadetih kmetov je LD Trnovo priredila v nedeljo, 20. aprila letos, pogon na to divjad. Lova se je udeležilo 11 članov družine pod vodstvom Franca Derenčina. Že v prvem pogonu so lovci vzdignili šest ščetinariev. čeka-narji so se figo zmenili za streljajoče lovce in so jo lepo pobrisali naprej v gozd —■ sploh imamo lovci smolo z njimi — redko-kateri s svojo kožo plača storjeno škodo, Brez uspeha so lovci zasledovali očekanjene kosmatince. Okrog pol enajstih dopoldne pa so zaslišali globlje v gozdu tri strele. Ugoto- vili so, da nihče izmed njih ni mogel streljati in so zato takoj zasumili, da so pred njimi lovski tatovi. Napravili so obkoljevalni manever — in presenetili tri moške pri mesarskem opravilu. Kaj mesarskem — ogabnem morilskem, mrhovinarji grdi! Ustrelili so košuto —• jelenjo samico — in jo že tudi odprli, da sta se med drobovjem videla dva nedo-nošena mladička. Prasci! Le kdor je pravi lovec, občuti vso podlost takega dejanja — ne glede na to, da je divjad v tem času tudi z zakonom zaščitena. Krvavi mrharji so jo uspeli pravočasno pobrisati. Pustili so na kraju tri puške — med njimi eno vojaško — dva nahrbtnika, sekiro in nož, ko jih je presenetil čuvaj Adolf Novak in jih pozval k predaji. Mrhovinarjem pa beg ni prav nič pomagal. Čuvaj je namreč dva izmed njih spoznal. Iz brkinske vasi Brce sta: Boris Renko in Lojze Frank — kar spoznajmo ju. Seveda je bil Lojze Frank kolovodja. Lojze Frank, bivši funkcionar razpuščene LD Prem. Riba pri glavi smrdi, pravijo — zato ni čudno, če je šla vsa lovska družina tako pot. Poklicni raub-šici so jo imeli samo za plašč, s katerim so prikrivali svoja nečedna krivolovska pota. Boris Renko je bil še isti dan prijet in je miličnikom povedal vso štorijo in izdal tudi tretjega udeleženca krvavega pohoda na zaščiteno divjad. Vsi trije — Lojze Frank že drugič — se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi krivolovstva in prav bi bilo, če bi bila kazen primerno ostra v opomin vsem podobnim svatom, ki so se razpasli tam okoli! Škoda je dvojna — moralna in materialna — dvakrat dvojen pa je nauk, ki bi ga morali sojeni in nesojeni lovci potegniti iz tega: nepošteni naj se čuvajo in vedo, da ni nič tako skritega, kar bi nekoč ne bilo očito, pošteni pripadniki zelene bratovščine pa naj še podvojijo svojo budnost v naporih za uvedbo zdravih socialističnih odnosov tudi v lovstvo svojega kraja in področja! Rastko Bradaškja NOVA GRADBENA SNOV Madžarski tehniki so sestavili posebno zlitino iz aluminija in magnezija. Dali so ji ime »nautal«. V ladjedelnici Vac ob Donavi že gradijo iz nove lahke zlitine donavske remor-kerje in rešilne ladje, oboje po Lloy-dovili predpisih. Sprejele bodo ladje 12 do 50 oseb. Tudi jahte in druge plovne enote gradijo iz nove snovi. V Budimpešti pa so nedavno pričeli graditi morsko-rečno ladjo, ki bo v ccloti iz nautala, prav tako pa tudi serija remorkerjev, ki jih je naročila Sirija. KMETIJSKA ZADRUGA KOPER IN OKOLICA s svojimi pospeševalnimi odseki za kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo želi vsem delovnim kolektivom kar največ uspeha ter čestita K MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA slej imela naslednje organe: občni zbor, zadružni svet, upravni odbor in obvezno upravnika, ki bo član upravnega odbora. Druga značilnost nove uredbe pa je v tem, da se bodo odslej smele ukvarjati zadruge samo s kmetijsko proizvodnjo, tako da bodo v pravem pomenu besede kmetijske zadruge. Seveda bodo smele imeti tudi predelovalne obrate, vendar kot dopolnjevanje kmetijske proizvodnje. Le v izjemnih primerih se zadruga lahko ukvarja tudi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, toda le po predhodnem soglasju Okrajne zadružne zveze in v kolikor to občina odobn. Nova uredba torej bistveno spreminja dosedanjo splošno kmetijsko zadrugo. Poprej sta imela pravico odločati le občni zbor in upravni odbor. Upravnik je bil tudi prej obvezen za vsako zadrugo, vendar ni bil član upravnega odbora. Zadružni svet doslej ni bil obvezen organ zadruge in so ga imele le nekatere zadruge. Odslej pa bo imel podobno pristojnost kot v druaih podjetjih delavski svet. Sestavljalo ga bo 30 do 80 članov. Upravnik pa, ki bo obvezno tudi član upravnega odbora, bo imel podoben položaj kot ga ima direktor industrijskega podjetja. Imenuje in izmenjuje ga občinski ljudski odbor, v komisiji za razpis mesta upravnika pa morata biti zastopani kmetijska zadruga in okrajna zadružna zveza. Značilno v novi uredbi je tudi to. da se občni zbor sestane letno enkrat, izvoli zadružni svet, kateremu pa mandat traja dve leti. Zadružni svet, ki se bo moral sestati vsaj vsake tri mesece, izvoli upravni odbor, ki bo štel največ 11 članov. Uredba razen tega točno določa pristojnosti vsakega organa posebej. Z novo uredbo bodo torej postale naše zadruge pomembne gospodarske organizacije, pravzaprav gonilne sile napredka na naši vasi. Tako se bodo otresle vseh nekmetijskih dejavnosti, ki so v znatni meri ovirale zadruge v njihovih naporih pri organizaciji in povečanju kmetijske proizvodnje. Resnici na ljubo moramo poudariti, da so v koprskem okraju že doslej številne zadruge izločile iz okvira svoje dejavnosti razne obrti, trgovine, gostilne in podobno, vendar je še precej zadrug, zlasti v gornjih področjih, ki so se trdovratno oprijemale prav teh nekmetijskih dejavnosti. To pa predvsem zaradi zastarele miselnosti upravnih odborov in vodstev zadrug, ki so menili, da je kmetijska zadruga stvar posameznih proizvajalcev. Zadruga je kvečjemu poskrbela za odktip pridelkov, za nabavo gnojiva., semena in za druge usluge. Te zadruge, ki so doslej nekako tap-kale na mestu in v začaranem-krogu, so bodo morale temeljito preo-rientirati. Prav zaradi ločitve nekmetijskih dejavnosti, se sedaj postavlja vprašanje obstoja nekaterih zadrug, oziroma spojitve nekaterih šibkih zadrug v močnejšo gospodarsko enoto. Na zadnjih občnih zborih meseca marca so n. pr. že sklenile kmetijske zadruge v Rodiku, Brezovici pri Materiji in Podgorju, da se priključijo h kmetijski zadrugi v Kozini. V podobnem položaju je zadruga v Pliskovici, ki bi se lahko združila z Dutovljami, Dolane s Košano, Pobegi—Čežarji s Pridvoram ali Bertoki, Škofije z Dekani in Ber-toki, Knežak in Bač, Hrenovice in Hruševje, Zabiče k Ilirski Bistrici. Pri tem ne gre samo za spojitev šibkih zadrug, tejni>eč fotdi za strokovno vodstvo. Po novi uredbi je lahko upravnik zadmge, kdor ima srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Le izjemoma lahko komisija postavi na to mesto tudi osebe z nižjo strokovno kvalifikacijo. Zal pa nam takšnega kadra manjka in ga ne bomo imeli v doglednem času. RZ Srctli prve tretjine letošnje ledene pomladi se mi je v dno sera zasmilil tisti podolgovati kup snega, ki je oh mojem domu na osojni strani ceste zmrzoval in bil preziran od vseh mimoidočih. »Uboga sirota!« sem vzdih-nil. »Tako jc pozabljen, da niti naš Kuža Pikec ne dvigne več noge ob njem!« In sem takrat vzel v svoje usmiljene roke lopato (glavni dobitek na neki podeželski tomboli) ter začel ■i njo prenašati in premetavati ozebli sneg čez cesto na sončno stran. Tam se je potem v soncu od same ginjeno-sti topil. Miroljubno je bilo moje delo in ni škodilo nikomur. Pa ti takrat priro-pota na bencinskem kolovratu, obrnjen proti burji, sam prijatelj Polde in stisne za žlajie komaj dva koraka od mene. Potem sem pa videl, da ni bil sam — za njegovim širokim hrbtom jc čepel še prijatelj Tone, katerega naloga je bila, kot sem pozneje spoznal, loviti ravnotežje na zadnjo lovsko karto obeh. Ta dva kampeljca sta torej bila in gledala sta me kritično od samega začetka oba. Tone je bil sicer tih, ker France Magajna se zaveda, da mora biti v visoki družbi skromen. Tem bolj glasen pa je bil Polde. »Hej!« je rekel. »Ali trebiš sneg kakor Lokavci?« Okrutno sem se ozrl vanj. »Polde,« sem rekel, »če si kristjan, odjadraj lepo naprej po začrtani poti do cilja! Ni lepo, da oviraš delovne ljudi, lei ne trebijo snega kot Lokavci, marveč ga le prenašajo na sončne strani zemeljske oble, kjer ni revme. Nosiš na hrbtu prazen nahrbtnik, zatorej pravim, pojdi naprej in nikoli se ob meni ne ustavljaj, če nimaš v nahrbtni-pu polne cilerce suborske slivovke! Upam, da razumeš kranjsko.« Kajpak, Polde je trmoglavec; niti ganil sc ni na moje besede. Vedel je, da je za dve konjski sili močnejši od mene in ker si je kakor nehote začel še vihati rokave, sem sklenil pohlevno poslušati tisto, kar je imel na srcu in jeziku. In ni varčeval z leposlovnimi stavki. »Frane,« je dejal. »Ti si nekrščanska zverina. Krivičen do zadnje dlake na nohtih. Po listih opisuješ hlače naših betežnih rojakov in niti mar ti ni, če jih. bo zavoljo tega zadela kap. In samo druge vidiš, sebe nikoli. Ali je to prav in gentlemansko? Zakaj ne bi rajši o sebi povedal kdaj kaj bistroumnega al vsaj klavrno zanimivega?« Kakor da bi nanj posijalo resnično pomladansko sonce, se mi je nežno obličje razbl(y=telo. »Saj bi, Polde, saj bi,« sem hitel, »ali, kaj naj povem o sebi? Še nikoli se nisem videl in se ne poznam. Če se srečam na vremskem polju, si niti ,dober dan!' ne rečem. Grem mimo sebe kakor mimo tujca. Še nikoli si nisem stisnil desnice z desnico. In tisti, ki gre mimo in ki sem jaz, je prav tak. Ne dvinge klobuka, ko se [UJ srečava. Nepristranski opazovalec bi rekel, da sva oba naduta ošabneža, pa sva le nedolžni žrtvi razmer. Povej mi, Polde, kako naj opišem hlače, ki so moje in mojega ,jaza'? Ce svà oba v njih, jih ne vidim, kadar jih pa žena. oprane obesi na plot, so tako nebogljene, da ne zaslužijo poštene besede.« »Pa bi opisal en hlačnik sam,« je dejal Polde pikro. »To je čudno, da o sebi nikoli nič ne veš. Le druge znaš obrekovatl in kadar začneš, niti nisi v dveh, ampak te je za obilnih šest.« To ml jc bilo pa dovolj. Zatreskal sem lopato v sneg in poskočil dve pedi visoko. »Ko bi ne bila prijatelja,« sem za-vpil, »denem pri priči še tebe v caj-tenge! Celo brez hlač, da veš! In da bo pravica na vseh straneh, povej mi naravnost, kaj je tisto, kar o sebi ne vem! Ali naj povem, kako me jc nekoč brcnila krava, ali morda, kako sem lani padel s hruške?« »Vsaj za začetek bi ne bilo slabo tudi to,« je menil Polde. .»Viš, tak si! Ko bi imel srce, bi vedel, da so kravje brce in padanje z dreves nesreča za človeštvo, nesreča pa ni nikoli dober vie. Ko me je takrat brcnila krava in mi izpodbila obe zadnji nogi, da sem ves onemogel sedel v gnojnici dobre pol ure, ali misliš, da je iz tega nastalo kaj dobrega? Nič, le sama jeza in greli. Niti v hišo nisem smel tisti dan in« tudi spat sem moral na senik. Ne poznaš ti bratec žensk! Potem listo pri lanskem obiranju hrušk. Odkar sem se razširil v četrto dimenzijo in si mora krojač, ko mi meri hlače, poklicati še vajenca na pomoč, ker sam ne utegne tako daleč okoli hoditi, ne smem več plezati po drevju, če nima vej nad dvajsetcentimetrskega kalibra, Ta resnica mi je bila lani še neznana in zato sem splezal na našo vi-Ijemovko, da jo rešim zorečih plodov. Cez pet minut sem bil že na tleh. Velika veja se je pod mano odčesnila in jaz sem cepnil proti središču zemlje kakor kak pokvarjen satelit. Kajpak, pokvaril sem si tečaje in sem na poseben način cantal domov, lcjer me je po naključju čakal urednik Primorskega ter trop otrok, Id so se ■vračali iz šole. Vse je pokalo od smeha, ko so me videli, kako poskakujem. Prav žal mi je bilo, da nisem za ta vir veselja vedel prej. V preteklih letih bi lahko mnogokrat padel s hruške.« »Kako pa je bilo takrat, ko si iz Britola šofiral konja in si njega in sebe spretno zafural pod škarpo?« »Holio! To bi rad vedel? Ves svet govori o tisti dogodivščini, pa nič špasna ni bila. S konjem vred smo ji Štirje bili priča in niti nasmehnili se nismo — ludi konj ne. Zadeva pa ni skrivnost in zato ti jo z veseljem povem. Kar vzemi svlnčnk in piši! Proti koncu oktobra je bilo. Zadruga v Brltofu je sprejemala jabolka voz na voz in jih odvažala s kamioni. In sem tudi jaz nekega dne naložil na obe premi pet slotov sladkih srčik, da jih odpeljem zadrugi in sprejmem v zameno prgišče stotakov, čc že nc jurjev. In ko jc bil voz naložen in varno povezan, se domislim, da naši lisld pocestno življenje nič ne ugaja in da tudi komata ne obraj-ta kdove kaj. Kratek domač problem, ki sem ga pa kmalu srečno rešil. Spomnil sem se, da ima prijatelj v sosednji ulici konja, ki mi ga bo posodil, če lepo poprosim. In res mi hi odrekel, še sam ml je pomagal natakniti konjiču usnjeni krogeljc na vrat, potem sva ga pa skupno prl-šraufala k ojesu voza. Potem: »Bi got, bistagar, Grežo!« in moj jabolčni transport se je začel pomikati proti Britofu in je prišel tja brez nezgod. Konju, veš, je bilo in .je še ime Grežo. Odkar se poznava, sva prijatelja. Nikoli ni še brcnil on mene, pa tudi jaz ne njega. Tudi ogrizla se še nisva. Sicer pa kar se grizenja tiče, je Grežo pred mano popolnoma varen — samo še pet koščenih imam v gornji čeljusti! Vse v redu je šlo tistega dne. Jabolka sem srečno razložil, še hitreje kot sem pričakoval, ker mi jih je Grežo med razkladanjem pohrustal za šest klobukov, pa mu nisem tega prav nič zameril, saj sem bil tudi jaz tak, ko sem bil v njegovih letih! In po vaganju mi je zadružni »prevzet-nilc« (tisti, ki prevzema jabolka) napolnil kapo s stotaki in me odslovil. Poln razposajenosti sem nato kupil v zadrugi vrečo otrobov, da z njimi razveselim v domačem hlevu svoje naj-bližnje, ter na povrh še kilo morta-dele, ki jo bomo ob času popoldanske malice imeli za smeh in kratek čas. Potem sem rekel Grežu ,hi!' in ga pošinil proti domu.« »Hi, ja, hi,« je rekel Polde. »Pa v oštariji ,Na pošti' se kajpak nisi po-mudil nič?« »I, no, če si tako natančen! Seveda sem se, pa se nisem mudil dolgo. Petnajst kozarčkov pclinkovca sem spil ter rekel birtu ,adijo'. No, in kaj zato?« »Ile, potem so pa ti pelinkovci krivi, da je šel voz pod škarpo.« »Ej, nikar ne govori tako! Tu so Mli višji vzroki. Jaz vem, saj sem bil tam. Bom povedal, potem pa sodi. Torej po petnajstem pelinkovcu sem se usedel na voz in rekel Gre-žotu ,hi!' Takrat je bilo, da sem naredil napako: pozabil sem priviti za- (Odlomek iz povesti Z OBRAZOM PROTI VIHARJU) Prva točka dnevnega reda se je bližala kraju. Sklenjeno je bilo, da bo mladinska organizacija nadaljevala z ilegalnim delom in vodila ilegalni boj. Utrujenost in smrtna žalost sta prenehali naenkrat, kot bi trenil. Kakor da se je pretrgala mračna zavesa, je posvetila žarka luč v našo notranjost. Prižgala je v nas novo navdušenje. Pričelo je kliti v nas novo življenje. Padla je krepka odločitev. Zatrdno smo sklenili, da ne bomo čakali, da nam svobodo prinese kak slučaj ali megleno pričakovanje prihodnosti.. Sklenili smo, da se bomo borili z vsemi sredstvi. Čeprav smo bili še skoraj otroci, smo presodili, da so otročji upi tistih tovarišev, ki mislijo, da je mogoče pomiriti bes tiranov s pobožnim molkom in pokorščino. Nismo hoteli priznati gospodi in kapitalistom zmage, čeprav so bili v zaporu skoraj vsi naši najboljši starejši tovariši. Niso nas zastrašile težave, čeprav je rodno grudo tlačil jezni trinog.1 Bili smo vsi mladi, pošteni, močni in pripravljeni na boj. Nasilje in dolgotrajnost boja nas ne smeta zavajati v malo-dušnost, brezdelje In bedno brezbrižnost. Vrtoglavi preplah naših dni ne sme zajeti mladine. Mi smo iskra novega življenja in sc hočemo raz-plamteti v ogenj. Te in podobne misli so bile iznesene v govoru in razpravi na našem tajnem sestanku. Mene je globoko pretresla razprava. Odkril se mi je nov svet, ki je pozneje postal središče vsega mojega življenja. Čeprav nisem razumel vsega, o čemer se je govorilo, sem vendar občutil, da je zveza komunistične mladine pričela od kraja, da je stopila na novo pot. — Bitko dobi tisti, ki je močan. Kot ilegalna organizacija smo sedaj še močnejši. Mi poznamo sovražnika, on nas ne. Ob drugem obračunu bomo videli, ali bo gospoda zmogla nas ali bomo mi njo — je govoril mlad partijec Džuka Jovanovič, mlinski delavec, novi ilegalni voditelj. Zaključujoč razpravo je rekel: — Mi smo danes našli sami sebe. Odvrgli smo staro socialdemokratično dušo, ki nas je težila. Preidimo sedaj na drugo točko dnevnega reda: izvedbo prve ilegalne akcijo. Vsi smo zapisaU svoja imena na majhne listke, jih preganili in vrgli v Džulcin klobuk, ki ga je postavil na mizo. Tovarišici Josipi Cagljevič smo z rdečim robcem zavezali oči. Potem, ko je dobro premešala listke, jih je po enega vlekla iz klobuka. Džuka jih je razvijal in čital. — Svetina Ana, Vuletič Ana, Oprani č Zora . .. Začudeno smo se spogledali. Na, s~me mladinke, kako bodo one izvedle akcijo . . .? Opazoval sem lepo roko Čagljevi-čeve in zdelo se mi je, da je vsakokrat kadar je potegnila listek, zadrh-tela. Bila je zelo lepa deklica, prelepih las, vsa vznesena in polna topline. »Boji se, da bo izvlekla svoje ime, zato ji drhti roka in zato je tako bleda . ..« Tudi sam sem bil zelo vznemirjen, ko sem poslušal mirni glas Džuke Jovanovita, ki je klical po imenih kakor v šoli. — Gužvič Stjepan, šičanin Bogdan, Beber Mato, Kerck Jakob. Vinkler Marko, Cazi Josip . . . Zdaj bomo izbrali še dve skupini po tri mladince za patrulje. Izbrani ostanejo tukaj, drugi naj se razidejo, — je odpove-ljeval Džuka. Nihče ni vedel, za kakšno akcijo gre. Bomo mar šli ubit žandarmerij-skega lsapetana Nikolo Bingulca, političnega organizatorja bele garde, ali napihnjenega policista, kapetana mestne policije, ki zaničljivo pljuje v oči našim tovarišem kadar jih zvezane in do smrti preteoene osebno zaslišuje? Vsi trije so bili pokvarjenci, podleži in razbojniki in so zaslužili smrt. Snmo, kako priti do njih, ko straži njihove hiše več žandarjev in cela četa belogardistov? Kdo ve, morda bomo šli ubit policaja Pejno-viča ki je ustrelil Sitrmnca, Njega dobiti bo najteže. Kajti iz strahu pred maščevanjem se nikamor ne gane iz policije. Tja mu nosi žena hrano, tam tudi spi. Te in podobne misli so mučile ne samo mene, temveč tudi druge zarotnike. Bral sem jim to v očeh, ki so izgorevale od hrepenenja, pa tudi od strahu pred neznano nalogo. Vsi so molčali in nepremično sedeli v pričakovanju, kaj bo dejal Džuka. On pa, kakor da se igra z našim potrpljenjem, je čakal vse dotlej, dokler niso odšli zadnji izmed onih, ki jih ni zadel žreb. Tedaj je pritajil svoj glas in rekel: — Vaša naloga je, da na vrliu bora, pod katerim so grobovi pobitih tovarišev, razvijete zastavo Partije in SKOJ. . . Vsi so zajeli sapo s polnimi pljuči. Srca so vriskala od veselja. Pričelo se je veselo, radostno dogovarjanje, samo meni nekaj ni bilo prav. Bil sem presenečen nad skromnostjo naše akcije. Mikalo me je mučeništvo, hrepenel sem po velikih dejanjih. Želel sem doživeti in storiti nekaj ogromnega, nekaj, kar bi padlo vsakomur v oči. Bilo mi je žal, da sem tako mlad. Ko bi bil večji, bi tudi jaz imel govore in bi tudi mene zaprli. Vse mesto bi govorilo o meni. Gosposki časopisi pa bi me blatili na vsa usta. Poleg tega se mi je lani pripetilo nekaj, kar je močno vpli^ valo name. Na sejmu sem šel mimo nekega slepca, ki je trdil, da za dva dinarja vsakomur pove prihodnost. Svet je navalil k njemu. Tudi jaz sem stopil v vrsto in s težkim srcem dal edina dva dinarja, ki sem ju pre- voro! Pa kdo bi na kaj takega mislil. Klanec od Britofa jc položen, konj močan, voz pa prazen. Kaj ne bo tega vozička zadržal? Tista -vreča otrobov že nI nikako breme. Morda so pa res bili pelinkovci krivi, da sem pozabil, kajti, ko sem se jaz usedel na voz, ni bil ta več »prazen«, kakor bi sc to sicer razumelo, jaz sem pa mislil, da je. Da boš vse dobro razumel, moraš poznati tudi ,višje sile'. Ena od teh je ta, da jc Grežo na desno oko popolnoma slep, na levo pa prav nič ne vidi. Potem ima Grežo za pet številk prevelik krogeljc.« »Kaj to praviš ,krogeljc', komat se reče.« »Pa naj bo komat, no. Torej ta je za pet številk prevelik in ko je ne-zavrti voz začel siliti naprej, je oje porinilo kro... to se pravi komat konju na ušesa in to ga je zmedlo, da se je spotaknil. Kinknil je pri tem globoko z glavo navzdol in s tem je na eleganten način stresel kro . . . komat na tla. Pa ni padel prav na tla, obvisel je na ojesni verigi in konj je zadeval vanj s koleni. Seveda, ubogi Grežo ni vedel, kaj mu je storiti, pa se je skušal tisti zapreki ogniti in je krenil na desno in tam, no, je bila meter visoka škarpa, spodaj pa njiva lucerne. Kot bi trenil, je bil sredi lu-cerne konj in voz in vreča otrobov. Na cesti sem pa obstal jaz in občudoval lepi prizor. Potem sta se mi pridružila še dva druga občudovalca, nakar smo s skupnimi močmi nataknili pasočemu se Grežu krogeljc na vrat, postavili voz na kolesa, pobrali mogel. Bela miška je potegnila zame z zobmi tiskani listek, na katerem je pisalo »Vaša prihodnost«. Spodaj je pisalo, da sem se rodil v znamenju ovna in da bodo o meni razpravljali celo na cesarskem dvoru. Čeprav sem od starejših tovarišev slišal, da so taka prerokovanja bele miši neumna in smešna, me je vendar ta dogodek nenavadno vznemiril in mi do mrz-ličavosti razvnel domišljijo. Tako tudi zdaj. Mislil sem, da bom v najslabšem primeru atentator, če že ne ravno na kralja, ko je ta v Beogradu, pa vsaj na šefa policije v Vukovaru. Zdaj pa tole. Čudil sem se veselju svojih tovarišev in sem nemočno protestiral. Džuka mi je odgovoril: — Delali bomo tisto, kar lahko izpeljemo. Prav v tem je naša moč. Ko bomo močnejši, bomo izvedli večje in smelejše akcije . . . Tedaj ga nisem razumel. Nftem dojel, kako zdrave so te misli, šele pozneje, po lastnih izkušnjah, sem se prepričal, da se pogoji za veliko dejanje osvoboditve delavskega razreda , ustvarjajo z drobnim, vsakdanje navadnim, a vztrajnim političnim delom. Okrog polnoči smo se iz Šenoine ulice podali skozi vrbinje in grmovje na grič, kjer je bilo pokopališče. Pred nami je krčil pot skozi globok sneg mladinec Marko Vinkler, mehanik s štirimi razredi gimnazije, visok, črn mladenič kljukastega nosu 111 ostrih židovskih oči. On je bil naš voditelj. Molče smo mu sledili. Sneg je škripal pod nogami, za nami je na beli površini ostajala globoka uhoje-na steza. Mesec je z neldm čudnim sijem oblival snežno belino pokopališča, Na nebu so se bleščali milijoni biserov — večne zvezde. Bili smo kakor povorka belih pošasti, ker smo si bili preko glav potegnili bele rjuhe. Slcojevke so nekoliko zastajale, da se odpočijejo. Mraz jih je ščipal v nos in v lica, šlo jim je na jok. Slednjič smo prišli do visokega bora, ki se je dvigal iznad vsega drevja na pokopališču. Sneg okrog njega je bil uhojen. Trije sveži grobovi so ležali drug poleg drugega. Zmrznjene grude zemlje so bile trde ko kamen. Počastili smo padle tovariše in položili na grobove vence iz rdečih nageljnov in z rdečimi trakovi, na katerih je pisalo »Komunistična partija in SKOJ — padlim tovarišem«. Tri gomile, okrašene z venci, so bile v čisti belini kakor tri velike, s krvjo poškropljene rože. Spomnil sem se mrtvega Supanca, njegovih odprtih oči, s krvjo oroše-nega obraza. Stresel sem se. Zbal sem se tišine. Da, strašna tišina. . . Ura na samostanskem zvoniku je zvonko udarila dvanajst. Grobarjev pes je začel lahno zavijati, kakor da joče in ječi. Srce mi prešine groza, popade me strah pred smrtjo. Vržem pogled vrečo in spravili vse po ovinku na cestni tir. To jc vse. Povej mi, ali je vredno o tem pisati in dražiti ured- i nlke?