INTERVJU
NASA TEMA
Kristina Kampuš: »Ni prav, da starejši za dom dajo celo pokojnino«
str. 26-27
Vrelca lažnih informacij res ni mogoče ustaviti? str. 12-13
PRILOGA
IV spona
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 6 / Leto 77 / 10. februar 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Pri Mastnakovih za zajtrk pili penino
V ponedeljek in torek je celjsko območje dobilo kar tri olimpijske medalje. Smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš je zmagal z mešano ekipo. Celjski deskar Tim Mastnak je postal olimpijski podprvak in zjutraj je tekla penina v Medlogu, sosede sta gostili Timova mama Roza in sestra Patricija (na fotografiji). Velenjska deskarka Gloria Kotnik je presenetljivo osvojila bronasto kolajno. Sledili bodo številni sprejemi. str. 18-19
Foto: DEAN ŠUSTER mL
AKTUALNO
Priznanja za dosežke na področju kulture str. 2-3
IZ NASIH KRAJEV
Stavka v šolah in vrtcih? str. 7
KRONIKA
Smrt mladostnika v Slovenskih Konjicah str. 15
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Danes je vedno več vzhajajočih skrajno desničarskih gibanj, obdani smo z nasilnim in s sovražnim govorom, po Evropi se krepijo neonacistične skupine. Z vidika zgodovine in zgodovinopisja je zastrašujoče opazovati, kaj se dogaja.«
Daniel Siter, zgodovinar
»Vedno mi je lepo, ko kdo reče, da pozna njene pravljice. In da je odraščal z njimi. Da so njene skrbno izbrane besede, nanizane v zgodbe, razveselile in potolažile mnogo otrok.«
Jelka Pogačnik, hči Ele Pe-roci
»Imam posebno spoštovanje do mladih Slovencev, ki so se že rodili v Nemčiji in zdaj s svojimi otroki govorijo v slovenščini.«
Magdalena Novak, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu
»Kultura nam je pomagala preživeti. Z njo smo obstali. Z njo rastemo in napredujemo. Žal je še veliko preveč ljudi, ki se nanjo požv&-gajo. Tudi takšnih, ki bi morali biti zgled, kako z njo ravnati, kako jo negovati, jemati in deliti.«
Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec
»To, da človek dočaka starost, je pravzaprav velik privilegij. Mnoga življenja ugasnejo, še preden bi se ljudje lahko postarali.«
Kristina Kampuš, direktorica Pegazovega doma
ČETRTEK 1	1 PETEK
	• • 1" ........
SOBOTA I	I NEDELJA
' Ш-Л	^ 5 -3
Priznanja za dosežke na področju kulture
Epidemija ustvarjalnega duha ni zatrla
Obeleževanje slovenskega kulturnega praznika so tudi letos narekovale epidemiološke razmere. V marsikateri občini so bili primorani slovesnosti ob prazniku odpovedati oziroma prestaviti na kasnejši čas. Kljub temu sporočilo in pomen praznika ostajata enaka: da je kultura temelj našega naroda. Ali kot je dejala slavnostna govornica na slovesnosti ob kulturnem prazniku v Žalcu Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec: »Kultura nam je pomagala preživeti. Z njo smo obstali. Z njo rastemo in napredujemo. Z njo se dvigamo. Žal je še veliko preveč ljudi, ki se nanjo požvižgajo. Tudi takšnih, ki bi morali biti zgled, kako z njo ravnati, kako jo negovati, jemati in deliti.«
Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič
BOJANA AVGUSTINCIC
Da je pravo umetniško lepoto mogoče doživeti tudi v odnosih, saj so pomemben del vsake kulture, je v slavnostnem govoru na slovesnosti v Celju izpostavila ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič. Ob tem se je vprašala: »Kdaj je bilo ali je slovenščini in slovenskemu narodu v resnici težje? Nekoč sredi nemškega življa, tuje nadvlade in uradne latinščine
drzno vztrajati z uporabo slovenskega jezika in doseči, da so ga proglasili za uradovalni jezik? Ali je težje v časih obilja, ko nam je slovenski jezik samoumevna danost in ko rojeni v slovenski državi brez pomisleka materinščino nadomestijo za katerikoli tuji jezik, biti dovolj oprezen, da nam jezik kot vrednota in pomemben del identitete neopazno ne spolzi iz rok?«
O pomenu slovenske besede je razmišljala tudi Jolanda Železnik. »Naj nam nikoli ne zmanjka volje, da bi negovali in krepili kulturo v vseh njenih odtenkih, še najbolj njen temelj - to je slovensko besedo,« je poudarila.
Da epidemija ustvarjalnega duha ni zatrla, dokazuje-
jo posamezniki, ki so kljub trenutnim težkim razmeram na kulturnem področju pustili neizbrisen pečat in so pomembno sooblikovali kulturno dogajanje v lokalnem okolju in širše. V številnih občinah so se jim za ta njihov doprinos poklonili s podelitvijo priznanj in laskavih nazivov.
Posegla sta po celjskih zvezdah
CELJE - Pretekli teden so v Narodnem domu podelili priznanji celjske zvezde za dosežke na področju kulture za leto 2021. Tudi letos niso podelili nagrade za življenjsko delo.
Na razpis za priznanje za leto 2021 so prispeli ena pobuda za kandidata za življenjsko delo in šest predlogov za podelitev priznanja za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. Komisija, ki so jo sestavljali Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, dr. Zoran Pevec, Nevenka Šivavec in dr. Aleksander Žižek, tudi letos ni podelila nagrade za življenjsko delo. Letošnja prejemnika nagrade sta postala ljubiteljski igralec in režiser Žiga Medve-šek in Mestni kino Metropol.
Žiga Medvešek je režiser in igralec v Gledališču Zarja Celje.
Žiga Medvešek je prejel priznanje za svoje delovanje na področju gledališke dejavnosti.
Za priznanje je bil predlagan predvsem zaradi ustvarjanja v zadnjih dveh letih, ko se je uveljavil kot režiser gledališke igre
za najmlajše, in sicer z igrama Pika in Čudežna srajca, lani pa je ustvaril gledališki spektakel Pod svobodnim soncem, v katerega je bilo vključenih kar pet kulturnih društev. Ob tem je tudi dejaven član upravnega odbora Gledališča Zarja Celje. »S svojim delom prinaša nove pristope in poglede na slovenske ljubiteljske gledališke odre, kar dosega s predanostjo in kakovostnim delom,« so zapisali v utemeljitvi komisije.
Še vedno uživa podporo javnosti
Kakovo st programa Mestnega kina Metropol potrjujejo številna priznanja, ne nazadnje tudi velik obisk in članstvo v združenjih izbranih evropskih umetniških kinematografov. Poleg tega,
da sledijo svetovni in domači tovrstni produkciji, v kinu organizirajo festival gorniškega filma, evropskega in mediteranskega ter animiranega filma, sodelujejo tudi z največjim slovenskim filmskim festivalom Liffe. Na program uvrščajo animirane filme, študentske produkcije, kratke in umetniške filme, pripravljajo pogovore z režiserji in igralci. »Izredno nas veseli, da Metropol po teh dveh negotovih letih še vedno uživa podporo javnosti. Na teh temeljih s svojim programom tudi ustvarjamo program in vztrajamo ter upamo, da bo tudi tako v prihodnje. Nagrada je zaveza, da bomo vztrajali,« je povedal vodja Mestnega kina Metropol Samo Seničar.
