3. štev. V Kranju, dne 16. januarja 1915. Leto III. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K , za četrt leta K 1 —. Za vsa druge države in Ameriko K 5"60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat (> vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Edvard VIL, sir Edvard Grey, Aleksander lz\olsky. i. Trije državniki so leta in leta pripravljali mrežo, v katero naj bi se vjela v prvi vrsti Nemčija. To so bili angleški kralj Edvard VII., sir Edvard Grey in Aleksander 1 z v o I s k y. Dva Angleža sta med njimi in to nam jasno kaže, kje imamo iskati prave provzročitelje vojne in os, okoli katere se je vse sukalo. Brez angleške volje bi se ne bila nikdar uresničila francoska želja po revanži za leto 1871. in tudi Rusija bi ne bila nikdar brez francoskih financ in angleške pritrditve posegla v krvavi ples. Res je sicer, da je car Nikolaj II. dejansko pričel s sovražnostimi, a to je bila takorekoč le iskra, ki je zanetila nakupičeni smodnik. Vedno boijinbolj je pa tudi jasno, da Francija ni bila glavni provzročitelj, niti predsednik francoske" republike Poincarre, niti zagiizeni sovražnik Nemcev Delcasse. Delcasse jo sicer poizkušal I. 1905. vneti svetovno vojno radi marocan-skega vprašanja, a Angleška ni tega hotela in Delcasse je ostal na cedilu, zapuščen . elo od lastnih ministrskih tovarišev. Ni preostajalo drugega, kakor financijelno samostojnost prodati Rusiji, politično po Angleški, da je misel revanže postala meso. Politiko pa, katera je vnela svetovni požar, sta vodila predvsem kralj Edvard in sir Edvard Grey. Enako sta stremila za istim ciljem, a uporabljala sta različna sredstva in | ota. Leta 1901. je sledil sin angleške kraljice Viktorije, že skoro 60 let star, svoji materi na prestol. Bolan je bil, ko je zasedel prestol in nič kaj posebnega ni bilo o njem čuti. Vladeželna mati ga ni pripustila k državnim poslom iu princ valeški je obilico prostega časa potralil v brezskrbnem življenju. Smešen se nam je zdel, če se ga je nazivalo „kralja krajačev". A v tem kralju krojačev je tlela še druga iskra. Primerjalo se ga je svoje čase s Shakespearjevim princom Henrikom in res se je kralj docela spremenil, ko je zasedel prestol. Vzgledno je živel kot kralj in vse svoje moči je posveti! blagru svojih podanikov. Lahkotno a sigurno si je širil kraljevske pravice, ki so po angleški ustavi kaj tesno t.merjene. Na Angleškem so godrnjali, če je potoval po evropskih dvorih, spremljan samo od sedanjega indijskega podkralja sira Charlesa Hardinga. Pozneje pa so bila ta potovanja Angležem kaj všeč, ko so spoznali, da je v tujini sklepal nove trgovinske zveze. Kralj Edvard je vsa ta potovanja na evropske sorodne dvore vedno kar najkrepkejše in brezobzirno izkoriščal. V to poglavje spadaio tudi njegovi obiski Marijinih varov na Češkem. Brezobziren je bil in nič ga ni motilo, da je bil knez, katerega je hotel uničiti, sin njegove sestre. Kar ga je vodilo od prvega dne, ko je nastopil vlado, je bilo najhujše nasprotstvo do Nemčije. Pa zakaj pač? Ali je hotel utrditi svoje kraljestvo s tem, da je postal glasnik vedno močnejše naraščajočega političnega naziranja Angleške? Zanikavalo se je svoječasno, da bi bil namen kralja Edvarda, Nemčijo politično spraviti ob vso moč, a sedaj se vedno jasnejše kažejo sadovi njegovega dela. Edini in poglavitni namen mu je bil Nemčijo izolirati, da bi v mreži te politike, ki se je gibala v zvezah, ententah in ženitvah, obvisela in morala brezpogojno kapitulirati. To je bil njegov račun, in zato tudi ni po- Kolnoma pravilno