« »O, ko bi se tikalo koga drugega, bi ti bilo že vredno! Pojdlva, Toni: Ta ti zna narediti prometno nesrečo celo pri hitrosti dveh kilometrov na | uro!« Po teh besedah je Polde brcnil 7, nogo navzdol in motor je zabrnel. Celo minuto sem slonel na lopati in gledal za njima. Kad imam Poldeta, on se drugače drži ceste. Pred tridesetimi leti me je obiskal zdaj že pokojni Korle iz Ribnice. Hotel je vedeti če imam dobro vino. In ko sva si izmenjala pozdrave, sem ga vprašal: »Kaj je kaj novega v toji grapi?« »V moji grapi nič, pet kilometrov niže pa. Ali že veš, da se bo prijatelj Polde ubov?« »Ubil da se bo? Kako, ali je nesrečno zaljubljen?« »Ne, ne — motorno kolo si je kupil!« Pa se je izkazalo pozneje, da Korle ne ve mnogo. Vsaj prerokovati ne zna, Polde se ni »ubov«, ker zmeraj previdno vozi. Nad dve sto kilometrov redkokdaj dela. Ko je nekoč vozil s tako brzino proti Premu, je na ovinku malenkostno dregnil v mostni »parapet«, pa je v pravem hipu zapustil motor 111 nadaljeval svojo pot po zraku. Usidral se je končno v mehkem jarku močvirnatega travnika, kakor da namerava biti tam za zmeraj. Vse okoli je bujno rasla preslica, tista, ki tako imenitno zdravi bolne ledvice; ta ga je spravila kmalu na zdrave noge. Polde se jc vračal po cesti in je spraševal srečujoče Premce, Bitence in Kilovčane, če so Videli kje ob cesti rdeče lakirano motorno kolo znamke Guzzi. S potrpežljivostjo ga je končno našel. Spodaj pod cesto nedaleč od »parapeta«, je bilo raztreseno po mlakah .. . Po tem razmišljanju sem nesel lopato spravit. na bor. Marko nategne zastavo na svojo bambusovo ribiško palico. Meni da klobčič tenke, močne vrvice. q — Ti si najlažji: splezaj prvi, jaz bom za teboj! Snela sva s sebe rjuhe in zimske plašče ter sezula čevlje. Kot mačka sem se poganjal od veje do veje proti vrhu. Sneg mi je padal na vrat in v obraz, a tudi na Marka, ki se je vzpenjal za menoj. Čeprav je pritiskal mraz, me ni zeblo. Blizu vrha sem sedel na rogovilasto vejo, držeč se z nogami za deblo. Marko mi je podal zastavo. Naslonil sem spod- ■ * nji konec njenega droga na vejo, na kateri sem sedel, ga pritisnil k vršičku debla in trdno privezal. Ves klobčič sem omotal okrog kopja in vrha bora. Bor se je zvijal, drhtel. S čela mi je kapljal znoj. Z roko sem si ga obrisal in se spustil z Markom na zemljo. Opraskal sem si roke, nos in uho, raztrgal nogavico. A bil sem srečen. Kako lepo je opraviti četudi majhno- nalogo! Borov vrli se je dotikal nebesnega svoda. In med zvezdami je plapolala naša zastava iz mehke žlvordeče svile. Nekateri tovariši so me objeli in srčno poljubili. Iznenada me je prav na usta poljubila tudi Svetina Ana, krojaška delavka, ki je sešila zastavo. Ves sem vzplamtel, zadrlitel in kri mi je navrela na obraz. Za trenutek me je zajela neka čudna nevihta. Ana je bila nenavadno lepo dekle. Njen kakor izklesan obraz, beli zobje, črni mehki in gladki lasje pa kakor oglje črne, žive oči, polnost njenih oblik in gibek stas so jo delali zelo vzneseno. Vendar pa se Ana, sve-sta si svoje lepote in ljubkosti ni dosti menila za laskanje, s katerim so jo obkrožali. Nikoli prej nisem niti pomislil na to, da bi me mogla kdaj poljubiti. Bil sem tudi premlad in preveč neuglašen, njo pa so vsi ljubili, starejši še bolj ko mlajši. Sedaj pa me je od veselja poljubila. Nagradila me je, ker sem na vrli bora obesil njeno zastavo, zastavo, ki so jo sešite njene oble, gladke roke. In naenkrat sc mi je zazdelo, da smo opravili junaško delo. Zavriskalo mi je srce, nasmejal sem se od sreče in začutil solze v očeh. Vse nas je prevzel občutek nečesa velikega. Drugi dan se je Vukovar razveselil. Vso noč so pri obeh vhodih pokopališča stale vojaške straže, a nad grobovi ubitih komunistov so se kakor goreča srca na jasnem, čistem, nepopisno belem snegu pojavili rdeči venci. Visoko, v prvih pramenih zarje pa jc plapolala kakor večni plamen življenja, ki ne bo nikoli ugasnil, rdeča zastava — zastava zveze komunistične mladine. Kot uporni ne-premagjivi velikan jo je dvigal bor visoko nad seboj, visoko v zrak. Mladina je slavila zmago. Z novo akcijo smo spodbudili duh in zavest pogumnih, a veselili so se naše lirabro-(Nadaljevanje na S. strani) ® KÖLTU1A prosveta o kultura prosveta o eíultuka prosvetä o kultura prosvita ° kultura PRGSVETA ® kultura PRED OBRAČUNOM VSEGA DELOVANJA S seje okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev Ze dalj časa sledimo dokaj poglobljeni dejavnosti DPD Svobod in ostalih prosvetnih društev v našem okraju. To pa je tudi dokaz, da so zaključki zadnje okrajne ljudskoprosvetne skupščine bili stvarni, pa tudi nujno potrebni, ker so jih društva v glavnem sprejela in se borijo za njihovo izvedbo. Tako so skoraj vsa društva v prvih štirih mesecih tega leta podvojila svoje delo, tista društva, ki tega niso dosegla pa si prizadevajo, da bi s čim hitrejšo odpravo raznih negativnih pojavov in težav stopila na pot ostalih aktivnejših društev, kar je prav tako pozitivno. Dejavnost, kakršno so razvila društva n. pr. v Izoli, Sečovljah, Hrvatinih, Postojni, Senožečah, Piranu, Portorožu, Jelšanah in še v mnogih drugih krajih, pa nam že kaže dokaj konstantno rast kulturnoprosvetne in vzgojne dejavnosti. To dejavnost pa je treba razvijati naprej, če hočemo, da bodo prosvetna društva prispevala k skupnim naporom vseh niso bili v navadi. Slišali pa smo take obračune na rednih skupščinah, ki so bile v času največjega društvenega dela — pozimi. Zato ni bilo mogoče na teh skupščinah nikdar prikazati v popolnosti dosežkov vse delovne sezone kot celote in dati nekega jasnega okvirnega in v celoti konkretnega pregleda. Politična važnost teh obračunov o sezoni in ne o koledarskem letu pa je še predvsem pomembna za tiste društvene organizacije, katerih delo je samo konkretno — praktično, In ljudskoprosvetno delo je tako. Ena osnovnih slabosti prosvetnih društev je še vedno ta, da izrazito vzgojne veje dejavnosti, to je ljudske univerze, knjižnice, čitalnice, klubsko življenje itd., jemljejo bolj formalistično, namesto da bi jih realizirali konkretno in praktično. Zato pa naj bi prav posvet v Kopru, 15. junija pri oceni dela zaključene društvene sezone najbolj osvetlil prav to vprašanje, istočasno pa pokazal smernice za konkretno in hitrejše reševanje tega tako vzgojno važnega, pa v našem okraju tako zanemarjenega področja dela. Po vestni analizi in oceni dela pretekle sezone bo torej še predvsem važno na junijskem posvetu nakazati smernice za vsestransko nadaljnje delo, kar naj bi imelo močan vpliv na še večjo aktivnost slehernega društva v okraju. Če bo vsako društvo te smernice upoštevalo, predvsem pa se zavedalo svojega poslanstva, potem lahko pričakujemo hitrega vzpona v naši društveni prosveti. Obcnem bo to obet za bodočo društveno sezono, ki bo lahko boljša in daljša od dosedanjih, ker bodo lahko društva takoj po okrajnem posvetovanju skrbno pripravila delovne programe in jih pričela izvajati že v mesecu septembru. I. M. Prizor iz Kislingerjeve drame NA SLEPEM TIRU v uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pretekli teden so Celjani gostovali s tem delom po krajih Slovenskega Primorja GOSTOVANJE SLG IZ CELJA V OKVIRU PRIMORSKIH PRIREDITEV .Turo Kislinger: NA SLEPEM TIRU Moški oktet DPD Svobode iz Portoroža naših delovnih ljudi pri socialistični graditvi. V četrtek pretekli teden je imel okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev svojo redno sejo, Na njej so člani sveta konkretizirali zaključke in smernice republiškega Kongresa Svobod in prosvetnih društev. Nadalje so dali tudi politično oceno dosedanjih občinskih skupščin in vsi so se strinjali, da je bil tudi pri utrjevanju občinskih forumov narejen korak naprej, da pa bo potrebno tu še marsikaj napraviti, če hočemo, da bodo občinski sveti bolje izvrševali zaupane jim naloge. Precej razprave je Svet na svoji seji posvetil okrajni Ijud-skoprosvetni reviji, ki bo 15. junija v Kopru, Ta revija ne bo prikaz celotne društvene dejavnosti v okraju, temveč bo le drobec vsega tega, kar danes že obstaja v društvih, ker ne bo moglo na reviji nastopati vseh 6000 članov, kolikor jih je zdaj v 50 društvih, temveč bo nastopalo le 700 članov raznih pevskih zborov, folklornih skupin, baleta, instrumentalnih ansamblov in solistov. Kljub tako skrčeni obliki pa bo revija brez dvoma pustila vsem gledalcem in poslušalcem dokaj nazorno potrdilo o življenju in delu naših prosvetnih društev, Ker pa je vsa društvena dejavnost izredno pomemben društveni faktor v našem življenju, je okrajni Svet na svoji zadnji, seji sklenil, da bo ob priliki kulturnoprosvetne revije poročal javnosti o vsem društvenem delu v sezoni 1957—58. Ta obračun bo na posebnem posvetu vseh odgovornih ljudi iz društev, občinskih svetov in okrajnega sveta ter pred gosti — zastopniki političnih organizacij, organov oblasti okraja in občin ter gospodarskih organizacij, Zakaj se je okrajni forum odločil za. ta korak? Do zdaj kakšni obračuni dela tistih društvenih organizacij, ki delajo v glavnem v jesenskem, zimskem in pomladanskem času, SPOMENIK IN SPOMINSKA PLOŠČA SREČKU KUMRU Znanemu in zaslužnemu primorskemu glasbeniku Srcčku Kumru, ki je umrl 9. februarja 1954 bodo odkrili spominsko ploščo na hiši v Portorožu, kje je nazadnje stanoval in tudi umrl. Svečano odkritje plošče bo 24. maja. Ob tej priložnosti bo nastopil Učiteljski zbor Slovenije, ki ga je pred lc-ti ustanovil in vodil prav Srečko Kumar. Nastopili bodo tudi nekateri domači kul-turnoprosvetni ansambli. Dne 25. maja pa bo v Kumrovem rojstnem mestu Kojskem v Goriških Brdih odkritje spomenika, ki ga dela kipar Boris Kalin, Tudi odkritje spomenika bo zvezano s kulturnim programom. Poudariti velja predvsem dvoje: bilo je to prvo srečanje z ansamblom Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja in z mladim slovenskim dramatikom ter gledališkim delavcem Jurom Kislin-gerjem. Posebne ljubo nam je, da smo ob tem srečanju spoznali domače delo, slovensko noviteto, ki je doživela svojo praizvedbo februarja letos v Celju, Njena tematika pa je prav ljudem naših krajev dobro znana, ker so jo lahko spoznali od blizu: vse bedno in zavoženo emigrantsko životarjenje. Kot vemo, je imelo Kislingerjevo dramo »Na slepem tiru« na ponudbi že pred dvemi leti takratno Gledališče Slovenskega Primorja in danes težko razumemo, zakaj so takrat presodili, da ni primerna za uprizoritev. Lahko uprizorljiva pa res ni. To naj zveni kot pohvala celjskim gostom — za izbor in za kvalitetno predstavo. Težko je najti boljšo in krajšo strnjeno oznako za vsebino drame »Na slepem tiru«, kot smo jo zapisali v prejšnji številki ob napovedi gostovanja: EPILOG ZGREŠENEGA ŽIVLJENJA! Ljudje, ki jih spoznamo na odru, so že zdavnaj zgrešili pravo pot. V vojni vihri druge svetovne vojne so se izkazali brez sposobnosti za časovno ravnotežje in preslabotni ali pa preveč pokvarjeni, da bi pravilno sledili veliki preizkušnji. Niso bili navadni za- V Mali galeriji koprskega muzeja razstavlja kipar Janez Lenassi 10 plastik in 14 risb. Otvoritev razstave je bila v soboto, 26. aprila, odprta pa bo do 9. maja vsak dan od 10. do 17. ure. Mladi kipar se odlikuje z raziskovalno vnemo na področju čistega formalnega izraza, s skoraj racionalno hladnostjo, odmaknjen je od realističnega izhodišča in pojmuje umetnino kot samosvoj organizem, ki ga ureja s svojo likovno koncepcijo. Na sliki: Janez Lenassi — Četverec (1957). peljanci — več ali manj hote in zavestno so pomagali tisti strani, ki je z nasiljem, izkoriščanjem in ubijanjem hotela uveljaviti svojo oblast. Njihovih rok se drži kri nedolžnih žrtev, poštenih ljudi, ki so raje umrli, kot da bi postali izdajalci. Epilog teh zavoženih usod najdemo v iztrošenem železniškem vagonu na slepem tiru neke postaje, kjer životarijo že pet let brez upanja v kakršnokoli ugodno rešitev svoje žalostne usode. Avtor Kislinger ni napravil iz te snovi politične agitke, pač pa psihološko dramo, čeprav nam niti za hip ne pusti podvomiti o pravičnosti ali opravičlji-vosti preteklih dejanj. Osrednja lika drame, nosilca filozofske problematike zavoženega emigrantskega životarjenja, sta pravzaprav samo Edo in Ludvik, zavestno razumski in brutalni računar Edo in razdvojeni slabič Ludvik. Med njima je fanatik Albert, zločinec brez usmiljenja in vesti. Nastopajo še klavec Jože, mešetar Zane, pohlevna Anai, dežurni, v retrospektivi pa mati in Mira. Ti liki bolj dopolnjujejo okolje, in ustvarjajo vzdušje, potrebni so za popolno osvetlitev psihološke študije. Pet let živijo ti ljudje v tesnem vagonu, v ozkem prostoru s svojimi mučnimi spomini, ki jih neprestano spominjajo na preteklost, z zavestjo krivde, vsaj nekateri. In še z nečim: z neskončnim domotožjem. Dramski konflikt v teh obupancih se razvije med Ludvikom, ki hoče domov, čeprav ve, da bo moral v ječo, in med Edom, ki sploh ne more več najti smisla v življenju in samo čaka na konec. Le fanatik Albert še veruje v zmagovito vrnitev. Toda te vrnitve ni, morda niti za Ludvika, ki nekoč ni imel toliko poguma in hrbtenice; da bi znal presoditi in odločiti, kje je njegovo mesto. Konec? Konca pravzaprav ni. Edo se ustreli, Ludviku se bo morda posrečilo zbežati domov. Morda. Kislingerjevo dramo je režiral JANEZ VRHUNC. Njegova režija je bila predvsem sugestivna in odrsko učinkovita. Škoda je le, da oba z avtorjem nista našla ob koncu boljše rešitve, Po vsej sijajni ekspoziciji in dinamičnem zapletu ima človek vtis, da nekaj manjka, Ludvikovo obupano be-ganje med tračnicami in klici »Se bom poskusil!« nas ne prepričajo povsem, niti ne nakažejo rešitve težko zapletenih in zgrešenih poti. Priznajmo, da je to tudi težko, toda človek nehote pričakuje. Omenili smo že. da je bilo to naše orvo srečanje s celjskim gledališkim ansamblom. Pred- stavili so se nam kot lepo vigra -na in enovita celota, kjer so stranski liki prav tako skrbno odigrani kot glavne vloge. Igrali so: MARJAN BAČKO. PAVLE JERŠIN, JANEZ ŠKOF, MARIJA GORŠIČEVA, JOŽE PRISTOV. VOLODJA PEER, MARJANCA KROŠL-HORVATOVA, ANGELCA HLEBCETOVA in MARIJAN DOLINAR. Scena SVETE JOVA-NOVIČA je veliko pripomogla k uspehu predstave. Celjani so nastopili v petek in v soboto, 25. in 26. aprila v Kopru, razen tega pa so uprizorili dramo »Na slepem tiru« še v Ilirski Bistrici, Piranu, Izoli in Postojni. Torej tudi na odrih, ki terjajo od ansambla razumevanje in požrtvovalnost. Tudi za to jim gre priznanje. Z. L. KNJIGA 58, štev. 3—4 Iz vsebine: NOVITETE IN PRIKAZI — Ivan Bralko: Slovensko založništvo; šesta knjiga Bevkovih 'izbranih spisov, Vid Pečjak: Živali v ukrivljenem zrcalu. Izvirna leposlovna dela pri DZS v letu 1958, Bili smo v Španiji, Branko Rudolf: Ob izidu Tagorjeve poezije, ilenry Fielding: Tom Jones, Miloš Maly; Avtorjeva beseda k slovenskemu prevodu »Janošika«; Krika, Vas v džungli, Kriminalna politika v socialistični družbi, Ludwig Renn: Trini, B. B.: 2eleznica v Boljunskem gozdu, Tugo Tory: »Veliki cirkus«, William Woods: Manuela. Iz programa Mladinske knjige, Ricardo Bac-chelli: Mlin na Padu. Aškerčev zbornik, Dr. E. Hillebrandt: Temelji nove šole, Annemarie Selinko: Désirée, Množična izdaja založba »Kmečka knjiga«, Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo, Deveta podelitev Levstikovih nagrad, Bolgarske pravljice, Bogomil Gcrlanc: Leta mojega popotovanja, Marjan Kozina: ABC glasbe, Fran Levstik: Martin Krpan, ČLANKI IN ESEJI — Dr, France Koblar: Stritarjeva zbrana dela, Dragan Lu kič — Ivan Mïnatli: Striček Mrak, Lino Leigša: Sodni dan na vasi, Saša Vegri: Pričakovanje, Slavko Rupel: Pisatelj pripoveduje. RAZGLEDI — Slovenski pisatelji v zblrkii »Der Romanführer«, Ob nemški knjigi slovenskih pravljic, Za policami Mestne ljudske knjižnice, 5B let največjega slovenskega dnevnika v zda — Prosvete. JEZIKOVNI KOTIČEK — Jezikovni pogovori, Misli nemškega prevajalca o prevajanju, Za domača imena mesecev, še o .imenih mesecev, Bibliografija, DIJAKI SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE SO GOSTOVALI V DEKANIH Kulturna skupina dijakov ESŠ je pred 14 dnevi nastopila v Vre-mah. V četrtek pretekli teden pa se je odzvala povabilu tovarne Lama v Dekanih in je za delavce tovarne ter za vaško prebivalstvo ponovila svoj program, ki je sestavljen iz popevk, narodnih pesmi, šaljivih prizorov in povezan z domiselno konferenco dijaka Rudija Dujca. Za zaključek šolskega leta bo ta skupina pripravila nov program revijalnega značaja. LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER nudi pestro zbirko slovenskih, srbohrvatskih, italijanskih in nemških knjig za odrasle in za mladino. Vpisnina in izposoje-valuina malenkostni. NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLICI i (Odlomek iz povesti JANOŠIK) Sonce je tonilo že za griče, Ko so trije možje v bornih zakrpanili oblekah prišli na rob bukovega gozda. Sli so s sproščenimi dolgimi koraki, kakor hodijo kmetje, vajeni hoje po gorah. »Misliš. Mikulaš, da pridemo tja še pred nočjo?« je vprašal starejši mlajšega. »Komaj,« je odgovoril Mikulaš in si zmrzljivo pritegnil prazni mahlajočl rokav liodnične srajce. Kmetje so precej časa molče stopali po komaj vidni gozdni stezi, »Samo da pridemo ven iz bukovja, pa se bo spet zjasnilo; pod temi krošnjami je še opoldne mračno,« Je pripomnil tretji, bradati ilačan. »Samo da prehodimo ruševje in stopimo na planino, tam sera že precej domač. Lani sem vse leto pasel ovce pod Kraljevo goijavo.« In spet so z dolgimi koraki molče stopali v hrib, morda pol ure, nemara tudi uro — toda kdo bi v gorovju meril čas! Nič čudnega, če so molčali; zdelanemu in sestradanemu človeku se nc ljubi govoriti. Vendar ni trajalo dolgo, ko so morali spregovoriti, tudi če bi ne hoteli. Možje hodijo in hodijo, gredo in gredo, nekajkrat so prekoračili pene- ■ ■ it :■ -:■.—*. ..... ■ ■■'■-i rr:s v v» r JS-V •v " i :■■<■! «i* i 4 - ■ > k. .i \ . S •- ■v-zAvi < v.- ••• ^ SJB j či se potok, drveč v globeli. Gozd pred njimi se rdeči in svetli. Bradati si pravkar misli: »Tam na robu gozda si odpočijem. še imam v žepu malo ovsa in črno redkev. okrepčam se. Kruh bi bil boljši, ampak tega že nismo videli od svetega Jožefa; morda bo po žetvi, če bo rodilo In če nam spet ne pobero valpti za grajske skednje, ker nismo plačali desetine,« Ko tako premišljuje in koraka naprej, mu nenadoma tik nad glavo nekaj prešerno zaskovika. Kakor bi iz zemlje zrasel ali padel naravnost z neba, stoji pred njim možak kakor gora, s karabinko v roki in z dvema pištolama za širokim pasom. Ta junak pa seveda ni zrasel iz zemlje ne padel z neba. Skočil je z drevesa, na katerem jc stražil. Kmetje sc še niso zavedli od strahu, ko že nekdo gromko zakliče za njimi: »Štejte, tri sto vragov, stojte! Priporočite duše bogu, gorcem pa izročite cekine!« Kmete je spreletel mraz po hrbtu. Za njim je stal prav tak hrust, morda še za glavo večji; karabinko je imel pripravljeno za strel. »Velemogočni gospodje razbojniki,« se je zavedel bradač in zatarnal: »Kaj dušo, to lahko hogu priporočimo, toda cekine? Kako pa naj bi si mi, ubogi tlačani, nabrali cekinov!« »Sveta resnica, gospodje razbojniki. Ml pa denar! Saj niti ne vem, kakšen je kremniški cekin,« sc je bradaču pridružil cnoroki Mikulaš. ,V'Kaj pa počnete tu?« je urno vprašal prvi razbojnik, si vrgel karabln- Zastava nad grobov! (Nadaljevanje s R. strani) sti tudi omahljivi bojazljivcl; bila je opozorilo nedelavnim. Vetrovi so razvili svoja lahna krila, zastava je kakor rdeč jezik v zlati zarji ponosno govorila; »Ne jokajte, otroci! Prišli bodo žalostni, nevredni časi, ko nad izmučeno zemljo žvižgajo gosposki biči ter zveneče sramotne verige in spone. Otroci proletarcev! Nadaljujte, kar ste začeli, pripravljajte z vztrajnim drobnim delom dan dokončne osvoboditve. Naj misel na svobodo vedno greje vaše prsi. Naj vas proletarska solidarnost poveže v veliko kolo bratske skupnosti vseli delavcev sveta. Bodite vedno pripravljeni na samo-zatajevanje na isti življenjski poti k istemu cilju. Nekoč bo zableščala vaša moč. Raztrgali boste črne suženjske okove in pod rdečo zastavo Izbojevali svobodo. Vaša je prihodnost.« Kakor naša ognjena srca in oči je svetila v žarišču sonca zastava. V jutru tisočerih barv je visoko plapolala v vetru. Visoko nad mestom se je kljubujoče in ponosno dvigala k nebu in soncu, da jo vidi ves svet. ko čez ramo in sc nasmehnil. Kmetje so se molče prestopali in spogledovali. »Torej, kaj iščete v naših gorah? Tu vendar ne rastejo cekini!