LŽ, foto: SHERPA
Še Aškerc bi bil ponosen nanje
LAŠKO - V občini se kulturnim ustvarjalcem za njihove izjemne dosežke poklonijo s podelitvijo priznanj Antona Aškerca. Letošnji nagrajenci so trije. Župan jim bo priznanja izročil predvidoma na proslavi ob dnevu državnosti, saj slovesnosti ob kulturnem prazniku zaradi trenutnih epidemioloških razmer v občini niso pripravili. In kdo so nagrajenci?
Kulturno društvo Vrh nad Laškim bo priznanje prejelo za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture. V kraju so od nekdaj skrbeli za kulturni utrip tako cerkveni pevci, tamburaška in dramska skupina, oktet Odmev kot ljudski pevci. Društvo letos obeležuje devetdeset let. Kulturniki s svojo pozitivno energijo in z zavzetostjo povezujejo krajane ter pripravljajo pestre in kakovostne nastope ob različnih priložnostih. V društvu so še
posebej ponosni na zelo dejavne domače godbenike, saj njihovi kakovostni nastopi presegajo meje lokalne skupnosti, ter na Majdo Marguč, dolgoletno vodjo Mažoret Laško in njihovo prvo trenerko, ki danes svoje znanje in izkušnje uspešno predaja novim generacijam mažoret v okviru Kulturnega društva Vrh nad Laškim.
Tudi Majda Marguč je prejemnica letošnjega Aškerčevega priznanja. »S svojo predanostjo, pripadnostjo in trdim delom je pustila neizbrisen pečat tako v KD Laška pihalna godba kot v slovenskem ma-žoretnem prostoru. S promocijo mažo-retne dejavnosti v občini je pripomogla, da zdaj, 32 let od ustanovitve, v društvu trenira, pleše in nastopa več kot sedemdeset mažoret. V slovenskem prostoru je prispevala k razvoju mažoretne dejavnosti in dejavno sodelovala na področju delovanja Mažoretne in twirling zveze Sloveni-
je. S svojim delovanjem in z izkušnjami v mažoretni dejavnosti še vedno predstavlja zgled vsem članicam mlajših generacij,« je utemeljeno v obrazložitvi priznanja. Mažorete Laško so pod njenim vodstvom dosegale odlične rezultate tako na državnih kot na evropskih tekmovanjih. Postale so večkratne državne prvakinje in tudi z evropskih tekmovanj so se vrnile z nekaj vrhunskimi rezultati.
Profesorica glasbene pedagogike Mateja Škorja bo Aškerčevo priznanje prejela za uspešno delo na področju zborovskega petja. Kot zborovodkinja vodi vrsto pevskih zborov. Z otroškimi in predvsem mladinskimi pevskimi zbori je dosegla več zlatih priznanj in priznanj za posebne dosežke na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Redno sodeluje pri pripravi občinskih slovesnosti in prireditev.
BA
AKTUALNO
3
Od rogista do citrarja
ŽALEC - Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se tudi lokalno okolje pokloni društvom, skupinam in posameznikom na področju kulture za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti. Občina Žalec je v petek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec na osrednji proslavi podelila Savinova odličja.
Dobitnika Savinove plakete sta postala Andrej Žgank za dolgoletno uspešno pedagoško delo, vodenje Godbe Li-boje ter pomemben prispevek k razvoju in uveljavitvi kulture v Občini Žalec in Peter Napret za večletno uspešno pedagoško delo, uveljavitev citrarske glasbe v lokalnem okolju ter pomemben prispevek k razvoju kulture v občini Žalec in širše. Žgank je največji pečat v žalski občini pustil kot dolgoletni dirigent Godbe Liboje, ki jo je vodil osemnajst let. Pod njegovo taktirko je orkester tehnično in umetniško zrasel ter prejel številna priznanja in nagrade, med drugim zlato plaketo s
tekmovanja slovenskih godb v prvi težavnostni skupini leta 2014. Za razliko od njega je Napret predan citram, s katerimi se je sicer prvič srečal šele v srednješolskih letih. Glasbilo ga je povsem prevzelo, še zlasti ko je spoznal paleto njegovih izraznih zmožnosti in bogastvo literature, pisane za koncertne ci-tre. Po violinski diplomi leta 1993 je veliko časa posvečal raziskovanju citrarstva doma in po svetu, študiral citre na Tirolskem deželnem kon-zervatoriju v Innsbrucku, obiskoval citrarske seminarje ter se kasneje poleg igranja violine lotil tudi poučevanja tega inštrumenta.
Z leve žalski župan Janko Kos, predsednik Mešanega pevskega zbora Galicija Bojan Teržan in zborovodkinja Anita Žolnir, Andreja Pušnik, Peter Napret, Jolanda Železnik in Andrej Žgank (Foto: Bina Plaznik)
Savinovi priznanji sta prejela Andreja Pušnik za uspešno pedagoško delo na področju zborovskega petja v šoli in bogatenje kulturnega utripa v
kraju ter Mešani pevski zbor
Galicija za dolgoletno uspešno delovanje na področju zborovskega petja in ohranjanje dediščine slovenskih pesmi v
lokalnem okolju. Pušnikova se kot učiteljica v Podružnični šoli Ponikva zaveda pomena vpetosti šolskih dejavnosti v dogajanje v krajevni skupno-
sti. Marsikateremu učencu je približala zborovsko petje in nastope z zborom na krajevnih proslavah.
ŠO
Presežki ljubiteljskih ustvarjalcev
ŠENTJUR - Praznovanje slovenskega kulturnega praznika so tokrat obeležili virtualno. Osrednja občinska slovesnost, ki so si jo zamislili v območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in zvezi kulturnih društev, je bila na predvečer praznika na ogled na spletni strani Občine Šentjur. Prireditev z naslovom Prešerno z Josipom je bila kot filmska razglednica leta 2021. Z njo so se sprehodili skozi najpomembnejše vsebine Ipavčevega leta. Znani so tudi prejemniki priznanj JSKD Šentjur.
Članica Literarnega društva Šentjur Nika Gradišek je priznanje prejela za uvrstitev na Festivalu mlade literature Urška 2021. Pod
okriljem omenjenega društva je dejavna tudi njena mama Veronika Gradišek, ki je priznanje prejela kot dobitnica Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem v letu 2021. Priznanji so si zaslužili še člani filmskega krožka OŠ Franja Malgaja Šentjur, ki so v konkurenci osnovnošolskih filmov z delom Visoška kronika osvojili zmago na filmfestu Treh zvezd 2021 v Celju, in člani krožka Hruševec studio iz OŠ Hruševec. Slednji so se s filmom Carjeva nova oblačila uvrstili med najboljše filme na 56. srečanju najmlajših filmskih in videoustvarjalcev Slovenije. Dobitniki bodo priznanja prejeli na priložnostni prireditvi, ko bodo razmere dopuščale prijaznejše praznovanje.	TS
Navdih mladim glasbenikom po vsem svetu
VELENJE - Ob slovenskem kulturnem prazniku so letos prvič razglasili kulturnega ustvarjalca leta Mestne občine Velenje. Naziv je prejel svetovno uveljavljen saksofonist Jure Pukl.
