OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO n. — štev. 61 UUDUANA. 25. AVGUSTA 1955 ODŠKODNINA ZA RAZLAŠČENA ZEMLJIŠČA V LETU 1955 Na osnovi 3. In 20. čl. Uredbe odškodnini za razlaščene ne-»remitnine (Uradni list FLRJ, stev. 19-197/55) v zvezi * 74. čle-?an* ustavnega zakona o teme-iih družbene lil politične ure-'"ve In o organih oblasti Ljud-, e republike Slovenijd j.e izdal Jerini svet Ljudske skupščina .v sporazumu z Zveznim Zvr5nim svetom ODLOK 0 ®dškodninskl tarifi za razla- ki ^ena zemljišča za leto 1955, 56 glasi: Na osnovi povprečne ‘ene zemljišč, ki je bila na vz°m.lju Ljudske republike Slo-etl,)e dosežena v prostem pro-«U v letu 1955, se določi_ za ^tharnezne katastrske kulture in azrede za en hektar razlašče-eSa zemljišča tale tarifa: i. za njive: Za kamnolome, peskokope, gli-nokope in podobna nerodovitna zemljišča se določi odškodnina od 10.000 do 150.000 dinarjev za hektar. Pri določitvi odškodnine v mejah tega razpona je treba zlasti upoštevati zemeljsko zalogo tega materiala, bližino prometnih zvez, ali se kamnolom dejansko Izkorišča ali ne in podobne okoliščine. Ce so za izkoriščanje takih nerodovitnih zemljišč vložene Investicije, se doda vrednost sredstev, ki so bila posebej vložena za njihovo izkoriščanje, če oziroma kolikor niso bila amortizirana. Za stavbna zemljišča se določi za en hektar zemljišča tarifa od 500 tisoč do 2 milijona dinarjev, na območju večjili mest in večjih industrijskih krajev pa do največ 4 milijone dinarjev. Pri ugotavljanju odškodnine v mejah razpona iz prejšnjega odstavka te točke je treba zlasti upoštevati oddaljenost od gospodarskega ln kulturnega središča kraja, lego, prometne zveze, komunalne naprave, za gradnjo pomembno kakovost zemljišča (ali je zemljišče suho ali vlažno, ali je v zemljišču na razpolago gradbeni material) in podobno. Kateri kraji se štejejo po prvem odstavku te točke za mesta in večje industrijske kr je, predpiše Državni sekretariat za gospodarstvo LRS v sporazumu s Svetom za urbanizem LRS. Za stavbna zemljišča po II. točki se štejejo zemljišča v gradbenih okoliših, določenih po regulacijskem pzt-ema urbanističnem načrtu ali z odlokom oziroma odločbo ljudskega odbora, izdano na osnovi Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, štev. 44-143/53). Ta tarifa velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Opomba: Odlok Je bil objavljen v 30. številki »Uradnega lista LRS« dne 11. avgusta 1955, in je torej tega dne stopil v veljavo. SADJARJI, KMETIJSKE ZADRUGE, ODKUPNA PODJETJA IN OBČINE! Ttered 200.000 do 400.000 ■ fazred 180.000 do 360.000 ■ razred 160.000 do 320.000 •razred 140.000 do 280.000 • razred 120.000 do 240.000 »' razred 100.000 do 290.000 6’ razred 80.000 do 160.0()0 razred 60.000 do 120.000 2. za travnike: din ■ razred 200.000 do 360.000 j razred 180.000 do 320.000 4' ^ared 160.000 do 280.000 5' razred 140.000 do 240.000 6' razred 120.000 do 200.000 l' razred 100.000 do 160.000 3 razred 80.000 do 120.000 ' razred 60.000 do 80.000 *» pašnike in planine: razred razred / razred ■ razred i>' razred 1' razred , razred ' razred 150.000 120.000 90.000 70.000 50.000 30.000 20.000 10.000 d'n do do do do 240.000 220.000 200.000 160.000 do 120.000 do 80.000 do 50.000 do 30.000 ** trstičja in močvirja: din 10.000 do 30.000 *• *« nerodovitna zemljišča: din 10.000 do 20.000 rav' Se IruHura ali razred v na-ne ujema s katastrskim 'Hlšk/vs"' se vzame pri določitvi •lani nLne za osnovo dejansko p ,e v naravi. v , ugotavljanju odškodnine lrehn alx raz-Pona te tarife Je Uipojteva^i zlasti lego zem. 