« sc je zarezal drugI razbojnik. »To veiuo, saj tudi nismo šil ta tako (lolgo pot zaradi cekinov. Vašega poglavarja iščemo, spoštovani gospodje razbojniki, namenjeni smo k Juriju Janošlku,« je že odločno rekel bradač In pogumno stopil naprej, »No. to pa je druga pesem! In kaj bi radi od njega, možje?« je prijazno vprašal razbojnik. »Pritožili se bomo zoper našega barona. Trpinči nas tako neusmiljeno, MiSoš Sfflaiy da ne moremo več prenašati,« se je pritoževal Mikulaš, Razbojniki so se sporazumeli s kratkim pogledom. »Veš kaj, Skočlr,« je predlagal mlajši svojemu tovarišu, »ostani sam na straži, jaz pa odpeljem može k ognju, naj se torej pritožijo poglavarju.« Tako se je zgodilo. Bila je že tema. Na visokem nebu so trepetale zvezde, ko so tlačani s spremljevalcem dospeli do ognja. V široki skalni lokavi je visoko proti nebu plapolal ogenj in okrog njega je sedelo kakih deset gorcev. Bili so sami korenjaki s širokokrajnimi klobuki in za okrašenimi pasovi so se jim bliskale pištole. »Koga nam Ilčik pelje?« je vprašal rezek glas od ognja. »Geste iz doline, prinašajo pozdrave od plemenitega gospoda barona Lo-vvenburga s Tepličke,« se je zasmejal Ilčik. In povedal je, kako je srečal kmete in po kaj so prišli. Drugi možje so radovedno ogledovali dolince. »No. pošteno ste se nahodili, sosedje; gotovo ste lačni. Dajte jim, fantje, kaj izdatnega, da si pošteno pod-lože rebra!« je od ognja rekel isti rezki glas, ki se mu je poznalo, da je vajen ukazovati. Sestradani kmetje so takoj dobili vsak svoj kos mrzlega ovčjega mesa s kruhom, čebulo in soljo. »Lepo se vam zahvaljujemo, gorei,« je spregovoril bradač. »In la, ki je ukazal, da nas tako gosposko pogostite, jc gotovo vaš poglavar!« »Da,« je rekel visoki, vitki junak z lepim, resnim obrazom. »Jaz sem Janošik. Povejte, kaj vas je pripeljalo k nam v gore?« Prvi se je opogumil bradač. Pojedel je, si s široko trdo dlanjo obrisal brado po mastni bravini in začel počasi pripovedovati. Pravil jc, kako je njegova žena morala pomagati v grajski kuhinji. Po božiču mu je zbolel otrok in žena je ostala dva dni doma, da bi mu stregla. Takoj je prišel po njo birič in jo odvedel na grad. Tam so ubogo ženo privezali k stebru za svarilo, ker je zamudila graščinsko delo. Ko je omedlela, jo je birič polil z mrzlo vodo, da bi se ovedela. Takrat pa je bil ravno lak mraz, da je drevje pokalo; žena se je prehladih! in dan po svetem Juriju izdihnila. Sosedje so pravili, da je imela slaba pljuča, mogoče jc pa tudi, da je umrla od sramote. Kdo je dal graščakom, da tako mučijo in ponižujejo tlačane, kdo? Razbojniki so tiho, nepremično poslušali žalostne besede bradatega kmeta. Le tu pa tam je kateri priložil smolnato poleno na ogenj. Iskre so poletele in plameni so švignili kvišku. »Le poglejte, dobri ljudje, kako me je zdelal gospod baron!« je zaklical drugi Ilačan in stegnil obe roki proti ognju. Bile so ohromele, prsti skrivljcni, brez nohtov. »In samo zato, ker sem proti oskrbniku zamahnil z motiko, ko me je udaril,« je razburjeno pripovedoval kmet. »Roke so ti dali v klado, kajne?« je vprašal zagoreli razbojnik Gabor-čik. On je to poznal. Tudi njega so lani na Oravi ujeli, na kolesu lomili, ga v klado vkovali, mu nohte iztrgali, da bi izdal tovariše. On pa niti besedice ni črlinil. Ni prelomil razbojniške prisege. Janošik je takrat podkupil stražo in ta mu je pomagala na svobodo. »In kaj je tebi napravil Lihvenburg, kakšno krivico ti je storil?« so razbojniki vprašali tretjega, »Jaz,« je rekel zadnji In se v zadregi ozrl na svoj prazni rokav,« jaz sem pri nas v Likovi tudi veliko prestal. Ko je lani dozorela pšenica, smo morali žeti na graščinskem, na naših poljih je pa začelo zrnje že Izpadati. En dan nisem šel na tlako, da sem pospravil lastno žetev. Birič me je zatožil in zato so me za pol dne posadili na osla. Potem tri dni nisem mogel hoditi in sem moral prlstorlti, kar sem na tlaki zamudil. Kes jc, delo ml ni šlo prav od rok. Bil sem od osla ves polomljen. Tako so me v gradu znova pretepli in gospod baron me je poslal v Bistrico v srebrne rudnike. Tam je bilo globoko pod zemljo veliko lakih ljudi, kakršen sem jaz. Delali smo goli, v vodi in blatu, krmili so nas z lobodo, spali smo pod zemljo. Koliko tednov nisem videl sonca. Vsi smo imeli okove na nogah. Pa sem jim vendar pobegnil. Sicer bi bil tam poginil. Ves teden sem se klatil po gozdovih, nazadnje pa sem le šel pogledat domov. V bajti se še ogrel nisem, ne se poveselil z otroki, ko sta že prišla pome dva pandurja z gradu. Sam vrag je hotel, da so pod klopjo zagledali staro zarjavelo pištolo. Najstarejši fant jo je bil našel v jarku ob cesti in jo prinesel domov. Zaman sem pojasnjeval. da o tem nič ne vem. Zaman sem trdil, da so jo najbrž Izgubili vojaki, ki so lani lu skozi šli na Or-sko. da ,ie zarjavela, da najbrž ne strelja. Na sodišču me je baron obdolžil, da sem že tretjič pobegnil s tlake. Tokrat da sem si priskrbel pištolo in hotel oditi k vam, k razbojnikom. Mučili so me, z ognjem so mi žgali pele, dokler nisem vsemu pritrdil. čeprav ni bilo res. Obsodili so me in rabelj mi jc v Mlkulašu odsekal desnico, češ da tako poslej ne bom mogel streljati na gospodo. »Krvavi psi!« je odskočil od ognja in divje zaklel lluncaj Turjak, zlo-voljnl razbojnik z zlatim obročkom v levem ušesu. »Ce (i. bratec, ne moreš več držali pištole, bomo pa mi za tebe streljali ua gospodo,« je rekel dolgi Mlhalčik, čigar obraz je bil poln brazgotin. »Kar zanosi se, mi te bomo maščevali.« »Da, maščevali, maščevali,« se jc oglasilo vse naokrog. »Sodili bomo: Smrt baronu! Janošik. obsodi L6-\venburga!« so razbojniki vsi vprek klicali svojemu gospodarju, Janošik je počasi vstal. Nad ognjem se je grozeče vzdignila njegova vitka postava. »Da, tovariši, sodili bomo krutega barona Ld\venl)irga, kaznovali ga bomo, kakor zasluži.« »Tak zločinec zasluži samo vrv, čemu Sc sodnika!« je divje zaklical Mi-lialčik. »Tako pa spet ne, možje,« je odločno rekel Janošik. »Kdor hoče moriti, naj gre od nas, za njega ni mesta ied nami. Ne dovolim prelivati krvi, itakor sem resnično Janošik. Bogatim jemati in siromašnim dajati, krivice maščevati in grajsko gospodo kaznovati — da, to je nas zakon, naša dolžnost. Toda ubijati, nc! Saj nismo morilci!« Vsi okrog ognja so umolknili. Le Milialčik sc je nemirno sklonil k starejšemu, postavnemu Uhoreiku in ogorčeno zašepetal: »Jaz pa spet pravim: Zob za zob, o!:o ::a oko!« »Janošiku se pač vidi, da jc še nedavno študiral za duhovnika,« je za-godrnjal zavaljeni Uhorčik. »Kaj pa, ko bi tile možje sami iz- Filmsko podjetje UFUS je posnel o zgodbo iz druge svetovne vojne, natančneje zgodbo, ki se začenja na dan propada fašizma in katere glavno dejanje je po koncu vojne. To bo drama človeka, ki zadnji dan vojne dobi dopust, da bi po treh letih borbe obiskal svojo družitio in dom, pa najde le pogorišče. Iz veselega pričakovanja se rodi obup in globoko razočaranje, ki preraste_v eno samo misel: željo po maščevanju. In prav na ta motiv maščevanja je zgrajena vsa zgodba, dokler partizanski vodnik Veljko ne spozna, da ne more postaU ubijalec, pa čeprav so motivi še tako močni. Naslov filma je RAFAL V NEBO, režira ga Vanja Bjenjaš, v glavni vlogi nastopa naš igralec Bert Sotler. Na sliki ga vidimo v prizoru s soigralko Dere Čalenič. Slovenci imamo svoje kmečke puntarje, Srbi imajo nesmrtne hajduke, ki so se proslavili v borbi proti Turkom, slovaškemu narodu pa jc simbol junaštva in zvestobe hajduk Janošik s svojimi tovariši. V tem simbolu je slovaško ljudstvo vlelesilo veliko trpljenje tlačana in hrepenenja po boljši in pravičnejši ureditvi sveta. Zgodbo o Janošiku jc napisal Maly po resničnem dogodku, ki je zabeležen v sodnih analih liptavskega sodišča, kjer so Janošika leta 1713 obsodili na strašno smrt. V povesti je zajel avtor podobo časa, obdobje najhujšega fevdalizma, čas borbe habsburške vladarske rodbine in ogrskih velikašev za nadoblast. V tem boju jc najbolj trpel ilačan, po katerem je padal bič v vsakem primeru. Malvjevi povesti daje posebno vrednost resnično dejstvo, da je Jura Janošik res živel in da se je tudi boril za pravice in dostojno življenje tlačenega ljudstva. Zgodbo o Janošiku jc izdala Mladinska knjiga v zbirki Sinji galeb, prevedel ;jo je Branimir Kozinc, ilustriral pa znani češki slikar Antonin Strnadcl. rekli sodbo nad graščakom, ki jih trpinči?« jc vzkliknil Sulora. »Prav si povedal,« je po kratkem pomisleku spregovoril Janošik. »Naj torej tlačani sami odločijo, kako naj kaznujemo barona Lowcnburga.« Tlačani so staknili glave skupaj in se kratek čas posvetovali. Potem je stopil bradati pred razbojnike, se priklonil in rekel: »Spoštovani gospodje «jorci, naš baron je skop in požrešen. Tele bi iz jalove krave izmemll. za počen gro.š bi si dal kolena prevrtati. Gotovo veste, da daje naše žene do golega ostrici in prodaja njihove lase na Dunaj za lasulje. Napihuje se od sanic prevzetnosti in nosi se ošabno kakor pav. In tako smo mi, vclespošlovani gospodje razbojniki, tule s sosedi rekli, da bi bil baron Lo\venburg najhuje kaznovan, če bi izgubil vse svoje premoženje, če ga bi spravili na berasko palico.« »Kaj pa ti misliš?« se jc Janošik obrnil na enorokega. »Tud jaz bi rad videl, ko bi moral baron namesto belega kruha mešati oves z drevesno skorjo na košček mlinca kot. mi, ko bi se tudi on namesto z lovsko puško moral mučiti s sekiro pri podiranju graščinskega gozda.« »Da. pri moji veri, takšna kazen bi bila za njega hujša kot smrt,« je dodal tretji tlačan. Trenutek je zavladala napeta tišina. Vsi so se ozirali v Janošika. Kmetom je nemirno utripalo srce, ko se je Janošik v vsej svoji junaški lepoti vzravnal nad dogorcvajoe.ini ognjem. Takrat so tudi razbojniki vstali in sneli z glav svoje široke klobuke, Janošik je pa počasi, slovesno izrekel sodbo nad Lo\venburgom: »Mi, gorci. bomo torej, kakor ste predlagali, Jana Jakuba Linvenbur-ga, barona na Tepličkah, spravili na beraško palico. Izpraznili bomo njegove kašče, ko bodo napolnjene, črede živine pa razgnali po vsem kraju. V jeseni bo baron možil svojo edino hčer. To bo imenitna svatba. Vse vas bomo pogostili na njej. Vso nevestino doto bomo razdelili med siromašne ljudi. Tudi delati bomo prisilili gospoda barona, da bo spoznal, kaj jc tlaka. Sedaj pojdite mirno domov in sporočite v naseljih, kako vas bodo maščevali gorci in da sem vam to obljubil jaz — Janošik.« Kakor da je rekel »amen«, sc se tlačani po njegovih besedah prekri- SODOBNA POTA, štev. <1 Iz vsebine: Vinko Trinkaus: Pogovori (slikar Dore Klemencič), Vladimir Krivic: Izobraževanje organov družbenega upravljanja, Tone Pavček: Pesmi, Tilka Blaha: Izkušnje izobraževalnega dela v celjskem okraju, Grigor Vitez: Pesmi, Fran Albreht: O zvezah s tujino, Milan Malnar: Kulturne težave ob Krki, Aleksander Cikarkov: Kolački z mezgo, Avgust Vižintin: Knjižnice v žalski občini, Leonid Lene: Globok dušeslovec, —vim—: Vasco Pratolini— Junak našega časa, Janez Bitenc: Petje — ena vzgojnih oblik dela z našo mladino, V. T.: Letošnje pomembne prireditve, Branko Musar: Več znanja našim amaterskim igralcem, B, .Al.; Glasni signali: Ob 10-letnici tržaškega lutkovnega odra, M. T.: Razmišljanja o Svobodi iz Zadvora, V. M.: Pomagajmo vajenski mladini, M. Sevnlkova: O baletu nasploh — po svetu in doma, Dušan Tomše: Jezusovi apostoli. MLADI SVET, štev. 4 Iz vsebine: Dr. Iva Segula: Otrok v predšolski dobi — Draga Ziherlova mama! — Organizlrajmo po vseli šolah mlečne kuhinje — Nekaj misli tovariš.ce V.-de Tomfi čeve o skrbi in varstvu olrok v okrilju šole — Jože Sire: Da nc bomo tako krivični — iz Koroške Bele nam poročajo — Drago Kumer: Delo z mladino v Preboldu — llelena Puliar; Dobili smo novorojenčka — Pomenek s starši — FIlm iii otrok — Midva — Osamljen otrok in ljubosumni starši — Bogdan Borčič: Tri sodobne metode likovnega pouka — Kristina Brenkova: Sončna ulica — Lili Novy: Otrok — Ludvik Aškcna-zy: Otroške ctiide — Jože Kranjc: Prvi korale — Dajte nam še takih predavanj — Nove knjige - Gustav Silili: Problematika roditeljski sestankov — Vesti iz tujine — Moda. KNJIGA ŠIRI OZKE MEJE lastnih spoznanj in doživetij. Izposodite si jo v LJUDSKI KNJIŽNICI KOPER! žali. se poklonili in pripravili k odhodu. Preden pa so jih gorel odpustili, so vsakemu odmerili tri prgišča zlata, jim dali na pot mesa in kruha, kolikor so mogli nesti, povrhu pa še vsakemu pridali nadvse dragoceno darilo: vrečico soli, Jnavadnc bele soli! Ta je bila na Slovaškem tako redka, da si je jed solila le gospoda, kajti le ona si jo jc lahko kupila. In tako je Janošik jemal liogn-tašem ne samo denar, temveč ludi šol in jo delil med reveže po vaseh. Zato se se ti trije kmetici smehljali, ko'so se ob zori vračali z gora. Biti so veseli kraljevih darov In grela jih jc Janošikova obljuba, da bodo gorci maščevali njihovo trpljenje in ponižanje. Vedeli so, da je Janošikova beseda irda in stanovitna kakor Kraljeva goljava, ki jo pravkar zapuščajo. TAGORE — GRADNIK: SPEVI V daljni Indiji, v mestu Kalkuti se je premožni in ugledni brahminski družini rodil leta 1061 deček, lil jc pozneje svoje življenje posvetil literaturi, filozofiji, pedagog:ki, prav tako pa delu med ljudstvom in boju za svobodo Indijcev. To je bil Robin-dranat Tagore. Se preden je odrasel, so mu že objavljali pesmi. Razen pesmi pa je p,-sal pozneje tudi romane in drame, simbolične in lirične. V letih pred prvo svetovno vojno je Tagore osvojil ves kulturni svet Zapada in kot vidno znamenje lega pmznanja so mu podelili leta 1913 Nobelovo nagrado za književnost. V slovenščini smo dobili Tagora po zaslugi prevajalca Alojza Gradnika, in sicer prvo knjigo že leta 1917. To je bila pesniška zbirka pod naslovom »Rastoči mesec«. Pozneje smo dobili še »Pt.ee selivke«, nato »Vrtnarja«, »Žetev., in »Gitan-džale«. Te knjige so pozneje izšle še večkrat v ponatisu, ker so bile vedno kmalu razprodane. V prevodu imamo tudi Tagorjev roman »Dom in svet«. V času največjih Tagorjevlh uspehov leta 1919 mu je angleška vlada podelila plemiški naziv S r. Toda ko je kmalu nato nekii angleški častnik dal v indijskem mestu Amricar streljati na neoborožene demonstrante, da jih je mnogo obležalo mrtvih, se je Tagore v znak protesta odrekel angleškemu plemiškemu nazivu. Ta primer je značilen za njegovo doslednost v javnem delovanju. Pri tem delu gre še omeniti ustanovitev njegove šole Santlnlketan (Dom miru), Ici je postala žarišče indijske kulture. Tagore je umrl leta 1911. O njem je rekel Džavaharlal Nchru: -..Polilik ni bil. a preveč je bil vdan svobodi indijskega naroda, da bi bil vedno ostal v slonokoščenem stolpu poezije in pesmi. Vedno znova je stopil na plan, kadar so se stvari razvijale tako, da ni mogel več potrpeti, in v preroških besedah je svaril britansko vlado in svoje lastno ljudstvo.» Ponatis Tagorjevlh pesmi v prozi v izboru in prevodu Alojza Gradnika — RASTOČI MESEC, VRTNAR. GITANDŽALI in ŽETEV — je izšel v Ljubljani v zbirki Kondor. Knjigo je opremil Ritendra Mozunular, mladi ind jskl slikar, ki smo ga spoznali tudi pni nas. spremno besedo pa je napisal Branko Rudolf. ZADRUZNA POSLOVNA ZVEZA Z OBRATI ZADRUŽNIK trgovina SNEŽNIK in KMETIJSKO POSESTVO pošilja prvomajske čestitke vsem zadružnim sodelavcem Vsem cenjenim odjemalcem ter delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije čestita k mednarodnemu prazniku dela KOLEKTIV TOVARNE LESOVINSKIH PLOŠČ LESONIT ILIRSKA BISTRICA PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB 1. MAJU Kmetijska Senožeče KOLEKTIV 'a Vremskl Britof se pridružuje prvomajskim čestitkam ter pozdravlja vse delovno ljudstvo Vsem članom kmetijskih zadrug iskrene čestitke k 1. maju Kmetijska zadruga Pobegi-Čežarji pri Kopru MEHANIČNA TKALNICA V SENOŽEČAH se priporoča vsem cenjenim naročnikom ter jim čestita k 1. maju KMETIJSKA ZADRUGA PRIDVOR čestita vsem svojim članom ter poslovnim prijateljem k delavskemu prazniku 99 D 66 INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS izdeluje raznovrstno posodo, ventilatorje, črpalke ter razno embalažo. Vabi cenjene naročnike, da se prepričajo o kakovosti njenih izdelkov. Vsem cenjenim odjemalcem ter poslovnim prijateljem iskren prvomajski pozdrav M! ] S POSLOVNIMI ENOTAMI V POSTOJNI; SEŽANI, ILIRSKI BISTRICI IN PIRANU v svojem tretjem letu poslovanja čestita vsem svojim komitentom in delovnim kolektivom ki.maju, prazniku delovnega ljudstva O Komunalna banka zbira hranilne vloge in jih obrestuje od 5 do 6%- Vloge so tajne in varne O Hranilne knjižice izdaja na ime, na prinešitelja in na prinesiielja z geslom O Z varčevanjem in vlaganjem na hranilno knjižico koristimo sebi in družbi O Z dajanjem potrošniških kreditov Komunalna barija omogoča delovnim ljudem nabavo pohištva, sodobnih pospodinjskih pripomočkov in O ►J p m pošilja prvomajske pozdrave vsem cenjenim potrošnikom. Priporoča ogled svojih poslovalnic! Vsem rudarskim kolektivom pošilja delavski pozdrav KOLEKTIV rudnika Črnega premoga SEČOVLJE TOVARNA SARDIN čestita odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsem jugoslovanskim narodom k prazniku delovnih . ljudi ■ Vsem potrošnikom pošilja ob 1. maju borbene pozdrave KOLEKTIV V S E 2 A N I a OBRTNO PODJETJE 99 UH" in poslovalnica na SKOFIjAH ČESTITATA svojim odjemalcem k Prazniku dela Vsem članom ter delovnim ljudem naše domovine iskrene pozdrave k 1. maju TRGOVSKO PODJETJE s poslo^siSiralcaiinraS ^ IKC5E.E čestita vsem odjemalcem in dobaviteljem k delavskemu prazniku. Nudi po najnižjih dnevnih cenah vse vrste potrošnega blaga Vsem svojim zavarovancem iskreno čestita k mednarodnemu prazniku dela D&ŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOI V LJUBLJANI s podružnicami v CELJU, MARIBORU, MURSKI SOBOTI, NOVI GORICI, NOVEM MESTU, POSTOJNI, PIRANU, RADOVLJICI, IN VIDMU-KRŠKEM INDUSTRIJSKO PODJETJE 59 66 čestita k 1. maju vsem delovnim kolektivom naše socialistične skupnosti VSEM SVOJIM ČLANOM TER DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA OKRAJA ISKRENO ČESTITA K 1. MAJU OBRTNA ZBORNICA ZA OKRA] KOPER Vsem članom kmetijskih zadrug prvomajski pozdrav Kmetijska zadruga SeeovI je TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA DEBELO * KOPER priporoča svojo bogato izbiro tekstilnega blaga, železnine, gradbenega materiala, pohištva in galanterijskih predmetov. Vsem odjemalcem iskren prvomajski pozdrav DELOVNI KOLEKTIV '-t; J* l -f\, \ iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše države k prazniku dela - 1. maju n mnnn/iiijmnM/uiMiuu ■ftA/lMAJUUUUUlIlAAnAAAAAAAAnA^ n delovni kolektiv hotela AL 3 3 5 3 iskreno Čestita za praznik delovnega ljudstva vsem svojim gostom in obiskovalcem slov. istre Vsem potrošnikom čestita k 1. maju ter jim želi nadaljnjih delovnih uspehov KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA 9 9 © EF5 EE n=r cr> VABI CENJENE GOSTE IN OBISKOVALCE PORTOROŽA, DA OBIŠČEJO NAŠE LOKALE * POSTREZENI BOSTE SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH K prazniku dela 1. maju čestita delovni kolektiv vsem našim državljanom DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN INVESTITORJEM K MEDNARODNEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU KOPE t o var n a V izdeluje prvovrstne radijske sprejemnike, sesalce za prah, loščilce za parket ter razne električne pripomočke za gospodinjstvo Vsem potrošnikom se priporoča ter jim čestita k DELAVSKEMU PRAZNIKU < ►"3 I—I O C rt > < En C/3 P? ČESTITA DELOVNIM KOLEKTIVOM IN CENJENIM GOSTOM TER JIM POŠILJA PRVOMAJSKI POZDRAV "0 ■ > Z > > % DEL DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE FURNIRJA IN LESNIH IZDELKOV se pridružuje prvomajskim čestitkam ter želi mnogo delovnih uspehov vsemu ljudstvu naše socialistične skupnosti SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Slovenija ceste LJUBLJANA s podružnicami in gradilišči v ljubljani, kopru, kamniku, krašnji, kokri, preserju, jezeru in ostalimi obrati čestita k 1. maju vsem kolektivom naše dežele MIZARSTVO KLANEC pri Kozini čestita ki. MAJU ter se priporoča s priznano kakovostnimi izdelki ti OPU čestita OB l. MAJU vsem Šoferjem amaterjem i i i i Si IIM ISII n i s s i s s » S 8 ! S m m « iubeian s podružnicami v MARIBORU, CELJU, NA JESENICAH, V KOPRU GROSUPLJU, KRŠKEM, NA AVTOCESTI, V TITOGRADU in obrati čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom N £ & N & n uvj\jwuwinwinnjwivuw^ OBODODOBOnOBODOnODOOODODODOBODCOnOBODOCODOnOa 0----------- o!3oaoDODOQaDODODonoi:oDonononoaoBoi o n o □ o o □ o n o □ o □ o □ o a o Ü- n □ o □ o o o □ o a o o □ o □ o □ o □ o □ o □ o □ o □ o o o n o a o □ o □ o □ o □ o El o n o a o □ o □ o D o □ o □ o n o n o □ o □ o o □ o □ o □ o □ o a o □ n Ob delavskemu prazniku želi vsem graditeljem socializma nadaljnjih uspehov OBRTNO GRADBENO PODJETJE KONSTRUKTOR P n M A N o m i/> Oí. O ca O O m Z ca O * čestitata vsem delovnim ljudem socialistične domovine k Prazniku dela TRGOVINA S SADJEM, ZELENJAVO in CVETJEM OLJKA" KOPER ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM K 1. MAJU TRGOVSKO PODJETJE „VINO" POSTOJNA s podružnico v Pivki Vam nudi prvovrstna izbrana vina po najnižjih dnevnih cena h. Svojim odjemalcem se priporoča Se nadalje ter jim čestita k d elavskemu prazniku AUTOCOMMERCE GENERALNO ZASTOPSTVO TOVARNE MERCEDES-BENZ zastopstvo K O P EP opravlja v svojih servisnih delavnicah vsa popravila na motornih vozilih solidno, hitro in poceni. Vsem delovnim kolektivom iskreno čestita k Prazniku dela KMETIJSKA ZADRUGA MATERIJA pošilja prvomajske pozdrave in čestita vsemu delovnemu ljudstvu. ZADSHUZM! SEUVIS KOPER. Pina Tomažiča 9, telefon 79 dobavlja stroje in priključke za kmetijstvo, opravlja servisna in generalna popravila strojev kvalitetno in solidno ter nudi brezplačno strokovni pouk za mehanizacijo kmetijstva na terenu Vsem zadružnikom naše dežele iskrene čestitke za 1. maj Kmetijska zadruga v PodgracJu čestita vsem svojim članom, potrošnikom in delovnim ljudem k velikemu mednarodnemu prazniku dela TOVARNA MEHANOTEHNIKA« - IZOLA čestita