Mednarodna uspešna pot Jureta Pukla uvršča v sam vrh glasbene ustvarjalnosti, zato nastopa na festivalih po vsem svetu. Sodeluje z umetniki širokega glasbenega raz-
pona. Velja za enega najbolj ustvarjalnih saksofonistov mlajše slovenske džezovske generacije. Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Študiral je na Dunaju, v Haagu, na Berklee College of Music v Bostonu in dokončal magistrski študij na glasbeni akademiji v Gradcu. Jure Pukl se posveča sodobnim interpretacijam džeza. Dejaven je tudi kot pedagog, producent in organizator ter
s svojo Kreativno Jazz Kliniko Velenje navdihuje stotine mladih glasbenikov po svetu.
Nanj in na njegovo ustvarjanje so v domačem Velenju zelo ponosni. Kot prejemnik naziva kulturni ustvarjalec leta bo dobil tudi možnost, da v letu od prejema priznanja v dogovoru z Mestno občino Velenje pripravi oziroma izvede umetniško delo s svojega področja delovanja.
BA
Jure Pukl (na levi) je postal kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje. Ob njem sta slavnostna govornica na slovesnosti ob kulturnem prazniku mag. Milena Koren Božiček in velenjski župan Peter Dermol. (Foto: MOV)
Priznanje za življenjsko delo »velikemu možu kulture«
VOJNIK - Občina od leta 2016 na področju kulture podeljuje priznanje za življenjsko delo. Letošnji prejemnik tega laskavega naziva je Vaclav Jakop iz Višnje vasi. Priznanje mu bo župan Branko Petre izročil na slovesnosti predvidoma v drugi polovici marca.
Slavko, kot mu pravijo prijatelji, je že polnih 75 let zvest zborovskemu petju. Pri 88 letih mu glas še vedno odlično služi. Dolgoletno prepevanje mu je prineslo vse Gallusove značke in veliko drugih priznanj. Leta 2015 je prejel tudi bronasti grb Občine Vojnik. »Slavko je velik mož kulture,« so zapisali v utemeljitvi priznanja.
Vaclava Jakopa pesem spremlja že od zgodnjega otroštva. Izhaja namreč iz pevske družine, kjer so večere preživljali ob prižgani sveči in petju. Žal povojna leta za obiskovanje pevske solistične šole niso bila ugodna. Tako je Slavko v pevske vode zajadral z zborovskim petjem. V bogati pevski zgodovini je svoj glas delil v različnih organiziranih sestavih: MPZ Fran-kolovo, Pevskem zboru društva upokojencev Vojnik, MePZ gostincev Celje, MPZ KUD France Prešeren Vojnik in Mešanem cerkvenem pevskem zboru sv. Lenarta Nova Cerkev. Je eden izmed ustanoviteljev MPZ KUD Nova Cerkev. Zbor praznuje pol stoletja delovanja in Slavko
v njem aktivno prepeva še danes. Pred leti je s skupino petih pevcev - sokrajanov ustanovil vokalno skupino Stari prijatelji. Z ubranim petjem prijateljski sekstet popestri družinska srečanja, obletnice in kulturne prireditve v kraju.
Človek z velikim srcem in odličnim spominom
»Slavko je vedno sledil pevskim sanjam. Tok ga je ponesel v pristan priznanih zborovodij -Rafka Gorenška, Marjana Lebiča in Toneta Vo-laska. Pod njihovim vodenjem in ob mentorstvu umetniškega vodje Egona Kuneja je Slavkov glas postal prodoren, žlahten in prepoznan. Na povabilo zborovskih mojstrov je kot gost solist večkrat stal na velikih odrih,« je navedeno v utemeljitvi priznanja za življenjsko delo.
Vaclav Jakop je ne le pevec z odliko, ampak predvsem človek z velikim srcem, pravijo tisti, ki ga poznajo. Je tudi bogat vir informacij za pisce krajevne zgodovine. S svojimi spomini in pričevanji je soustvarjal izdajo dveh velikih knjižnih del: Frankolovo skozi stoletja in Življenje ob Tesnici avtorja Matije Založnika. Z njegovimi anekdotami in ljudsko zgodbo so popisane tudi strani pesniške zbirke Zakaj se je polje v belo odelo pesnice Jožice Koren.
BA
Izstopali so in bogatili življenje
RADEČE - V občini ob kulturnem prazniku podelijo priznanje Ivana Pešca. Letošnji prejemnik je ljubiteljski gledališki igralec Srečko Jaz-binšek. Nastopal je v številnih predstavah. Poleg gledališkega udejstvovanja je svoj pečat pustil tudi v glasbenem svetu kot član pevskega zbora Svoboda Radeče in cerkvenega mešanega pevskega zbora Sveti Peter. Za svoje kulturno ustvarjanje je že prejel več nagrad in priznanj. Nagradi Radeg (ki jo podeljuje Gledališko društvo Radeče) ter srebrnemu Linhartovemu priznanju in Gallusovemu priznanju se je zdaj pridružilo še priznanje Ivana Pešca.
SLOVENSKE KONJICE - V
občini vsako leto podelijo priznanja izstopajočim kulturnim ustvarjalcem. Letošnja prireditev je bila virtualna na FB-pro-filu in Youtubovem kanalu Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice. Za življenj-
sko delo na področju kulture je občina nagradila Marijo Lojen, učiteljico, režiserko, kulturno delavko in več kot štirideset let predsednico ter gonilno silo Prosvetnega društva Franceta Prešerna Žiče. Za dosežke in delo na literarnem področju je priznanje prejela Tonja Jelen, literarna kriti-čarka, moderatorka literarnih dogodkov in pesnica. Nadarjen akordeonist, skladatelj in pedagog Luka Juhart je letošnji prejemnik priznanja za izjemne umetniške dosežke in delo na glasbenem področju.
VITANJE - Tudi v tej občini so se odločili, da bodo priznanje letošnjemu nagrajencu na kulturnem področju podelili kasneje, v okviru praznovanja občinskega praznika konec junija. Nagrado bo prejel Edi Kos, ki se že vse življenje udejstvuje na glasbenem področju. Piše besedila in glasbo ter skladbe uspešno izvaja z zasedbo Poweršok iz Vitanja.
ZREČE - Letošnje nagrajence so občani podrobneje spoznali na praznični dan na spletnem Info kanalu Zreče. Nagrade jim bo župan Boris Podvršnik podelil ob občinskem prazniku konec maja oziroma takoj ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Letošnji nagrajenec je Stanko Fijavž, ki je član Društva godbenikov Zreče že od začetka delovanja društva, to je od leta 2004. Petra Mrz-dovnik bo prejela nagrado na predlog KUD Jurija Vodovnika Zreče. Je vodja sekcije Zreški kovači in je imela zadnja leta v svojih rokah vse organizacijske niti ansambla, ki je posnel opus del prvotne zasedbe izpred šestdesetih let. Med društvi sta letos nagrajena KUD Vladka Mohoriča in Katoliško kulturno društvo Zreče.
Obe društvi bosta letos praznovali stoletnico organiziranega kulturnega življenja v Zrečah.
