154, številka.__hjohljana, soboto 10. julija. VIII. leto, 1875. S L 0 V EN SKINI R 0 D. I»h »j a vsak dan, icvzenrii ponedeljke tn dneve po praznikih, ter volja po polti pre-eman. za avstro-ogerake dežele aa -:elo leto 16 gold., za pol lera 8 gold. ba 4o*rf leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za ceio leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na W" ••»računa 10 krajfc. za moaec, 30 kr. za cotrt leta. — Za toje dežele za oolo iero 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode ucltelle na ljudskih šolah tm ** dijake vena znižana cena m sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po polti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čertri-sropne peiit-vrste 6 kr., do ne oznani'o ?nkrat tiska, 5 kr. 3^ se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Oopiai n»j aa iavole franktrati. — Bokopifli ne vračajo. — Urednidrvc }e v Liub jj.ni na oelovikl cest: v Tavčarjevi hiši „IIotal Evropa". Opiivniiuo, •!» kiU-o ti aj se blagovolijo pošiljati namer v;»v -o i- iamacile, o; i , a, ."j. .lominisvrativno reči. ;e v »NarodtoJ tiskarni" v Tavčarjevi hifi Volitve na Ogerskem su jako žalostne prikazni pokazale. Azijatski niagjarski živel j pokazuje tako moč in tako brezobzirno voljo vse sebi protivno pogaziti, da je strah. Slovanski živel j pa!:, mehak kakor povsod, žalostuo pada, namestil da bi se dvigal. Srbi, čili narod, so imeli zadnjič osem poslancev. Sedaj so propali v Novem Sadu z M detičem, propala sta tudi Trifanac in MaksimoviČ in namesto njih so voljeni Magjari, ali Magjaro-Nenici. Srbi bodo, 5e v Pančevn po trdem boji proti uradnikom in Nemcem zmagajo, zastopani odslej samu 8 tremi poslanci. Povsod so mej Srbi naseljeni Nemci. Ne mara, da ti bolj redno davek plačujejo, nego Srbi in po zadnji noveli ogerskega volilnega reda ima le tisti volilec pravo voliti, ki je davek plačal. Tudi so magjarske gospodske kar meni nič tebi nič srb«ke volilce izpusčale. Se žalostnejše so volitve izpale mej Slovaki. Tri milijone je tega naroda, sto poslancev bi torej moral imeti, a nema toliko kakor nobenega. Dosedaj Bta vsaj dva po imenu in na pol Slovaka Kujuh in MatuŠka. Sedaj je izvoljen samo K u juh, Matuška je moral mesto odstopiti Magjarn. In K um u u i ? Le ti se drže pasivnosti in prostovoljno nečejo zastopani biti v magjarske m zboru t. ji zastopajo jih Magjari. Zato so se Magjari torej zedinili, za to ves državopravni prepir mej soboj na strau pustili, da uduše iu na stran potisnejo druge narodnosti! Hrvatski „Obzor" o nas. V včerajšnjem lista smo dali prostor dopiuu od hrvatske meje, kateri „Obzoru" odgovarja. Da bodo oni ua.-.i bralci, katerim Mstek. Kruh žrvenjak. Vprašanje po vsakdanjem kraha je velike važnosti, tako v gospodarstvenom obziru, kakor v obzira Človeškega zdravja. Želodec v obče je prvi dostojaubtvenik človeškega telesa, ako se njega v pravej meri in pravem potem namiri, dobro je potem vsem drugim udom in tudi duševno delovanje ide s pravim veseljem svoj pot dalje, — to je pravil Rimljan Menenius Agrippa. Človek se počnti zadovoljnega i srečnega, čelu narava se mu smehlja. Ali kolikokrat je človek s svojim hrepenenjem po sreči i zadovoljnosti na krivem potu, na na svojo žalost i bridko iznenađenje navadno prepozno izpozna, da je vse to, po čemer je želel i kar je na zadnje z imenovani list no prihaja v roke, sami prepričali se, kako pišo in nas hori glasilo hrvatske narodne ali sedaj vladne stranke, ter da se ob enem preverijo, da je istina, kar smo vedno tudi mi pritrjevali (da si „Obzor" o Um molči), da namreč Slovenci tudi veČino hrvatskega bivšega sabora ali sedanjo vladno stranko kot j atrijotično spoštujemo in jej vse vspeho želimo, če prav Makančev bolj slovunsk program odobrujemo — p<-dajemo omenjeni članek, v kolikor se Slovencev tiče, od besede do besede izvirno: ,.Ni malo zrelije nemisle naša susjedna braća, osobito slovenska, kad samo zato povladjuju hrvatskoj opoziciji, jer ova jedina tobož (baje) nosi na zastavi solidarnost slavenskih plemena. Poznavanje slavenskih plemena, idejn medjasobne solidarnosti razširila je u Hrvatskoj narodna stranka. No zar solidarnost slavenska ima do vieka ostati oua platonička