svojim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom k delavskemu prazniku DELOVNI KOLEKTIV UVOZNEGA IN IZVOZNEGA PODJETJA čestita vsem svojim poslovnim prijateljem ter delovnim kolektivom v Jugoslaviji ob velikem delavskem prazniku. - Opravlja vse uvozne in izvozne usluge za Gorico in Trst priporoča vsem gospodinjam naših krajev, da vedno uporabljajo /e naše prvovrstno milo in vse čistilne pri pomočke. ki so najboljše kakovosti in najcenejši. Vsem potrošnikom in svojim poslovnim prijateljem čestita k Prazniku dela KOLEKTIV MIZARSKEGA PODJETJA v v » SENOŽEČE « hFTrl čestita svojim odjemalcem, dobaviteljem ter delovnim kolektivom Jugoslavije za Praznik dela Naši izdelki so najsodobnejši, solidni, lepi in najcenejši KOLEKTIV PODJETJA PRISTANIŠČA KOPER -k se letos prvič pridružuje našim delovnim kolektivom k praznovanju delavskega praznika ki i uj ^ O O Uj CQ ^ ce e? IZOLA gradi visoke in nizke gradnje, adaptacije in rekonstrukcije gradbenih objektov, opravlja vsa teracerska dela ter izdelke iz umetnega kamna in betona. V mizarskih delavnicah opravlja vsa mizarska dela. Vsem investitorjem se priporoča. Za praznik vseh delovnih ljudi iskreno čestita OKRAJNI SINDIKALNI SVET KOPER OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOPER OBČINSKI SINDIKALNI SVET IZOLA OBČINSKI SINDIKALNI SVET PIRAN OBČINSKI SINDIKALNI SVET DIVAČA OBČINSKI SINDIKALNI SVET IIRPELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEŽANA OBČINSKI SINDIKALNI SVET ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET POSTOJNA OBČINSKI SINDIKALNI SVET PIVKA čestitajo vsem delovnim kolektivom in družbenim organizacijam ZA PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA in jim želijo novih uspehov pri graditvi socializma DOFODODO0OBODODODOBOBOQOBODOCaSOBO5O3DODOnODO0ODOüOaononODQHODOBO[!CDDOaODOBOIOIC DELOVNI KOLEKTIV HOTELA 99" SOLKAN OTiN" - NOVA GORICA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA I. MAJ Vsem cenjenim gostom in obiskovalcem naše lepe Goriške se toplo priporoča Restavracija „Risoik" Divača z bifejem na kolodvoru in gostilno pri Škocjanski jami pošilja iskrene čestitke ob delavskem prazniku BORBENE POZDRAVE VSEM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM NAŠE ZETA DEŽELE TRGOVSKO PODJETJE POSTOJNA OBRTNO PODJETJE PEKARNA IZOLA čestita vsem delovnim kolektivom in borcem za svobodo ter jim želi novih delovnih zmag Obrtna mizarska delavnica ALBERT KOCJAN KOPER čestita za 1. maj. Opravlja ■mizarske usluge solidno in poceni. Prepričajte se! Vsem našim odjemalcem iskrene čestitke k delavskemu prazniku KOPER Ob prazniku delavskega razreda želi delovnim ljudem naše domovine mnogo gospodarskih uspehov MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER ČEVLJARSKO PODJETJE TOLMIN nudi vse vrste čevljev za poletje in zimo po najugodnejših dnevnih cenah. - Potrošniki, zahtevajte naše priznane izdelke. K 1. maju iskreno čestitamo VSEM OBISKOVALCEM KINEMATOGRAFSKIH PREDSTAV II želi obilo razvedrila ter jim čestita k mednarodnemu prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV GLOBUS KOPER PODJETJE —wi^Miaft. pošilja iskrene čestitke ob 1. maju svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu ter se nadalje priporoča - O O O O O O o o OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V čestita vsem zadružnim poslovnim zvezam, zadružnim podjetjem, zadrugam, kmetijskim posestvom in ekonomijam, vsem zadružnikom, delovnim kolektivom, kmetovalcem in vsem državljanom k prazniku delovnih ljudi in jim želi čimveč uspeha pri graditvi našega social. zadružništva OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV KOPER SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK DELA 9 ? S PIRANSKO LADJEDELNICO ggp[XiaammnnDDnDaaaDDaGaanaDaDamD^ D VELETRGOVINA Vsa pleskarska in dekoraterska dela opravlja solidno, hitro in po najnižjih cenah Vsem cenjenim naročnikom iskreno čestita k mednarodnemu prazniku dela PORTOROŽ s svojimi poslovalnicami v Piranu, Portorožu, Strunjanu, Luciji in Jerneju čestita svojim odjemalcem, dobaviteljem ter delovnim kolektivom naše države za praznik dela Vedno sveže mlečne izdelke dobite pri Zadružnem podjetju in v poslovalnicah v Portorožu, Piranu, Izoli in Škofijah. Vsem cenjenim gostom iskrene čestitke za 1. maj KOPER K »"5 H ^ Q O Ck o M «2 !> O o BS H s servisnimi postajami v Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in Novem gradu čestita vsem potrošnikom k 1. maju DELOVNI KOLEKTIV Z^ o u u v v PRI KOPRU čestita vsem članom in graditeljem boljše prihodnosti za praznik delovnih ljudi pošilja iskrene čestitke ob delavskem prazniku vsem svojim gostom, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu K mednarodnemu prazniku dela čestitajo in pozdravljajo vse občane in delovne kolektive OBČINSKI ODBOR SZDL * OBČINSKI KOMITE ZKS ČESTITA V SVOJEM IN V NOV DELOVNIM LJUDEM - 1. DELOVNI KOLEKTIV čestita vsem potrošnikom In delovnim množicam naše skupnosti j k mednarodnemu prazniku dela SAMO POL URE V KOVINSKO-INDUSTRIJSKEM OBJEKTU »LAMA« TlST Še nekaj dni. Pa bo maj. Kajne, dekleta iz »Lame«? Pozno so letos zacvetele in zadišale mlade češnje okoli tovarne. Ali zdaj tako grenko in sladko diše, da smo nemarni. In veter že raznaša drobne cvetne lističe, V soncu se blesteče vrte kakor iskrice, dokler jih veter ne nastelje v zatišja, kjer bodo po kipeči ljubav-ni pesmi tiho ugasnili. In čez nekaj tednov, dekleta, bodo beli zobje v sladki slasti stiskali sočne dekanske in rižanske češnje. Nič novega, kajne? Kakor vsako leto! Za oknom krivi veter mlado topolovje. Čezenj seže pogled na Škocjanski zaliv. V opoldanskem soncu in rahlem vetriču se nemirno preliva kakor drhteča sre-brnina. Brez zamere, Norma, povejte, kaj je norma? Da bi ga pasja taca, si morda misli mlada Norma Slavec. V temle sijočem pomladanskem opoldnevu — pa se ti spomni na normo! Oba se nasmehneva. In z nama tehnični vodja Podkriž-nik. Pred nekaj leti Norma na kmetiji v Črnotičah prav gotovo ni nič mislila in nič vedela o normi. Tudi kasneje na gimnaziji v Hrpeljah verjetno ne. Ali zdaj s svojimi dvaindvajsetimi leti na vso moč čvrsto stoji sredi mladega fabriškega življenja v dekan-ski »Lami«. Zastonj ni dobila na polkvalifikaeijskem izpitu odlične ocene. Od kmetije do fabrike je zdaj naglo zrasla v samozavestno, marljivo dekle. Ne v feo- Skoraj gotovo je, da bo nagradni Colibri dobila Norma Slavec. Zelo se ga že veseli, saj ji bo pošteno nadomestil kolo, ki ga je treba do Kopra močno poganjali. Odslej pa jo bo lepi Vomosov konjiček kar sam potegnil, kamor bo treba in kamor ne. Da ima Norma rada motorje, pa je že na sliki videti... riji ne v praksi ji norma ne povzroča zadrege. V tovarniški veži je malone že pol leta vsem delavcem na očeh novi, kovinsko zeleni »Colibri«. Zanj se je mladina, ki jo je prepolna tovarna, borila pol leta. Še nekaj dni in vneto, marljivo mladinsko tekmovanje se bo izteklo. Norme z 80 točkami naskoka verjetno nihče več ne bo v teh dveh, treh dneh dohitel. Kakor mravlja si je prizadevala v tekmovanju. Marsikateri mladi radosti se je odrekla, ko si je vsepovsod z delom nabirala tekmovalne točke. »Še zobozdravniku sem se včasih izmuznila,« se mi odkritosrčno in navihano posmeje z zdravimi zobmi. In kdo bi ji ne želel lepe vožnje z zelenim »Colibrijem«? * * * - »Lama« je mlada. Ali mlada je tudi njena delovna sila iz Dekanov, Rižane, Pridvora, Črnega kala, Škofij, Hrvatinov in drugih okoliških vasic. Nad tri četrt je mladih ljudi, večinoma deklet z malih kmetij. Počasi rasto v za- vedne delavke. Mladinska, sindikalna in partijska organizacija jim pomagajo v tej rasti. Morda bi šlo vse hitreje, bolj burno in kipeče. Toda ti mladi ljudje so razpeti med zemljo in tovarno. In vendar je tako očitno, da no- If&šll odločen in samozavesten tip delavke. Prav rad ji verjamem, da stoji in sedi za stiskalnico z največjo samozavestjo. Brez nezgode teče njeno delo. Pokaže mi roke. Čvrste so, delovne, a brez vsakršne Milica Gregorič je mojster svojega stroja, ki jo na migljaj uboga. Seveda pa izkazuje po drugi strani Milica stroju dolžno j^ozornost in lepo skrbi zanj sijo vsi ti mladi ljudje v sebi silno voljo, da ne ostanejo tam, od koder prihajajo. Nekvalificirana dekleta študirajo, imajo v rokah knjige in skripta, poslušajo predavanja, politična in strokovna. Odrekajo se kot mladi ljudje marsičemu, da bi se pretolkli čez svoj nekvalificirani položaj. Od lanskega novembra do letošnjega februarja je 75 deklet opravilo izpit. Premnoge med njuni z odličnimi in prav dobrimi ocenami. Ob preprostih vprašanjih se jim je v marsičem razmaknilo obzorje. Kakor obračate vsa ta vprašanja, pred katera so bila dekleta na izpitih postavljena, vsa so potrebna; tudi tisto: zakaj imam na glavi delovno ruto? Zdaj stoje ta dekleta trdneje za stroji, v obdelovalnici in v montaži, v pakirnici in drugih obratih. To je njihova strokovna pridobitev. Ali prav talco gladko vam povedo, kaj je delavsko samoupravljanje, kaj vloga delavskega sveta in upravnega odbora, kaj pomeni v naši zastavi peterokraka rdeča zvezda in kaj pomeni kratica OZN. « * $ Potlej prisedejo ob Normo še tri. Najprej Milica Gregorič. Brhka, jedra delavka, z odločno frizuro in nanjo potisnjeno rjavo kapo. Štiri leta dela v »Lami« so jo izoblikovala v prikupen, svež, poškodbe. Torej mlada mojstrica dela! Zemlja ji doma še jemlje roke. Ali kljub temu živi tudi bogato notranje življenje. Na glasbeno šolo v Koper se že dve leti hodi učit klavir. Bolj sama zase razteza še harmoniko. Kaj bi porekli, če bi tale hip sedla s svojo rjavo delavsko kapo za klavir in vam zaigrala Beethovna? Da ste jo videli, s kolikšnim ponosom je dejala, da zmore tudi to! Zraven nje Nada Gregorič. Živih oči in žive frizure. S šestnajstimi leti je prišla v »Lamo«. Z male kmetije. V pakirnici sta z Normo Slavčevo dobri sosedi, pridnih rok, složni in zavedni. Obe tudi marljivi članici mladinske organizacije. S svojimi devetnajstimi Isti gleda Nada vedro v življenje. Na videz skromna Albina Ja-komin iz Pridvora že štiri leta rase s tovarno, z delovnim kolektivom. Štiri leta že diha v okolju mlade tovarne. Kakor druge tovarišice je začela. In zrasla v eno izmed najboljših brigadirk v tovarni. Njena brigada — najboljša brigada v montaži, Zgodaj zjutraj se zanjo začenja dan.. Gori v Pridvoru še pred soncem zjutraj pohiti, počaka tovarniški avtobus in zgodaj začne z delom, Milica Gregorič, Albina Jakomin in Nada Gregorič med odmorom pred tovarniškim poslopjem kakor druge tovarišice in tovariši. Po končanem delu jo spet pripelje avtobus v Pridvor, kjer mora potlej še marsikaj postoriti, kakor pač veleva življenje, če nisi ves na zemlji in ne ves v tovarni. Zgodba, kakršne so zgodbe večine mladih delavk v »Lami«. Vsem štirim, Normi, MiIičiT~Na-di in Albini in prav vsem dekletom v »Lami«: lep prvomajski praznik! LJUBO cvrCer X Živo nam je še v spominu velika elementarna nesreča, ki je aprila preteklega leta ob spomladanskih nalivih zalila jame sečo-veljskega rudnika. Tedaj je nepričakovani vdor vode presegel zmogljivost rudniških črpalk za 15"/o, čeprav je bila njihova zmogljivost pred nalivi za 50% višja od normalnega dotoka vode. Kdor je tiste dni obiskal sečo-veljski rudnik črnega premoga, si je le težko predstavljal, kako bodo rudarji odstranili posledice zali tj a jame in vzpostavili proizvodnjo na isto raven, kot je bila pred katastrofo. In vendar so z uporno delovno vnemo uspeli najprej obvarovati pred zalit jem jašek z felavnim črpališčem in osnovni horizont v njegovi neposredni bližini. Kljub temu je tedaj zalitje vseh produktivnih delovišč narekovalo zmanjšanje števila delovnega kolektiva in številni njegovi člani so začasno s prizadevanjem oblastnih organov in družbenih organizacij dobili zaposlitev na delovnih mestih drugih podjetij ter bili v stalni pripravljenosti, da kot kvalificirani rudarji zopet primejo v roke kompresorje, krampe in lopate, s • i , : ^«KSSS >■*!! pf. i I V enem izmed največjih slovenskih živilsko-predelovalnih industrijskih objektov, v podjetju ARGO v Izoli, izdelujejo znane ribje in paradižnikove Argo konserve, Argo marmelado in Argo govejo, gobovo, fižolovo in grahovo juho, v kratkem pa bodo naši potrošniki dobili tudi posebne jušne koncentrate. Količinski obseg proizvodnje te tovarne je bil leta 1954 okrog 982 ton, lani je dosegel žet 295S ton, letošnji plan proizvodnje pa predvideva izdelavo 3800 ton raznih živilskih izdelkov. Z drugimi besedami: vrednost proizvodnje je bila leta 1954. približno 388 milijonov dinarjev, lani že milijardo 413 milijonov dinarjev, letos pa upajo, da bo njena, vrednost prekoračila 2 milijardi dinarjev. Na sliki razstavni prostor podjetja Argo na.letošnjem pomladnskem .v.elesejmu v Zagrebu, kjer je bilo sklenjenih za 50 milijonov dinarjev kupčij. katerimi bi izkopali črno zlato, ki je življenjskega pomena za našo industrijo in široko potrošnjo. Obnovitvenih del se je lotilo okrog sto rudarjev, njihovo število pa je od meseca do meseca rastlo. Treba je bilo izkopati skoraj 500 jamskih komunikacij, to je rovov in upadnik, montirati še osem črpalk, cevovode, obnoviti in vzpostaviti električne instalacije in izdelati številne projekte. Sečoveljski rudarji so se zagrizli v delo. Že do 29, januarja so izčrpali vodo in v jami tam, kjer je najbolj pritekala voda, so zgradili dvoje betonskih jezov ter omejili njen pritok na 1,5 kubičnega metra na minuto. Tako so v kratkem času s požrtvovalnim delom omogočili dostop do glavnih jamskih komunikacij, se pravi, do osnovnega horizonta, vzpostavili so globinsko progo, ki je 25 metrov nižja od njega, in dogradili vzhodni upadnik, kateri vzpostavlja drugo zvezo jame z dnevom. Sečoveljski rudarji so osušili tudi prvi severovzhodni oddelek jame, kjer je sedaj središče današnje proizvodnje rudnika. Ta oddelek je razmeroma majhen in tudi premog v njem je v sorazmerno tenkem sloju ter leži le v majhnih lečah. Zato vzporedno z odkopi v tem predelu rudnika z rovom, ki je speljan po jalovini, po krednem apnencu, odpirajo že drugi severovzhodni oddelek. Po podatkih raziskovalnega vrtanja pričakujejo, da bodo v tem oddelku, ki leži v smeri Sečovlje— Gorgo, odkrili precejšnje zaloge premoga, saj ugotovitve dosedanjih vrtin kažejo, da je v tem predelu premoga v debelih plasteh več, kot: v prvem severovzhodnem revirju. Potem, ko so sečoveljski rudarji ponovno po letu dni delno obnovili proizvodnjo 6600 kaloričnega črnega premoga, ki ni primeren za potrebe metalurgije zaradi prevelikega odstotka žvepla, se je v zadnjih dveh mesecih sečoveljski premog zopet pojavil na tržišču. Dvojna pomlad v Sečovljah: razcvetena sadna drevesa, sončna slovenska obala in prerojenje sečoveljskega rudnika. Čeprav je rudnik se do konca leta .1959 v izgradnji, kar je razumljivo spričo njegove temeljite obnove, je že v marcu izkopal toliko premoga, da lahko z uspehom nastopi na tržišču, Njegova proizvodnja se bo povečala in se še bolj uveljavila že letos in prihodnje leto, ko bo z odprtjem novih oddelkov jame dosegla zavidljivo proizvodnjo 45 tisoč ton črnega premoga letno. Domala težko pa je razumeti, zakaj ima rudnik težave s prodajo izkopanega premoga. Morda je ta pojav le občasnega značaja in v prihodnje ne bodo lokalni potrošniki premoga sklepali pogodb z oddaljenejšimi premogovniki, niti ne bo železniško podjetje, ki je bilo do aprila 1957 glavni potrošnik sečoveljskega premoga, raje koristili uvoženi, kot domači premog. O tem velja razmisliti, saj bi bil popolen odkup sečoveljskega premoga najprisrčnejše priznanje njegovim rudarjem, ki so z vso požrtvovalnostjo obnovili enega izmed redkih rudnikov črnega premoga v naši deželi. Visoko kakovosten je ta premog, njegova proizvodnja bogata, požrtvovalnost sečoveljskih rudarjev pa vredna, da bi k delovnim uspehom beležili tudi komercialni uspeh. Dvojno pomlad praznujejo v Sečovljah in nikogar naj ne bi bilo, ki jim ne bi zaželel ob proslavljanju mednarodnega delavskega praznika še nadaljnjih delovnih uspehov. To pa tem bolj opravičeno, ker so dokazali v zadnjem letu visoko delovno zavest in požrtvovalnost, da ne bi preveč občutno trpela naša proizvodnja črnega zlata. ¡«¿■V |gs mmm. mmm-M^Bt Medtem, ko je tovarna Argo v Izoli, leta 1954- zaposlovala pov-i rečno le 521 ljudi, lani že 827, jih ho letos verjetno o krog 1000, večinoma ž°v.a in deklet. Naša slike, kaže delavke podjetja, ko polnijo vrečica z Argo juhami. £ENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO m VZGOJA * ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ix ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO SN VZGOJ AKTUALNI PROBLEMI: DRUŽBENA PREHRANA Pisali smo že. o posvetovanju o družbeni prehrani, ki ga je pripravil okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru (SJ št. 9 c dne 7. marca). Izkazalo se je, da je vprašanje družbene prehrane pri nas neurejeno in pereče, tako da je okrajni Sindikalni svet ustanovil posebno komisijo za družbeno prehrano, pretekli teden pa je bilo pri koprskem ObLO še posvetovanje predstavnikov podjetij in upravnikov menz. S pripravami za posvetovanje o družbeni prehrani so pričeli na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva že lani jeseni. Pregledali in anketirali so vse menze zaprtega in odprtega tipa (po številu jih je 27). Analiza te ankete je pokarala med drugim tele pomanjkljivosti: — da je kvaliteta pripravljene hrane zelo pomanjkljiva in da hrano pripravljamo precej površno, — da pripravljajo skoraj povsod ene in iste gostinske jedi, — da je večji del zaposlenega osebja nekvalificiran, — da so cenc hrane v menzah enake cenam v gostilnah in hotelih, — da marsikje prostori ne odgovarjajo organizaciji dela, še manj higienskim zahtevam, d.i ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V KOPRU osnutek programa za leto 195s V letu 1958 predvideva Zavod, bo izpolnil naslednje naloge: 1. Nadaljevati obiske v obratih množične prebrane (dijaški domovi, vrtci, mlečne in šolske kuhinje, obratne in delavske menze). Organizirati tečaje za kuharice omenjenih obratov in kuhinj ter si prizadevali za izboljšanje hrane v obstoječih menzah. z. V zvezi z razvijanjem komunalne dejavnosti in ustanavljanjem sta-novajnskih skupnosti sodelovati in nuditi strokovne nasvete pri organizaciji gospodinjskih servisov za pomoč družinam (šivalnice, pralnice itd.) 3. Proučevati prehranbenc razmere in navade prebivalstva v našem okraju ter v zvezi s tem nuditi nasvete in strokovno pomoč s tečaji, seminarji, predavanji in individualnimi nasveti za izboljšanje prehrane. 4. Proučevati stanovanjske razmere oziroma dosedanjo ureditev stanovanja in opreme kmečkih gospodinjstev. Na podlagi analiz nuditi praktične nasvete za izboljšanje in smotrno ureditev stanovanjskih delovnih prostorov. 3. Vplivati na žene, da poživijo in okrasijo svoje domove in dvorišča s cvetjem. G. Pomagati ustanavljati gospodinjske centre. V letu 1958 predvidevajo ustanovitev gospodinjskih centrov v Izoli, Sežani, Postojni in Ilrskrii Bistrici. Nuditi centrom potrebno strokovno in organizacijsko pomoč. 7. Razvijati dalje gospodinjsko pospeševalno službo z ustanavljanjem gospodinjskih centrov in izobraževanjem pospešcvalk. V ta namen organizirati posvetovanja z gospodinjskimi učiteljicami in seminarje za po-speševalke. 8. Organizirati nadaljevalne tečaje za učiteljice v zimskih in letnih počitnicah. Med šolskim letom organizirati po možnosti še nekaj krajših seminarjev. Zavzemati se za uvedbo gospodinjskega pouka v osemletkah. 9. Nadzorovati gospodinjske tečaje, ki jih organizirajo društva žena in druge organizacije na terenu. 10. V okviru Ljudske univerze imeti predavanja iz gospodinjstva. Sodelovati z okrajnim odborom RK in Društvom medicinskih sester pri organizaciji zdravstveno-gospodinjsldh tečajev. Tu so mišljeni tečaji za mladino v mestih in po tistih vaseh, kjer ne bo večernih kmetijskih šol, tečaji za zdravo prehrano nosečnic, tečaji za nego dojenčka in tečaji za nego bolnika na domu. 11. Na sedežu Zavoda imeti demonstracije in posvetovanja iz prehrane, gospodinjstva in šivanja. 