BA, TC
4
GOSPODARSTVO
Naložbeni sklad Alfi PE prevzema veterinarska podjetja
Z novimi lastniki kmalu tudi šmarski in celjski veterinarji
Od prejšnjega tedna je Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah vpisana v sodni register kot edina lastnica celjske družbe Veterinarski center. S tem se povezovanje in združevanje veterinarskih organizacij pod eno streho še ne končuje. V naložbenem skladu Alfi PE so že lani jeseni napovedali, da nameravajo ustanoviti večjo veterinarsko skupino, ki bo v tej dejavnosti vodilna na območju celotne Slovenije. Sklad je že vstopil v lastništvo Veterinarske bolnice Slovenska Bistrica, v kateri je pridobil 74,5-odstotni lastniški delež in prav toliko glasovalnih pravic. Direktor sklada Tone Pekolj je povedal, da končujejo pogovore za prevzem še več veterinarskih družb, med katerimi je tudi šmarska veterinarska postaja.
JANJA INTIHAR
Sklad Alfi PE vlaga v tiste dejavnosti in podjetja, v katerih prepozna možnosti za rast in nadaljnji razvoj. »Trg ponudnikov veterinarskih storitev v Sloveniji je zelo razdrobljen in ga želimo povezati. Naš cilj je oblikovanje sodobne veterinarske skupine, ki bo pokrivala celotno Slovenijo,« pravi Tone Pekolj in napoveduje, da bodo v prevzetih podjetjih veterinarji lahko ohranili manjše lastniške deleže.
O razlogih, zakaj se je sklad odločil za vlaganje v veterinarsko dejavnost (poleg finančnih, seveda), Tone Pekolj še pravi, da je zaradi se-
danje razdrobljenosti nakup sodobne opreme za preglede in zdravljenje za večino veterinarjev zelo velik strošek, po drugi strani so te naprave slabo izkoriščene. »Zato želimo izboljšati kakovost opreme in veterinarskih storitev. Veliko veterinarjev je tudi že v letih, ko razmišljajo o odhodu v pokoj. Sodobna in velika skupina bo zanimiv delodajalec in bo pritegnila mlajše veterinarje, saj jim bo lahko ponudila bistveno več znanja, možnosti dodatnih izobraževanj in napredovanja.« Poleg tega, še dodaja Pekolj, je vlaganje v veterino zanimivo tudi zaradi
rastočega števila malih živali. »Ljudje imajo vedno več psov, mačk in drugih hišnih ljubljencev in tudi v tem vidimo velik potencial za razvoj veterinarske mreže.«
Edini s tremi
koncesijami
Z Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah, v kateri je največji lastnik Tomi Rumpf, bo sklad Alfi PE, ki sodi pod okrilje družbe KF Finance, pridobil edino veterinarsko podjetje v Sloveniji s tremi koncesijskimi enotami. Šmarski veterinarji imajo namreč koncesijo za območje Obso-telja, Kozjanskega, Šentjurja in Celja. To pomeni, da sodi pod njihovo okrilje približno šest tisoč kmetij od Dobrne do hrvaške meje.
Svoj vpliv oziroma posel v regiji je šmarska veterinarska postaja začela širiti pred šestimi leti, ko je šlo v stečaj Veterinarstvo Šentjur. Kmalu po stečaju je vzela v najem njegovo poslovno stavbo, zaposlila pet nekdanjih delavcev in pridobila koncesijo za delovanje na tem območju. Napovedala je, da bo stavbo tudi kupila, a si je po dveh letih premislila in raje v poslovni coni v Šentjurju najela nove prostore, v katerih
Veterinarski center Celje bo v manj kot letu kar dvakrat zamenjal lastnika. (Foto: SHERPA)
Tudi tekstilci in mesarji
Poleg veterinarstva sklad Alfi PE zanimajo tudi druge dejavnosti. Konec leta 2019 je na primer v Celju kupil 39-odstotni delež v podjetju Prevent&Deloza, ki je vodilni ponudnik zaščitnih oblačil v Sloveniji. Kmalu bo postal lastnik še mesnopredelovalnega obrata v Slovenskih Konjicah. Gre za nekoč uspešno in ugledno podjetje, ki ga je pred skoraj štiridesetimi leti ustanovil Štefan Stra-šek in je bilo pred približno desetletjem celo največji lastnik Celjskih mesnin.
Podjetje Prevent&Deloza je bilo v lasti direktorja Boštjana Marolta in njegove pomočnice Andreje Oder, ki sta vsak imela 20-odstotni delež, preostalih 60 odstotkov kapitala je bilo last podjetja. Ob lastniškem vstopu sklada Alfi PE je Andreja Oder povedala, da so se v podjetju za prodajo odločili predvsem zato, da bi svojemu tako imenovanemu hladilnemu programu, v okviru katerega izdelujejo majice, ki ob stiku s kožo hladijo, ter opremo z balistično zaščito z vgrajenim hlajenjem, zagotovili svež denar za razvoj. Ocenili so, da je ponudba sklada dobra. Boštjan Marolt in Andreja Oder sta ohranila
Z Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah bo sklad Alfi PE pridobil edino veterinarsko podjetje v Sloveniji s tremi koncesijskimi enotami. (Foto: Andraž Purg-GrupA)
je na 300 kvadratnih metrih uredila sodobno veterinarsko postajo in trgovino za male živali. V svoji novi poslovni enoti je zaposlila osem ljudi. Tomi Rumpf, ki je bil takrat direktor šmarskega veterinarskega podjetja, je kot razlog za takšen razplet navajal predolg postopek prodaje, ki so ga z različnimi predlogi in pritožbami zapletali tudi Šmarčani sami.
Med najhitreje
rastočimi
Ko je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v začetku leta 2020 dodeljevala koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe, je šmarska veterinarska postaja kot edina v Sloveniji dobila kar tri. Posel je dobila za Šmarje pri Jelšah in Šentjur ter tudi za območje, ki ga je do tedaj pokrival Veterinarski center Celje. Temu je sledil prevzem celjskega veterinarskega podjetja, ki se je z nakupom zadnjih manjših deležev končal januarja letos. Celjski veterinarski center je tako postal del največje regijske veterinarske organizacije, novo skupino so v Šmarju po-
imenovali Veterina in trgovina Tačka. Skupina ima trenutno šest poslovnih enot z ambulantami in s trgovinami. Poleg Šmarja, Šentjurja in Celja delujejo še v Rogaški Slatini, Podčetrtku in Trbovljah.
Z razširitvijo vplivnega območja so se prihodki šmarske veterinarske postaje občutno povečali. Celo tako, da se je v zadnjih letih začela uvrščati med sto najhitreje rastočih podjetij v regiji. Leta 2016 je imela 903 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, leta 2020 že 1,6 milijona evrov, kar jo je uvrstilo v sam vrh podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v Sloveniji. Podatki, kako je poslovala lani, še niso znani.
Največ ima Tomi
Rumpf
V zadnjih nekaj letih se je število lastnikov Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah nekoliko skrčilo. Po javno dostopnih podatkih je trenutno lastnikov le še pet. Deleže tistih, ki so se umaknili iz lastništva, je večinoma odkupil Tomi Rumpf, ki je največji, 36-od-stotni lastnik podjetja. Po nekaterih informacijah naj bi
bil njegov delež še večji. Med pomembnejšimi lastniki ni več Božidarja Soka, ki je aprila 2020, ko se je Tomi Rumpf odzval klicu vlade in prevzel vodenje republiškega zavoda za blagovne rezerve, postal vršilec dolžnosti direktorja veterinarske postaje. Podjetje je vodil do decembra lani, ko je bil na njegovo mesto imenovan Ivan Amon. Decembra lani je Veterinarska postaje Šmarje pri Jelšah spremenila tudi člen v svojem statutu, ki govori o prenosu lastniških deležev, in sicer tako, da je v primeru prodaje deležev osebam, ki niso družbeniki, izključila predkupno pravico in soglasje družbenikov.