'HoL(ravfto' bregovito). odda-stan„ 1 °d Prometnih zvez, do-jTn<>st ‘n podobno. tk»Q^ *amHišča, ki imajo izredno 8a3D/\° 'ego v bližini večjega l^č^rskega središča, izredno 5otj0v Kogoje za obdelavo in v 'Klik , n Izrednih primerih se ' nina Izjemoma lahko zvi-50*/» od lajvišjega Ka te tarife. V pričakovanju razmeroma dobre sadne letine, predvsem jabolk, smo mnenja, da je nujno že sedaj misliti, kako bomo pridelek spravili ter tako preprečili izgube, ki bi lahko nastale zaradi nepravilnega ravnanja. Ena izmed napak, ki se v našem sadjarstvu ponavljajo v nedogled, je prerano obiranje sadja. Ne le, da poškodujemo pri tem drevje, ker mu polomimo rodni les, temveč je takšno sadje tudi manj vredno, pa naj ga uporabljamo za dom ali za prodajo. Ker ima premalo sladkorja, ne da niti trpežnega in okusnega sadjevca ali posušenega sadja, za presno uporabo pa sploh ni primerno. Pravočasno in na pravilen način spravljeno sadje, uporabljeno v kakršne koli namene, zaleže mnogo več kot tisto, ki ga obiramo prerano ali prepozno. Kakovost najfinejših sort se v tem primeru tako poslabša, da niso vredne niti toliko kot navadno gospodarsko ali moštno sadje. Na drevesu so plodovi zreli VABILO na 69. skupno sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 69. SKUPNO SEJO mestnega zbora in zltora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, dne 26. avgusta 1955 ob 16.30 v sejni dvorani Magistrata Ljubljana. Predlagan je naslednji dnevni red:« 1. Ruzpravu o izpolnitvi družbenega plana v prvem polletju 1955. 2. Razprava o osnutku odloka o občinskih dokladah v letu 1955. 3. Potrditev pravil Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju MLO Ljubljana. 4. Potrditev pravil Stanovanjske uprave Ljubljana I. 5. Predlog za potrditev sklepa o dajanju dolgoročnega posojilu za popravilo nekaterih hiš iz sklada za zidanje hiš. 6. Odlok o dopolnilnih plačali in položajnih dodatkih finančno samostojnih zavodov in proračunskih ustanov Sveta za kulturo MLO. 7. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev proračunskih prosvetnih ustanov MLO. 8. Razprava in sklepanje o razlastil vali. 9. Odločba o prenehanju Doma starih in onemoglih Gornja Radgona. 10. Gospodarske zadeve. 11. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni Ml.O (tel. 21-343, Kresija, soba 8-1). Predsednik MLO dr. Marijan Dermastja, 1: r. tedaj, ko dosežejo tisto stopnjo zrelosti, ki je potrebna, da se morejo razviti vse njihove dobre lastnosti. Pri poletnem in jesenskem sadju velja kot precej zanesljiv znak zrelosti to, da začno zdravi plodovi odpadati, oziroma da se dado odtrgati, ne da bi se pri tem poškodoval rodni les, medtem ko pri zimskem sadju ti znaki ne pridejo tako do izraza. K poletnemu sadju prištevamo vse, kar je užitno in zrelo že na drevesu do polovice septembra; obiranja tega sadja ne smemo predolgo odlašati. Spraviti ga moramo nekaj dni pred popolno zrelostjo, ker sicer Izgubi preveč kisline, postane kmalu močnato in je manj trpežno. Podobno moramo ravnati z jesenskim sadjem, vendar začnemo obirati šele, ko so plodovi popolnoma razviti in pečke potemnele. Sem spadajo vse sorte jabolk in hrušk, ki so godne do polovice novembra. Prvo mesto zavzema pri nas zimsko sadje. To pa na drevesu nikdar ni užitno zrelo, temveč šele v shrambi. Obiranje tega sadja je posebne važnosti, kajti od tega sta odvisni njegova tr-pežnost in okusnost. Na drevesu ga pustimo čimdalje mogoče. Izkušnje so pokazale, da se z debeli pozno sadje posebno zadnje dni, preden dozori na drevesu. V zadnjih dneh se zde beli tudi koža in zgosti voščeni nad h, kar varuje sadje pred gnilobo in pred prevelikim izgubljanjem vlage. Pozno spravljeno sadje je tudi boljše, kajti prav zadnje dni se pretvorijo znatne količine škroba v sladkor, izgubi se odvečna kislina in čreslovina ter se razvijejo eterična olja, ki dado sadju posebno aromo. Prerano obiranje ima za posledico manjši pridelek, večje izgube zaradi hlapen ja ln gnitja čez zimo, omejeno trpežnost in slabšo kakovost. Kakor že rečeno, obiramo zimska jabolka čim kasneje. Mraza ob zorenju se nam ni treba bati, kajti pozno sadje na splošno ni občutljivo za pozebo. Paziti moramo le, da namrznje-nega sadja ne obiramo, dokler se ne odtaja na drevesu; ne spravljajmo ga v tople shffcra-be, ker bi sicer porjavelo in se kmalu pokvaitlo. Umljivo je, da je doba zrelosti pri posameznih sortah pelo različna i,n se spreminja od ieta do leta. Razen mnogih dragih člniteljev vpliva na zorenje zlasti vreme poleti, dalje krajevna lega ter