ljubav, koja se nikada neusudjuje dotaknuti IjubovceV Je li slavenskim narodom ponio-ieno pjesmami i novinskimi člane o solidarnosti, ako u vjekovitoj ovoj sanjki zanemare svoj politički razvitak i napredak'? Iziskuje li solidarnost, iziskuje li korist recimo naše braće SI o v e na ca , da narodna stranka dopasti Ugarskoj, neka preko svojih satrapa vlada nad Ilrvatskom i uništuje svako sjeme njezina života? Je li ljubljanski sabor za volju češkoj i hrvatskoj narodnoj stranki proglasio pasivnu politiku ? Je li odkazao carcvinskomu vieću polazak? Ako li pako nema političkim! djeli i odlu-kami solidarnosti, koja korist od praznh govora i novinskih člauaka? Jednoč smo molili slovensku braću, neka odlučno izjave, da žele slovenske krajeve s Ilrvatskom i Ugarskom sdrnžiti. Na ovaj predlog malo ih nije groznica od straha velikim ti udom dosegel, nečimerno in neza dovoljivo. Ubožec hrepeni po posestvih bogatino-vih, vendar se lahko mnogokrat čuje iz marsikaterih Kiozovih ust zavidanje po srečnem in zadovoljnem življenji človeka prostaka. Toliko za predslovo predmetu, na katerega te hočem, dragi čitatelj, na kratko opozoriti. Vprašanje je namreč to, s kakoš-nim kruhom moreš najbolje živiti se, da ti dobro tekne in zdravje pospešuje! Jaz ti odgovarjam z žrvenjakom. Kakošen kruh je ta „žrveujak" ? Malo potrpi, ter se ne čudi: Žrvenjak nij niti kvašen, niti soljen, uiti iz line bele moke, nego samo Iz pretrgane pšenice, kakor pride izpod žrvenj, (mlinskih kilmenov,) ki so nekoliko bolj VBaksebi nastavljeni, ta ko, da bolj na debelo melejo. Pri žrvenji v spopala. (Na to je uže odgovoril naš dopisnik, da nij res. Ur.) Nećemo li, nesmijemo li političke solidarnosti, zašto da praznom vikom zaustavljamo svoj nutarnji i politički razvoj ? Ili bi Hrvatska imala o tom raditi, da sa Slovenci dodje u carev, vieče i dade si od ustavnovjerce stranko stvarati zakone, koje ima pravo na svom saboru stvarati ? Podjo li za rukom Hrvatskoj svoju autonomiju učvrstiti, svoj narodni i politički napredak osigurati, Bvojom snagom pokazati koliko je za monarkija nuždna i koristna, učinit će se koristnija za solidarnost slavenskih plemena, nego li gg. u Ljubljani snivati (! no, no, samo sanjamo v Ljubljani tudi ne, malo mozga je tudi nam bog dal. Ur.) mogn. Hrvatsku je prvu zapala sreća i zadaća, da dokaže, što su Slaveni vrstni izvesti na praktičnom polju politike i zakonarstvs. Mi nit od naše bnće nećemo poslušati savjeta, da ovu probu na svoju i svih slavenskih plemena štetu zlo učinimo." Politični razgled. NotraaiaJ«' «t«*£«»lt3 V Ljubljani 9. julija. Na iPumt/t bode v soboto 10. t. m. skopni min steinki svet, v katerem se bodo posvetovali o vzajemnem državnem proračunu za leto 187G. Od ogerskih ministrov bosta Szell in Wenkheim navzočna. — Predloge za delegacije so uže izdelane. -sebno na šolsko mladež." Francoska narodna skapščina je sprejela nujni predlog generala Saussiera, da se utrdi Grenoble (na meji italsko-Švioarskej) isto tako predlog o stavbi lijonske železnice. V seji 5. t. m. se je povolilo vojnemu mi nistru 100 milijonov frankov za vojaške po trebe za 1. 1875. Dalje je skupščina zavrgla s 546 glasovi zoper 96, predlog Larocbefou caulda, vsled katerega bi imel Mac-Mahon pra va soiiveiainska, da bi mu bilo moč z vladarji obravnavati. Poslanec Kerdrel je na to prečital izjavo v imenu pristašev konstitucijo nelne monarhije, da glasujejo za postavo, ker slednja slabi nasledke repnblikaničnih principov. italijanska vlada je odpovedala Nemčiji colno pogodbo, isto tako za vožnjo po morji in rekah. V angleškem parlamentu je poslanec Cochrane v poslednje j seji upozornjeval zbornico na napredek U usijev srednjoj Aziji, ter zahteval javno branje vseh dopisovanj, glede oavojenja Kive po Rusih, dalje poudarja nevarno razširjenje Rusije na iztoku, ki olehčuje napad na Indijo, in ki bi bilo pogubonosno za angležko trgovat vo, ter končno graja angležko vlado, da se spušča v kake pogodbe in zvezo z Rusijo tam, kjer bi morala Anglija imeti slobodno roko. — Državni tajnik vnanjih zadev odgovarja, da se dopisi v kivskej zadevi no morejo še objaviti, ker za to nij še čas ugoden. Razmerje z Rusijo je jako prijateljsko, ter