mnenje, da je hotel vojno z [emčijo. Denarni interesi londonskih velekapitali-stov, ki so zahtevali mir. so mu veljali jako mnogo. Kar je nameraval, je bilo tudi ugodnejše in odob-nejše. Bil je predober politik, da ne bi bil vedel, koliko bi pri vojni trpela tudi Angleška in predober trgovec je bil, da ne bi bil pravilno razumel svojstva vojne v mogočnem nasprotstvu držav. Po končani burski vojni, katera mu, mimogrede rečeno, ni nikdar ugajala, ker je smatral evropske interese vedno nujnejše kot imperijali- stična stremljenja — je začel z delom. Obširni, dobro premišljeni vojni načrt časopisja je preskr-bel preobrat javnega mnenja proti Nemčiji in za Francijo ter Rusijo. Admira!iEta je pričela s pomno-žitvi|o vojnih ladij in že 1. 1905. se je lahko natanko določilo, kdo bo sovražnik. Politično delo pa je prevzel kralj Edvard sam, ker ga je takratni minister zunanjih del, lord Lansdovvne pustil kot načelnik konservativnega kabineta na cedilu. Potoval je in potoval, a vedno le v politične svrhe. Stare zveze je skušal okrepiti, z novimi odcepiti Itaiijo in Avstrijo od Nemčije. Francoska in Danska sta mu bili gotovi, na Špansko in Norveško je omožil princesinji iz svoje rodbine kot kraljici, na Portugalskem pa je kraljestvu za te stvari primanjkovalo časa, ker je postala republika, z Italijo se je izvrstno razumel in Rusijo je pridobil pri posetu nečaka v Revalu letu 1908. Le v Avstriji ni ničesar opravil, ker smo se do skrajne meje držali zvestobe do nemške zaveznice. Tako je rasla moč Angleške cd dne do dne in vedno boijinbolj se je Nemčija omreževala. Navzlic temu ga svetovna zgodovina ne bo stavila kot velikega državnika. Porabljal je staro metodo in malenkostna sredstva. A kriv je predpriprav za svetovno vojno, ker je porabljal izredno modrost in vse svoje rodbinske zveze moti Nemčiji in deloma tuci proti nam. Svetovna vojna. Avst ijsko-srbska vojna. Odbit crnogorski napad pri Avtovctf! Na južnem boj;šćti se je popolnoma ponesrečil nočni napad na črto naših predstraž pri Avtovcu. Z južnega bojišča. Na južnem bojišču se je vršil kratek topovski boj pri naših, vzhodno od Trebinja do meje se razte-zajočih pozicijah. Avstrijsko-ruska vojna. Brezuspešni ruski navali pri Zakliczynu. Južno od Visle so Rusi brezuspešno obstreljevali naše postojanke. Naperili so svoj ogenj zlasti proti višini, severovzhodno od Zakliczyna, ki smo jo mi zasedli. Severno od Visle je mestoma srdit trpovski boj. Sovražnikov poskus, da bi s slabejšimi silami prekoračil Nido, se je ponesrečil. V Karpatih vlada mir. Z ognjem artilerije in strojnih pušk smo razpršili dva izvidna sovražna oddelku, ki sta si v Bukovini upala preblizu iur črto naših predstraž. Srditi boji ob Nidi. V ruski Poljski, ob dolenji Nidi, so bili trdovratni boji. Tu so Rusi pričeli z napadom in so poskusili na več mestih prekoračiti z znatnimi silami rečno nižino, toda povsod so bili odbiti z velikimi izgubami. Med temi artilerijskimi napadi se je vršil v sosednih sektorjih lopovski boj, ki je trajal več ur. Ob ostalih frontah se ni prigodilo ničesar bistvenega. Eni izmed naših marljivih izvidnih patrulj se je včeraj ponoči posrečilo, prebiti sovražno pozicijo, prodreti do vasi, ležeče za sovražno postojanko in dospeti do stanovanja sovražnega polkov-nrga poveljnika. S tega smelega pohoda se je vrnila patrulja, vodeča sabo 1 vjetega častnika in 6 mož. Ker smo znova dognali, da se pripadniki ruske armade poslužujejo avstro-ogrskih uniform, da napadajo patrulje in manjše oddelke, poudar- j amo vnovič, da ne bomo ravnali kot s kombatant