12. Propagirati in širiti gospodinj-sko-zdravstveno literaturo. — da jc prav iz teh vzrokov k ipaciteta neizkoriščena, precejšnje število delavcev in nameščencev pa nima urejene prehrane. Zdi se, da jc vse to razpravljanje okrog vprašanja družbene prehrane prebilo led, ker večina menz že plačuje vodo in elektriko po gospodinjski tarifi, nekatera podjetja koprske občine pa so sc obvezala, da bodo skrbela za prehrano delavcev brez družin, tako da jih bodo napotili v menze, menzam pa garantirali plačilo delavčeve prehrane. Prav tako bo koprska občina skušala poskrbeti, da bodo dobile menze meso in zelenjavo brez maloprodajne marže, e Ko bodo podjetja uvidela, da od podhranjenih delavcev ne morejo pričakovati kdove kakšne storilnosti, jim ne bo žal najti tudi sredstva za kritje dela režijskih stroškov menze, tako da bi imeli delavci ceneno, zadostno in zdravo prehrano. Zgrešeno je mnenje, da je storilnost dela odvisna le od mehanizacije obrata — v Drvi vrsti je odvisna od telesne kondicije delaven. Vsi vodilni ljudje v podjetju bodo morali to doumeti, dokaz pa jim bo ekonomska računica. Upati je tudi, da podjetja nc bodo več odklanjala brezplačne hrane, ki jo nudi organizacija RK in iz katere lahko pripravijo tople malice (primer Lame v Dekanih, čeprav imajo urejeno kuhinjo in primerno posodoV Primer Lame ni osamljen med našimi podjetji, kjer so delavci odvisni le od suhe hrane, ki jo prinesejo s seboj in si tako kva- Upujmo, da se bo tudi letos mrzlo vreme le umaknilo toplejšemu in da nam bo prav prišel takle praktičen platneni kostum poljubne barve. Okras enostavnemu kroju so samo gumbi in svetli šivi morda še niste vedele o da bodo kozarci in steklen ce bleščeče čiste, če boste pustili v njih dva dni usedlino od črne kave in jih nato dobro izprali z mrzlo vodo; o da z vodo, v kateri se je kuhal krompir, lepo očistite mastne madeže s kuhinjske posode; o da belo perilo, ki dolgo ni v rabi, ne bo porumenelo, če ga zavijete v modri papir; o da boste mastne madeže v parketu z lahkoto odstranili, če jih premažete s kašo krompirjeve moke in bencina. Postopek lahko ponovite; o da bodo zgubana jabolka zopet napeto gladka, če jih položite za nekaj časa v vročo vodo; o da so jajčne lup ne odlično gnojilo za sobne rastline. Drobno jih stoleite in pomešajte s prstjo v loncih. rijo zdravje. Veliko delavcev podjetja »1. maj« si kuhajo sami v svojih barakah in seveda jc vprašanje, kaj in kako jedo ti ljudje. Na drugi strani pa vidimo vzorno urejeno menzo podjetja Gradiš, ki nudi zajtrk, kosilo in večerjo za 155 dinarjev in to izdatne hrane. Na drugi strani pa je nerazumljivo in skoraj neverjetno, da dclavci Kmetijskega posestva Krog nimajo niti vode, niti nc poznajo pribora za prvo pomoč. Poseben primer je delavska men-za tovarne Arrigoni v Izoli, kjer jc hrana dobra in izdatna, vendar je cena previsoka za delavčevo plačo. Skratka vidimo, da so menze po večjih obratih večinoma urejene, da pa je najbolj pereče vprašanje manjših obratov in pa menz odprtega tipa, ki se poslužujejo večinoma gostinskega načina prehranjevanja. Dejstvo, da se je za vprašanje družbene prehrane začel zanimati tako širok krog ljudi in družbenih organizacij, jo porok, da bo tudi to pereče vprašanje kmalu in ugodno rešeno. Spomladanska obleka z belilu ovratnikom in belimi manšetami rt a tričetrtinskih rokavih. Kroj je seveda »vrečast« NAŠI ŠOLSKI PROBLEMI dobili smo »strokovno društvo za gospodinjsko izobraževanje« V četrtek, 24. aprila, jc bil v Kopru ustanovni občni zbor »Strokovnega društva za gospodinjsko izobraževanje«, pripravil ga je iniciativni odbor koprske podružnice. Zdaj imamo taka društva že v osmih okrajih Slovenije. Referat o smernicah dela za gospodinjsko izobraževanje je imela predmetna učitcljica Ekonomske srednje šole tovarišica Marija Slokan. Iz široke dejavnosti jc izluščila najbolj bistvene in pereče probleme, ki terjajo rešitev, in s tem v zvezi sodelovanje sorodnih organizacij. Z novo ustanovljenim Strokovnim društvom za gospodinjsko izobraževanje bo najbolj tesno povezan pri delu naš okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva, zato je bilo zelo umestno, da je že na ustanovnem občnem zboru upravnica Zavoda Darinka Kralj poročala o dosedanjem delu Zavoda, obenem pa prebrala program za leto 1958. Ta program dela (objavljamo ga posebej) je zelo skrbno sestavljen in prilagojen našim potrebam, obenem pa zmogljivostim. Ustanovni občni zbor v Kopru sta pozdravili predstavnici Centralnega zavoda ža napredek gospodinjstva iz Ljubljane in zastopnica republiškega odbora strokovnega društva za gospodinjsko izobraževanje. S svojo informativno razpravo in nasveti sta dali novemu društvu upoštevanja vredne napotke pri nadaljnjem delu. Ženska obrtna šola v Kopru je pravzaprav že ukinjena, obstajala naj bi le še toliko časa, da sedanje gojenke končajo šolanje. Ponovna konferenca z republiškimi inšpektorji, okrajnim tajništvom za prosveto in kulturo ter vodstvom šole pa je pokazala, da je ta šola vendarle potrebna. Izvesti bo treba le nekatere spremembe, ki bodo pripomogle da bodo imele absolventke boljšo kvalifikacijo in večjo možnost zaposlitve. Šola naj bi postal zavod s samostojnim finansiranjem, vpis naj bi bil vsako drugo leto in v razredih naj bi bilo največ 15 učenk. Sprejemali bodo dijakinje, ki so končale obvezno šolanje. Dosedanji učni program obrtne šole naj bi ostal nespremenjen, predlagali so le, naj bi v tretjem razredu posvečali več pozornosti šivanju. Po končanem šolanju naj bi se dobre dijakinje zaposlile v šolski delavnici, tako da bi po dveletni praksi imele možnost po-sečanja mojstrske šole v Mariboru oziroma, da bi jih sprejeli v prakso v obrtne obrate in delavnice. To bi bila povseni strokovna plat in potreba ženske obrtne šole, na drugi strani pa moramo misliti tudi na izobrazbo in na poklic ženske mladine, razen tega pa' imamo premalo šivilj (pri obrtni zbornici jih je registriranih le 13). Predstavnik obrtne zbornice, ki se je prav tako ude- r ležil omenjene konference, je bil tudi mnenja, naj bi obrtna šola ostala vsaj toliko časa, dokler nimamo vajenske šole tekstilne stroke. Priporočil pa je, naj bi to šolo obiskovali tudi vajenci iz obrtnih obratov občine Koper, Izola in Piran in eventualno tudi iz Hrpelj. Teoretični pouk bi lahko imeli skupno z rednimi učenkami obrtne šole, praktično pa bi se redne dijakinje in ostali vajenci usposabljali v šolski delavnici oziroma pri svojem mojstru. Končni sklc-p konference je bil, naj sc Ženska obrtna šola v Kopru preusmeri po danih predlogih, dohodke pa naj si zagotovi predvsem iz dejavnosti svoje šiviljske delavnice, ki naj sedanje nizke ccnc dvigne za približno 30°/o. Proizvodnjo in dohodek bi dvignila tudi zaposlitev boljših Ne samo v šoli, tudi doma moraino otroke vzgajati v vsestransko praktične in sposobne ljudi. In kar je najvažnejše — hišna dela morajo znati dečki prav tako kot deklice! učenk v delavnici, mojstri in pomočniki pa naj bodo plačani po učinku oziroma uri. Delavnica naj bi bila oproščena vseh občinskih dajatev, delala pa naj bi tudi v počitnicah. Posebna umetnost ali kie /e zidar (Iz OTROŠKIH ETUD češkega pisatelja Ludvika Aškcnazyja) Prijatelj iz tujine nam. je poslal album svojih risb. Ogledovali smo jih, bile so polne sitih in sočnih barv, da je človek kar strmel. Čudni vijoličasti šopki rož, okrog njih pa obilica svetlih in temnih lis. Nekaj površno nametanih rdečih in črnih rom-brv in megleni obraz brez oči. Ustavili smo se pri črnih in rdečih rombih, to je bila prva slika. »Kaj je to, očka?« »Mesto,« sem rekel, »ali ne vidiš? To je mesto, saj je tukaj tudi napisano.« »Ko pa še ne znam brati,« se je pritožil — in to je bilo res. Obrnil sem knjigo z nogami navzgor, da bi videl tisto mesto. Pa ga niti tako nismo našli. Samo neki romb je bil videti kot balkon. Na naslednji sliki so bile zalenkaste krivulje na temnomodrem ozadju in dve sivi piki. Spet ni vedel, kaj je to, in me je trdovratno spraševal: »Poletno popoldne na zadružni perutninarski farmi.« sem mu povedal. To sem prevedel iz nemščine. Ni mi dalo miru — tudi sam sem neopazno iskal tisto perutnino. Ena izmed pik je bila videti kakor m-nihna račka in tega sn-m Ml sila vesel, ker je bil slikar moj prijatelj. Pisal mu bom, da je sivina račke izrazito matissovska. A kaj, če to le ni račka? »In kdaj bo to po^)oldnp.!« je spraševal. »Zakaj pa na tej zadružni perutninarski farmi dežuie?« Sledile so slii<-p ZamišHenost o'i morju, Zidar Kurt Maurer in Zatišle v Domu kulture, On je vsekakor hotel vedeti, kje je pravzaprav tisii zidar in zakaj da so v Domu kulture jegulje. »Glej,« sem mu dejal, »tega ti še ne razumeš. Posebna umetnost je to, ki ji oči niso kos in včasih jo je težko razumeti...« »Prav, očka,« je rekel, »ampak kje je tisti zidar?« Album sva spravila, Bil je vezan v čudovito platno. Moram napisati zahvalno ptsmo, sem si dejal, in da mi najbolj ugaja tista račka. Kaj, ko bi morala biti tisto pegatka in bo užaljen? Najbolje bo. da račko izpustim in omenim sivino samo na splošno. »To mi je poslal prijatelj iz Nemčije, slikar.. sem rekel. Zelo se je razveselil i» takoj je vse doumel: »Tega seveda ni mogoče razumeti,« je rekel, »k9 je pa Nemec. Saj ne zna češki in slika po nemško. Le kako naj bi ga razumeli?« Hotel si je ogledati neki drug album, tudi lepo vezan. »Ali je ta tudi Nemec?« je vprašal. »Ne, Čeh,« sem odgovoril, »pojdi, raje se bova šla požarno brambo... To je bolje, morda spet ne bi razumel slik. Ta dva sta si podobna kot jajce jajcu.« »Če je Čeh, slika vendar po češko,« je rekel a odkritosrčnim ogorčenjem, Tod-a potem sva se le igrala požarno brambo. In o sivini tudi nisem pisal; s prisrčnimi besedami sem se zahvalil za čudovito darilo, ki nam je nudilo toliko umetniških doživetij. Piše: RUDOLF GOLOUH Spomin na 1. maj 1913 v Sv. Anionu pri Kopru (danes Pridvor) V.Istri so se prve organizirane skupine zavednih delavcev pojavile proti koncu prejšnjega stoletja. Delavsko gibanje se je razvijalo pod vplivom sorodnih političnih in sindikalnih organizacij v Trstu. Prvi izraziti zagovorniki socialistične misli med istrskim, ljudstvom so bili delavci v puljskem arzenalu in rudarji v Labinju. Iz Pulja in Labinja so začele nove ideje polagoma prodirati na deželo. Pogoji za hitrejši in močnejši razcvet delavskega gibanja pa so bili še v prvem desetletju sedanjega stoletja hudo nepovoljni. Istra je bila pretežno agrarna dežela, prevladovala je veleposest, ki je bila skoro vsa italijanska_, kmetje, . ki so veleposestnikom tlačanili, pa so bili večidel Slovenci ali Hrvati. V takih razmerah bi moralo biti politično in prebujevalno delo med ljudstvom izrazito socialnega značaja. Težiti bi moralo za razlastitvijo veleposesti v korist pavperiziranih kmetov. Narodno gibanje, ki je zajelo Istro v prejšnjem stoletju, je sicer dvignilo narodno zavest Slovencev in Hrvatov, ni pa dovolj upoštevalo nujnih osnovnih potreb prebivalstva. Omejevalo se je na borbo za jezikovne pravice, čeprav so v Avstriji šteli Istro med najbolj revne in zaostale predele habsburške monarhije. To narodno gibanje je zanemarjalo osnovno eksistenčno vprašanje naroda, kljub temu, da je njegova rešitev ogrožala prvenstveno italijansko posest. Istrski kmetje so instinktivno čutili, da so jezikovne in kulturne pravice zelo važne, niso pa še vse. Zato so se na svoj način upirali. Skušali so se rešiti svojih zatiralcev in izkoriščevalcev s tem, da so jim ponoči rezali trte in uničevali pridelke — koristi od tega niso imeli, s temi obupnimi dejanji pa so opozarjali svet, da je njihova nezadovoljnost latent-na. Življenje istrskega delovnega človeka je bilo od nekdaj posebno težko, njegovo pritegnitev v. krog naprednih socialnih sil pa je močno ovirala tudi njegova splošna zaostalost, saj se je po bednem životarjenju v temi stoletij le počasi prebujal in dvigal. Skromno je bilo nadalje tudi število industrijskih centrov in industrijskih delavcev, ki naj bi posredovali ljudem na deželi nove ideje, Takih centrov v slovenskem delu Istre sploh ni bilo in je bil zato ta del toliko bolj navezan na slovensko delavsko gibanje v Trstu. V Kopru je sicer obstajala italijanska socialistična sekcija, njeno delo pa ni segalo na slovensko podeželje. Omejevalo se je na mesteca ob morju, v teh mestecih — Koper, Izola, Piran itd. — pa je zdelo duševno leno in gospodarsko neaktivno italijansko meščanstvo in malo-meščanstvo. Življenje v teh krajih se od razpada beneške republike dalje ni nikamor premaknilo in javno udejstvovanje seje izčrpavalo v neplodnem nacionalističnem boju. v bolestnem poveličevanju rimske slave in italijanstva, ki je bilo do gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb lastnega italijanskega ljudstva prav tako slepo in ne-občutno. Slovansko in italijansko nacionalno gibanje v Istri se je neutrudno vrtelo v začaranem krogu lastnih narodnih tradicij in svetinj — delovno ljudstvo pa je lahko napredovalo in zaživelo lepše dneve le v znosnejših socialnih razmerah, v intenzivnejšem gospodarskem življenju, skratka v bistveno spremenjenih družabnih odnosih. Začelo se je tega zavedati in je zato sililo na dan in terjalo svoje pravice. Proti tem ljudskim težnjam, ki so bila naravna posledica družbenega razvoja, so se nasprotne sile v obeh narodnih taborih združeno borile. Podžigale so narodno mržnjo, da bi ljudstvo ostalo razcepljeno, delavske organizatorje pa prikazovale ljudem kot so- vražnike mirnega napredka, ne-tilce nestrpnosti, rušilce reda in antikriste. In neuko ljudstvo je pogosto rado verjelo. Svet je takrat šele stopil v naš nemirni čas, vojne in revolucije, ki so ga tako temeljito preobrazile, so bile še daleč. Marsikaj je bilo takrat ljudem še zastrto in nejasno. Delavskim organizitorjem ni bilo v tistih časih lahko prodreti na deželo. Ljudstvo je pod vplivom nasprotne propagande videlo v njih svoje sovražnike — shodi v manjših krajih so bili takrat precej tvegano dejanje, končali so se pogosto s prav čednim medsebojnim pretepom. Neki tak shod, ki ga je vodstvo stranke v Trstu sklicalo za 1. maj 1913 v Sv. Antonu pri Kopru, mi je ostal še dolgo v spominu, saj je nudil zelo ilustrativno sliko zborovanj tistih dni. Nekaj tamkajšnjih naših zaupnikov — zidarjev in kmetov — je želelo, da priredimo javen shod prav v njihovem kraju, kjer so bili ljudje sicer narodno zavedni, o socializmu in o delavskih organizacijah pa so imeli hudo nejasne pojme. Sklenili smo prirediti shod potem, ko so nam zaupniki povedali, da je tamkajšnji gostilničar dovolil, da zborujemo v njegovih prostorih. V tistih časih je bilo težko dobiti na vasi dvorane za manifestacije take vrste. Gostilničar v manjših krajih, ki je dovolil »prekueuhom«, da se lahko zberejo v njegovem lokalu, si je navadno nakopal sovraštvo posvetne gospode, v primeru pretepa, ki je bil vselej možen, pa je tvegal tudi svoj gostilniški inventar. Na shod v Sv. Antonu je prišlo tisti dan veliko več ljudi, kot smo pričakovali, toliko, da smo kim zanimanjem in zahtevale, da skličemo v kratkem drug shod v Dekanih. V današnjih razmerah in pri danapnji stopnji splošnega razvoja so videti take reminiscence drobne in malopomembne. Toda ti prvi shodi v prvi fazi delavskega gibanja so imeli svoj globlji pomen. Dokazovali so, ,da se množice prebujajo. Ljudem ni bilo še vse prav jasno, toda čutili so, da se nekaj na svetu nezadržno spreminja. 'Takrat so delavski organizatorji govorili ljudem, da pripada tovarna delavcu, zemlja kmetu. Prav tega je bil istrski človek najbolj potreben. Zarja novega dne je bila še daleč za gorami, toda cilj je bil nakazan. Že' ti prvi skromni začetki delavskega gibanja so pričali, da hočejo ljudje korakati s časom in sodelovati v njem kot borci za svobodo in tvorci boljših družbenih odnosov. Politični in socialni cilji, ki so nekoč preprostim ljudem nejasno lebdeli pred očmi in ki jih je zgodovinsko dogajanje konkretiziralo in uresničilo, so omogočili tudi istrskemu človeku, da si je osvojil zase tovarno in zemljo. Vojakovo razmišljanje Povečerjali smo, a zadovoljni nad uspešnhn potekom dneva, smo se odpravljali spat, ali kakor pravimo tu, »na spavanjac«; na vsak način se nam je obetal sladak počitek. Legli smo. Dežurni je ugasnil luč, jaz pa sem se — kot drugi tovariši — »pripravljal« na spa-. nje. Vendar ni šlo. Poskušal sem se prisiliti v spanec, pa mi ni uspelo. Seveda, prevelike stvari se dogajajo okrog nas, da bi mogel ne misliti nanje. V nočnem miru so misli dobile obliko živih slik — druga za drugo so se pojavljale pred menoj in že sem bil sam med njimi. se zbrali kar pred gostilno. Takih, ki so bili voljni poslušati govornika, je bilo manj, takih, ki so želeli že na začetku »razbiti« shod, pa znatno več. Tako se je zborovanje kmalu »razgibalo«. Komaj sem stopil na mizo pred gostilno in odprl usta, sem že bil spet na tleh. Nekdo mi je v trenutku spodnesel mizo, poslušalci pa so se medtem začeli medsebojno prepričevati s pestmi. Kako se je shod nadalje razvijal in kako se je končal, je razvidno iz dopisa, napisanega v slogu tistega časa, ki ga je objavil takratni delavski list »Zarja«. Piše med drugim: »Za naše nasprotnike predstavlja vsak shod na vasi hudo nevarnost. Podeželsko ljudstvo ne sme zvedeti resnice o politiki meščanskih strank, tavati mora v temi, zato so skušali nasilno razbiti naš shod, pa se jim namera ni posrečila. Po pretepu pred gostilno so se naši somišljeniki zbrali v zgornjih prostorih gostilne in mirno zborovali, do konca. Pohvaliti moramo tudi pogumno zadržanje žensk, ki so se v lepem številu udeležile shoda in glasno obsojale ravnanje nasprotnikov.« In i"es, na tem shodu, ki se je v presledkih med prerekanjem in pretepanjem zavlekel do popoldanskih ur, so se zlasti ženske živahno udejstvo-vale, sledile so govorom z veli- Ljubljana, moj rojstni kraj, je zaživela v mojem spominu. Kako ne bi, saj sem v poslednjem času čital toliko različnega in lepega o njej, da še med »nastavo« mislim na to, pa ne bi v večernem miru. Da, VII. kongres je vzrok, da mi ni do spanja. Polnijo me take misli in čustva, da se mi zdi, da jih ne smem pozabiti in še drugim bi jih.rad povedal. Titova cesta. Vidim jo, kako svečana je. Vse mesto vidim v vsej■ njegovi pestrosti. Po ulicah se pretaka množica ljudi. Vsem se nekam mudi, kakor da malo kasneje tega ne bo več. Pri tem pa imajo vsi vesele, praznične obraze. Množica se zgrinja proti Gospodarskem razstavišču za. Bežigradom., kjer je Ljubljana dobila svoje novo lice. Bral sem: kjer je nekdaj stala cerkev, zdaj zeleni trava z mladim drevjem. Kakšen kontrast! Se mene prevzame praznično razpoloženje, ko se zamislim v morje mladih barv — zeleno, rdeče, modro — skratka, nepopisno. Ljubljana v barvah sonca in pomladi. Pogledam skozi okno in se za-zrem v zvezde, ki obetajoče mežikajo z neba. Kak.o lepo! Kako lepo je šele v Ljubljani! Z Gradu so se povzpele v pomladno noč tisočere luči in napravile mesto še bolj svečano. Grad je razsvet- ljen lepše kot kadarkoli prej. Na tisoče luči žari tudi po vsem mestu. Vse je polno življenja, vse je polno prazničnega razpoloženja. Tudi ponoči si čudovita, Ljubljana! O, ko bi te mogel obiskati! Tako veličastna si in res lahko ponosna. Kakor mlada junakinja; na zmagoslavnem piru se mi zdiš. Objel bi Te, pa si predaleč. Vendar delim radosti s Teboj, misli so zaplavale k Tebi in me ponesle s seboj. Sprehajam se med množico po ulicah, okrašenih z zastavami in lučmi, ki žarijo s podvojeno močjo, da bi dale mestu še večji sijaj. Sprehajam se med ljudmi in vse nas prevzema topla zavest: Lepo je živeti! Vsi ljudje se mi zdijo prijatelji, kakor doma se počutim med vso to razigrano množico. Pozno v noč ostanem med njimi in ko v pozni uri gledam človeka, kako hiti neznano kam, mu želim lahko noč in prijeten nov dan. In vem, da bo spet lep, bogat dan. Skozi okno mi žabe prepevajo uspavanko. Strmim v košček zvezdnatega neba in še vedno mislim na - mesto, ki je prizorišče tako velikih dogodkov. Se vrsta drobnih sličic, skovanih iz spomina in fantazije, zapleše pred mojimi očmi. Ljudje, Ljubljančani in delegati; pa številni gostje; gotovo so navdušeni nad Ljubljano. In Tito, naš voditdelj in naš vzor, človek, ki ga cenimo in spoštujemo in ljubimo, je tudi med njimi. Zdi se mi, kot bi iz njega žarela vsa ta pomlad, vse to veselje do življenja. Lepa si, Ljubljana, v pomladi; prečudovita moraš biti letošnjo pomlad! Vojak Franc Lenassi v. p. 9228 Busovača pri Zenici BiH BRIGADIRJI SE OGLAŠAJO Z AVTOCESTE Med pismi, ki so nam jih poslali naši brigadirji z gradnje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, smo izbrali dve, ki opisujeta njihove vtise o življenju v brigadi. V prvem pismu piše med drugim Marij Race: »Komaj smo si uredili taborišče in se dodobra navadili dela na cesti, že se bliža dan našega po-vratka domov. Nadvse prisrčen je bil sprejem domačinov Velike Loke, ki nam je vlil veliko delovnega poleta. Zato nista mraz in sneg v prvih dneh našega bivanja na Dolenjskem ustvarila v nas malodušja. Zadonela je pesem krampov in lopat in moj najsrečnejši dan v brigadi je bil, ko smo prvič dobili četno zastavico kot priznanje za uspešno delo. Delovno normo smo večkrat prekoračili za 180 in tudi več odstotkov ter zato prejeli marsikatero pohvalo in čestitke drugih brigadirjev. Veselje je zavladalo med brigadirji koprsko-goriške mladinske delovne brigade »Pin-ka Tomažiča«, ko nam je bil podeljen v znak priznanja delovnih uspehov, ki smo jih dosegli, častni naslov udarne mladinske delovne brigade. To priznanje smo dosegli še dvakrat in s tem upravičili zaupanje vseh naših državljanov, ki z velikim zanimanjem spremljajo naše delo. Zbrani smo mladinci domala vseh narodnosti naše domovine. Med nami se je v delu utrdilo prisrčno prijateljstvo, ki nam daje velik delovni zanos. Včasih se oglasi tudi harmonika, veselo petje in smeh, ki odraža zadovoljstvo vseh brigadirjev nad vsakodnevnimi delovnimi uspehi.« V drugem pismu pa piše Janko Vi dali iz Kubeda pri Slovenskem Gračišču, da še nikoli ni s takim navdušenjem delal, kot dela sedaj pri gradnji enega izmed naših največjih prometnih objektov. »Kakor vsako jutro, smo tudi to jutro vstali kot običajno, vendar pa se nas je lotevalo lahno vznemirjenje. Vznemirila nas je vest o normiranem delu, ki smo se ga tega dne prvič lotili. Zelja vsakogar je bila, da bi presegel normo kolikor bolj mogoče, in ta želja je zajela vsa našo četo in našo brigado. Prispeli smo na gradbišče. Razporedili smo se po delovnih mestih in se brez besed zagrizli v delo. Slišati je bilo le žvenketa-nje krampov in lopat. Minula je ura, minuli dve, brigada pa je z nezmanjšano delovno vnemo kopala in odvažala zemljo. Komaj smo dobro pomalicali, smo že nadaljevali z delom in po šestih urah s strahom pretehtavali, če smo normo izpolnili. Ogledovali smo si žuljave roke in bili nanje ponosni. Komandirji in delovodje so izmerili izkopano zemljo-, brigada pa je medtem z brigadno zastavo na čelu odkorakala v taborišče. Zvečer smo se postrojili in radostnih lic zvedeli, da smo presegli normo za S3°/o. Se večje veselje pa je zavladalo med nami. ko so nam. v naslednjih dneh sporočili, da presegamo normo tudi za 100, 250 in celo za veS kot 200 odstotkov. Naša brigada je bila zaradi tega trikrat proglašena za udarno, kar je brez dvoma najlepše priznanje in objektivna ocena našega dela.« Uoamo, da se bodo prav tako in zadovoljno počutili brigadirji iz naslednjih izmen, ki bodo delali na »Cesti bratstva in enotnosti«. POLETNI PROGRAM ZAVODA PRIMORSKE PRIREDITVE % Prizorišča letošnjih poletnih iger: Koper, Izola, Piran in Postojna — Čas trajanja: od 28. junija do 2. septembra — Vsega skupaj okrog 40 prireditev za ljubitelje dramske umetnosti, resne in lahke glasbe ter plesa in folklore ¡Sjjjifcf" w________ . -Z.