na kake tajne namere še misli ne. Vlada angležka pak mora podpirati in ohraniti Afganistan, ki je ključ britanske pozicije v Indiji. Dalje je vlada tega mnenja, kakor i ruska, da se postavi in določi na angležkej in ruskej meji pomejni rajon. Sklepati z srednje-azijatskimi plemeni zveze, je reč vlade. Cochrane je potem stavljeni predlog nazaj vzel. Organ nemške vlade „Provinz. Cor respondenz" javlja gledć skupne udeležbe treh cesarskih naslednikov, namreč ruskega, nemškega in italijanskega pri sprevodu umrlega cesarja Ferdinanda na Dunaji, da je to nov dokaz in poroštvo iskreaega in pomenljivega prijateljstva najmočnejših vladarjev na kontinentu. Torej je moral prej cesar Ferdinand umreti, da se je ta zveza še bolj okrepila ! Poroča se o novej revoluciji v spodojej Kaliforniji* Vodja povstaje je Emilij Hara. Namen je, za posamezne kraje republike doseči večjo samostalnost. Višji uradniki republike po celej Kaliforniji so zaprti. Turški proračun, katerega je Bultan potrdil, iznaša dohodkov 21,711.764 funt. šterl., in stroškov 26.299.178 funt. Sterl. j torej ima Tarči)a deficita ali primanjkljaja 4,587.414 fant. šterl. ali po naše 45 milijonov gold. Dopisi. lm Notranjskega 1. jal. —p— flzv. dop.] Povedal sem uže v štev. 141 „Slov. Nar." prav razločno, da jaz s svojim dopisom v štev. 131. vašega cenjenega lista nikogar naših učiteljev Žaliti nijsem mislil A ker mi v predvčerajšnjej številki zopet nek dopisnik na vsak način hoče prehudo (?) in preveč zaničljivo (? !) sramotenje kranjskega učiteljstva na vrat obesiti, se nadejam, da mi bode še toliko prostorčeka dovoljenega *), da v svojo in v obrambo vseh narodno-liberalnih učiteljev Se eno besedo spregovorim. Gospod dopisnik pravi, da se pod besedo „nekateri" lehko misli Peter ali Pavel, in ima znabiti prav. — A jaz vendar le mislim, da se narodni in svobodomiselni Petri od svetohlinakih, veter-njaških Pavlov popolnem ločijo in sigurno si nobeden čestitih čitatelje v „Slov. Naroda" nobenega svobodomiselnega, naprednjaškega nčitelja po omenjenem dopisa zadetega mislil ne bo. Gospod dopisnik gotovo tudi dobro vć, da narodno liberalni učitelji na dolgo in široko slovo in da nas ima nek« stranka nže dolgo v črni knjigi zapisane; torej se o nas „liberalahihu kaj tacega 5o misliti ne da. Kar pa učitelje postojnskega okraja zadeva, pritrdil mi je gospod dopisnik sam, da je istina, kar sem jaz v št. 141. pisal ; torej basta. — Pisalo bi se o tem lebko še mnogo, a postimo dolgočasne prepire, prizadevajmo Hi rajše vsak po svojej moči, naše kolege na prijateljski način od tacih in enačili poniževalnih in naš imenitni stan sramotilnih opravil odvrniti, ter delajmo z vzajemnimi močmi za napredek nagega milega naroda sebi in sploh učitsljstvu na čast. Mm Tl*At*l 7. jul. [Izv. dop.] Večkrat smo omenjali početje naših mestnih „očetov" ter dokazovali, da njih trud je le sama gola italijanska propaganda in delo zedinjene Italije, a „ne dovršene", kar Lahoni sami vedno rekajo. Povod sedanjemu dopisu mi je dal sklep mestne delegecije, v katerej ne sedi noben okoličan, in ki je Bklenila, mnogo ulic po Trstu prekrstiti s samimi italijanskimi imeni, kakor : Dante, Marco, Polo itd. Da li bode cesar potrdil ta sklep, to je vendar neverjetno. Mi nemarno sicer mnogo proti temu, a ker vidimo zadnje uzroke vendar kot pravi Avstrijci in kot domačini slovenske zemlje Trsta, imamo besedo v tej stvari. Nahaja se obilo zaslužnih mož v avstrijske] zgodovini in posebej v Trsta, kateri bi lahko avstrijskemu mesta Trsta, dali svoja imena ulicam, in bi gotovo za uho prijetnejša bila nego laška imena. Tukaj slavna c. kr. vlada, glej ta je zajec v grma, temu je treba nekoliko na prste potolči, in ne zvestim ubogim pohlevnim Slovencem podtikati „panslavizem" in druge nevarne zarote JagoBlovanstva. To naj bi *) Da, a s tem jo mir besedij. Ur. rajše lažnjivi dopisnik v „Presne" obdeloval. A saj ne gre za Slovane. Kjer se da Slo- kakor ne nadomeščajo rastlinskih soli j, ki 80 se z otrobi vred odstranile, ki so za človeško telo, posebno za grod, velike važnosti. Krah iz celega zrna je torej mnogo tečneji, kakor krah iz bele fine moke. Tudi kvašenje kruhovo je popolnem odvisno in v obče