S prodajo šmarskega veterinarskega podjetja skladu Alfi PE bo največ zaslužil Tomi Rumpf, ki je konec lanskega leta zapustil zavod za blagovne rezerve in prevzel vodenje Skupine Farme Ihan, ki je v lasti DUTB. Od lani je Rumpf tudi predsednik nadzornega sveta šentjurske Meje, ki je že dlje časa v prisilni poravnavi, vse odločitve v podjetju pa so prav tako v rokah slabe banke.
vsak po malo manj kot 4 odstotke lastništva, sklad Alfi PE pa je z odkupom 39-odstotnega deleža pridobil v podjetju 80 odstotkov glasovalnih pravic. S celjsko družbo, ki je vedno bolj uspešna na tujih trgih, je sklad dobil še dve njeni hčerinski podjetji v Sloveniji ter eno v Bosni in Hercegovini.
Povsem drugačna kot s podjetjem Prevent& Deloza je zgodba z mesarijo Strašek. Na kratko ponovimo, da je to konjiško podjetje šlo v stečaj pred tremi leti, zahteval ga je njegov največji upnik sklad Alfi PE. Mesnopredelovalni obrat je kmalu vzela v najem družba Zlata dolina, ki jo je prav zaradi tega namena ustanovil sklad. Lani septembra je na dražbi Alfi PE obrat tudi kupil. Zaradi pritožb dveh upnikov se je postopek prodaje nekoliko zavlekel in celjsko sodišče je stečajnemu upravitelju šele pred kratkim dalo soglasje za sklenitev prodajne pogodbe. Cena za obrat je bila malo manj kot dva milijona evrov, vendar Alfi PE kupnine ne bo plačal, saj bo z njo pobotan večji del terjatev, ki jih ima do podjetja Strašek.
JI
Sklad Alfi PE je od decembra 2019 največji lastnik uspešnega celjskega podjetja Prevent&Deloza, ki je vodilni proizvajalec zaščitnih oblačil v Sloveniji. (Foto: SHERPA)
2022	GOSPODARSTVO	5
Priložnost za več sto delavcev različnih strok
Gorenje spet zaposluje
Hisense Europe, pod okrilje katerega sodi tudi velenjsko Gorenje, kjer so trenutno z naročili popolnoma zasedeni, išče nove sodelavce. V Gorenjevih proizvodnih obratih želi mednarodna korporacija zaposliti od 250 do 400 sodelavcev. Odprta so tudi delovna mesta za 60 tehnologov, strojnikov, vzdrževalcev in blagovnih manipulantov ter več inženirjev.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Hisense Europe ima poslovne enote v 27 evropskih državah in ob tem še tri proizvodne ter štiri razvojno--raziskovalne centre. Skupno ima v Evropi več kot 10 tisoč zaposlenih, od tega največ v Sloveniji oz. v Velenju, kjer proizvaja gospodinjske aparate in od januarja lani tudi televizorje.
Podjetje se želi še bolj utrditi kot eden vodilnih globalnih ponudnikov gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike ter kot rastoča mednaro-
dna skupina išče zaposlene, od strokovnjakov tehniških in drugih poklicev do delavcev na različnih delovnih mestih v proizvodnji, so sporočili iz skupine Hisense Europe.
Potrebujejo 80 inženirjev
V proizvodnih obratih znotraj skupine naj bi zaposlili od 250 do 400 delavcev. »Če jih v Sloveniji ne bomo dobili, bomo zaposlovali tudi iz tujine,« pojasnjujejo v podjetju. Novim sodelavcem iz drugih
V podjetjih Skupine Hisense Europe vabijo k zaposlitvi proizvodne delavce, vzdrževalce, strojnike, blagovne ma-nipulante in skladiščnike, inženirje kakovosti, orodjarje, kuharje in natakarje, strojne in elektroinženirje za področje razvoja in tehnologije ter nabavnike.
držav bodo omogočili brezplačne tečaje slovenščine.
Za delo v novoustanovljenem Centru za raziskave in razvoj Hisense Europe v Velenju in v enotah v Ljubljani ter Mariboru iščejo več inženirjev tehniške stroke. Potrebujejo približno 80 inženirjev strojništva, elektrotehnike, mehatronike in računalništva, a tudi več inženirjev strojništva ali elektrotehnike za tehnologijo in operativni razvoj ter inženirjev računalništva in informatike.
Ker je strokovnjake za raziskave in razvoj zelo težko dobiti in ker so v zadnjih dveh letih podjetja dosegla velik napredek pri delu na daljavo, so se v družbi odločili, da bodo službo približali ljudem. »Tako se lahko inženirji zaposlijo v našem oddelku za razvoj in raziskave v Velenju, Mariboru ali Ljubljani,« pojasnjujejo.
V Sloveniji ima Hisense Europe trenutno 5.800 zaposlenih, v zadnjem letu so v Hisen-se Gorenje Europe, Gorenju in Invalidskem podjetnem centru (IPC) zaposlili približno 700 dodatnih delavcev.
Največ sodelavcev bodo zaposlili v proizvodnji. Če jih ne bodo našli v Sloveniji, jih bodo morali pripeljati iz tujine. (Foto: HE)
V DUTB pravijo, da so za nakup vile Savinja dobili nekaj resnih povpraševanj. Za prodajo te znane celjske zgradbe bodo kmalu pripravili spletno dražbo. (Foto: SHERPA)
Vili Marija in Savinja še vedno v lasti DUTB
Družbi za upravljanje terjatev bank spet ni uspelo najti kupca za vilo Marija v Slovenskih Konjicah, ki jo je tokrat prodajala na spletni dražbi in zanjo postavila izklicno ceno 650 tisoč evrov. Slaba banka je na Celjskem lastnica še ene vile, ki jo prav tako neuspešno prodaja že več let.
V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so povedali, da je bilo za nakup konjiške vile kar nekaj zanimanja, a potem na dražbi ni bilo nikogar. Za vilo bodo zato zdaj zbirali neza-vezujoče ponudbe. Slaba banka je vilo, ki je bila pred leti v lasti nekoč uspešnega konjiškega podjetnika Franca Riemerja, kupila na dražbi leta 2017. Takrat je zanjo plačala 568 tisoč evrov. Več let jo je poskušala prodati za 850 tisoč evrov, vendar kupca zanjo ni mogla najti. Čeprav je ceno zdaj znižala za 200 tisočakov, kupcev še vedno ni. Za kakšno vsoto je vilo pripravljena prodati oziroma na kakšno ponudbo bo na koncu pristala, v slabi banki ne govorijo.