-.; ¿ - - » UJM — 1 ■ . ■ . . ' Velik plavaj oči bager in naš znanec Peter Klepcc družno in neumorno delata na nadaljnjem poglabljanju koprskega tovornega pristanišča, katerega izgradnja naglo napreduje Te dni, pravzaprav prihodnji teden z gostovanjem Mestnega gledališča iz Ljubljane, bo zaključena zimska sezona Zavoda »Primorske prireditve . O bilanci tc bogate, pestre in kvalitetne sezone smo pisali podrobneje žc v eni prejšnjih številk našega časopisa (SJ št. 1-1 z dne 11. aprila). V resnici lahko rečemo, da smo imeli prilož nost videti in slišati dramska in glasbena dela, kot bi živeli v večjem kulturnem središču. PRED GOSTOVANJEM MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Globoko sinje morje. Prihodnji teden, v Kopru v ponedeljek, 5. maja, bomo imeli v gosteh ljubljansko Mestno gledališče. Uprizorili nam bodo dramsko delo angleškega avtorja Te-rencena Rattigana GLOBOKO SINJE MORJE. Rattigan .ie sodobni pisatelj, njegove gledališke igre dosegajo rekordno število uprizoritev in nekatere sodijo že danes v železni repertoar pomembnejših teatrov zahodnega sveta. Nekatere je peljala pot tudi v film. Rattiganovo igro Globoko sinje morje«, ki jo bomo spoznali pri nas, imenujemo moderno psihološko dramo. Dogaja se v severozahodnem Londonu, v zanemarjenem najemniškem stanovanju. nekaj let po drugi svetovni vojni, v zgodnji jeseni od devete ure zjutraj do enajste zvečer. Spoznamo pctintridesctletno ženo, njenega samozavestnega, konservativnega in umirjenega moža ter življenjsko razrvanega in neuravnovešenega nekdaj vojnega in zdaj poskusnega pilota. To niso edine osebe, so pa glavne. Torej običajni zaplet zakonskega triko-ta? Ne, ker liki niso oblikovani črno belo, nihče ni absolutno kriv, niti negativen kot človek. Razlika med njimi je pa zelo velika, izoblikovalo jo je okolje, v katerem so živeli. V življenju so se njihova pota križala in to trčenje je sprožilo dramo, moderno psihološko dramo, kot jo je napisal Rattigan. Višek zapleta je dvakratni poskus samomora razočarane žene. To dejanje prvič opravičuje z besedami: Kadar je človek na sredi med kakšnim zlodejem in globokim, sinjim morjem — se zdi globoko, sinje morje tako vabljivo. Sinoči se mi je zdelo takšno. Drugič stoji ob njej mož, ki je prav tako kot ona brodolomec življenja in pravi približno takole: Poslušajte, edini smisel življenja je — živeti. Razlog za to pa morate najti sami.« In našla ga je — saj se je odločila za življenje. Nekako v navadi je, da poznamo v kulturnem življenju le eno sezono in pa poletne počitnice. Zdaj pa slišimo govoriti o dveh sezonah. To ni naša iznajdba, saj smo žc leta nazaj priča vedno številnejšim poletnim festivalom in najrazličnejšim poletnim igram doma in v tujini. In priznajmo, da bi bilo skoraj smešno, če ne bi imeli izrazito poletne sezone tudi v naših krajih, ki imajo tako prijazno in primerno podnebje in katerih speciiika jc nujno povezana z turizmom in njegovim modernim razvojem ter zahtevami. Torej ne samo želja, ampak tudi nuja in nc samo potreba, temveč celo — dobiček; turistična, kulturna, specifična in kvalitetna atrakcija. Zavedati se moramo, da pričakuje letos slovenska obala in njeno neposredno zaledje okrog 70 tisoč domačih in tujih turistov. In vsi ti ljudje želijo še kaj več, kot je slano morje, pekoče sonce, postelja ter dobra jedača in pijača. To več pa bodo nudile prav kulturno prireditve, v katerih bo poskrbljeno prav za vsakogar: za tiste, ki se navdušujejo nad dramsko umetnost. za tiste, ki imajo radi resno ali lahko glasbo, za tiste, ki uživajo v družabnem plesu ali v naši folklori. Spregovorili vam bomo podrobneje o teh prireditvah, kajti to končno zanima tudi nas. ki stalno živimo v prireditvenih krajih: Kopru, Izoli, Piranu in Postojni. Kar smo zapisali v naslovu, velja: to niso samo obeti, to so dogovori, pogodbe, kjer bo morda spremenjen ali zamenjan le kak dan prireditve. Po niti dva meseca trajajoči pavzi bo otvorila poletno sezono 28. m 29. junija v Kopru predstav;! Shakcspearjeve drame Romeo in Julija . V načrtu je, da bi prav to delo postalo speciiika naših poletnih iger, vsakoletna predstava v morebitni spremenjeni zasedbi glavnih vlog. Prizorišče bo koprski glavni trg, brez posebne scene ali kulis, sedeži bodo dvignjeni. Režijo Romea in Julije« bo imel v rokah Jože Babič, premiero bo uprizoril ansambel SNG iz Trsta, pozneje pa bodo v glavnih vlogah gostovali priznani dramski umetniki drugih gledaliških ansamblov. Ponovitev Romea in Julije bo v Kopru 22. in 23. julija in pa 5. ter 6. avgusta v času medeonske-ga šahovskega turnirja v Portorožu (turnir bo od 14. avgusta do 19. septembra). Prihodnja prireditev bo od 3. do G. julija (v Postojni v času Turističnega tedna — 3. do 13. julija), in sicer nastop romunskega folklornega ansambla iz Bukarešte. Ta skupina bo nastopala tudi na Ljubljanskem festivalu. Razen tega bo takrat v Postojni (G. ju- lija) revija godb na pihala vse Slovenije v organizaciji republiškega Sveta Svobod in PD. Dve najboljši godbi bosta šli v Ohrid na zvezno revijo. Podobne revije bodo imeli v Sloveniji še pevski zbori (v Trbovljah) in amaterske družine (v Velenju). V juliju (8. do 11.) bomo imeli v gosteh ljubljansko Opero s »Prodano nevesto in baletom »Ohridska legenda ter Danina . V istem času (predvidoma 7. in 8. julija) nas bo obiskal na povratku s svetovne razstave v Bruslju zbor Centralnega doma J NA iz Beograda. 12. julija pa bo Zabavni večer Radiotelevizije Ljubljana. Okrog 13. julija bo v Piranu predstava Goldoni-Ruplovih Primorskih zdrah v uprizoritvi SNG iz Trsta. To naj bi ostal neke vrste šlager — v dobrem pomenu besede — za Piran, kot ho Romeo in Julija v Kopru. Predstava Zdrah bo prav tako brez kulis, v naravni morski sceni na novem letnem prizorišču v Piranu. V drugi polovici julija (17.—20.) bodo nastopi znanega makedonskega folklornega ansambla Ta-nec. Julij, ta po prireditvah najbogatejši mesec, naj bi se zaključil z glasbenim nastopom vokalnih in instrumentalnih solistov. Zdi se, da bo avgust v glavnem posvečen plesu. Najprej folklora, od 8. do 10. avgusta nastop pod naslovom -Plesi treh narodov izvajajo folklorne skupine Jugoslavije ( France Marolt ), Italije in Avstrije, nato pa veliki, mednarodni plesni turnir (15. do 17. avgusta) v priredbi Plesne zveze Slovenije. Klasične in moderne plese bodo izvajali predstavniki 12 evropskih držav, ocenjevala pa jih bo posebna komisija. Proti koncu avgusta (21. do 24.) nam bo SNG Drama iz Ljubljane predstavila odlično sodobno komedijo Bertolda Brechta »Svejk v drugi Federico (¡arela I.orea, najbolj znani španski lirik sedanjosti, se Je rodil leta 1899 v kraju Fuento Vaqueros v Granad!. Ko mu Je bilo 19 let. Je prišel v Madrid. Tam Je izdal leta 1928 svojo najbolj znano zbirko pesmi »Romancero gitano«, l.orca Je na novo oživil romaneo In združil v svojih pesmih, v katerih Je čutiti — zlasti v kasnejših — tudi vpliv surrealizma, moderni pesniški izraz s staro in naivno ljudsko umetnostjo, Lelo 1929 Je l.orca preživel v New Yorku. Po vrnitvi v Španijo se Je predvsem posvetil dramatiki. Ustanovil ln vodil Je amatersko gledališko skupino »I,a Barraca«. To potujočo gledališče je uprizarjalo predvsem dela Lope de Vege in Calderona ter /. modernimi režijami približalo kmečkemu prebivalstvu dela španskih klasikov. Na odru »Barrare« so doživela svoje prve uprizoritve tudi I.oreova dramska dela. Med njimi Je treba omeniti zlasti ljudsko romanco ».Mariana Pineda« iz leta 1928, komedijo »Ljubezen dona Perlimplina« (1931) ter drame »Dona Kosita« (1931), »Krvava svatba« (1936) in »Verma«, ki je lilla uprizorjena šele leta 1937. To nadvse plodno življenje pa je bilo kruto uničeno; ob Izbruhu španske državljanske vojne leta 193C so rraneovi falangist! ustrelili največjega sodobnega španskega pesnika. Njegova dela pa so se že sedaj uvrstila v železni repertoar neštetih gledališč širom po vsem svetu, pa Ttitll na sporedu radijskih postaj jih znova in znova srečujemo. Lor-cove drame so lirične iri izrazito dramatične obenem. Začetke sodobne poetične drame, brez katere si modernega gledališča ne moremo zamisliti, najdemo že pri I.orei in ne šele pri Th. A, HUlotu ali Christopherju svetovni vojni s Stanetom Se-verjem v naslovni vlogi. Poletna sezona bi se zaključila v začetku septembra (1. in 2.) z veliko predstavo Levstik-Krefto-vc ljudske igre »Tugomer- v uprizoritvi SLG iz Celja. To bi bilo vse in to ni malo, kajti naštejete lahko nad 40 prireditev in človeku bi bilo žal za vsako, ki bi jo zamudil. Pripomnimo naj še to, da bodo vso uprizoritve na prostem in da bodo že zaradi svojevrstnega in pogojenega okolja predstavljale posebno zanimivost. Pri tem naštevanju pa nismo niti omenili še cele vrste drugih zabavnih in privlačnih prireditev, kot so n. pr. žc tradicionalna Portoroška noč, volitev miss Jugoslavije , smučanje na vodi, izleti v Postojnsko in Škocjanske jame, v Lipico itd. Upravičeno lahko torej zapišemo: obeta se nam kvalitetna, bogata, pa tudi pestra poletna sezona. Z. L. MAREZIC.E V počastitev 1. maja bodo množične organizacije Marezig, tamkajšnje prosvetno društvo ter mladi zadružniki priredili vrsto proslav ter športnih tekmovanj. Tako bo prosvetno društvo v sodelovanju s pionirji osemletke organiziralo slavnostno akademijo, člani društva bodo uprizorili eno-dejanko Vrnitev , pionirji pa enodejanko Krpanova kobilica ter v kulturnem programu sodelovali s pevskimi, recitajiskimi in baletnimi točkami. Medtem, ko se bo mladina pomerila v odbojki — tekmovanje bo med ekipami Marezig in Bor-šta — bodo starejši v vlečenju vrvi tekmovali za prvenstvo vasi. Nato bo strelsko tekmovanje za ekipno prvenstvo in za prvenstvo posameznikov. Iry-u. Poetična drama pa Je zvrst, ki jo lahko radio posebno intimno posreduje svojim poslušalcem. Zalo smo uvrstili I.orcovo »Mariano Pl-nedo« v repertoar Iladia Ljubljana. Glavna junakinja drame, katere dogajanje Jc postavljeno v Španijo prejšnjega stoletja. Mariana Pineda, vdova, mati dveh otrok, pomaga revolucionarjem. Zanje veze zastavo svobode in pomaga pobegniti donu Pedru, ki ga ljubi iz vsega srca, iz zaporov. Komisar pokrajine, redrosa, ki se tudi ozira za Mariano, izve za to. Marlanl obljubi svobodo, če mu Izda imena upornikov. Ko Mariana to odbije, jo 1'edrosa obsodi na smrt. Mariana do zadnjega upa. da Jo bodo bojevniki za svobodo rešili, a ti so pobegnili čez mejo. Obupana, a vendar ponosna gre Mariana v smrt. In stara ljudska romanca zaključi Igro: »O, ta žalostni dan nad Granado, da bi se kamenil ne ubranil solz.A...« I.orcovo dramo Je prevedel Janko Moder, radijsko priredbo pa Je oskrbel Ante Jtirin, dramaturg zagrebške televizije. Zasedba glavnih vlog Je naslednja: Mariana Pineda — llclena l.rjavčeva, don Pedro de Sotomavor — llorls Kralj, Pedrosa, komisar — Maks rurljan, Fernando — Andrej Kurent. Sodelujejo še Jelka Cvote-žarjeva, Slavka Glavinova, Nika Ju-vanova. Vera Pantičeva, Marija Se-metova. Tone lloman, Janko Hočevar, Janez ltohaček in Tugomir Torv. Glasbo Je napisal hrvaški skladatelj Branislav Sakač, režiral pa je Hinlco Košak. Premiera »Mariane Pinede« bo v Radiu Ljubljana v torek. G. maja, ob 20.30. SVETOVNO RIBIŠTVO V LETU 1956 Po statistiki, ki Jo Je nedavno objavila F A O (Food and Agrlcultural Organlzation), organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, Je v letu 19.1G znašal svetovni ulov rib, rakov, glavonožcev, školjk in ki-tov 29,330.000 ton. Prekosil Je prejšnje lelo za pet odstotkov. Največji uspeh so dosegli ribiči na severovzhodnem Atlantiku, nekoliko man) na severozahodnem Tihem oceanu polovico tega Jim Je dal sev, zah.' Atlantik, dosti manj plena Je bilo v indljsko-tlhomorsklli vodah, tretjino tega pa spet na Sredozemskem In Črnem morju itd. Seveda so kol vedno prvačili Japonci. Njihov plen Je znašal 1,703.000 ton. Na drugem mestu so ZDA z 2.93G.000 tonami, tretja Jc Sovjetska zveza, katere podatki o ribištvu ln kar Je z njim v zvezi so v tem Letniku ribiške statistike prvif objavljeni v celoti. Njen ulov je dosegel 2,610.000 ton. Nad dva milijona ton so dosegli tudi še Norvežani, nad milijon ton pa Kanada, Velika Britanija in Indija. Navedenih sedem držav Je zajelo G2 •/• celotnega svetovnega ulova. Podatke pa našteva statistika za več ko dve sto držav ln ozemelj. Od vsega svetovnega ulova odpade na sladkovodne ribe enajst odstotkov, vse ostalo je dalo morje. ŠE DESET ČASTNIKOV SLOVENSKE TRGOVSKE MORNARICE V Bakru pri Kraljeviči je aprila med stotimi kandidati jugoslovanskih pomorskih podjetij opravilo izpit za poročnike dolge plovbe in strojnike III. klase tudi deset kandidatov Splošne plovbe iz Pirana. Rezultati opravljenih izpitov so nadvse zadovoljivi, predvsem med strojniki, ki so vsi z uspehom dokazali izpitni komisiji, da temeljito obvladajo zahtevano znanje. Tako je Splošna plovba dobila nadaljnjih pet poročnikov dolge plovbe in to Franca Kočevarja, Ivana Bu-kovška. Romana Vrboleta, Iluga Možino in Štefana Bernjaka ter pet strojnikov III. klase: Danila Kalca, Valerija Gužiča, Iva Feri-ja, Ivana Toiča in Kreša Bakotiča. PRVA JUGOSLOVANSKA VOJNA LADJA Ce bi Se obstajala, bi letos praznovala svojo štiridesetletnico. Ostal pa je od nje le še ladijski zvon. zdaj v vojnem muzeju na beograjskem Kal!-megdanu. Ladja se je imenovala 40.72 NET ter je merila v doU.no 23, v širino pa 4 m. Prvotno torpedovka SRBIJA. Imela je G9.50 BRT oziroma francoske vojne mornarice je b:la leta 1818 nabavljena za potrebe tedanje srbske vojske, k; Jc taborila na nekaterih Jonskih otokih. Prevažala jc zanjo hrano in strelivo predvsem na progi Solun—Mikra. Posadka 1.1 ljudi je bila sestavljena iz donavskih brodarjev in nekaj dalmatinskih prostovoljcev. Ob nastanku Jugoslavije je postala SRBIJA njena prva vojna ladja. Vodili so jo vsega skupaj trije kapitani. Zadnji je bil Dubrov-čan kap. Andro Benič. ki je SRBIJO pripeljal Iz Soluna v Boko Kotorsko. Prvotno je bila namenjena za plovečl muzej vojne mornarice, kasneje so misel opustili in prva jugoslovanska vojna ladja je v Boki počasi propadala, dokler nI v zadnji vojni odšla med staro železo. Sic transit gloria mundi! LADJE NA ATOMSKI POGON. Letos spomladi bodo začeli tudi v Japonski graditi ladje na atomski pogon. Najprej bodo zgradili eno potniško ladjo z 20.000 BRT in en tanker z 80.000 ton nosilnosti. Potniška ladja bo uvrščena v pomorsko progo P/l »BIHAC« je 2S. aprila odplula iz Bremena v AnUverpen P/l «DUBROVNIK« je na poti za Dakar, kamor pripluje 2. maja M/l -GORENJSKA« je 25. aprila priplula v Ravermo, kjer manipulira s tovorom P/l GORICA« je od 23. aprila na Rek i, kjer naklada tovor za Anglijo P/l »LJUBLJANA« je 27. aprila odplula iz Sibenika n Ravcnno M/l -MARTIN KRPAN« pripluje 3. maja iz Beiruta na Reko P/l »NERETVA« je 2S. aprila pri-plula ir Billinghama n Casa-blanco P/l »POHORJE. je 21. aprila odplula iz Rotterdama v ZDA P/l - ROG« je 23. aprila odplula iz Reke za Anglijo, kamor prispe G. maja P/l 'ZELENGORA« je na Reki, kamor je pliplula 2S. aprila i; Splita Zapoznela pomlad jc kontno tudi ob morju premagala trdovratno zimo. V nekaj dneh je kar pred očmi ozelenelo drevje. Toplo sonce je tudi v vinogradih ob cesti v Skocjanu okoli lepih stanovanjskih blokov, ki jih vidimo na sliki, priklicalo v mlado trtno brstje življenjski sok. Kmalu bo vsepovsod zmagujoče zelenje prekrilo dosedanjo zimsko puščobo... NOVA RADIJSKA SLUŠNA IC.RA Lirika in dramatika oknom Federico Garcia Lorca: MARIANA PINEDA Delovni kolektiv LIP POSTOJNA na obratu Postojna, Dolsko, Ko- ritnice in Ravnik oli 10. oblctnici obstoj;» podjetja Iskreno čestita vsemu prebivalstvu k Delavskemu prazniku - 1. maju! DESET LET LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA V POSTOJNI Največje industrijsko podjetje in sploh največji gospodarski objekt postojnske občine je LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE POSTOJNA ali na kratko LIP, kakor mu pravijo Postojnčani. Za vso občino je posebnega pomena, saj je v njem zaposlenih dobršen del delavcev in zlasti žena. Podjetje slavi prav te dni deseto obletnico svojega obstoja in je zato prav, da si ga ob tej priložnosti nekoliko pobliže ogledamo — po pravilu, da spričo gozda ne vidimo dreves, bi morala biti njegova zgodba tudi za Postojnčane zanimiva. Skoraj bi stavil, da se marsikdo, ki gre vsak dan mimo, ne zaveda njegovega pomena — zdi se mu pač samoumevno, da stoji tamkaj. Okrog tega obstoja pa je še veliko različnih inačic, veliko naporov in vztrajnega dola vzornega delovnega kolektiva, ki preko svojega delavskega sveta upravlja s podjetjem in skrbi, da bi čimbolj napredovalo. Kako jim to uspeva, pa bomo spoznali iz naslednjih vrstic. DESET TRDIH, A USPEŠNIH LET Ce se hočemo prav spoznati s podjetjem — recimo mu .'.daj in vnaprej kar na kratko LIP — moramo poseči nazaj vse do ustanovitve, čeprav smo Je tako prepričani, da «a že dovolj in do obisti poznamo. No, torej 1 Nekaj podjetnih ljudi je v začetku leta 1948 izvedlo zamisel, da bi bilo prav za vso okolico, če bi v Postojni ustanovili večje lesno Industrijsko podjetje. Po kratkih pripravah ,ie bila zamisel uresničena — tedaj še od zgoraj, v skladu z razvojnim stanjem in stopnjo tedanjega časa. M.nistr-stvo za gozdarstvo ln lesno industrijo LRS v LJubljani je izdalo dne i:;, maja 1348 odločbo o ustanov.tvi L.1P Postojna s pripadajočima obratoma v Belskem :i Prestranku. To so bili V glavnem žagarski obrati z zastarelimi stroji. Se sto leto so bile po izvedeni nacionalizaciji pripojene L!P Postojna še žage Krajner, Landol. Lovreneič in Podgrad. LIP se je spočetka ukvarjal samo s proizvodnjo rezanega lesa ln je žagarstvo v tedanjih pogojih intenzivnega neracionalnega izkoriščanja gozdov daleč čez dejanski prirastek lepo cvetelo. Podjetje je delalo tedaj tudi v treh izmenah, da bi zadostilo planskim zadolžitvam prve petletke. Ob reorganizaciji upravljanja gozdarstva in lesne industrije LRS so bili še isto leto LIP priključeni še obrati Logatec. Ilirska Bistrica in Pivka ter mu bile dodeljene gozdne manipulacije in avtopark. Vendar pa je bilo to !e prehodnega značaja, ker so b.la še isto leto ustanovljena nova lesno industrijska podjetja JAVOR Pivka, KLI Logatec ln TOPOL Ilirska Bistrica. medtem ko so bile gozdne ma-nipulacije :n avtopark oddeljene Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Po končani reorganizaciji so v sklopu LIP Postojna ostali obrat: Postojna, izvodnja količinsko dvignila za 43 odstotkov, delovna sila na bi ■.•.rasla samo z. 25 odstotkov. To bo seveda terjalo «>.1 n;..- \ H!-:o prizadevanje in SI' 1 *_■::;\ tudi V polil: meri zavedamo. Naši odnosi s komuno pa so bili vedno dobri in ni nobenega ra/.loga, da bi se poslabšali. Nasprotno naše sodelovanje se bo zlasti na področju stanovanjske izgradnje še okrepilo. Pohitel sem in možake posnel na filmski trak, dokler niso popolnoma zakadili male pisamiee. nato pa smo nadaljevali razgovor: »No, tovariš Laniovrc. kot proilscnik delavskega sveta povejte za naše bralce, kako se v podjetju uveljavljajo organi delavskega samoupravljanja?« Pogled na strojno halo med velikimi skladovnicami žaganega lesa v osrednjem obratu LIP v Postojni Belsko, Kor tnice. Ravnik, Podgrad ln Trnovo. Slednji se Je nato odcepil od lip leta 1954 ln bil pripojen podjetju TOPOL. Se leta 1919 je LIP proizvajal okr-n 58.000 kubičn.h metrov rezanega .lelo-voga lesa, medtem ko zdaj prolzvaia letno okrog 19.000 m' desk iz iglavcev In listavcev skupaj. Padec proizvodnje rezanega lesa je nujno sledil uvedbi racionalnega zkoriščanla gozdov po pr.tastku. Zaradi tega padca Je bilo podjetje prisiljeno po topoma ukinjat: Žagar. l:e obrate. Ukinilo Je kar devel polnojai menikov: v Landolu dva. v Belskem dva. dva tudi v Prestranku, Itd. Vzporedno z Strojnica : veliko parno lokomobilo postojnskega obrata I IP menjave so potrebne tudi -.trojne naprave po drugih obratih, saj so zaradi starosti že skoraj neuporabne. V obratu lesne galanterije v Postojni bodo pravkar preuredili površinsko obdelavo lesa In ročno delo nadomestili s strojnim, uredili bodo novo lakirnico. parno lokomobilo nameravajo nadomestiti z električnim pogonom in podobno. Prav tako čutijo nujno potrebo, da dosedanje pomanjkljive higiensko tehnične naprave izpopolnijo / odvajale! za prah ln žagovlno. nameravajo urediti sodobne sanitarne naprave, sami pravijo, da se dobro zavedajo, kako krepko bo to lahko doprineslo k povečani storilnost! dela in znižanju obolenj, zaradi katerih morajo plačevati socialnemu zavarovanju celo dodatne zneske. SIcer pa je to nidl objektivno pogojeno zaradi pretežno ženske strukture delovne sile. saj je znana reč, da so /ene bolj podvržene obolenjem kot pa moški. • Ko smo se zbrali v direktorjevi sobi, se sevc-da najprej zapičim vanj. Tovariš .Maks Kolar mi rade volje postreže z zaželenim: Naš sedanji položaj, naši načrti in še naši odnosi z občino? Na vse hkrati dobiš odgovor: naš položaj je trden, ni se nam treba bati ne za sedanje in ne za prihodnje plače. Po perspektivnem načrtu razvoja podjetja bo investiranih za rekonstrukcijo in razširitev flo leta 1961 kar 225 milijonov dinarjev. Proizvodnja se bo po tem načrtu povečala od sedanjih 572 milijonov dinarjev na bl7 milijonov v letu 1961 — od tega samo za izvoz od sedanjih 239 milijonov na 472 milijonov dinarjev. Pri tem se bo pro- Osrednji obrat Lesno industrijskega podjetju Postojna, k, Iv:i neposredno pod postojnsko železniško postajo Korltnicah manjšo zabojarno ; kapaciteto 1-00 m' embalaže, in še v Postojni obrat za izdelovanje !»• ne i-lanterije z. zmogljivostjo porabe uri-bi i ¿no 1.200 m' rezanega lesa bukve in drugih listavcev. Razen tega pa podjetje še vedno Izdeluje razen finalnih produktov tudi elemente za strešne konstrukcije, za montažne barake m podobno. S tako politiko pravočasnega prlla-gojevanja razmeram Je podjetju uspelo obdržati na delu v. o zapoleno delovno s lo in celo občutno zv šali njeno število. Prav v tem je veliki pomen tega podjetja za vso okolico. Tako »e je štev io zaposlenih — predvsem žena — v obratu Postojna celo visoko (Iv.gnilo — od tedanjih G."