nema druzega namena, nego hleb zrahljati in ga storiti lože za-nživljivega, zraven se pa zopet precej re-dilnih delcev izgubi in kruh je mnogo ne-bavljiveji, nego nekvašen. S kvašenjem se spremeni mnogo redilnega škroba v sladkor in alkohol, ki je brez redivnosti. S tem na činom se mnogo hraniva potrati. Žrvenjakova peka je torej jako prosta ali jednostavna. Žrvenja moka se s kropom ugnjeti, soliti je ne treba, ker eo tako nže vse potrebne rastlinske soli v moki samoj. Testo ho pusti eno ali več ar na gor- kom, potem se naredijo hlebček i, ki se brez katerega koli kvašenja ali vzhajan j a denejo v dobro razbeljeno peč. V poldrugi uri ali dveh urah je žrvenjak pečen. Hlebčeki se lahko malo namažejo. Mlinarju se mora posebno naročiti, da pšenico prav dobro opere in posuši, potem pa na kamnu oČedi in očisti. Pšenica se potem pod žrvenji dobro pretrga, ali se še na dalje otrobi in moka posebej zmelje j o in potem zopet zmešajo. Cem bolje je pšenica /.mljeta, tem lažje si Želodec vse delce prebavljenimi prilasti, a moka je poleg tega še vedno toliko debela in surova, da želodec in Čreva v njihovem delovanju draži in pospešuje, tako, da za zabaBanost nij boljega odpomočka od žrvenjaka. Poleg vsega tega je žrvenjak jako dobrega, bolj sladkega okusa, ima prijeten duh in je lahko prebavljiv, kakor od zdra- vih, tako tudi od bolnih. Posebno mladini dobro diši, katera dobiva iz tega kruha vse potrebne tvarine za sestavo trdnega ogrodja i zobovja. S žrvenjo moko na mleku se celo deca lahko prav vspešno redijo. Žrvenjak je začel pred blizo 40 leti peči Amerikanec Silvester Graham, po katerem se tudi Grahamov kruh imenuje. Sedaj je uže precej razširjen, a gotovo se bode s svojimi izvrstnimi lastnosti še bolj razširil. Slovenskemu svetu ga jaz prav živo v porabo priporočam, meni služi uže četiri leta kot edini kruh. Dobiva se v Bledu pri Rittli-ju, ali v novejši čas tudi v Ljubljani pri g. Ćadu na starem trgu, more so pa tudi prav lehko doma peči. Imenujejo ga tudi vogetalski kruh, ker ga posebno vegetalci uživajo, to je, ljudje, ki ne uživajo mesnih, nego le rastlinske jedi. Radivoj. vane črniti stopi v zvezo nemški krnhoborec z vsemi ljudmi. "Ne more se nam Slovencem očitati, da vpijemo po policiji, ravno narobe. Mi le odbijamo nesramne napade na nafto zvestobo, na katero smo ponosni. Zraven pa dokazu-jemo vladi, katera ne vidi, ali neče videti v nam nasprotnem taboru izdajske nakane državljanov, katerih cilj je le odtrgati se ed Avstrije in združiti se z Italijo, ter še nas Slovence, okoličane polašiti in preparirati za tujo državo. Mestni naš magistrat je pred nekaterimi meseci dal ukaz svojim pasem, tako imenovanim okrajnim načelnikom, da potem, ko je začelo slovensko politično društvo „Edi-nost" energično delati, da se vse beneficije okoličanom vstavijo, na pr. zdravnik za uboge in vsaka druga podpora od mesta, v katero tudi okolica davek plačuje. Okrajni paši so ta ukaz s tem tolmačili, da je krivo le politično društvo „Eđioost" in na ta način oko ličane ščuvali na slovensko društvo in na drnštvenike, tako, da ne je bilo bati raz kolni štva v domačem tabor ji. A premagali •smo to tuje sovražnikovo seme, ter kmetom razložili magistratovo krivično in umazano maščevanje, pomirili in utrdili še bolj na rodno gibanje, kljubn vsem pritiskom laškega magistrata. Ko mestni očetje zapazijo, da je njih krivični „ukaz" bob ob steno, hipoma obrnejo plašč po vetru, ter razpošljejo drugi ukaz, v katerem narobe velevajo, da iz naše in tržaške kase plačani zdravniki po okrajih k vsakemu bolniku brez razločka iti morajo, ako je bolnik ubog ali premožen. Tukaj se vidi, kake poskušnje dela besna lahonska stranka, da dobi na svojo stran slovenske okoličane. A prepozno je, mi stojimo trdno in ne damo se prevariti, ne z lepo ne z grdo. Politično društvo „Edinost" je pravi „Črv", kateri bode vedno grizel debelo laško kožo mestnega starešinstva, dokler bode krivično nam Slovencem. To naj služi mestnemu starešinstvu v poduk, da tako dolgo mirovali ne bomo, dokler ne dosežemo cilja kamor težimo. Denes po polu dne ob 3 uri priplulo je angleško brodovje v našo luko, 5 krasnih brodov večjih in manjših; posebno zanimiva je