Tako kot konjiško je slaba banka na dražbi kupila tudi vilo Savinja v Celju. Stavbo, ki je bila ob kapucinskem samostanu nad Savinjo zgrajena leta 1893, je pred leti kupila nepremičninska družba Kapitol in jo do leta 2010 v celoti obnovila. Ker je družba zašla v finančne težave, je njena največja upnica DUTB za vilo zahtevala izvršbo. Sledila je dražba, ki je bila leta 2015. Kot edina dražiteljica jo je za 656 tisoč evrov kupila prav slaba banka in jo nato več let poskuša prodati za 970 tisoč evrov. Lani je ceno znižala na 820 tisoč evrov. DUTB vilo Savinja oglašuje kot zelo primerno za razvoj turistične in gostinske dejavnosti ali kot poseben predstavitveni prostor za kakšno podjetje. V Ljubljani pravijo, da so morebitni kupci za vilo, ki ima v treh nadstropjih skoraj tisoč kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih površin, v zadnjem času pokazali resno zanimanje. Zato bodo zanjo kmalu objavili in izvedli spletno dražbo.
JI
Še vedno primanjkuje gradbenih in proizvodnih delavcev
Januarja se je število brezposelnih spet nekoliko zvišalo. Konec meseca je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih 67.834 oseb, kar je 2,8 odstotka več kot decembra lani, a 25,9 odstotka manj kot pred letom. Število brezposelnih se je povečalo v večini območnih služb zavoda. V celjski je bilo brezposelnih več za 3,3 odstotka, v velenjski za 3 odstotke.
V zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da se v januarju brezposelnost poveča predvsem zato, ker se ob prehodu v novo leto običajno konča več zaposlitev za določen čas. V letošnjem januarju se je na zavodu na novo prijavilo 8.653 brezposelnih oseb, kar je 45 odstotkov več kot decembra lani in 18 odstotkov manj kot januarja lani. V celjski območni službi so konec letošnjega januarja v svojih registrih imeli zapisanih 7.350 brezposelnih oseb, kar je 3,3 odstotka več kot konec lanskega decembra in skoraj četrtino manj kot lanskega januarja. Po
upadu deleža brezposelnih v zadnjem letu se Celje še vedno uvršča v prvo polovico območnih služb. V velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje, ki ima poleg savinjsko-šale-ške regije pod svojim okriljem tudi koroško regijo, so konec januarja v svojih evidencah imeli 4.164 brezposelnih oseb, kar je 21 odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu.
Delodajalci, večinoma s področja gradbeništva, predelovalne industrije ter zdravstva in socialnega varstva, so januarja zavodu sporočili malo manj kot 15.600 prostih delovnih mest. Še vedno najbolj potrebujejo delavce za preprosta dela v proizvodnji ter pri visokih in nizkih gradnjah, primanjkuje tudi zidarjev, čistilcev in strežnikov v hotelih, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, strokovnjakov za zdravstveno nego ter skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo. Prostih je tudi 300 delovnih mest za policiste.
JI
Cetis tudi v Kamniku in Liberiji
Cetis je povečal svoj lastniški delež v kamniški Zarji Elektroniki, ki sodi med vodilna podjetja na področju tehničnega varovanja v širši regiji. Ukvarja se s proizvodnjo, z vgradnjo in inženiringom ter s projektiranjem sistemov in naprav za tehnično zaščito.
Celjsko podjetje je v Zarjo Elektroniko vstopilo že lani poleti, ko je odkupilo njen malo več kot 19-odstotni lastniški delež. Na osnovi novembra lani sklenjene pogodbe in nedavno izdane odločbe agencije za varstvo konkurence je Cetis pridobil še 14 odstotkov kamniškega podjetja, tako da je zdaj njegov 33-odstotni lastnik.
Glede na Cetisove dosedanje postopne nakupe podjetij bo Zarja Elektronika najverjetneje slej ko prej postala del njegove skupine, v kateri so štiri družbe v Sloveniji ter po ena na Hrvaškem, v Gvineji Bissau in na Madagaskarju. Poleg matičnega podjetja, Cetis Flexa in Cetis Grafa, ki so v Celju, je v Sloveniji v Cetisovi lasti še škofjeloška družba EGP, ki izdeluje najbolj zahtevne potiskane kartonske embalaže. Podatki, kako je skupina poslovala lani, za širšo javnost še niso dostopni, do polovice leta pa je ustvarila 37,4 milijona evrov prihodkov in 4,5 milijona evrov čistega dobička. Marca lani je EGP sklenil pogodbo o nakupu večinskega, 75-odstotnega deleža v hrvaški družbi Neograf iz Kraljevice, oktobra je Cetis na afriški celini, ki je njegov najpomembnejši izvozni trg, ustanovil še eno odvisno družbo. Tokrat se je odločil za Liberijo, saj v tej državi posluje že dlje časa.
JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠENTJUR - Številne cestne izboljšave
Ob coni krožišče, ob cesti pločnik
Udeleženci v prometu lahko vse do sredine letošnjega avgusta pričakujejo delne zapore prometa na odseku od Podgore proti Novi vasi. Hkrati s komunalno ureditvijo zadnjega še neurejenega dela industrijske cone bo izvajalec namreč zgradil krožišče. V prvi polovici letošnjega leta naj bi bila končana še gradnja pločnika proti pomožnem nogometnemu igrišču na odseku Dole- Šentjur.
Krožišče bo urejeno na mestu nesemaforiziranega križišča, kjer se križata cesti Šentjur-Črnolica in Podgora-Nova vas. (Foto: TS)
TINA STRMCNIK
Krožišče bo urejeno na mestu nesemaforiziranega križišča, kjer se križata cesti Šentjur-Črnolica in Podgora-Nova vas. Ureditev krožišča proti Novi vasi je del projekta komunalnega urejanja južnega dela industrijske cone Šentjur, vrednega 3,9 milijona evrov in sofinanciranega iz evropskih, državnih in občinskih sredstev.
Občina Šentjur bo v okviru omenjenega projekta uredila prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Zagotovila bo del protipo-plavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti ob Voglajni, med drugim bo zgrajen nov prepust za
odvajanje zalednih voda. Ko bodo dela končana, bo zagotovljen dostop do gradbenih zemljišč, namenjenih poslovni dejavnosti. Podjetja v poslovni coni bodo imela boljše pogoje za delo. Dograjeni bosta še kolesarska steza in pešpot, urejena bo nova cestna razsvetljava.
Nič več hoje po
bankini
Gibanje pešcev ob prometno močno obremenjeni cesti Dole-Šentjur bo kmalu varnejše na 700 metrov dolgem odseku proti pomožnemu nogometnemu igrišču. Izvajalec del bo uredil nekatere manjše priključke ter priključek
za Ulico pod rebrami, kjer je predvidena gradnja tri-krakega nesemaforiziranega križišča. Preplastil bo vozišče regionalne ceste, uredil odvo-dnjavanje, prometno signalizacijo, cestno razsvetljavo ter poskrbel za komunalne vode. Pogodbena vrednost del znaša približno 473 tisoč evrov.
Občina Šentjur bo prispevala 37 tisočakov, preostanek bo plačala Direkcija RS za infrastrukturo.
V tem mesecu bo izvajalec nadaljeval tudi gradnjo krožišča pri OŠ Franja Malgaja. Krožišče in podhod za pešce naj bi bila končana do prve polovice letošnjega leta.
Izboljšave v Loki pri Žusmu
Občina bo med drugim poskrbela še za ureditev odsekov lokalne ceste Drobin-sko-Loka pri Žusmu ter Loka pri Žusmu-Sodna vas. Gre za ureditev cestišča v skupni dolžini 1.500 metrov, in sicer
do meje z Občino Šmarje pri Jelšah. Cesta je dotrajana, polna razpok, posedov, udarnih jam in zato tudi nevarna. Naložba bo med drugim zajemala obnovo in širitve vozišča, ureditev nove razsvetljave ter gradnjo hodnika za pešce pri priključku za središče naselja Loka pri Žusmu.