> kalna zlo delavcev. Celotni delovni kolektiv LIP pa -teje danes kar :a.7 članov ! ZATO PA DANES: Za rekonstrukcijo obratov, nabavo novih strojev in opreme Je bilo treba vložiti velika finančna sredstva, ki Jih je podjetje \ se dalo iz svojih skladov, le za novo sušilnico so morali najeti investicijsko posojilo. Rešili so pereče vprašanje strokovnih kadrov, saj pošiljajo svoje vajence v nižjo lesno šolo v SkofJo Loko. Proizvodnja dosega danes vrednost pol milijarde dinarjev. Od tega gre v izvoz vsa produkcija lesne galanterije v vrednosti ."o m.lljomn deviznih dinarjev, dalje tio odstotkov lesne embalaže, okrog 20 odstotkov rezanega jelovega lesa ter V, odstotkov rezanega lesa bukve ln drugih trdili listavcev — vsega za okroglo 200 mlli-jončkov deviznih dinarjev. Na zunanjem Irgu so I.1P ,/delki močno cenjeni. Podjetje si je ustvarilo glas solidnega partnerja — tako po kval teti izdelkov kot po njihovi točni dobavi v pogojenem roku. podjetje je bilo sicer prizadeto zaradi znižanja izvoznega koeficienta za te vrste izdelkov, vendar pa je z reorganizacijo proizvodnega procesa in povečanjem delovne storilnosti uspelo premostiti indl le težave. Pomanjkanje hlodovine za Žaganje je trenutno najbolj prizadelo obrat Itelsko. Zanj Je zalo v perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja postojnske obe ne in UP kol mai.čnega podjetja predvidena preusmeritev na izdelavo embalaže iz luščene biiknvl-iir. Namesto sedanjih dotrajanih dveh poinojarmculkov Iii mor ili v P.elskem razen tega v kratkem napraviti novo tračno žago »bronto«. Temeljite iz- Takole smo jih 'brali na sliki: direktor Maks Kolar, sekretar podjetja Boris Plahuta, predsednik delavskega sveta Anton Lamovcc, predsednik upravnega odbora Anton Miklavčič. sekretar osnovne organizacije Z K r podjetju Ivan Posega in tajnik sindikalne jx>družnice Milan Vatovec ukinitvijo žagarskih obratov pa je btlo treba preusmerjati dejavnost podjetja na proizvodnjo polizdelkov in finalnih produktov, dela na preostalih žagah pa omejiti na eno iz- Pri velikem gatru v obratu Belsko meno. S tem je imelo podjetje rio-kajšnje težave — tiste čase je bilo pravi bolnik, ki pa je bolezenske napade. ki so spremljali preusmeritev, kinalu krepko premagal in začel v novih pogojih novo življenje. V Postojni so uredili zabojarno z zmogljivostjo 2..">00 m' lesne embalaže, tudi v Tri leta sem v podjetju in zrliii eno leto predsednik delavskega sveta. Moram že reči, da se delavsko samoupravljanje kar krepko uveljavlja. Mimo nas se ničesar važnega ne zgodi v podjetju. Kajpak bi bilo želeti, da bi posamezniki pokazali več zanimanja in samoiniciative pri odločanju. Vsa pereča vprašanja rešujemo sporazumno. Včasih se prav pošteno spoprimemo — seveda le r. besedami — kadar gre za kakšno vprašanje iz. proizvodnje, kadar delavci predlagajo kakšno izboljšavo in podobno. Trdim, da je prav delavski svet podjetja odigral pri preusmerjanju proizvodnje-pomembno vlogo. Treba bo le še doseči, da bodo člani delavskega sveta na svojih delovnih mestih tolmačili svojim sodelavcem-volivcem sklepe in ukrepe, sprejete na zasedanjih, saj so to tudi dolžni. Dogaja se namreč, da so včasih ti sklepi in ukrepi premalo pojasnjeni kolektivu — čeprav so zapisniki sej redno objavljeni po vseh obratih — ¡n zato pride no nepotrebne diskusije in napačnih zaključkov. Ce bomo še v tem smislu v bodoče dos. gli aktivi/.ui jo članov delavskega sveta, potem se bo delavsko upravljanje še bolj uve-'. .¡vilo in približalo tudi zadnjemu delavcu. Predsednik upravnega odbora Anton Miklavčič je še dopolnil: Kot izvršilni organ delavskega sveta je upravni odbor uspešno sprovajal njegove sklepe, razen tega pa je bil v odločilno pomoč direktorju pri operativnem vodenju podjetja. Prav gotovo je upravni odbor na tekočem o vseli problemih podjetja in vanje tudi odločilno posega. Tov.: Ivan Posega je V; o t tar osnovne organizacije ZK UP (ta Je dokaj skromna, saj je od •i;up-no zaposlenih 307 delavcev n nameščencev komaj 20 članov Zveze komunistov) povedni, da komunisti usmerjajo .oje delo pre iv '.i na ideološko izgradnjo ln r.a delo mlad.no. V podjetju i»V-t.i>.i tU; i. močna mladinska ore.ati zaclja. ki preko svojega Kluba mladih proizvajalcev dobiva dokaj znanja :n v v e smer. širi svoje obzorje. Zaradi menlajočih se delovnih izmen o na kulturno prosvetno delo navezani bolj na postojnsko Svobodo, kjer jih neka) prav aktivno dela. medtem ko dru a intenzivno gojijo nekatere zvrst; športa: imajo svoji strelski grup: v Postojni m Belskem. gojijo namizni tenis itd. Se Milan Vatovec, tajnik s ndika'.ne podružnice v LIP, Je povedal nekaj zanimivih podatkov o delu s ndlkata. To je bilo usmerjeno predvsem v skrb za človeku, ne samo skrb za osebno razonodo in materialno korist, ki se tako rada sprevrže v sebične ln vedno večje zahteve, marveč In predvsem v skrb za človeka, kar ima neposredno korist zanj m za skupnost — skrb za tople obroke v podjetju, skrb za ozvočenje obratov .n opozarjanje na delo. skrb za opremo delavcev in higiensko tehnično zaščito delavcev. skrb za zdravo zabavo in razvedrilo.za izlete, ki naj spoznajo in povežejo med eboj ves delovni kolektiv. ki >e s.cer razdeljen na več ločenih delovišč, skrb za strokovni dvig delavcev, za njihovo kvalifikacijo — to Jc osnovna poteza dela sin-dikalne organizacije v I.IP Postojna. Menda Je ni treba posebej hvaliti. Ko sem se poslovil od prijaznih dirigentov, ki z nevidno taktirko vodijo i mfonijo le a in strojev v LIP Postojna, ko Je ostal za menoj rezki zven pojoče cirkularke in vriskanje skobelmh strojev, sem se domislil, da bi tale zap.sek ne bil popoin. če ne b; o podjetju pobaral še na občini v Postojni. Name ".o odsotnega predsednika ObLO Jožeta Baše Je v njegovem in svojem imenu povedal ■ v.oe mnenje predsednik obč.irskega -.11 '.a S::DL Slavko Černelič: •Seveda je LIP za vso občino največjega pomen .. Da ne govorim v gospodarskem pogledu, saj - -«ri.-V * "jgVv:' Dre i •:; na zgornji potorici je eiilet: t rat postojnske^.LIP r Korittiicdh pod Snežnikom, na spodnji pa je obrat v Ravniku jo naše največje podjetje. Je pa razen tega tudi velikega političnega pomena, saj je mobilizator velikega števila delavcev za najrazličnejše naloge na vseh področjih življenja, .'.lasti pa na športnem in kulturno zabavnem. Se prav posebno je treba pohvaliti člane kolektiva obrata v Belskem. ki dajejo utrip političnemu in kulturno prosvetnemu delu v svojem okolišu. Kar pa zadeva podjetje kot tako in njegov odnos do komune in narobe, lahko rečem, da se dobro razumemo trt morebitna nesoglasja sproti odstranjujemo. Pohvalno je. da je prav LIP eno i/.mod podjetij, ki ne poznajo občine samo takrat, kadar jim toče voda v grlo ... No. tovarišice in tovariši v Lesno industrijskem podjetju Postojna — k vašemu jubileju tudi naše iskrene čestitke! Tekst in fotografije: ttasiko Ilradaškja fffi Zaključna prireditev bo 25. maja v Kopru s sprevodom in okrajnim nastopom — Pri vseh prireditvah bo sodelovalo več tisoč ljudi, predvsem mladine Festival telesne kulture je za koprski okraj izrednega pomena. To ni samo pregled vseh doseženih rezultatov v telesni vzgoji, ampak predvsem spodbuda za nadaljnje delo in za širjenje telesne vzgoje med vse sloje prebivalstva. Festival pa ne združuje samo vse telesnovzgojne organizacije, ampak tudi družbene organizacije, ki imajo v svojem programu tudi elemente telesne vzgoje. S tem praktično zajema vso mladino koprskega okraja, ker daje možnosti uveljavljanja v tekmovanjih in nastopih. Glavne prireditve festivala so: tekmovanje, tek mladosti in okrajni nastop, ki bo v Kopru 25. maja. Tekmovanja so razdeljena na šolska, skupna tekmovanja Partizana in okrajne športne zveze ter na tekmovanja sindikalnih podružnic. Šolska tekmovanja obsegajo prvenstva v odbojki, malem ro- Vrhunska vaja na drogu na nastopu Partizana junija 1955 v Kopru kometu, atletiki in orodni telovadbi. Prvenstva v odbojki in malem rokometu so šole že opravile. Razen tega so šolam priporočili, naj bi za nižje razrede priredili medšolska tekmovanja v igri med dvema ognjema. Prvenstva v odbojki in malem rokometu so bila uspešna, prav tak uspeh pa pričakujemo od tekmovanj v atletiki in orodni telovadbi, saj se šole skrbno pripravljajo. V dosedanjih tekmovanjih je bilo velikega pomena sodelovanje med Partizanom in športno zvezo. Ta stvar ni nova v koprskem okraju in nas zato uspehi ne presenečajo. Predvsem hočem povedati, da skupna organizacija tekmovanj vpliva na povečano število udeležencev in na kvaliteto. Hkrati pa s tem tudi bolj smotrno uporabljamo gmotna sredstva. Najvažnejše pa je, da se povezujejo med seboj člani dveh organizacij, od katerih ima Partizan za osnovo delovnega programa splošno telesno vzgojo, športna i ¡««¡1 |1 I ||l | zveza pa specializacijo v številnih panogah telesne vzgoje. S tem se ti dve organizaciji dopolnjujeta in usmerjata svoje pripadnike v splošno in specializirano telesno vzgojo. Do zdaj so že skupaj organizirali prvenstvo v košarki in namiznem tenisu, na programu pa so še prvenstva v odbojki, malem rokometu, atletiki in plavanju. Ločeno bo samo prvenstvo v partizanskem mnogoboju ter v mnogoboju v vajah na orodju, športna zveza pa v veslanju in balinanju. Številna tekmovanja pripravlja tudi okrajna strelska zveza. Okrajna in občinska so se že začela, okrajno prvenstvo pa bo v Kopru 25. maja. Taborniki so že organizirali prvenstvo pomladka v taborniškem mnogoboju v Divači, okrajno prvenstvo v taborniškem mnogoboju pa bo 3. in 4. maja v Postojni. Tudi program sindikalnih tekmovanj so že določili. Tekmovali bodo v namiznem tenisu, odbojki, nogometu, streljanju, balinanju in plavanju. Prvenstva bodo po občinah, nato pa bodo okrajna finalna tekmovanja. Razumljivo je seveda, da lahko sindikalne podružnice še razširijo svoje programe glede na možnosti in zanimanje članstva, kakor so to na primer napravili v Izoli. Na mostu nad Dragonjo bomo 6. maja sprejeli štafeto mladosti, ki bo prišla k nam iz puljskega okraja. Tekači bodo tekli skozi Sečovlje, Portorož, Piran, Stru-njan, Izolo, Koper, Dekani, Iier-pelje, Divačo in Sežano do Razdrtega, kjer bodo predali palico športnikom goriškega okraja. Računamo, da se bo udeležilo teka mladosti okrog 1000 mladincev in mladink ter spremljevalcev, ki bodo pretekli progo 90 kilometrov. Glavna prireditev festivala pa bo okrajni nastop, ki bo v Kopru 25. maja. Prireditve se bodo začele že zvečer pred 25. majem, ko bo okrajna akademija društev Partizan. 'Nastopili bodo tekmovalci domačih društev ter izbrani telovadci in telovadke Slovenije. Dopoldne 25. maja bodo skušnje za glavni nastop, v pristanišču pa svečana splovitev novih čolnov, regata ter prvenstvo v veslanju in streljanju. Streljali bodo verjetno na gibljive tarče na morju. Ob tej priložnosti pričakujemo tudi obisk vojne mornarice iz Pulja. Vse mesto bo svečano okrašeno, številne godbe pa bodo igrale koncerte. Popoldne bo parada mladosti. V sprevodu bodo sodelovali šolski otroci, članstvo Partizana in športne zveze, strelci, taborniki, planinci, delavska mladina, pred-vojaška vzgoja in gasilci. Računajo, da bo v sprevodu korakalo več tisoč ljudi. Po sprevodu bo nastop na stadionu, Jedro nastopa bodo proste vaje, ki jih bodo izvajali pripadniki Partizana in šol. Nastopili bodo člani in mladinci, članice in mladinke, pionirji in pionirke, moška in ženska deca ter ciciba- E2& ni. Srednje šole bodo prikazale »polko«, ritmično skladbo Mire Čelikove, osnovna šola iz Kopra pa bo nastopila skupaj z deco Partizana. Delavska mladina bo nastopila z lastno točko prostih vaj, s katerimi bo prikazala osnove rekreativne telesne vzgoje. Taborniki bodo prikazali svoje spretnosti v sestavljanju šotorov, signaliziranju in igrah. Predvo-jaška vzgoja bo nastopila z vajo s puškami, gasilci pa bodo pripravili vaje na lestvah. Razen tega bo tudi prikaz orodne telovadbe in akrobatike ter atletike. Prikaz atletike bo v obliki tekmovanja, ker bodo v tej točki nastopili finalisti okrajnega prvenstva. Posebna točka bodo vaje na orodjih vrhunskih slovenskih telovadcev in telovadi?. Tudi Ljudska tehnika pripravlja več presenečenj, od katerih naj omenimo zlasti spuščanje zrako-plovnih modelov, vožnjo pionirjev na malih vozilih in urejanje prometa s signalnimi znaki. Miloš Stergar Slika z nepozabnega fizkulturnega nastopa, pokrajinskega zleta koprskega Partizana dne 12. junija 1955 v Kopru: mimohod, nastopajočih telovadcev Na večer pred 23. aprilom, ki ga bodo Postojnčani od letos dalje slavili kot svoj občinski praznik, je bila v kulturnem domu v Postojni slavnostna akademija. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev v Postojni Janez Kranjc je v svojem nagovoru naglasil, da proslavlja postojnska občina 23. april kot svoj občinski praznik v spomin, ko so tega dne leta 1944 minerci IX. korpusa Jugoslovanske armade zažgali v Postojnski jami tam vskladiščenih 20 vagonov bencina. Istega dne Za prvi občinski praznik so v Postojni odprli razstavo »140 let od odkritja Postojnske jame«. Na sliki so udeleženci pri slavnostni otvoritvi razstave minulo sredo v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni (Foto Vilko Filač, Postojna) Te dni so v Postojni zborovali člani Zveze vojaških vojnih invalidov postojnske občine in se temeljito pogovorili o svojem delu v preteklem letu. Z veseljem so ugotovili, da je vseh sedem osnovnih organizacij ZVVI pokazalo leta 1957 veliko- delovno vnemo in je lahko delo njenih članov — 340 po številu — zgled tudi drugim organizacijam. Nastop mladink in članic na pokrajinskem zletu Partizana v Kopru junija 1955 Predsednik občinskega odbora ZVVI Boris Križaj je na tem občnem zboru med drugim naglasil tesno sodelovanje te organizacije z Zvezo borcev. To se kaže predvsem v skupnem reševanju številnih vprašanj v zvezi z gmotnimi podporami in šolanjem otrok padlih partizanskih borcev. ZVVI v Postojni je tudi poskrbela za podpore svojim članom, za uspešno reševanje raznih problemov, ki so jih imeli v zvezi s priznanjem invalidnine, kakor tudi glede prekvalifikacije posameznikov in posredovanja za dodelitev stanovanj. Omeniti je treba tudi udejstvo-vanje invalidov na kulturnopro-svetnem in športnem področju. V postojnski občini delujeta ' tudi dve sekciji, strelska in šahovska, v kateri so včlanjeni le invalidi. Predvideno je tudi, da bodo ustanovili še sekcijo kegljačev in ba-lincarjev, Pohvaliti je tudi treba uspeh invalidov na okrajnem tekmovanju v namiznem tenisu in v plavanju, na katerih so zasedli prva mesta, na republiškem tekmovanju v smučanju in plavanju pa drugo mesto. Na občnem zboru so sprejeli še vrsto sklepov in njihova uresničitev bo dokazala, da so organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov na Postojnskem resno prijele za delo, ŠTINA so v tržaških zaporih obesili 15 talcev — domačinov. Na tej akademiji so člani DPD Svoboda iz Postojne izvajali z moškim pevskim zborom in orkestrom kantato »Partizan«. V sredo, na sam občinski praznik, je bila v prostorih postojnskega kina slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ki so se je udeležili tudi podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, organizacijski sekretar OK ZKS Julij Titi, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov podjetij ter predsedniki sindikalnih podružnic. Posebna odborniška delegacija je položila vence pred postojnski spomenik padlih borcev. Popoldne je bila otvoritev razstave »140 let Postojnske jame«. Njeni otvoritvi v prostorih Inštituta za raziskovanje Krasa so prisostvovali številni predstavniki oblasti, političnih organizacij, drugi kulturni in javni delavci, predstavniki SAZU iz Ljubljane ter dokaj Postojnčanov, Ravnatelj Inštituta za raziskovanje Krasa prof. dr. Roman Savnik je ob otvoritvi razstave spregovoril o zgodovini Postojnske jame. Popoldne je godba na pihala JLA iz Postojne priredila v koncertni dvorani Postojnske jame koncert narodnih in partizanskih pesmi. Zvečer pa je bila v prostorih Jamske restavracije družabna zabava, na kateri je sodeloval tudi znani kvintet bratov Avse-nikov. Štin» TRAGIČEN DOGODEK Poučite otroke in mladino, da vse najdeno strelivo pusti-jo na miru in o najdbah obvestijo pristojne organe! Pretekli teden je prišlo v Trnju pri Pivki do hude nesreče z granato. Petnajstletni Stanko Ber-goč, stanujoč v Trnju 75, je našel na paši topovsko granato in jo prinesel domov. Lotil se je iz-praznjevanja streliva. S kladivom in orodjem za klepanje je nabijal po granati. Granata je eksplodirala in ga težko poškodovala. Stanko Bergoč je dobil težje poškodbe rok, glave in oči. Njegovo zdravstveno stanje je dokaj kritično, vendar je izven življenjske nevarnosti. Ker je na tem področju še veliko strelskega materiala iz prve in druge svetovne vojne, je potrebno ponovno opozoriti vse prebivalce, da bi upoštevali navodila o odstranitvi starega strelnega orožja, ki priporočajo, da bi o najdbi neeksplodiranih bomb takoj obvestili pristojne vojaške ali druge varnostne organe, ki strokovno odstranijo eksploziv. S. M. Ce ne bo presenečenj, je vprašanje primorskega prvaka že rešeno (Nadaljevanje $ 1. strani) ne organizacije in sindikalne podružnic pa bodo priredile vrsto tekmovanj. medtem ko bodo nekateri delovni kolektivi organizirali razne izlete. Kresove bodo zažgali tudi na liri-bili izolske občine, ki bo na večer pred praznikom priredila ob sodelovanju krajevnega d <; 1 a v s k o -p r/o s ve t -nega društva Svoboda in italijanskega kulturnega krožka veliko zborovanje na osrednjem trgu v Izoli. V ranih jutranjih urah bo godba na pihala zaigrala v Izoli budnico, ob 9. uri pa bo otvoritev letnega kopališča, nato pa otvoritev nove avtomatske telefonske centrale. Ob 10. bo na Garibaldijevem trgu glasbeni koncert, uro kasneje pa začetek tekem v odbojki med ekipami sindikalnih podružnic in tekmovanje veslačcv. V petek, 2. maja, bodo ribiške ladje vo--zile izletnike v Umag, Savudrijo, Portorož in Ankaran. V Piranu in Sečovljah bosta prvomajski proslavi 30. aprila zvečer. V Sečovljah bo ob tej priložnosti tudi zaključen ljudskoprosvetni teden tamkajšnje Svobode. V Piranu bo nocoj promenadni koncert godbe na pihala, baklada in veliko ljudsko zborovanje, kateremu bo sledil kultur-no-umetniški nastop članov piranske DPD Svobode. Prvega maja nameravajo prirediti obisk državnega posestva »Krog«, kjer bo poskrbljeno tudi za zabavo. Potem, ko bodo zagoreli na Slavni-ku kresovi, bo v Hrpeljah v sredo zvečer baklada in proslava Prvega maja, ki jo bo priredilo DPD Svoboda. Baklada in proslave bodo tudi v Materiji, v Pregarjih in Podgradu. Prvega maja bodo v Hrpeljah razne športne prireditve in spuščanje zmajev ter balonov. Krajevne proslave mednarodnega praznika dela bodo prav tako nocoj v Divači in v nekaterih vaseh diva-ške občine. V Divači sami bodo 1. maja v dopoldanskih urah po zborovanju odprli zdravstveni dom, nato pa priredili razna flzkulturna in športna tekmovanja. Popoldne bo revija ljudsko-prosvetnih društev s področja divaške občine, nato pa srečolov in zabavna prireditev. Tudi na Sežanskem bodo 30. aprila zagoreli kresovi, a v Sežani, Dutov-Ijah, Štanjelu in Pliskovici bodo v večernih urah slavnostne akademije, na katerih bodo sodelovala krajevna prosvetna društva. Na sam praznik je predvidenih v Sežanli več športnih tekmovanj. Prvomajske proslave bodo nocoj še v Postojni, v Orehku, Prestranku, Planini, Studenem in v Hruševju. V Postojni bo tudi baklada, na Nanosu in na drugih hribih postojnske občine pa bodo zagoreli kresovi. V četrtek, 1. maja, bosta vojaška in gasilska godba na pihala zaigrali Postojnča-nom budnice in jih povabili na izlete na Nanos in na Pečno reber. Stafemo baklado nameravajo organizirati člani TVD Partizan v Ilirski Bistrici, od koder bo lep pogled na prvomajske kresove, prižgane na večjih hribih ilirsko-bistriške občine. Prvega maja ob 9. uri bo na trgu v Ilirski Bistrici zborovanje, ki mu bo sledila kulturno-umetniška prireditev DPD Svobode. Slavnostne prvomajske akademije bodo tudi v Kne-žaku, na Premu, v Jelšanah in Žabicah. 