široka, trdnjavi podobna oklepnica Deva« ta ti on" o katerej se je nže mnogo pisalo. Iz lir v ti t* keca Primorja 7. julija. [Izv. dop.] V nedeljo, dne 4. t. m. sebralo se je, kakor je nStov. Narod" uže telegramom poročal, v rodoljubnem našem gradu Bakru okolo 2000 ljudi j, da prisustvuje prvemu taboru na zemljišči kraljevine hrvat ske. Tabor je bil sezvan od nekaterih najveljavnejših primorskih rodoljubov, na čelu jim, kakor navadno, g. Nikola Polic, načelnik grada Kraljevice i lastnik časopisa „Primorca." Uveličil je narodni ta sestanek g dr. Makanec, i v prekrasnem govoru raz vijal program hrvatske opozicije. Nijsmo čuli kmalu govornika, tako divnega, tako prepričevalnega, — i, da ne pozabimo, — v spomenutnem govoru tako mirnega, taki strogo logičnega, kakor je dr. Makanec Žal nam je, da nij bilo — kolikor nam znano — Btenografa na taboru, da hi bil ta programni govor povsem po besedah Md-kančevih za tisek priredil. Upamo vendar, da bode „Primorac" točno poročal o razvitih idejah Makančevih. Naj jih po „Primorcu" priobči tudi „Slov. Narod" v prid in izpodbujenje slovenske) mladini. Nazori Makančevi, njegovo najglobje narodno i politično prepričanje, — to je bodoči program vsej jugo-slavjanskej mladeži, mladeži slovenskoj i brvatskej i „dao bogi sreća junačka," i mladeži srbske] i bolgarske). Jaz tu le morem spomenuti le malo iz govora Makančevega. Ko so je govornik se g. Nikolajem Poličem pripeljal iz Kraljevice v Bakar, po katerem so se vile narodne hrvatske zastave, posebno še na hiži trgovca g. BaharČića; i ko se je popel na krasni govorniški oder, pozdravljali so ga burni „živio"-klici. Ti klici po-uavljali so se na novo i vse to viharnejše mej Mftkančevim, celo poldrugo uro trajajočim govorom. Posebno ko je sijajni ta ero-vornik v sredi razvijanja svojega programa spomenol Nje g. Vel. našega cesarja, kralja; ko je omenil žarnimi besedami velikih vladarjevih zaslug za Hrvatsko, najbolje še otvorenjem vseučilišča Franjo-Josipovega v Zagrebu; ko se je nadalje spominjal vas „braće slovenske" i njenih taborjev j ko je omenjal Graničarjev njihovih, kakor v ohče hrvatsko slovanskih borb proti Turkom, borb, v katerih so, braneči evropsko kulturo, sami morali do novejših časov v kulturi nekoliko zaostajati, ko je govoril o sedanjem njihovem brzem stopanji na potu vse obče izobraženosti, ko je razvijal strogo lojalna i humanitetna načela; ko je proti dr. Ant Starčeviču, osobnomu prijatelju svojerru govoril kakor pravi Hrvat za mir i bra tovsko slogo sč Srbi, ko je napominjal mož „takozvane narodne stranko," katerih nekateri sede v „državnem" zboru v Pešti i besedice „vseizveličalnega" magjarskega jezika ne u mejo, ko je slikal nepravedna napadanja na njega, katera ne veljajo njegovej osobi, temveč stvari, katero on zagovarja, ,, jer do Milana Makanca jo njim malo stalo" (veselost), ko je vse to prekrasnim govorjenjem (kakor bi iz rokava sipal,) vgrezal v srca poslušalcev, — zdelo se mi je, da so „živijo"-kIici Vladarju i njegovim Jugoslovanom, i govorniku, narodnemu vodittlju bodoče Hrvatske, — da so ti vzkliki radosti in povladji-vanja, valovi razburkanega morja, kadar se peni ob kršnih primorskih bregovih. Govorili so tudi gg. Nikolaj in Martin Polic i Krunoslav Jovič. Iz magjarsko — talijanomanske Reke pripeljalo seje vendar v Bakar dosta narodnih ljudij, kateri bo najprijazneje pozdravljali dr. Makanca. Želeti bi bilo, da se Makanec v kacem primorskem kotaru kandidira. Po svršenem taboru bil je lep banket, kjer seje nazdravljalo Caru i Kralju i Jugoslovanom; nadalje najbližnjej braći Slovencem, (zdravijca g. M. Sriće, gradonačelnika Bakra,); II r v at o m i posebej Dalmatincem; Strosmajerju; dr. Ma-kancu; domoljubnim B a k ar kam (dr. Makanec) itd. Razišli smo se, prepričani, da v okvirji stare i predrage nam carevine klije, raste i zori jugoslavjauska zavest. „E pur si — (Iz Krškega) se nam poroča, da e tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo dobilo od avstrijskega konzula v Odesi poročilo, da je mladi trgovec H. Žark, ki je bil lani Šel preko orijenta v Rusijo — duševno popolno obolel ali zblaznel. Mi to nesrečo obžalujemo, ker je zadeti dober narodnjak bil. — (Posojilnica