nadmorska višina, kar vse moramo upoštevati pri spravljanju. Da bi se izognili gospodarski škodi, ki ob nepravilnem ravnanju lahko nastane, navajamo nekaj orientacijskih terminov za začetek obiranja jabolk: Gdanski robač — začetni datumi obiranja: 20. avgusta. Graienštajne — 20. avgusta. Pisani kardinal — 20. austa do i. septembra. Primčevo jabolko — 25. a\jgusta. Car Aleksander — 20. adgusta. Dolenjska voščenka — 20; septembra. Zlata parmena — 15. do 2Ql septembra. Herbertova reneta — 15. do 20. septembra, Landsberška reneta — 15. septembra. Jakob Bebel —• 15. septembra. Letni mošancelj — 15. septembra. Blemhajmska reneta — L okt. Bellefleur — 1. oktobra. Londonski peping — 5. oktobra. Ribstonski peping —» 5. oktobra. Baumanova reneta — 1. oktobra. Carjevič — 1. oktobra. Damasonka — 1. oktobra. Kaselska reneta — 5. oktobra. ; Kratki pecelj — 5. oktobjja. f Goriška sevka — 1. oktolpa. Bojkovo jabolko — 5. oldobrau Kanada — 1. oktobra. Rdeči in zeleni štetinec ~ 5. oktobra. Jonatan — 1. do 10. oktobra. Boskopski kosmač — 5. 15. oktobra. Krivopecelj — 5. do 10. oktobra. Mošancelj — 20. oktobra, Ontario — 10. oktobra. Šampanjska reneta — 5. do 10. oktobra. Tafelček — 5. do 10. oktobrau Bobovec — 15. do 20. oktobra. Pogačar — 15. oktobra. Železnikar — 20. oktobra. Prav posebno moramo paziti pri obiranju zimskih hrušk. Velika večina sort ostane, če jih oberemo prepozno ali prerano, v shrambi, toda kakor pri repi se meso ne zmehča In je često komaj užitno. Vse sadje spavljajmo z drevja pri suhem vremenu! Namizno sadje obirajmo z roko ali s prikrojenimi obiračl. Za obiranje pripravimo primerno obložene ■ košare, sadje sortirajmo že pod drevesom ter poskrbimo, da bo prišlo v suho shrambo, kajti v vlažni se začne mnogo prej razkrajati. Poletno sadje obirajmo ob hladnih jutranjih urah, ko izgine rosa; v hladnem času obrano sadje je odpornejše !n okusnejše od onega, ki smo ga pobrali v hudi vročini. • _■ • J.1 - Pomnimo, da je za prodajo v inozemstvo, pa tudi za domači trg primerno le izbrano, popolnoma čisto in zrelo namizno sadje. Za dobro kakovost pa ne zadostuje, da sadno drevje negujemo, gnojimo in branimo pred zajedalci, temveč je prav tako nujno potrebno, da sad tako vzamemo z drevesa in po- V zvezi z odločbo Gospodarskega odbora Zveznega izvršnega sveta o prodajnih cenah za žito in mlevske izdelke (Ur. list FLRJ št. 31-339), daje Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica naslednja navodila k točkama ti ln 8: 1. 25 odstotkov taks na melja-vo naj vsi mlini In vodni mlini .(trgovski in za merico) vplaču- zneje z njim tako ravnamo, da ohrani svojo zunanjo in notranjo vrednost, lepoto in trpež-nost. O prednjem se obveščajo vse KZ, odkupna podjetja ter občine, ki naj na krajevno običajen način s tem seznanijo proizvajalce svojega področja. Iz tajništva za gospodarstvo jejo v sklad za pospeševanje kmetijstva okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica, in sicer na tek. račun 60-KB-5-6830. 2. Vse prodajalne kruha, peciva in moke morajo pri oblikovanju cene na drobno za moko vračunati znesek najmanj 2 din za kilogram moke, oziroma pri oblikovanju prodajne cene na drobno za kruh tudi najmanj dinar za kilogram kruha in znesek najmanj 2 din za kilogram peciva, da se ustvari skladi za pospeševanje kmetijstva okraja Ljubljana-okolica, tek. račun 60-KB-5-6830. Iz tajništva za gospodarstvo VABILO NA SEJO Na podlagi čl. 134 odst.22 Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) sklicujem XXIII. redno sejo Sve-!a za zdravstvo in soc. politiko .OLO Ljubljana-okolica v sredo, dne 24. avgusta 1955, ob 8. uri zjutraj, v prostorih OLO Ljubljana-okolica, Zupančičeva ulica štev. 8, soba štev. 26-11, z naslednjim dnevnim redom: 1. pregled izvršitve sklepov XXII. redne seje; 2. razno. Predsednik: Tone Bleje, 1. r. POJASNILA K ODLOČBI 0 PRODAJNIH CENAH ZA ŽITA IN ZA MLEVSKE IZDELKE IZ SEJNIH ZAPISNIKOV PRVE SEJE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV NA OBMOČJU OKRAJA LJUBLJANA f OBČINA CERKNICA Seja je bila dne 15. avg. 1955 v Domu prosvete v Cerknici. Sejo je vodil najstarejši odbornik Franc Matičič. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. Odborniki so izvolili dva overl-telja zapisnika in določili zapisnikarja. I Telič Jože, predsednik iniciativnega odbora za občino Cerknica je poročal o delu odbora. Odborniki so poročilo soglasno odobrili. II, III, IV, V ln VI Na predlog odbornika Jožeta Zabukovca je bila izvoljena verifikacijska komisija. V imenu verifikacijske komisije je poročal odbornik Jože Mele, da je Komisija pregledala Izpiske iz sej občinskih ljudskih odborov, na katerih so bili izvoljeni posamezni odborniki ter potrdila o izvolitvi. Komisija je ugotovila pravilnost Izvolitve <7 odbornikov v novi občinski odbor Cerknica (12 odbornikov Iz dosedanie občine Cerknica, 7 Rakek, 8 Begunje, 8 Bloke In 2 Rakitna). Poročilo Komisije je bilo soglasno sprejeto ln potrjeni so bili mandati novoizvoljenih odbornikov. Navzoči odborniki so pred predsedujočim zaprisegli. Nato je bila izvoljena začasna komisija za volitve in imenovanja. ženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino in komisija za prevzem arhivov in inventarja. Za tajnika je bil imenovan Jakob Sile, dosedanji tajnik občine Rakek. XIII in XIV O delu komisije za statut je poročal predsednik komisije Franc Klemenc in je predlagal po pojasnitvi posameznih členov statut v odobritev. Statut jc bil soglasno sprejet XV Izvoljene so bile naslednje od-horniške komisije: mandatno-imunltetna komisija (3 člani) komisija za volitve in imenovanja (5 članov) komisija za gospodarstvo (pet članov) komisija za predpise in organizacijska vprašanja (5 članov) komisija za prošnje in pritožbe (3 člani). XVI Odbornik Jože Mele je predlagal naslednje Svete: 1. Svet za gospodarstvo ln komunalne zadeve: Mele Jože — predsednik 2. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: Franc Klemenc — predsednik 3. Svet za zdravstvo In socialno politiko: Jakob Sile — predsednik 4. Svet za prosveto in kulturo: Dušan Trotovšek — predsednik. še okrajni odbe Ljubljana. Za Izvrševanje porok so bili pooblaščeni naslednji odborniki: v Cerknici — Mevec Franc v Rakeku — Klemenc Franc v P ..unjah — Kranjc Franc v Novi vasi — Vesel Jože Za vas Rakitno se vrše poroke začasno še v občini Preserje. S tem je bil dnevni red izčr-par in predsednik je zaklj"č!l se,l-';. OBČINA DOMŽALE Seja Je bila dne 12. avg. 1955. Najstarejši odbornik Franc Marinšek se je odrekel vodenju seje in bil ta’.: izvoljen za predsedujočega odbornik Franc Hab j m. Izvoljena sta bila overttelja zapisnika seja in odobren jc bil predlagani dnevni red. I O delu Iniciativnega odbora je poročal predsednik odbora Franc Avbelj. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. I, II, III, IV, V ln VI Izvoljena je bila vdrifikacij-ska' komisija. Verifikacijska komisija je poročala. da je pregledala poverilnice novoizvoljenih občinskih odbornikov In da je ugotovila pravilnost izvolitve. Občinski ■ Ibor Domžale šteje 15 odbornikov, ln to: Iz bivše občine Domžale 25, Radomlje 7, Lukovica 8, Blagovica 4 in Trojane 1. ' Poročilo komisije so odbornik! soglasno sprejeli In potrdili mandate novoizvoljenim odbornikom. Odborniki sc pred predsedujočim položili zaprisego. Izvoljena je bila začasna komisija za volitve in Imenovanja. VII ln VIII Odbornik Alfonz Pirc je v Imenu 5 odbornikov predlagal za novega predsednika občinskega ljudskega odbora Domžale Franca Avblja, za podpredsednika pa Franca Habjana. Oba predlagana sta bila *o- VII in VIII Odbornik Franc Klemenc je v Imenu 14 odbornikov predlagal, da se izvoli za predsednika novega občinskega ljudskega odbora Cerknica Jože Telčlč, predsednik Iniciativnega odbora, za podpredsednika pa Jože Mele, dosedanji predsednik občine Cerknica. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta ln novoizvoljeni predsednik je prevzel vodstvo seje. IX, X, XI ln XII Izvoljene so bile komisije za statut, za ugotovitev premo- xvii m xvin Občinski odbor ni Izvolil upravnih komisij, volil jih bo po potrebi na naslednjih sejah Od vodilnih uslužbencev so bili imenovani le šef odseka za gospodarstvo ln komunalne zadeve, referent za gradnje in tržni inšpektor. Ostale uslužbence bo občinski odbor imenoval kasneje. XIX Predsednik je poroča), da so po statutu predvideni krajevni uradi v Rakeku, Begunjah in Novi vasi, kar pa mora potrditi glasno izvoljena. Novoizvoljeni predsednik prevzel vodstvo seje. IX, X, XI ln XII Sklenjeno jc bilo, da bodo je Imenovani vodilni uslužbenci občine na eni prihodnjih sej, ostali dnevni red pa je bil soglasno sprejet. Občinski ljudski odbor je izvolil naslednje komisije: Komisijo za statut, Komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino, Komisijo za prevzem arhivov in inventarja, Komisijo za vskladitev pravnih predpisov. Za tajnika občinskega ljudskega odbora je bil imenovan Boris Lenček, dosedanji tajnik občine Domžale. XIII in XIV Odbornik Franc Habjan, predsednik statutarne komisije, je podal poročilo o delu Komisije in obrazložitev k posameznim členom statuta. Po razpravi je bi’ statut z manjšimi krajevnimi popravki soglasno sprejet. XV Odborniki so Izvolili naslednje komisije: Mnndatno-lmunltetno komisijo Komlsjo za volitve ln imenovanja Komisijo za gospodarstvo Komisijo za predpise ln organizacij ’;a vprašanja Komisijo za prošnje to .. I-tožbe. XVI I. O delu Iniciativnega odbora je poročal Janez Lesjak, predsednik odbora. Odborniki so poročilo soglas* no sprejeli. II, III, IV, V in VI. Izvoljena verifikacijska ko-misija je poročala, da je na podlagi pregleda zapisnikov in poverilnic ugotovila pravilnost volitve odbornikov. Občinski ljudski odbor Grosuplje Ima 29 odbornikov, od tega: od dosedanje občine Grosuplje 16, Podtabor 6, Šmarje 5 in Višnja gora 2. Soglasno je bilo sprejeto poročilo komisije to potrjeni mandati odbornikov. Nato so vsi navzoči odbornik^ pred predsedujočim zaprisegli- Odborniki so izvolili začasn« komjsljo za volttve in Imeno vanja. VII to VIII Na predlog 10 odbornikov 1® bil soglasno izvoljen za Prcd' sed; občinskega ljudske«« odbora Anton Janežič, dosedanji predsednik občine Grosuplje, za podpredsednika P« Franc Mehle. ovoizvoljeni predsednik i® nadalj val sejo. Po predlog!., odbornikov so bili Izvoljeni naslednji, sveti: 1. Svet za splošno upravo. Jakob Zanoškar — predsednik 2. Svet za gospodarstvo, Franc Habjan — predsednik 3. Svet za komu-ntoe zadeve, Alfonz Pirc — predsednik 4. Svet za stanovanjske zadeve, Peter Topolo -ec -- predsednik 5. Svet za šolstvo, Dušan Mazgon — predsednik 6. Svet za prosveto in kulturo, Dolfe Prešeren — predsednik 7. Svet za zdravs* >. Vida Jenčič — predsednik 8. Svet -- socialno skrbstvo, A' ijz Klkuluš — predsednik 1 Svet za varstvo matere In oitroka, Terezija Sitar — predsednik 10. Svet za delovne odnose, Lovro Majcen — predsednik XVII ln XVIII IX, X, XI to XII Odborniki so Izvolili komisi!« za statut, komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino in komisijo za vskladit« pravnih predpisov. Za tajnika je bil imenova« Mirko Pervanje, dosedan) uslužbenec Okrajnega ljudske« odbora Ljubljana okolica. XIII in XIV Poročilo o delu komisije z« statut je podal odbornik Jan® Lesjak. Poročilo to predlagani stat« stn blln soglasno sprejeta. XV Izvoljene so bile nasledi!® komisije: Komisija za proračun, Mandatno-imunltetna kond«1 Od vodilnih uslužbencev so bili imenovani načelnik oddelka za gospodarstvo, načelnik od-de" a za zdravstvo in socialno politiko In šef finančne uprave Osta’” vodilne uslužbence ba občinski ljudsk odbor Imenoval na prihodnjih «ejah, ravno tako tudi komisijo za ocenitve zapuščin. XIX Na predlog "ro-Lednika *o bili ustanovljeni krajevni uradi v Radomljah, Lukovici. Blagovici m Trojanah. Sprejet je bil tudi sklep, da lahko Izdajajo živinske potne liste odborniki na t -nu. S tem je bilo seja zaključepa OBČINA GROSUPLJE Seja je bila dne 14. avgusta 1955 v prostorih Zadružnega doma v Grosupljah. 