z onimi sovražnimi častniki in vojaki, ki na ta način krše zakone in običaje v vojni. Rusi brezuspešno poskušajo prekoračiti Nido. Uradno razglašajo, dne 13. januarja: Sunki, ki jih nasprotnik vedno zopet poskuša ob dolenji Nidi, so naperjeni zlasti proti nekemu, v naši odporni črti ležečemu kraju. Podpirana po ljutem artilerijskem ognju, ki razsaja ob celi fronti, poskuša sovražna nehola, da bi pridobila spredaj na prostoru in prodrla v vas, kar pa se ji, z velikimi izgubami vedno ponesreči. Pred našimi pozicijami v Galiciji in v Karpatih vlada večinoma mir. Megla in snežni metež podpirata manjše akcije naših čet, ki imajo mestoma za posledico uspele napade in druge spopade. Tudi na južnem bojišču je vdbče mir; vrše se samo neznatni, izvidnim svrham služeči mejni spopadi. Na poljskih bojiščih ni izprememb. Vzhodno bojišče. Položaj na vzhodu se v zadnjih dneh ni izpremenil. Nemško-francoska vojna. Odbiti francoski napadi. ; Trajno deževje spreminja bolj in bolj pokrajino v Flaudr ji v močvirje, kar močno ovira operacije. ' Vzhodno od Reimsa so Francozje ponoči poskusili odvzeti nemški predjarek. S protinapadom, ki so ga Nemci takoj izvršili, so jih vrgli nazaj na njihove pozicije. Pri tem so vjeli 50 mož. Sredi in v vzhodnem delu Argonov so čete zopet napredovale. Odbili so nočni francoski napad ; nč pozicije ob mostiču, južno od Diedolshausna, Opetovani francoski napadi na višino zapadno od Sennheima, so se razbili ob nemškem artilerijskem ognju. Vjeli so 2 častnika in 100 mož. Za vas Oberburnhaupt se vrše boji. Boji pri Soissonu in Apremontu. Reka Lys je mestoma preplavila bregove v i širokosti do 800 metrov. Sovražni poskusi, da bi i potisnili Nemce iz pozicij v dinah pri Nieuportu, sosepo-i nesrečili. Severovzhodno od Soissona so Francozje i ponovili svoje napade, ki so jih pa Nemci odbili z veli-j kuni izgubami zanje. Pri tem so vjeli 100 mož. i Zapadno in vzhodno od Perthesa so Francozje j znova izvršili srdit napad. Napadi so se razbili z ] zelo težkimi izgubami za Francoze. Nemci so vjeli ! okrog 150 mož. V Argonih so pridobili na ozem-| lju. Tu in v okolici Apremonta, severno od Toula, i boji še trajajo. — Dne 8. januarja zvečer so Fran-' cozje znova poskusili, v nočnem napadu vzeti vas Oberburenhaupt. Napad se je popolnoma ponesrečil. Nemške čete so vjeie nadaljnih 230 Francozov in vplenile 1 strojno puško, da se je torej plen pri Oberburenhauptu zvišal na 2 častnika, 420 mož vjetnikov in 1 strojno puško. Francozi so imeli očividno tudi tu težke izgube. Velika množica mrtvili in ranjenih leži pred fronto in v sosednih gozdovih. V zgornji Alzaciji so se včeraj vršili samo manjši boji. Nemške čete so odbile francoski napad pri Nieder Aspachu. Ponesrečen francoski napad pri Albertu. V okolici Nieuporta, Yperna in južno od tod so se vršili samo artilerijski boji. Francoski napad pri Le Boiselle — severovzhodno od Alberta, se je popolnoma ponesrečil. Severno od Soissona so izvršili Francozje, ki so se vgnezdili v majhnem delu naših sprednjih okopov, ponoven napad. Boji še trajajo. V bližini Soupira v zadnjih dneh ni bilo bojev. Vzhodno od Perthesa so nemške čete zopet osvojile preje jim odvzeti del jarka. Sovražnik je imel težke izgube. V Argonih je nemški napad nadalje napredoval- Zavrnitev neresničnih vesti. Napram vestem, razširjenim v inozemskih listih, o izgubah avstro-ogrske mornarice in o akcijah francoskega brodovja v Adriji konstatiramo tale dejstva: Od 16. avgusta, ko se je potopila N|. V. ladja „Zenta" ni sovražnik, kamoli sovražni topovski ogenj poškodoval