v Laškem trgu) je začela svoje delovanje z dobrim vapehom in je registrirana pri okrožnem celjskem sodišči. — Torej so sedaj na slovenskem Šta-jerji uže vendar štiri slovenske posojilnico in vse prav dobro delajo. Le na Kranjskem se ne gane ni Kranj, ni Kamnik, ni Novo-mesto itd. — (Loterija.) Iz Celja se piše „Go-spodarju" : „Nedavno umrl je v našej fari mož že v visokoj starosti. Ubog je bil tako, da nij imel toliko, da bi se mu iz lastnega premoženja bil krščansk pokop preskrbeti zamogel; zato mu ga je njegov brat priskrbel. Med zapuščino, katera nij bila 10 gl. vredna, našel je brat blizo 4 funte teških loterijskih listov v 18 zvezkih, vsakega po 100 gld. — Rajni nij imel, kolikor se more vedeti, drugih strastij, pa v loterijo je že veliko let stavil. Imel je poprej lepo lastno hišo. Tisto je prodal in za vsem 180Ogold. zastavil, pa nikdar so nij čulo, da bi bil temo zadel. — Jasen dokaz, da po loteriji človek lo uboža." LlBtnlen o pravnifttvn. G. J. U. v V.: Do 1. julija bo 2 gld. HO kr. Za naprej po Vašoj želji. muove t« Domače stvari. — (Hrvatski „ Sokol ") ima jutri v nedeljo občni zbor, se bodo govorilo o izletu, ki ga Hrvatje na rede 15. avgusta na Bled. v Zagrebu / katerem Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RuMlesciere ii Barry 1? IŠOffflcfoMtC. 28 let »že je nij bolezni, ki bi jo ne hila ozdra- rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odradčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajonjo, nespanje, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-blajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benekal pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. D6d6, Dr. Ure, grofinjo Castlo-stuart, Markize de Breban a mnogo drnzih imenitnih >si»b, se razpošiljava na posebno zahteva njo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciero Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in .rri/.i, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d pri kamnju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciero je ozdravila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja. bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočam. James S h orel and, ranocelnik, 9(>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega Bvetovalca goBp. Dr. Angelsteina. B e r o 1 i n, 6. maj a 185B. Ponavljajo izrekam glede Revalesciero du Barry .■ sestra nsk o, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n , tajni sanit svetovalec Spričevalo št. 7«.921. 0 b e r g i m p o r n, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za straš-limi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij nogel, je vsled rabe Vaše Rovjtlosieiere du Barrvpo-polnama zdrav. Viljem IS ur kar t, ranocelnik. Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. F e r d. (J 1 a u s b e r g e r, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.41«. Gosp. F. V. Bencke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Hemčija), piše v „B e r 1 i n e r Kliniscke Wochenscnrift" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara biča" (Kevalesctere). Dete je v i mesecu vedno več in več hnjSalo, ter vedno bljnvalo, kar vsa zdravila ni j »i> bila v stanu odpraviti; toda Kevaleseiere gaje oadravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bole nanj i glave in davljenji. M. 64.211). Markizo de Brchan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipuhondriji. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hnjšanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišČanji v prsih. St 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na »kuro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t d. Revalescićre je 4 krat tečneja, nego meso, ter ae pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat vec na ceni, glede hrane. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fon lov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Bevaleaciere-Biscuiten v puaicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Bevaloaciore-Chocolatee v praht In v ploSčicBh ?a 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ras 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta» 10 *,.'