'o Je vodil odbornik Franc Mehle. Po Izvolitvi dveh overovlte-I' zapisnika je bil predlagan dnevni red. ja. — Komisija za gospodarstvo, Komisija za predpise in 0 gimlzacijska vprašanja, . Komisija za prošnje ln P* tožbe, Davčna komisija, Komisija za pregled arhiv«- Cenilna komisija, Stanovanjska komisija- XVI Odborniki so Izvo-llll nasledil »vete: 1. Svet za splošne in notl!lc(i-zadevo; Lojze Gruden — Pr sednlk, 2. Svet za gospodarstvo; J« Lužar — predsednik. 3. Svet za kmetijstvo ln zdarstvo; Martin Cnkš — Pr se.* 'k, ve. 4. t za komunalne zad® Alojzij Nebec — predsednik- 5. Svet za zdravstvo ln s« ^ alno politiko; Vero Podkor — predsednik, 0. Svet za pronve J Lučovnik — to ln kultu®0' predjcdu1 XVII Predsednik je predlagal usta-p°'?.tev krajevnih uradov v odtaboru in Šmarju ter 17 ‘»Revnih odborov. sli a °rniki 80 v razPravl izne-2 v a sta za Podtabor premalo bil ?Cvna °dbora; sprejet je i- sklePi da se ustanovita pred-Sana krajevna urada In 18 Revnih odborov. tem je bila seja zaključena. OBČINA IVANČNA GORICA 1955^ dne 15- avgusta £aricJ kitovem domu v Ivančni je začel Janez Seme, Rednik občine Stična, ki je da Pozdravu navzočih predlagal, 6ikv2di sejo najstarejši odbor-p* Stanislav Koščak iz Krke. sn...,8 so navzoči soglasno riteiJe *" P° Izvolitvi dveh ove-keileV zaPlsnika je predsedu-L ?redlagal dnevni red; predle bil soglasno sprejet. b0r.eds€(lnik Iniciativnega od-li,, Avgust Erjavec je podal ie hii 0 delu odbora, poročilo do soglasno sprejeto. H—VI Odborniki so izvolili verifika-Qd°h k°misljo. ro,., °rnik Jože Krištof je pokom L- imenu komisije, da je 6‘sn v 3 Pregledala Izvlečke za-$kih v V sei Posameznih občin-4ij ljudskih odborov ter potrtim, ,° izvolitvi in ugotovila V . :n03t izvolitve odbornikov. Ca . einski odbor Ivančna gori-!Uko° -i*0 izvoljenih 32 odbor- 5 v’v, ieta Kebra, za pod-. ednika pa Gabra Zorca, loj pddka je bil imenovan Mi-ob{in reJ°gar, dosedanji tajnik Ig. Izv ta X—XIII oljene so bile tri komisije: statut, za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino in komisija za prevzem arhiva in inventarja. Glede vsklajevanja pravnih predpisov pa je bilo določeno, da bodo to delo vršili vsi dosedanji tajniki in novo imenovanj tajnik. XIV in XV Po obrazložitvi k posameznim členom statuta, ki jo je dal tov. Klavs, so odborniki statut soglasno sprejeli. XVI Občinski odbor je sklenil, da bo imel naslednje komisije: komisijo za gospodarstvo komisijo za gozdarstvo komisijo za prošnje in pritožbe komisijo za proračun. Člane v posamezne komisije bo izvolil občinski odbor na prihodnji seji. XVII Izvoljeni so bili naslednji sveti: 1. Svet za gospodarstvo, predsednik Jože Krištof. 2. Svet za kmetiistvn In eo-zdravstvo, predsednik Alojz Vi-lovič. 3. Svet za splošne zadeve in notranjo upravo, predsednik Slavko Medved. 4. Svet za zdravstvo In socialno politiko, predsednik Avgust Erjavec. 5 Svet za prosveto in kulturo. nred.sedn.lk Ervin Rotman. 6. Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve. XVII—XX O volitvl upravnih komisi) 'menovanju vodilnih uslužbencev in ustanovitvi krajevnih uradov je bilo odločeno, da bo sklepal občinski ljudski odbor na prihodnji seji. Po izčrpanem dnevnem redu e predsednik zaključil sejo. OBČINA KAMNIK Seja je bila 12. avgusta t. !. Začel jo je Alfred Janko, dosedanji predsednik ljudskega odbora mestne občine Kamnik. Po pozdravu navzočih je predlagal, da vodi sejo najstarejši odbornik Alojz Bešter. Izvoljena sta bila dva overi-lelja zapisnika in sprejet je bil predlagani dnevni red. I Poročilo o delu Iniciativnega odbora je podal Alfred Janko, predsednik odbora. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. II—VI Odbornik Jakob Kralj je poročal v imenu izvoljene verifikacijske komisije, da je komisija ugotovila pravilnost izvolitve novih odbornikov v občinski ljudsld odbor Kamnik (občinski odbor šteje 41 odbornikov in to iz dosedanjih občin: Kamnik 18. Komenda 6, Tuhinj 4, Tuhinjska Srednja vas 3, Motnik 2, Kamniška Bistrica 8, Radomlje 2) In je predlagal, da se potrdijo njihovi mandati. Predlog je bil soglasno sprejet. Novoizvoljeni odborniki so pred predsedujočim zaprisegli. Izvoljena je bila začasna komisija za volitve in imenovanja. VII in VIII Odbornik Franc Zore je predlagal v imenu 10 odbornikov da se izvoli za predsednika občinskega odbora Alfred Janko, dosedanji predsednik občine Kamnik in republiški poslanec, za podpredsednika pa Marica Brejc, dosedanji predsednik Sveta za prosveto in kulturo v Kamniku. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta, novoizvoljeni predsednik pa je prevzel vodstvo sejc- IX—XIII Odbornik Ivan Zore je predlagal, da se Izvolijo naslednje komisije: komisija za statut, za ugotovitev premoženjskih pravic In obveznosti, ki preidejo na novo občino, za prevzem arhivov in inventarja ter komisijo •a vskladitev pravnih predpisov Vse predlagane komisije so bile soglasno izvoljene. Za tajnika je bil imenovan losedanji tajnik Danilo Cerkve-ilk. XIV ln XV Po poročilu statutarne kom: sije, ki ga je podal odbornik Franc Kregar in obrazložil ifatuta se je razvila razprava. Poročilo in statut — z neka-'erimi popravki — sta bila so-'lasno sprejeta. XVI Izvoljene so bile naslednje idborniške komisije: Mnndatno-imunitetna komisija, Komisija za gospodarska vprašanja, Komisija za predpise in organizacijska vprašanja, Komisija za prošnje in pritožbe, Komisija za volitve in imenovanja. XVII Občinski odbor je izvolil sledeče svete: 1. Svet za splošno upravo: predsednik Franc Zore, 2. Svet za gospodarstvo: predsednik Lojze Koder, 3. Svet ja komunalne in gradbene zadeve: predsednik Alojz Bešter. 4. Svet za stanovanjske zadeve: predsednik Ivan Zore. 5. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo: predsednik Srečko Rot. G. Svet za zdravstvo in social-.10 skrbstvo: predsednik Jakob Kralj. 7. Svet za delo in delovne odnose: predsednik Anton Kolo-.’ič. XVIII Izvoljene so bile naslednje upravne komisije: Komisija za izvajanje proračuna, Davčna komisija, Komisija za volilne Imenike in Komisija za ocenitev zapu- :čin. XIX Imenovana sta bila načelnik iddellca za gospodarstvo ln načelnik oddelka za dohodke ustali vodilni uslužbenci pa bo-lo imenovani na prihodnji seji XX Sprejet je bil sklep, da se na losedanjih sedežih občin, t. j v Motniku, Tuhinju, Srednji vasi, Komendi in Kamniški B strici ustanovijo krajevni urad ki pričnejo s poslovanjem 1. P t. 1. Po končanem dnevnem redu e predsednik zaključil sejo. OBČINA LOŠKA DOLINA Seja je bila 14. avg. t. 1. v ibčinski pisarni. Sejo je začel kot naistarejš' idbornik Anton Pri! fšar. Po /voMtvl dveh nveriteljev zapisnika je bil predlagan In sprejet dnevni red. I O delu Iniciativnega odbora je poročal predsednik odbora Janez Zigmund. Poročilo je bilo sprejeto soglasno. II ln III Po podanem poročilu izvoljene verifikacijske komisije o pravilnosti izvolitve 25 odbornikov v novi občinski odbor so prisotni odborniki zaprisegli. Nato je bila izvoljena začasna komisija za volitve in imenovanja. IV Na predlog 10 odbornikov je bil soglasno izvoljen za predsednika ljudskega odbora Jane« Zigmund. Novoizvoljeni predsednik je prevzel vodstvo seje. V—VIII Izvoljene so bile komisije: za statut, za prevzem arhiva in inventarja in komisija za vrkla-litev pravnih predpisov. Za tajnika je bil imenovan Inkob Baraga. IX in X O delu komisije za statut je poročal tajnik Jakob Baraga. Statut je bil brez popravkov .oglasno sprejet. XI Izvolili so naslednje edbor-1 ilSke komisije: Mandatno-imunitetno komisijo. Komisijo za volitve in imenovanja. Komisijo za gospodarstvo. Komisijo za predpise in organizacijska vprašanja in Komisijo za prošnje in pritožne. XII Občinski odbor je izvolil naslednje svete: 1. Svet ,‘a splošno upravo. 2. Svet za gospodarstvo. 3. Svet za komunalne zadeve. 4. Svet za stanovanjske zadeve. 5. Svet za šolstvo. 6. Svet za prosveto !n kulturo. 7. Svet za zdravstvo. 8. Svet za socialno skrbstvo. 9. Svet za varstvo matere ln uroka in 10. Svet za delovna razmerja. S tem je bil dnevni red izčr- >an in predsednik je zaključil sejo. Izvleček iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja »»PLANICA««, Ljubljana, Hranilniška ulica 1, v letu 1954 hjg^odjetje je bilo ustanovljeno 1. junije 1952 z odločbo MLO Ljubljana. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 16 delavcev in nameščencev ter ustvarilo »iir» 017 dinarjev prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno In v redu. Delovni kolektiv podjetja ^ upravni odbor sta imela redno zasedanja ter so se tekoči problemi sproti reševali. ^Tiva BILANCA na dan 31 decembra 1954 PASIVA Naziv postavke A Osnovna In Izločena sredstva • Osnovna sredstva 3 *nvestlcile e teku ločena sredstva ln druga Investicijska 8r 228.185 6. Kupci In druge terjatve 143.506 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 3.348 7. Dobavitelji in druge obveznosti 86.422 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 31.627 7. Razporejeni dobiček 249.547 D. Finančni uspeh 8 Izguba — 6. Dobiček 249.547 Skupaj; 796.923 10. Kritje Izgube Skupaj:' 796.923 Vodja računovodstva! Predsednik upravnega odborai Direktor podjetja: Bajc Franc Grum Srečko Nanut Anton Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »KOSOVO««, Ljubljana, Celovška 144, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 31. avgusta 1954 z Odločbo MLO gl. mesta Ljubljana in je pričelo poslovati dne 1. oktobra 1954. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 1 delavca Im 9 uslužbencev ter doseglo 16,095.852 dinarjev prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bv® poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv Ln upravni odbor' sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi sPrl> reševali AKTIVA • B I L A N C A na dan 31. decmbra 1954 PASlV* 7St' Naziv postavke Znesek v 080 din Zj|p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 755 1. Sklad osnovnih sredstev 755 2. Investicije v ti ku — 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva In druga Investicijska 3. Razni skladi 157 sredstva 105 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestlclj •— B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupna obratna sredstva 7.712 B Viri obratnih sredstev 4.300 C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 8. Kupci ln druge terjatve 913 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 4.205 6. Druga aktiva 11 7. Dobavitelji In druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 79 7. Razporejeni dobiček 21 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 10. Kritje Izgube 1 ' - Skupaj: 9.517 Skupaj: 9.517^ Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Bačak Lado Sajovic Franc Simončič Drage Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »DRAVLJE««, Ljubljana, Vodnikova 277, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 31. avgusta 1954 z Odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana ln je pričelo poslovati dne 1. oktobra 1954. . ju V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 9 uslužbencev ter doseglo 11,309.917 dinarjev prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjc J« rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv in upravni odbor sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi sproti reševali. PASI** AKTIVA BILANCA na dan $L decembra 1954 p Naatv postavke st. Znesek v 000 din Netiv postavke Znesek v 000 din A- Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 218 L Sklad osnovnih sredstev 218 2. Investicije v teku — 1 Dolgoročni kredit za dokončane Investicije * 109 S. Izločena grodstva in druga Investicijska 3 Razni skladi sredstva 71 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 8. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 4.541 B Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračune In draga aktiva 6 Viri obratnih sredstev (skupno) 2.800 5. Kupci ln druge terjatve 29 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva 68 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 1.743 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva 57 7. Razporejeni dobiček 55 D Finančni uspeh 55 8. Izguba — 9 Dobiček 10. Kritje izgube • Skupaj: 4.982 Skupaj: 4.08-1 Vodja računovodstva: Bačak Lado Predsednik upravnega odbora: Wiukler Anica Direktor podjetja: Pečar Filip .' >, - > ' > • - >./ -