niti ene naše ladje, niti enega čolna, niti enega zrakoplova, ciasi je bilo proti našim ladjam izstreljeno mnogo municije. Niti eden pomorščak našega brodovja ni bil ranjen, dočim je bil izmed francoskega ladjevja uničen podmorski čoln „Curie" in je bila francoska oklopnica tipa „Courbet" najmanj težko poškodova. Kazen podmorskega čolna nismo že od 3. novembra videli nobene sovražne ladje ob našem obrežju. Francozje so se umaknili iz okopov pri Palingebragu. Zapadno bojišče. V okolici Nieuporta se je vršil srdit artilerijski boj, ki je imel za posledico, da je sovražnik izpraznil strelske jarke pri Palin-gebrugu (predkraj pri Nieuportu). Sovražne napade ob Kanalu pri La Bassee so Nemci definitivno odbili. Zavrnili so francoske napade na La Boissele in na višine pri Nouvrenu. Včerajšnjemu brezuspešnemu francoskemu napadu na višine pri Crouvju je sledil nemški protinapad, ki se je končal s popolnom francoskim porazom in z očiščenjem višin severnovzhodno od Cuffiesa in severno od Crouvja. Nemški vojaki iz Mark so osvojili dve francoski postojanki, vjeli 1700 mož in uplenili 4 topove in več strojnih pušk. Francoski saperski napad v okolici južno od St. Mihiela so uspešno zavrnili. Nemške čete| so zavzele višine si\eir.o in severnovzhodno od Nomenvja. V Vogezih je položaj neizpremenjen. Turška proti tripelententi. Rusko poročilo o bitki pri Sarikamišu. Komunike ruskega kavkaškega generalnega štaba z dne 6. januarja se glasi: Porazili smo turško armado pri Sarikamišu popolnoma. Deveti turški armadni zbor je uničen. Vjeli smo poveljnika tega zbora, Išan pašo, nadalje poveljnike 17., 28. in 29. divizije s celim štabom, več sto oficirjev in mnogo vojakov. Turki so izgubili velikansko število mrtvih in ranjenih. Naš plen na topovih, strojnih puškah, municiji in živilih, je ogromen. Naše zmagovite čete so porazile tudi 10. armadni zbor, ki se skuša rešiti z begom. Zavzeli smo zopet 'Ardaghan. Tam so uničile naše čete več turških polkov popolnoma in Turki se v neredu umikajo na vse strani. Neresnične vesti o turškem porazu. Carigrajski glavni stan poroča: Ruski listi priobčujejo krive vesti o turških porazih. Kot odgovor obelodanja glavni stan z dne 9. t. m. datirano brzojavko poveljnika kavkaske armade o vojaških operacijah, ki so v teku že dva tedna. V tej brzojavki se naglasa: Na glavni fronti so naše čete osvojile dominirajoče sovražne postojanke onkraj meje. V prostoru pri Oitvju in Arda-gunu so vse operacije ustavljene vsled snega in občutnega mraza. Zasedli smo Urmijo in Kotur. Naše, v Aserbeidžanu operirajoče čete zasledujejo vkljub vremenskim neprilikam sovražnika, ki se umika. Rusi trde, da so vjeli divizijskega poveljnika nekega našega armadnega kora. To vest dementiramo. Res pa je, da je neki ruski oddelek v neki ruski vasi napadel fansport ranjencev, med katerimi je bil tudi težko ranjeni poveljnik neke turške divizije. Tega so Rusi vjeli vse druge pa so pobili. Od Iraka sem sta včeraj poskusila dva angleška pehotna bataljona z 2 brzostrelnima gorskima topovoma presenetiti taborišče Arabcev v okolici pri Komi. Zašla pa sta v zasedo in izgubila v 2urnem boju 125 mož mrtvih in ranjenih. Arabci so zasledovali sovražnika, ki je bežal. Na arabski strani je bilo ranjenih 15 mož, dasi so Angleži streljali iz velike bližine. * * Odstop grofa Berchtolda. Baron Burian zunanji minister. Minister c. in kr. hiše in zunanjih del grof Berchtold, ki je že pred daljšim časom prosil Njegovo c. in kr. Veličanstvo, da ga naj milostno odpusti iz službe, je sedaj to svojo prošnjo na Najvišjem mestu ponovil. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj je uvaževal tehtne osebne razloge, ki so napotili ministra zunanjih del, da je odstopil, ter je blagovolil najmilostljiveje ustreči njegovi prošnji. Kot naslednik grofa Berchtolda bo imenovan za ministra c. in kr. hiše in zunanjih del kr. ogrski minister pri Najvišjem dvoru baron Štefan Burian. Homatije v Albaniji. Listi prioDčujejo, da sta srbski in grški poslanik v imenu svojih držav izjavila italijanski I vladi, da priznavata Srbija in Grška upravičene ; motive, ki so prisilili Italijo, da zasede Valono. 1 Poslanika pa sta povdarjala, da sta tudi Srbija in Grška odločeni poseči po primernih ukrepih, ako bi nemiri v Albaniji ogrožali njune interese. V političnih krogih se zatrjuje, da sta Srbija ir. Grška j odločeni zasesti obmejne albanske pokrajine. Crnovojniški nabori v Romuniji. Dunajski listi priobčujejo razglas romunskega j poslaništva, ki poživlja vse Romune, kateri so se v I 1909. do 1915. podvrgli naborom pa so bili spo-j znani za nesposobne, da se javijo med 17. in 26. j januarjem po st. pri svojih asentnih komisijah, si-i cer bodo brez pregledanja uvrščeni med vojake. DNEVNE VESTI. Vsem županstvom. Vsled obstoječih težkoč I pri uvozu motornih gonilnih olj, cilinderskih olj in i bencina iz inozemstva ter vsled ustavljenja tuzem-ske produkcije, bilo je vojn. ministrstvo primorano I zapleniti zaloge bencina in motornih ter cilinder-| skih olj pri čistilnicah ter omejiti oddajo na konzumente na najmanjšo mero. Radi tega se morejo j do nadaljnega upoštevati le prošnje omh konsu-: mentov, pri kojih služi vzdrževanje obrata posred-' no ali neposredno vojaškim potrebam ali sploh : javnim koristim in pri katerih je nemogoče preiti : ua druga gonilna sred-tva. Pri bencinmotorih je t kolikor možno uporabljati mesto bencina nadome-i stila, predvsem bencol in visokoodstotni špirit. Mo-} torni bencol izdeluje tvrdka Julius Riitzgers, Chem. I Fabrik ftir Teerprodukte in Angern, N. Oe. One tvrdke ki so brezpogojno navezane na uporabo mineralnih olj naj se v slučaju potrebe obrnejo i neposredno na c. in kr. vojno ministrstvo. Priložiti morajo potrdilo trgovske zbornice ali pristojne obrtne oblasti (okrajnega glavarstva) v vseh v po-štev prihajajočih okolnostih ter navesti kolikor najbolj omejeno množino za dobo, ki na sme presegati en mesec. Županstvu se naroča, da o pred-; stoječem obvesti prizadete kroge (tovarne, obrtnike, j zadruge itd.) — če treba po okrožnici — ter jim v danem slučaju gre na roko. Vsem županstvom. V smislu ministrske naredbe z dne 28. novembra 1914. št. 324 drž. za k. se mora pri izdelovanju pšenične moke za kruli in ržene moke primešati ali 33% ječmenove moke j ali 30°;o koruzne moke ali krompirjeve valjane ali 1 fine riževe moke. Da se izpodbijejo zdravstveni pomisleki glede primesi koruzne moke določa § 6 1 omenjene naredbe, da se sme za izdelovanje Koruzne moke porabljati samo naravno suha ali j umetno posušena koruza in da se mora iz tega surovega izdelka razven tega, kar se razpraši, izločiti najmanj 19",'0 kali in luskin. Tozadevno nadzorstvo je umevno izpeljivo le v mlinih samih. Zatorej naj županstvo s svojimi tržnimi organi podvrže one mline, ki izdelujejo koruzno moko in 'isto porabljajo za izdelovanje pšenične krušne moke in ržene moke v smislu navedene naredbe, trajnemu nadzorstvu. Mlinarje^ naj se osebno opozori na določbe te naredbe. Županstvo naj sploh I zastavi ves svoj upliv, da se bo uporabljala le moka, ki je mešana po predpisih gornje naredbe. Razglas. Ker se