!., aa 288 taa 20 gold., — z*» 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv /4 Comp. na On« autjl. WHlJfllaehKH*tat« it. 8, v IJublJanl £d Mt.hr, v • bratje Oberanzmeyr, v lua feruku Diechtl & Frank, v Celovul P. Bi m* bacber, v LoneJ Lndvig Mtiller, v Mariboru K. Meric, v JHeranu J. B. Stockhauson, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v <>r lionnili pri N. Šnirhu, v Otteku pri Jul. Davidu, lekarju, v Oradco pri bratih Oberranz-meyr, v Teuieavnru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. U al ter ju, Kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in ipocerijskib. trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na v.o kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Piccolijcva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete (.alMi« l IMccoliJta, Irka rja v Ljubljaui, na dunajske, j cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prašek. Boljši, negu vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetteo grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in ju sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zOb. Kedor gu enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišuče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Narej a se z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj ti gold. tiO kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prubavljenje, ter različne organe in udu z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Creme, ju posebno izborno sredstvo zoper razpokauu ustnice in kožo na rokah. i Bacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 stekle-uica 1 gold. Rajževi pulver. kkijučijivo iz vegeta- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok IZ Tamarinde. Po mrzlih aredstvib iztlačen. Učinkuje znamenito krepiluo in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. l'čiuek tega lčka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je luk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročilu se izvršujejo vračajočoj se pošto proti pohlueiuu povzetju. (132—54) Tržne cene v Ljubljani 7. julija t. L Pšenica 4 gld. 60 kr.; — rež 3 gld. 10 kr.; — ječmen J gld. 10 kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda "J gid. 60 kr.; — proBO 2 gld. 70 kr.; — koruza 3 gld. — kr.; krompir — gld. — kr.; — fižol 5 gld. — kr.; masla funt — gld. 51 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — ipefa Oišen — gld. 40 kr.; — speh povojen — gld. 43 kr.; jajce po 1J,;1 ki.; — mleka boka. 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — teletnine fant 23 kr.; svinjsko meso, tunt 28 kr. — sena cent 1 gld. 90 kr.; — slamo «;ent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold. 60 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr. Najnovejše slovenske F. Cimperaanove Jesni" \ obsegajoče 274 strani mali 8 0 se po « JO let*, dobivajo v sledečih bnkvarnah : v Ljubljani Kleinmavr & 1'ainherg, tiiniitini, KTerr, hercher, Till, .'.Narodna tiskarna"; v Gorici: K. Socliar; v Celovcu: Kd. Liegel; v Trstu: U. II. Schiuipf; v Ptujem: W. Rlanke; v Cel i i: K. Socliar; v Mariboru: Tiskarna .1. Pajka. (148—25) w p« ---v—• m. 1 m c >—' H* ca p> 9 |w 3" E/~ 3 5' —• m —' a _ b o>- E. v> hA m 2 p-S ?•* Sil c o. ce._. e-i » ,_ i—i M B S g w r" u>< C P o- B co u* -r 3t I = q s. •i [*i o* i m o EL s* iS fc.= S h« e»< ? —• ^ -rt _J (Ti i = z m % N mm m t* * čil J51 § CD O o 5 !_ S Si! M i rr p"« b B P v a - ■-•S 1 S bJ g r w i-l w ~<^^- H =■ mm I Wf A. o d. b cl O so ca " S » = a B* b s tf a e K • 9> — ■ Z9 c i I 1 § 1 t*t" i—c E — i o t! 3 f čr B S Sa ^Tx> J** K" C S* O C ■< W b .O C o_ 3 a je. as o gi < < m* HT 3 g«S ur g pr3 O B O O* mm ■ b:js cr o pr U b o • ■— tC "3 1- r- 'J t; i; ■_: 2: P. js p -^r. » * » ■ • f» I £n «! I o O I dunajske tiskarske tovarne katuna. Dovoljujemo si sledeči iiajceneji tovarniški cenik za saisono 1H75 uljudno predložiti. tSvojo izdelke razločujemo v dve vrste, ter smo porok za dobroto robe in zagotovljamo, da se vsako naročilo tako točno Izvrši, kakor bi si naročnik sum izbral. Na zahtevanje pošljemo na ogled obširni cenik. Priporočevaje najtopleje naše podvzetjč, ostajamo in se znauicujamo s odličnim spoštovanjem vodstvo