1. in 2. maja bodo v tej občini organizirali več športnih tekmovanj in razne izlete delovnih kolektivov. Pa tudi v Pivki bodo proslavili 1. maj z akademijo, povorko in prižiganjem kresov na večer pred praznikom. Podobne proslave bodo istočasno tudi v Neverkah in na Baču. Prvega maja pa bo godba najprej zaigrala budnico, nato pa bodo tekmovanja v streljanju, odbojki, vlečenju vrvi in množični izlet na Orlek, kjer bo velika prvomajska zabava. Nedeljsko kolo je bilo odločilno v primorski nogometni podzvezi. Pomerila sta se namreč glavna kandidata za osvojitev prvenstva: Postojna in Koper. Čeprav so bili gostje favoriti, se je tekma končala z zasluženo zmago Konra 2:0 (1:0). Tekma je privabila na igrišče okrog 1000 gledalcev, ki so bili priča zelo borbeni in tudi lepi igri. V prvem polčasu je bila Postojna nekoliko boljša, ni pa znala izkoristiti precej zrelih priložnosti pred nasprotnikovim golom. Koper je prišel v vodstvo zaradi grobe napake nasprotnega vratarja in iz indirektnega udarca ni bilo težko doseči Rozmanu gol. V drugem polčasu se je slika na igrišču spremenila. Koper je zaigral odlično in bil skoraj ves čas v premoči. Zlasti dobro je igrala obramba, ki ima levji delež za zmago. Drugi gol je dosegel Rozman, ki je žogo ostro streljal v zgornji levi kot. Še nekaj besed o obeh najmočnejših enajstoricah v primorski podzvezi. Koper je z nedeljsko zmago dokazal, da ima solidno moštvo in obrambo, ki zna zaigrati dobro in borbeno. Pač pa ima Koper razmeroma slab napad, v katerem lahko računa le na srednji trio, medtem ko bo treba vprašanje kril brž ko mogoče rešiti. Desno krilo bo moralo precej spremeniti način igre in se bolj prilagajati dogodkom na terenu, medtem ko levo krilo sploh ni doraslo igri celega moštva. Če ne bi bilo kril, bi lahko za koprsko moštvo rekli, da je zaigralo tako, kakor ga še nismo videli igrati v Kopru, Postojnčani so kljub porazu pustili dober vtis. Moštvo je v glavnem izenačeno, pa vendar js napad boljši del. Če ne bi v nedeljo naleteli na tako trdno in borbeno obrambo Kopra, bi bil rezultat najbrž obraten. Koper je zdaj na pol poti do zmage. Toda prvega mesta še nima v žepu, saj igra še dve težki tekmi zunaj (v Ajdovščini in Kar pozna se pri nas v Kopru, da že lep čas ni bilo poštene burje. Tako bodo morali naposled tisti, ki so odgovorni za smeti, vendar prijeti za metle in poče-diti vsaj glavne ulice, če že za vse nimajo časa. Če bodo to dokončno sklenili, jim prijateljsko svetujem, naj se odpravijo na to delo takrat, ko bo na ulici največ ljudi, ker nima smisla pometati zgodaj zjutraj, ko tega nihče ne vidi. Ob tem bi še zapisal, da ne vem, čemu imamo v Kopru prometne znake. Poglejte samo v Kidričevo ulico, ki je vsaj sedemkrat prepovedana za vsa vozila, pa kljub temu ni človek pred njimi nič bolj varen, kot na križišču pred Triglavom. Ne dotikam se tega iz zavisti, ker nisem motoriziran, pač pa zato, ker bi ne bil rad ob kako nogo ali rebro na prepovedanem kraju, ko pa je dovolj priložnosti, da me »regularno« povozijo. Iz Pivke sem prejel tole pisemce: »Dragi Vane! Če imaš količkaj časa, pozovi Pivčane na udarniško delo, da bi vsaj za silo uredili prostor pred občinskim komitejem in še vrsto podobnih Mirnu), medtem ko ima Postojna le srečanje z Adrio v Mirnu, dve tekmi pa igra doma. Od ostalih rezultatov naj omenimo predvsem prepričljivo zmago Anhovega nad Sidrom s 3:0, medtem ko je Primorje premagalo Tabor s 3:0 (p. f.). Branik pa je premagal Adrio z 2:0. Lestvica: Koper 11 8 1 2 33:13 17 Postojna 11 8 0 3 50:10 16 Branik 11 6 1 4 23:32 13 Primorje 11 5 1 5 27:19 11 Anhovo 11 4 2 5 23:27 10 Tabor 11 4 2 5 23:33 10 Adria 11 3 1 7 25:41 7 Sidro 11 2 0 9 20:49 4 V nedeljo bodo na sporedu na- slednja srečanja: Tabor—Branik, Postojna—Anhovo, Adria—Koper in Sidro—Primorje. Poraz Ilirske Bistrice v odbojki V prvem kolu republiške lige je Partizan Ilirska Bistrica na domačem igrišču izgubil z ljubljanskim Poštarjem z 0:3. Razlika v setih (15:13, 15:11, 15:9) kaže, da sta bili moštvi precej izenačeni. S kvaliteto igre občinstvo ni bilo zadovoljno. V prvem kolu koprske okrajne košarkarske lige je Postojna II premagala Sežano z 41:36. V okviru moštvenega šahovskega prvenstva koprskega okraja je Izola premagala Piran s 7 in pol : 2 in pol. Spet d?s točki m Izolo V nedeljskem kolu ljubliansko-primorske nogometne lige je Izola v Ljubljani zasluženo premagala Ilirijo z 2:0. Izola ima zdaj 14 točk in lepe izglede, da se uvrsti med prvo enajstorico. V nedeljo igra doma z Grafičarjem in ga bo v primeru zmage pre- kotičkov. Lepo bi bilo, če bi to naredili vsaj ob našem delavskem prazniku, ko se že niso zmenili za takšne reči niti pred volitvami niti pred občinskim praznikom.« Veste, da takšno jjrošnjo rad uslišim. Zato sem -se nemudoma potegnil v Pivko in tam povedal, kar je bilo treba. Obenem sem jim omenil, da bi bil že skrajni čas tudi za odstranitev ostankov italijanske okupacije. Saj menda ne mislijo narediti iz cele Pivke muzeja? Drugače res ne vem, čemu naj bi se še danes šopirili ob glavni cesti napisi. kot so: Stampa, Pellicole, Forno mecca-nico, Albergo in njim podobni. Se k brivcu sem stopil, ko sem bil že tam. Naravnost v salon mojstra Vižintina. Tu so me hkrati ostrigli, obrili in oskubili. Zadnje se nanaša samo na moj žep, ki se mu zdi osem kovačev za striženje in pet za britje le nekoliko preveč in takšne cene skratka ne more miroljubno prenesti. Se posebej zaradi tega, ker se pri vsakem normalnem brivcu v okolici lahko očedim za 100 dinarjev, kar je po mojem skromnem mišljenju še primerna cena. Tudi v Postojni sem se oglasil. Gostilna Pri Lovcu je ka[r lep lokal in tudi natakarice so brhke. Skoda, da so skregane s čistočo, če ne, bi mi bile še bolj všeč. Tako pa res nisem mogel mirno gledati, kako so se ukvarjale s podom za točilno mizo in nosile drva, nato pa stregle gostom, ne cla bi si prej vsaj malček op lak -nile roke. Če bi bilo to v kakem drugem kraju, kjer primanjkuje vode, bi človek nekako še razumel, toda kolikor -vem. je zdaj v Postojni vode dovolj in bi res ne bilo treba tako štediti z njo. Za konec pa še nekaj o televiziji. Marsikomu je ta. reč všeč in rad bi prišel do t" čudežne škatlice, ki se pa hudo visoko ceni. Zato Koprčani gledamo po nava- hitela. Idrijski Rudar je osvojil pivo točko v pomladanskem delu prvenstva. Z ljubljanskim Grafičarjem je igral neodločeno 0:0. Na to. točko ni nobeden računal in je treba dati priznanje Rudarju zaradi borbene igre. Prihodnjo nedeljo bodo Idrijčani gostovali v Novi Gorici. Nova Gorica bo hotela na vsak način zmagati, saj so ji točke zaradi poraza proti Triglavu na lastnem igrišču nujno potrebne. NEDELJA, 4. maja: 8,00 Kmetijska oddaja: »Organiziranje letošnjega odkupa na Goriškem — Obisk pri kmetijskem posestvu Odolina v Brklinih« — Kvintet Avse-nik — 10.30 Reporterske turistične beležke — 10.50 Lahka glasba — 14.15 15' valčkov in polk — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Pogovor s poslušalci — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 5. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Nega posajenih topolov« — 14.00 Ponedeljkove popevke — 14.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15,00 Vesti. TOREK, C. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Zatiranje travniškega plevela in raznih škodljivcev v travni ruši« — 13.45 Iz opernega sveta. SREDA, 7. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski! nasveti: »Setev in pomen heterozne koruze« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: »Srečanje s pionirji: Med pionirji v bolnici Valdoltra. Četrtek, s. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vestli — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Stanovanjska skupnost v naši vasi« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci; »Govori pred. OLO Nova Gorica inž. Karmelo Bu-dihna. petek, 9. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti: »Pripravimo živino za pašo« — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Kaj so pokazale razprave ob volitvah v delavske svete. SOBOTA, 10. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti: »Redčenja vodnega lesa in plodov« — 14.30 Kulturni obzornik: »Vprašanje muzejev NOB na Primorskem« — 15,25 Pojeta Dana Filipčie .in Franc Koren, spremlja trio Avgust Stanko, cli televizijski-spored pri Frančku v Loži. In vidite: izračunal sem, da bo ceneje, če se zadolžim in kupim sprejemnik sam, zakaj pet kovačev za konsumacijski blok in raztrgane hlače povrh, je vsekakor preveč tudi za najlepši celovečerni spored. Prav potiho vam pa še nekaj povem: resno sumim Francka, da ima kak tajen dogovor z našimi krojači, sicer bi po mojem že zamenjal tiste pred-potopne stole, ali pa vsaj z njih odstranil odvečne žeblje. Pozdravljeni! Vaš Vane KOPER: 2., 3. in 4, maja ameriški-barvni film — cinemascope PIKNIK, 5. in 6. maja japonski film LEGENDA O UGESTU, 7, in 8. maja sovjetski barvni film PREIZKUŠNJA ZVESTOBE. IZOLA: 2. maja ameriški barvni film cmemaseope PIKNIK, 3. in 4. maja sovjetsk?i barvni film PREIZKUŠNJA ZVESTOBE, 5. in 0. maja sovjetski barvni film SKRIVNOST DVEH OCEANOV, 7. in 8. maja madžarski film VRTINEC. SEČOVLJE: 2. maja sovjetski barvni film PREIZKUŠNJA ZVESTOBE, 3. maja sovjetski barvni film RESNIČNA ZGODBA, 4. maja mehiški film PREPOVEDAN SAD, 8. maja (črtani mešani program za šole) MALA LA2NIVCA, šmarje: 3. maja mehiški film PREPOVEDAN SAD, 4. maja sovjetski barvni film RESNIČNA ZGODBA, 7. maja (mešani črtani program za šole) MALA LAŽNIVCA. ŠKOFIJE: 3, maja francoski film JU-LIETTE, 4. maja ameriški baroni film BRODVAJSKA USPAVANKA, 7. maja japonsk'1 film LEGENDA O UGESTU. dekani: 3, maja ameriški barvni film BRODVAJSKA USPAVANKA, 4. maja francoski film JU-LIETTE. POSTOJNA: 3, in 4. maja ameriški barvni film ZADNJIKRAT SEM VIDEL PARIZ, 6, in 7, maja italijanski film STO LET LJUBEZNI, 8. in 9. maja jugoslovanski film SLAB DENAR. sežana: l. in 2. maja švedski film PLESALA JE ENO SAMO POLETJE, 3. in 4, maja ameriški film RDEČE PODVEZE, 6. in 7. maja jugoslovanski film ČEVELJČKI NA ASFALTU, 8. in 9. maja francoski film PODZEMLJE PARIZA. BOGATO IZBIRO NAOČNIKOV za odrasle in otroke, precizna šestila, logaritmična računala dobite v največji izbiri pri tvrdki »VIST A«, Optika — foto, Trst, ul. Carducci 15, telefon 29-656. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. PEDIKURA NOG je vsak mesec od 5. do 10. v mesecu v hotelu GALEB, Koper. Odstranite kurja očesa, trdo kožo, vraščene nohte, ozdravit^ potenje. Negovane noge — lahka hoja. Ne zamudite priložnosti! SPREJMEM vsako pisarniško honorarno delo 6 ur dnevno. Ponudbe pošljite na upravo lista ood »Takoj«. PRODAM zaradi preselitve kuhinjsko opremo, spalnico in štedilnik. Vsi predmeti so v prav dobrem stanju. Ogled dnevno od 11. do 13. in od 16. do 18. ure. Naslov v upravi lista. MLAD FANT se želi zaposliti v Piranu, Izoli, Kopru ali bližnji okolici, sprejme vsako delo. Ponudbe pod »VESTEN« na upravo lista, LJUBLJANA Vam nudi najboljša ISTRSKA, ŠTAJERSKA IN DOLENJSKA VINA po najnižjih dnevnih cenah SVOJIM ODJEMALCEM TER POTROŠNIKOM ISKRENO ČESTITA K 1. MAJU cxxxxxxx>30c0cxxxxxxxxx'xx^ )rx^vxx>xv*K>noooncoi>ooooooo«' ocrooco Oglejte si v naših poslovalnicah v Kopru (knjigarna v Kidričevi ulici), Izoli in Piranu razstavljene PISALNE STROJE Prepričali se boste o zelo ugodnih nabavnih pogojih, saj lahko kupite portable pisalni stroj najboljših inozemskih znamk že za din 62.500.—, kar pomeni z obrestmi vred v 24-mesečnem odplačevanju po d i n 2.605.— mesečno. CZP »PRIMORSKI TISK« Založba »LIPA« Koper > X>r*200COOOCOZ»".XXXX XXX>-XX x X X vx * XXXXXDCXXX>rCOCXXXXX'X "» XX ÄTOMIUM Iii —; V četrtek, 17. aprila so odprli svetovno razstavo v Bruslju. čez pol lota, v nedeljo, 19, oktobra, jo bodo zaključili, Vse stavbe, paviljone in dvorane bodo odnesli, ostal bo le ATOMIUM, simbol prve svetovne razstave ob vstopu človeštva v atomsko dobo. Stal bo desetletja in morda celo stoletja In pričal znancem o tej pomembni dobi na zemlji. 110 m visoko se v pomladanskem soncu sveti najvišja izmed devetili srebrnih krogel Atomiuma. V njem je nameščena restavracija. Ekspresno dvigalo potegne obiskovalca tako rekoč bliskovito v vrtoglavo . višino. V ostalih osmih kroglah so velike okrogle dvo- rane, Skozi kovinske opornike, s katerimi so krogle medsebojno povezane, vodijo tekoče stopnice. Večina ljudi misli, da predstavlja Atomium neke vrste atom, kar pa ne odgovarja resnici. Prave atome predstavljajo le velike krogle, cel Atomium pa ima s svojimi devetimi atomi točno obliko železovega kristala. Od tod devet krogci. Za izdelavo njihovih sten so porabili osemedeset ton lahke kovine, gradili pa so Atomium skoraj leto dni. 300 MILIJONOV RADIJSKIH SPREJEMNIKOV Po zadnjih statističnih podatkih je na vsem svetu okrog 300 milijonov radijskih sprejemnikov. V to število so všteti vsi aparati, tudi tisti v avtomobilih, na vlakih, letalih in podobno. Potemtakem pride na vsakih osem do devet ljudi po en radio. Od tega je samo v ZDA 150 milijonov aparatov, v Evropi 32 milijonov, v vsej Afriki pa komaj tri milijone. New York pod. vodo. Takšno prihodnost prerokuje temu največjemu mestu na svetu ameriški znanstvenik dr. Harry Wexler, direktor državnega zavoda za proučevanje voda. Učenjak trdi, da. se bo morska gladina v prihodnosti dvignila nad sto metrov, kar bo posledica tajanja ledenih gora v Severnem in Južnem ledenem morju. Če se bodo ta predvidevanja uresničila, preti seveda, enaka nevarnost mnogim drugim mestom. TRETJINO ŽIVLJENJI PRESPIMO Atomium — simbol svetovne razstave v Bruslju Američani izražajo vse v številkah. Izračunali so tudi to, o čemer povprečen človek navadno ne razmišlja ali se vsaj ne potrudi do globljega razglabljanja, n. pr. kolikšni del svojega kratkega življenja prespimo, preveseljačimo, prekle-petamo itd. Dognali so. da sla moški, ki je doživel 06 let oziroma ženska, ki je dočakala 70 let starosti, takole porabila leta svojega življenja: prespala sta 23 let, delala sta 20 let (Američani pri 40-urnem Hipnotizirani študenti. Znano je, da znanstveniki že dalj časa proučujejo hipnozo in njen vpliv na človeka. V neki ameriški šoli so naredili zanimiv poskus: po predavanju so vse študente hipnotizirali in jih v takšnem stanju začeli izpraševati. Ugotovili so, da so bili odgovori mnogo bolj popolni in natančni, kot jih po navadi dobijo od budnih študentov. -■,-.,.,. ... .... mm SEMSST HEMINGWAY) POSLOVENIL RADO BORDON t: ■ m mm : i an Umivali so ga in v nekaj zavijali. Videl sem temni obrazek in temne ročice, toda nisem videl, ali se giblje, niti slišal, ali joče. Zdravnik je spet nekaj počel z njim. Bil je videti vznemirjen. »Ne,« sem rekel. »Skoraj bi bil ubil svojo mater.« »Saj ni kriv ta ljubi otročiček. Si niste želeli fanta?« »Ne,« sem odvrnil. Zdravnik se je ukvarjal z njim. Držal ga je za noge in ga čofotal. Nisem ostal, da bi to gledal. Stopil sem na hodnik. Zdaj sem mogel vstopiti in gledati. Stopil sem skozi vrata in se nekoliko spustil po galeriji navzdol. Bolničarke, ki so sedele pri ogradi, so mi namignile, naj stopim tja, kjer so bile one. Odkimal sem. Od tam, kjer sem bil, sem lahko dovolj videl. Pomislil sem, da je Catherine mrtva. Bila je videti mrtva. Obraz je imela siv, vsaj tisti del, ki sem ga lahko videl. Spodaj, pod svetilkami, je zdravnik šival veliko, široko, razprto rano. Neki drug zdravnik je z masko dajal narkozo. Dve bolničarki z maslcama sta podajali instrumente. Bilo je, kakor da gledam risbo o inkviziciji. Medtem ko sem gledal, sem ugotovil, da bi bil lahko vse gledal, vendar sem bil zadovoljen, da nisem bil storil tega. Ne verjamem, da bi bil mogel gledati, kako jo režejo, vendar sem opazoval, kako se s spretnimi šivi rana zapira v visok, nazobčan rob, kakor da bi to počeli čevljarji, in sem bil vesel. delavniku le li let), zabava in šport sta jima vzela 8 let, potrebam želodca sta žrtvovala 6 let, telesni negi 5 let, prav tako dolgo sta se vozarila z avtom, busom in železnico (ameriško merilo!), za razgo-varjanje pa se njun čas ne ujema; moški je porabil zanj 4, ženska pa 5 let, branje časopisov in knjig jima je vzelo 3 leta, 3 leta sta tudi čakala na kdo ve kaj in 3 leta sta bila tudi bolna, 2 do 4 leta sla prekadila, eno leto pretelefo-nirala, pol leta premetavala karte, 5 mesecev se ubadala z vezalkami in tako naprej. Mar ni to zabavno? Pa naj še kdo toži, kam bi s časom! DRAGI POSKUSI Internacionala nasprotnikov vojne službe je objavila sporočilo, da so britanski poskusi z vodikovo bombo na Božičnem otoku stali blizu tisoč milijard dinarjev. Za ta denar bi lahko zgradili skoraj pol milijona enodružinskih hiš. ZA VREME NI MEJA Vremenoslovje je med redkimi strokami, ki že od konca druge svetovne vojne vzajemnega mednarodnega sodelovanja niso pretrgale. Evropa je razdeljena na štiri območja. Za severozahod oddaja vremenska poročila osrednja postaja Dunstable pri Londonu. Ostale tri Središčne postaje so Pariz, Rim, in Moskva, Zavedajoč se važnosti medsebojnih vremenskih poročil tudi v napetem mednarodnem ozračju niti vzhod niti zahod oddaj nista prekinila, korist pa je imela od te uvidevnosti vsa Evropa. m ill iff II . ' as** OBOROŽEVANJE IN CIVILNE POTREBE ZDA so Zahodni Nemčiji za pet let odstopile rttšllec »AN-THON Y« proti izposojnini 20 milijonov zali. nemških mark. Nemci- so rušilec preimenovali v »Z 1«. Dolg je 115 m, širok 12 m, vozii z brzino 70 km na uro in je oborožen s štirimi topovi 12,7 cm in šestimi 7,G cm ter vrsto torpednih cevi, Ce bi njegovo oborožitev zamenjali z vsakdanjimi praktičnimi potrebami —• so izračunali Nemci sami — bi to bilo nekako takole, En sam torpedo na krovu stane 17,000 dolarjev, to je nad osem milijonov dinarjev. Za ta denar se dobi. že kar lepa hiša. Vodna bomba — odvržejo jih lahko s krme naenkrat šest —• stane 6000 nemških mark; to je nov avto. Hedgehog, tako imenujejo Američani majhne učinkovite protipodmornične rakete, ki jih je »Z l« tudi prevzela, stanejo 1200 nemških mark, toliko kot televizijski aparat, Granate za 12,7 cm topove so po G00 nemških mark, kar bi stal električni hladilnik. Skupno so na rušilec naložili streliva v vrednosti 2,5 milijona nemških mark. kaj bi ta denar pomenil v praktičnem življenju! DRAGOCENA STENSKA PREVLEKA Neka ubožna finska vdova je s svojimi sedmimi otroci živela v na pol razpadli bajti. Odrte in opraskane stene svoje revne sobice je pokrila s starimi pismi, kuvertami in razglednicami, Ni se ji niti sanjalo, da bi to utegnilo imeti kako vrednost. Pa je v njen doni slučajno zaneslo nekega izletnika, ki je ostrmel nad nenavadno zbirko starih znamk na stenah. Znamke so ocenili na približno dva in pol milijona dinarjev in danes je vdova med najsrečnejšimi ljudmi na Finskem. MORSKA VODA — PITNA V Izraelu sta se posrečila dva velika poskusa glede pridobivanja pitne vode: a) z izparino zledenele morske vode, b) z elektrodializo, to je s postopkom za razdružitev kristalizii-rajočih snovi od talcih, ki ne delajo kristalov. Tako je postala slanica iz puščavskih vodnjakov užitna. Kot pitna voda bo v bodoče prav tako porabno tudi morje. mmM Vsi napori -francoskih kolonialnih sil, da bi zadušili osvobodilno gibanje v Alžiriji, so zaman. Borcev za svobodo in neodvisnost je vsak dan več, za orožje so zgrabili vsi, še starčki in otroci. Na sliki vidimo skupino borcev, oboroženih z orožjem, ki so ga odvzeli Francozom. Strel iz topa. To je najnovejša atrakcija nekega ameriškega cirkusa. Akro-batko izstrelijo iz velikega topa, da poleti v loku na trapec, ki visi nekaj deset metrov visoko. Tam se ujame in izvede nekaj vratolomnih akrobacij, nato pa se spusti na razpeto mrežo pod seboj. —• Nikar se ne razburjaj! Prava reč, če zgrešiš. Bova že naletela na drugega. Umetno srce. Na sliki vidimo dva zdravnika iz Cle-velanda, ki jima je uspelo izdelati umetno srce. Naprava je iz plastične snovi in se je že pri prvem poskusu kar dobro obnesla. Pes, ki so mu odstranili srce in ga zamenjali s tem aparatom, je živel še poldrugo uro. Prepričani so, da bo izum mnogo koristil pri težkih operacijah bolnikov s slabim srcem. Ko je bila rana zašita, sem spet stopil na hodnik ter se sprehajal sent in tja. Čez nekaj časa je prišel ven tudi zdravnik. »Kako je z njo?« »Kar dobro. Ste gledali?« Bil je videti utrujen. »Videl sem, kako ste šivali. Rez je videti zelo dolg.« »Se vam zdi?« »Da. Se bo brazgotina zgladila?« »Ah, seveda.« Cez nekaj časa so privlekli ven nosilnico na kolescih in jo naglo potisnili po hodniku do dvigala. Šel sem poleg nje. Catherine je stokala. V pritličju so jo v njeni sobi položli v posteljo. Usedel sem se na stol pri vznožju postelje. V sobi je bila bolničarka. Vstal sem in obstal stoje poleg postelje. V sobi je bilo temno. Catherine je stegnila roko. »Zdravo,« je rekla. Njen glas je bil zelo šibak in izmučen. »Zdravo, moja draga.« »Je fantek ali punčka?« »Pst... Nikar ne govorite,« je rekla bolničarka. »Fantek. Dolg, širok in temen.« »Se dobro počuti?« »Da,« sem rekel. »Prav dobro.« Videl sem, kako me je bolničarka čudno pogledala. »Strašno sem trudna,« je rekla Catherine. »lu peklensko me boli. Se ti dobro počutiš, dragi?« »Prav dobro. Nikar ne govori.« »Bil si tako dober z mano. Ah, dragi, strašno me boli. Kakšen je mali?« »Videti je kot oguljen zajček z nagubanim obrazom starčka.« »Oditi morate,« je rekla bolničarka. »Gospa Henry ne sme govoriti.« »Zunaj bom,« sem rekel. »Pojdi jest.« »Ne. Zunaj bom.« Poljubil sem Catherine. Bila je zelo siva, šibka in izmučena. »Lahko govorim z vami?« sem rekel bolničarki. Stopila je z mano na hodnik. Napravil sem nekaj korakov po hodniku. »Kaj je z otrokom?« sem vprašal. »Kaj ne veste?« »Ne.« »Ni bil živ.« »Je bil mrtev?« »Niso ga mogli pripraviti k dihanju. Popkovina se mu je opletla okrog vratu ali nekaj takega.« »Torej je mrtev.« »Da. Kakšna škoda. Tako lep, velik otrok. Mislila sem, da veste.« »Ne,« sem rekel. »Bolje bo, da se vrnete h gospe.« Usedel sem se na stol pred mizo, na kateri so bila poročila bolničark, pritrjena s ščipalkami. Gledal sem skozi okno. Ničesar nisem mogel videti razen teme in dežja, ki je padal proti svetlobi okna. Tako je torej. Otrok je bil mrtev. Zato je bil zdravnik videti tako utrujen. Zakaj pa so torej vse tisto počeli z njim v sobi? Mogoče so mislili, da bo prišel k zavesti in pričel dihati. Nisem bil veren, vendar sem vedel, da bi ga bilo treba krstiti. Toda kaj, če sploh ni dihal. Mislim, da ni dihal. Sploh ni bil nikoli živ. Razen v Catherine. Dostikrat sem ga bil čutil, kako se giblje v njej. Toda zadnji teden ne več. Morda je bil že ves ta čas zadušen. Ubogi otročiček! Močno sem si zaželel, da bi se bil jaz tako zadušil. Ne, ni res, Toda kaže, da še ni konec s tem umiranjem. Morda bo zdaj še Catherine umrla. To se dogaja. Ljudje umiramo. Ne vemo pravzaprav, zakaj. Človek nima časa, da bi to zvedel. Treščijo te v življenje, povedo ti pravila, in prvič, ko te zalotijo brez zaščite, te ubijejo. Ali pa te ubijejo brez razloga, kot je bilo z Aymom. Ali pa ti dajo sifilis kot Rinaldiju. Toda naposled te ubijejo. Čakaj in sigurno te bodo ubili. Nekoč sem v taborišču položil na ogenj panj, poln mravelj. Ko je začel goreti, so mravlje planile ven in se usmerile najprej proti sredini, kjer je bil ogenj. Potem so se vrnile in pohitele proti robu. Ko so bile čisto na robu, so padle v ogenj. Nekatere so se rešile z ožganimi in sploščenimi trupi ter odšle, ne da bi vedele, kam gredo. Toda večina je šla proti ognju in potem spet proti robu; zbrale so se na hladnem koncu in naposled padle v ogenj-