ponovno dogajajo slučaji, da se preiskujejo predzgodovinski grobovi, take* imenovani „tutnuli al: gomile", od neveščih ljudi na popolnoma nestrokovnaški način ter se pri tem inarsikak dragocen predmet poškoduje ali uniči in ■ se na drugi strani izkopani predmeti cesto prodajajo v inozemstvo, ne da bi se isti ponudili popre-I je na tuzemskih pri tem v u poŠte V prihajajočih i mestih v morebitni nakup, opozarja c. kr. okrajno ! glavarstvo na naslednje predpise: 1. Nameravano j prekopavanje predzgodovinskih in zgodovinskih nahajališč vsake vrste (tumuli, grobovi, ostanki naselbin itd.) v svrho iskanja starinskih predmetov se mora poprej naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu. 2. Tudi po navedenem naznanilu se ne sme poprej začeti s kopanjem, dokler ni potom c. kr. okrajnega glavarstva obveščeni konzervator, ozir, ; ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani določil način postopanja. 3. Za presojo lastninske pravice ua mislih predmelih so merodnjna tozadevna določila obč. drž. zakonika. Vendar mora lastnik istih v slučaju, da bi jih nameraval prodati v inozemstvo, popreje naznaniti to c. kr. deželni vladi v Ljubljani v svrho varovanja državne prekupne pravice. Rre-stopki teh predpisev se bodo v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drži. zak. št. 96 strogo kaznovali. Vsem županstvom. Na Selu pri Ljubljani sta i se pojavila dva slučaja azijatske kolere med civil-! nim prebivalstvom in en vojak je na transportu ; z južnega bojišča v Ljubljani tudi za to boleznijo umrl. j Nevarnost je toraj pred durmi! Zato se z ozirom na tuuradne razpise z dne 18. in 31. avgusta t. I. ! št. 258 Mob opozarja županstva na predpriprave za epidemije in pozivlje, da si nabavi zadostne množine neugašenega apna in lizola in da skrbi ! za ureditev izolirnih prostorov in si osigura po-| strežno osobje. Posebej se opominja županstvo na i določila tuuradnega razpisa z dne 1. decembra t. I. i št. 25956 glede snaženja in razkuževanja javnih stranišč. Vse v navedenih razpisih določene naredbe so nujno in skrajno vestno in natančno izvršiti, da bodemo za slučaje nevarnosti dobro pripravljeni za vspešno obrambo proti kužnim boleznim vsake vrste. Razglas. (Vpoklicanje rojstvenih letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890 bosansko-hercegovinskih služboobvezancev v evidenci druge rezerve). Na-| znanja se, da morajo v službovanje odriniti oni ! bosansko-hercegovinski služboobvezanci v evidenci druge rezerve rojstvenih letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890, kateri so bili na prebiranju zpoznani sposobnim za službo z orožjem, ako se niso že pritegnili v to službo z orožjem, ali niso bili iz ozi-rov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen Čas. Isti morajo priti dne 16 januarja 19151. k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, h kateremu spada njihovo bivališče. V interesu vsakega izmed služboobvezancev je, da prinese saboj par močnih čevljev (eventuelno škornjev, opank), potem toplo volneno I spodnje perilo, tople obleke (volnen telovnik z ro-I kavi, volnen jopič, svveater, kožuhe, debelo zimsko I suknjo i. dr.), volnene obujke (nogavice, volnene krpe za čevlje), kučmo za sneg zapestnike (šticlje). tople (volnene) rokavice, toplo odejo (koc) in nahrbtnik, vsekakor pa žlico, nož in vilice ter posodo za jed, v kolikor ima te opremne predmete. Za te I stvari se bo dala po njihovi vrednosti odškodnina, ako se spozna, da so uporabne za rabo v vojaški službi. Dobro je tudi prinesti, pozivnico, ki da pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje, in pred nastopom te vožnje jo je dati opremiti s pečatom pri blagajnici za ' osebe na postaji odhoda. Kdor ne sluša tega po-zivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih i zakonih. Uvedba tretjega para osebnih vlakov na progi LJubljana državni kolodvor-Kamnik. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Z veljavnostjo od 15. januarja t. 1. se uvede na progi Ljubljana državni kolodvor-Kamnik tretji par osebnih vlakov. Vlak št. 2156 (odhod iz Kamnika ob 1. uri 30 min. popoldne, prihod v Ljubljano državni kolodvor ob 2. uri 41 min. popoldne) se opusti, zato bosta pa vozila na isti progi vlak štev, 2154 (odhod iz Kamnika ob 9. uri 46 min. dopoldne, prihod v Ljubljano državni kolodvor ob 11. uri do-i poldne) in št. 2158 (odhod iz Kamnika ob 5. uri popoKine, prihod v Ljubljano državni kolodvor ob ' 6. uri 15. min. popoldne.) V obratni smeri in sicer ! na progi Ljubljana državni kolodvor-Kamnik bo I vozil od tega dne naprej vlak št. 2157a (odhod iz i Ljubljane državni kolodvor ob 2. uri 30 min. pop<č ran- ! jenih. V Torre (občina Taguano Amiterno) je več ! oseb ubitih in ranjenih. V Castel Vecchio Subeque I je 1 oseba ubita, več oseb pa poškodovanih. V vasi San Felice so 4 ubiti, mnogo ranjenih, v občini Peggio Picenze število ranjencev in mrtvecev še ni dognano. V Castel Nuovo ste bili 2 osebi i ubiti, v občini Sassa 2, v občini Tornimparte pa 3. Število poškodovanih je povsodi veliko. Ponovni sunki. Proti 3. zjutraj je bilo čutiti zopet potresni sunek. Ponekod je zbežalo prebivalstvo na prosto. i Reševalna dela v Avezzanu so zelo težavna vsled velikih kamnov, ki leže povsod. V mestu I pričakujejo pomoči vojaštva in sanitetnega osobja. S Potrjuje se, da ni bil rešen niti deseti del prebi-! valstva. Prvo poročilo iz Avezzana poroča, da je so-\ sodno mesto Tagliacozzo trpelo še več, kakor Avezzano. Pozitivnih poročil ni. Brzojavno zvezo je silen snežni vihar zopet pretrgal. Razno. Naša armadn in narodnosti, ki jo tvorijo. V naši pehoti služi 26% Nemcev, 17 odstotkov ! Madžarov, 14% Cehov, 5% Slovakov, 9" 0 Poljakov, 9% Rusinov, 9% Hrvatov in Srbov, 7% Romunov, 3% Slovencev, in 1% Italijanov. Pri lovcih : služi 46% Nemcev, 6% Madžarov, 14% Čehov, : 4% Slovakov, 5% Poljakov, 5% Slovencev, 4° „ I Hrvatov in Srbov. 12",, Italijanov, 3% Romunov m 1% Rusinov. Pri konjenici je 19% Nemcev, : 33% Madžarov, 15% Cehov, 13% Rusinov, 11% Poljakov, 5% Hrvatov in Srbov, 2% Slovencev, I 1% Slovakov, in 1% Romunov. Pri artileriji služi 40 odstotkov Nemcev, 14 odstotkov Madžarov, 1 14°,, Čehov, 9% Poljakov, 6° „ Slovakov, 5% Ru-i sinov, 4% Slovencev, 4% Hrvatov in Srbov in ! 4% Romunov. Pri pijonirjih je 50% Nemcev, 26" „ j Cehov, 13% Madžarov, 3% Slovakov, 3% Polja-i kov, 2" 0 Slovencev, 2% Hrvatov in Srbov in I 1% Rusinov. Pri trenu služi 25% Madžarov, 19",, Nemcev, 13 odstotkov Rusinov, 12% Cehov, 10 odstotkov Poljakov, 8% Hrvatov in Srbov, 6% Slovakov, 3% Romunov in 2% Slovencev. Pri saniteti je 40% Nemcev, 14%, Cehov, 14% Madžarov, 7% Slovakov. 