prodajalnice. (51-17; Ceni Is:. Vatli, roba. V lastni izdelek v perkaliuu in platna za srajce, vatel po gold. Kosiuonoški izdelki v perkaliuu, kretenu in platnu za srajce, vatel po gold. Niunkirehnerski izdelki ba-tista in jaconeta, vatel po gold. Francozki izdelki jaconeta in lnouselina, vatel po gold. Giroflč-Girofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko, vatel po gold. Turški eretou za spalne haljine najnovejega kroja in vrste, vatel po gold. Percail za uicblje vsake barve In dessin, vatel po gold. Izbran francozki briluutm, vatel po gold. Beli in gladki brilantiu, vatel po gold. Belo in ogledno tkanje za životke, vatel po gold. Kosmonoška koža za Uam-sko in otroško obleko, vatel po gold. Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold. Beli chifl'011, chirting in domače platno, vatel po gold. OhifFon ali percail za srajce, vatel po gold. Beli damastui gradi in beli ali rumeni nankiug, vatel po gold., Brisače ročne od jaguarda ali dauinsta, vatel po gold. Črni orlean, vatel po gold. Črni luster, vatel po gold. Črni svileni lustrin, vatel po gold. «/4 angl. rips za obleko ali dolmaue, vatel po gold. Koba za obleko, gladkih ali kolenih barv, vatel po gold. Posamezni predmeti robe. 1. 11. četrt, četrt. .25 .80 .30 .40 .20 .25 .25 .35 - .45 —.40 -.30- -.35 —.35- —.35 —.30 —.45 Lota na kose od 30 50 ali 54 vatlov. + .30 .30 -.30 J -.25 -.40 l/4 80 vatlovega platna od prediva, kos po gold. "/„ 30vatlov. pranega platna od creasa, kos po golil. 4/4 30vatlov. pranega platna za miane prte, kos po gold. 5/4 30vatlov. pranega platna od creasa, kos po golil. bjt 50vatlovega nizozemskega platna, kos po gold. 5/t 50vatlovega bclfaskega platna, kos po gold. */4 oOvatlov. irskega platna, kos po gold. w/8 rumburškega platna (samo Alay in llolteld; 6 vrst, gld. 30—40—50—60—70 kos po 24 vatlov. Koba na tucate. 1. četrt. 11. četrt. 8.— 7.— 8.— 7.— 10.— 9.— 12.— 11.— 14.— 12.— 16.— 15.— 25.— 20.— Žepni robci za deca z slikami 1 ah pisanimi okraji, tucat po gold. Žepni robci za dekleta z pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold. Žepni robci za gospe, od batista ali jaconeta z pisanimi okraji, tucat po gold., Žepni robci za gospode, z pisunimi okraji ali obrob-1 yeui, tucat po gold. J Kirtuburški platneni robci, tucat po gold. Irski platneni robci, 5 vrst, gold. 4, 5, 6, 7, 8 tucat. 1 V lastni izdelki, robci od ka-tuna za glavo, tucat po gold. Kosiuonoški izdelki od katuna ali batista robci za glavo, tucat po gold. Foulard robci za glavo, tucat po g*»ld. Kosiuonoški foularU žepni robci za gospode, tucat po gold. Vlastni izdelek, žepni robci za gospodu, tucat po gold. Platnene servijute od jaguarda, tucat po gold. Platneno servijete od daniu-sta, tucat po gold. Platnene brisačo roeuo od jaguarda, tucat po gold. Platnene brisače ročne od damasta, tucat po gold. Servijete za desert, belo ali pisane, v damastu, tucat po gold. Turške hagabug ročne brisače, tucat po gold. za 6 osob, 12 osob, 18 osob, 24 osob, gl. 5, gl. 10, gl. 15, gl. 20. za 6 osob, 12 osob, 18 osob, 24 osob, gl. 6, gl. 12, gl. 18, gl 24. —.30 —.— —.25 —.20 —.35 —.30 —.30 —.25 —.30 —.50 -.70 —.25 —.40 —.60 1.20 1.— 1.60 1.30 -.40 —.30 4.— 3,— —.80 —.— 1.30 1.10 6.— 5.— 1.— 85 — 1. 5 95.— 1.60 1.30 3.— 2.50 3.— 2.— Ildajatelj in urednik Josip Jarcic. Kumburške platneno rjuhe brez šiva, «/4 vatlov široke, 3 vatlu dolge, kos po gold. Barvani mizni prti h kavi raznobarvani, kos po gold. 1 pokrivač od pujneta za deca, bele ali pisano barve, kos po gold. Ena garnitura pokrivač za postelje in piqueta barva-nega, 2 kosa po gold. Mizni prti od platnenega damasta. •/« »A "/a_"/4 gold. 8~ 8.50, 4-60, 6.60 Garniture, bele ali barvane v jaguardu, Garniture, bele ali pisane v damastu, Pošilja Be proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, da so na firmo in številko dobro pazi, da neprevarijo dugi nepovoljeni in krivični prodajalci. Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna, mesto, Ruprechtsplatz, št. 3, le št. 3, _zadaj za Kuprechtovo cerkvijo, naproti vhodu v zakristijo._ Lastnina in tiak -Narodne tiskarne". 2.50 2.— 3.80 3.20 3.50 3.— 4 — 3.— 3.— 2.50 4.— 3.— ti.— 5.— 5.— 4.— 7.— 6.— 3.50 2.50 4.— 3.— "d