V Pečovniku kmalu spet gostje
Hišico za goste je občina obnovila po navodilih celjske območne enote ZVKDS. Pomembno delo so v okviru šolskih delavnic na terenu opravili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja v Šolskem centru Celje, ki je vključena v projekt Unescovih šol. (Foto: MOC)
Hišica za goste ob hiši v Pečovniku, kjer je svoja zadnja leta preživela celjska popotnica Alma M. Karlin, je dobila novo podobo. Celjska občina jo je v sodelovanju z dijaki celjske Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje v celoti obnovila. Namenjena bo različnim kulturnim prireditvam. V njej tudi po prenovi ne bo elektrike.
Znamenita Celjanka Alma M. Karlin, ena največjih svetovnih popotnic vseh časov, pisateljica, pesnica, poliglotka in zbirateljica, je ob koncu svojega življenja s prijateljico Theo živela v hiši v Pečovniku, ki je preurejena v spominski muzej. Goste je sprejemala v hišici v bližini.
Potem ko je celjska občina že pred časom v Almini hiši uredila spominski muzej, se je odločila, da bo obnovila tudi majhno hišo za goste. Projekta se je lotila po navodilih celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in v sodelovanju z dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja v Šolskem centru Celje.
чТ-'
Tako so lani maja dijaki nabirali izkušnje pri delu z lesom, sočasno so celjskemu kulturnemu spomeniku vračali prvotno podobo. (Foto: arhiv NT / SHERPA)
Hiša v Pečovniku, kjer je svoja zadnja leta preživela Alma M. Karlin, je preurejena v spominski muzej.
Pred dnevi so iz občine sporočili, da je obnova hišice za goste, ki je zdaj videti skoraj takšna, ko je bila v času Alminega življenja, končana. »Notranjost bomo spomladi opremili z mizo, s policami, z zofo, s stolom, z ogledalom in še z nekaterimi drobnimi predmeti, ki so bili na voljo Alminim gostom, ter opravili še nekaj manjših zaključnih zunanjih del.«
Brez elektrike
Hišica bo, ko bo odprta za obiskovalce, vabila vse, ki se radi udeležujejo različnih predavanj, tematskih dogodkov, gledaliških predstav, delavnic, občasnih razstav ali vodenih ogledov. Program dejavnosti bo izvajal zavod Celeia z drugimi partnerji. V hišici bodo tudi programi za vzgojno-izobraževalne zavode. Ker Alma in njena prijateljica Thea nista imeli elektrike, je tudi v obnovljeni hišici ne bo, zato bodo morali izvajalci program prilagoditi.
LKK
Nova ograja za varno pot
CELJE - Ob pešpoti na odseku od Čopove ulice do Plave lagune v Mestni četrti Slavka Šlandra je občina poskrbela za postavitev 650 metrov nove panelne ograje. Tako je zdaj to območje za pešce in kolesarje ter še posebej za otroke veliko varnejše.
Zaposleni v javnem podjetju Zelenice so staro žično ograjo, ki je bila dotrajana, odstranili ter na istem mestu postavili novo. Očistili so tudi brežino in posekali zaraščeno rastlinje. Vrednost del je ocenjena na približno 35 tisoč evrov. V teh dneh so med drugim očistili tudi zaraščeno brežino pod obzidjem Starega gradu Celje.
LKK
M KARLIN
1A626
OBČINA CELJE MUNICIPALITY OF CELJE
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Za največ vodnih izgub krive stare salonitne cevi
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Z novim direktorjem o izzivih žalske komunale
Za mag. Janezom Primožičem je prvi mesec vodenja Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec. Ne skriva, da je bil precej naporen, saj je bilo poleg za januar običajnih obveznosti, kot so poslovni načrt in analize za preteklo leto, kar precej opravil, ki so od lani čakala na nastop novega direktorja.
Mag. Janez Primožič je v delovanje JKP Žalec prinesel svež veter. Izzivov, kot pravi, ne manjka. »Sam brez strokovne, delovne in motivirane ekipe ne morem doseči zastavljenih ciljev. Ugotavljam, da JKP Žalec ima takšne zaposlene, ki bodo kos izzivom, ki nas čakajo.« (Foto: SHERPA)
a	a	•	a	• v •	I	• • v •	v
»Cilj je, da se vodne izgube zmanjšajo do najnižje možne vrednosti, kar lahko dosežemo z doslednim izvajanjem načrta prenov.«
ŠPELA OŽIR
»Dejavnost JKP Žalec je za prebivalce in industrijo Spodnje Savinjske doline izredno pomembna. Ne glede na to, da se tega nemalokrat niti ne zavedamo in se nam zdi standard oskrbe, ki ga imamo, samoumeven, se bomo v podjetju še naprej trudili, da bo skrb za kakovost storitev naša prednostna naloga,« pravi Primožič, ki je pred tem šestindvajset let delal v gospodarstvu.
Več županov Spodnje Savinjske doline je lani, ko je bil razpis za novega direktorja še aktualen, omenilo, da bo moral izbran kandidat na področju velikih onesnaževalcev naredili red, še predvsem v povezavi z Mlekarno Celeia. Kaj točno do zdaj na tem področju ni bilo najbolj gospodarno urejeno?
Tako Mlekarna Celeia kot drugi veliki odjemalci predstavljajo delež pri obremenitvi Centralne čistilne naprave Kasaze. Predpisi na področju varovanja okolja in pogodbena razmerja JKP Žalec z industrijskimi podjetji določajo največje možne dovoljene vrednosti obremenjenosti odpadnih voda pri izpustu iz proizvodnje in ukrepe v primeru prekoračitve, saj je v tem primeru negativen vpliv na okolje neizbežen. Z dodatnimi ukrepi ga lahko v javnem kanaliza-
cijskem sistemu in čistilni napravi le nekoliko ublažimo. Do prekoračitev bi smelo prihajati le izjemoma in za kratek čas, ko se v proizvodnih procesih odjemalcev pojavijo izjemne razmere. Takšni primeri za industrijske odjemalce predstavljajo občutno višji strošek, zato je skrb, da ne prihaja do prekoračitev največjih dovoljenih obremenitev, pomembna tudi zanje.
JKP Žalec nima vpliva na obremenjenost odpadnih voda industrijskih odjemalcev, zato morajo to narediti sami z vgradnjo predčistilnih naprav ali z optimiziranjem tehnoloških procesov. Do zdaj so bile največje dovoljene vrednosti obremenjenosti odpadnih voda pogostokrat presežene do te mere, da negativnega vpliva pri odvajanju in čiščenju nismo mogli ublažiti. Kot sem omenil, se je te težave treba lotiti pri izvoru, torej v proizvodnji odjemalcev. Pri tem jim JKP Žalec po svojih zmožnostih svetuje, jih obvešča o prekoračitvah in opozarja. Za celovito rešitev bodo morali poskrbeti sami.
Zadnjih nekaj let se nekateri prebivalci Spodnje Savinjske doline v poletnih sušnih mesecih srečujejo s slabim tlakom vode v gospodinjstvih. Kaj je razlog za to? Je res, da so glavni razlog za
to nezadostne zmogljivosti dosedanjih vodnih vrtin?