7% Poljakov, 6% Rusinov, 5 odstotkov Hrvatov in Srbov, 4% Slovencev, 2 odstotkov Romunov in 1% Italijanov. Po teh statističnih podatkih služi torej v skupni armadi 29 odstotkov Nemcev, 18" „ Madžarov, 15% Cehov, 9% Poljakov, 8% Rusinov, 7% Hrvatov in Srbov, 5° „ Slovakov, 5% Romunov, 3" „ Slovencev in 1 odstotkov Italijanov. Pri avstrijski vojni mornarici je 46% Hrvatov in Srbov, 27° „ Italijanov, 10 odstotkov Nemcev, 7% Madžarov, 5" „ Cehov, 4 odstotkov Slovencev in 1%, Poljakov. Razširjani! naš list. Dne 12. januarja 1915., dopoldne ob 1 .,10. uri je izdihnila svojo blago dušo naša iskreno ljubljena soproga in mamica, gospa Uršula Mikuš roj. Žerovec. V visoki starosti 80 let in po dolgem in mukapolnem trpljenju jo je angel božji, bela smrt, sprejel v božje varstvo. Truplo njeno pa smo izročili večnemu počitku dne 14. januarja 1915., popoldne ob 3. uri na Steinfeldskem pokopališču v Gradcu. Blag ji spomin! Kari, Lina, Lev Mikuš. £3 ovro boli v Kranju. i i i i i i i i i i i i i i >< '20 5'2—48 Glavni trg Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteljni i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna. kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam —- a«&b|||a kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem 9Ollllnaf vcdno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. a i i i i i i I H i i i i i i X Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. ■ Zahvala. Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega brata, svaka in strica gospoda Edmunda Rooss izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, slavni požarni brambi, gosp. okr. glavarju in cenjenemu meščanstvu, ki se je v tako polnem številu udeležilo pogreba, darovalcem krasnih vencev ter vsem ostalim za izkazano poslednjo čast in sočutje. Bog bodi plačnik! KRANJ, dne 24. januarja 1915. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega in tolažilnega sočutja povodom prebridke zgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, soproga in zeta gospoda Viktor Dolenz-a c. kr. profesor na državni realni gimnaziji v Gradcu, c. kr. nadporočnik črno-vojniškega pešpolka št. 9, imetelj vojaške zaslužne kolajne na.traku vojaškega zaslužnega križca, ki je dne 21. novembra 1914 v boju pri Lupkovvu v Karpatih padel častne in junaške smrti, izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Globoko žalujoči rodbini: Dolenz—Mannhardt. Mozdravnički in zobotetinični atelje dr. Edv. OloboCnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik I I v Kranju i S ipomlnlafte se Rdečega križa vHIebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeijah dopoldne na razpolago. rTjfmn b %^ Xv* Najstarejša trgovina ^ perd. Saiovic % > v Kranju 2 52—5 (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča za svojo bogato zalogo modnega blaga, sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vljotov, kamgarnov in toduov, plptna za rjuhe,' cvillia za zimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej. kakor tudi vsega drugega manufakturnega blagi. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in tu ;-bolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilnati robci najnovejših uzorcev. mm t najbolje in najceneje se lupi pri lurtti -ca RUDOir 1 v Kranju (poleo lekarne) Ustanovljeno leta 1885 Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki/* zastonj in poštnine prosti. Strooo solidna in poštena postrežba. •I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 k Suhe gobe in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje m. UMIT. UH to ■ ti Trboveljski in češki premo«. "Restavracija pri kolodvoru priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. t3 co n u n Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrowarta zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vSoge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 7 52—a 70 (t n n n c O. 1- Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju it..,,— V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk t«karne"„Sava v ^Kranju. -