V obdobju suše in manjše izdatnosti vodnih virov lahko pride do nekoliko nižjega tlaka v omrežju, a to ne vpliva na nemoteno oskrbo s pitno vodo. Vodovodni sistemi so povezani, tako da lahko v primeru težav v enem vodovodnem sistemu s preusmeritvijo zagotovimo dotok vode iz drugega vodovodnega sistema, kar prav tako lahko vpliva na nekoliko spremenjene tlačne razmere. Izdatnost vodnih virov trenutno zadošča za nemoteno oskrbo, toda zaradi širjenja naselij in vpliva podnebnih sprememb je vsekakor treba na nekaterih območjih zagotoviti dodatne vodne vire in izvesti povezave vodovodnih sistemov.
Trenutno se gradi nov vodovod Zaplanina-Ločica-Vran-sko, v sklopu katerega bomo pridobili nov vodni vir, to je zajetje Zaplanina, s pripadajočo zgradbo za pripravo vode ter približno šest kilometrov vodovoda od zajetja do vodohrana Vransko. Letos načrtujemo tudi avtomatizacijo vodovodnega sistema Vransko. Tako se bo znatno povečala zanesljivost oskrbe s pitno vodo za odjemalce na Vranskem in Polzeli. Poleg tega načrtujemo, da bomo na območju občine Braslovče izvedli tri povezave vodovodnih sistemov, kar bo omogočalo povsem zanesljivo vodooskr-bo v Letušu, Braslovčah in na Polzeli. Z izvedbo omenjenih projektov ne bodo potrebne nove vrtine na območju občin Polzela in Braslovče.
Na nekaterih delih vodnega omrežja prihaja do precejšnjih vodnih izgub. V katerih
delih Spodnje Savinjske doline je to najbolj pereče?
Največje vodne izgube so v dveh največjih sistemih, in sicer Žalec ter Vransko-Polzela. Zaradi vodnih izgub se povečujeta strošek vodnih povračil in poraba električne energije, ki je potrebna za delovanje sistema za oskrbo s pitno vodo. Vodne izgube zmanjšujemo z načrtnim stalnim iskanjem in z odpravljanjem okvar, nujna je seveda obnova vodovodnega omrežja. Cilj je, da se vodne izgube zmanjšajo do najnižje možne vrednosti, kar lahko dosežemo z doslednim izvajanjem načrta prenov, ki so ga občine izdelale leta 2018, ter z izkoriščanjem evropskih sredstev v čim večji meri.
Nekaj je tudi še salonitnih cevi. Koliko odstotkov jih je še? Do kdaj po vašem mnenju bi jih lahko zamenjali?
V Spodnji Savinjski dolini je vgrajenih še približno štiriintrideset kilometrov oziroma osem odstotkov salonitnih cevi. Njihova starost je več kot štirideset let, kar je tudi glavni vzrok izgub v vodovodnem omrežju.
Velik onesnaževalec podzemnih voda je neurejena kanalizacija. Kako velika težava je to v Spodnji Savinjski dolini?
Res je, neurejena kanalizacija je velik onesnaževalec
podzemnih voda. V strnjenih naseljih je javni kanalizacijski sistem v veliki meri zgrajen, treba ga je zgraditi še v nekaterih manjših naseljih. Načrtujemo, da bodo občine iz proračunskih sredstev in s pomočjo evropskih sredstev do konca leta 2027 v večji meri izvedle sekundarno kanalizacijsko omrežje in manjkajoče kanalizacijske priključke. S tem bosta omogočena priključitev zgradb na kanalizacijski sistem in odvajanje ter čiščenje komunalne odpadne vode.
Župani so prav tako omenili, da si želijo, da bi novi direktor racionaliziral delovanje žalske komunale. Kako se boste lotili tega?
Izboljšanje poslovne učinkovitosti podjetja ni samo želja županov ali moj osebni izziv, ampak tudi nuja zaradi dveh razlogov. Prvi je obvladovanje cen storitev, ki jih podjetje opravlja v okviru dejavnosti gospodarskih javnih služb, in sicer oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda. Drugi je boljša pripravljenost na nepredvidene okoljske vplive, ki nas čakajo zaradi podnebne krize, ki se ji ne moremo več izogniti. Podnebne spremembe utegnejo vplivati tako na naše vodne vire in oskrbo z vodo kot tudi na čiščenje odplak iz čistilnih naprav. S pravočasnimi pre-
ventivnimi vlaganji v povečevanje števila vodnih virov, z večjo povezanostjo vodovodnega omrežja ter nadgradnjo sistemov za zgodnje odkrivanje okvar lahko bistveno povečamo odpornost vodnih virov in sistemov za odvajanje in čiščenje odplak na podnebne spremembe.
Seveda ob koncu ne moreva mimo vedno višjih cen komunalnih storitev. Kako bo s tem v prihodnje? Se bodo zneski na položnicah še dvignili?
Cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se niso spremenile od pomladi 2019, medtem ko se je vodarina nazadnje minimalno povečala spomladi 2021. Od takrat so se na tržišču bistveno povečali stroški, ki jih ima JKP Žalec pri opravljanju teh storitev. Naj navedem le nekatere: cena električne energije in goriva, cena odvoza blata iz čistilne naprave, materiali za odpravo okvar v vodovodnih in kanalizacijskih sistemih ... Dejstvo je tudi, da se cene na svetovnem trgu še niso umirile, nemogoče je tudi napovedati, kdaj se bodo. Z omenjeno racionalizacijo poslovanja in optimiziranjem nabavnih procesov bomo po svojih najboljših močeh poskrbeli, da se bodo cene naših storitev čim manj zvišale.
»Izdatnost vodnih virov trenutno zadošča za nemoteno oskrbo, toda zaradi širjenja naselij in vpliva podnebnih sprememb je vsekakor treba na nekaterih področjih zagotoviti dodatne vodne vire in izvesti povezave vodovodnih sistemov.«
Stavka v šolah in vrtcih?
Za 9. marec je Glavni odbor Sindikata, vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) napovedal stavko v vrtcih in šolah, če se bo zanjo izrekla večina od več kot 32 tisoč članov. O stavki se bodo tako člani Sviz izrekali v približno 760 vzgojno-izobraževalnih zavodih po vsej Sloveniji. Razlog je neodzivnost resornega ministrstva in vlade glede zahtev o ustreznem ovrednotenju dela zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovanju in kulturi. Olje na ogenj nezadovoljstva je prilil sklep o zvišanju plač zdravnikov za šest plačnih razredov, ki ga je odobrila vlada in s čimer se po mnenju sindikata daje prednost izključno eni skupini zaposlenih. Na nogah so zato tudi sindikati v drugih delih javnega sektorja.
Sviz zahteva sklenitev sporazuma o ustreznem ovrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki ga vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju opravljajo v zdajšnjih izrednih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije covida-19. Prav tako zahteva zvišanje plač vseh zaposle-
nih v vzgoji in izobraževanju. Po vzoru premika plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike zahteva sindikat takšen takoj šen dvig tudi za zaposlene v znanosti in raziskovanju.
»Zaposleni so izčrpani, vedno več je bolniških odsotnosti in karanten,« opozarja glavni
tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Zaposleni si namreč zelo prizadevajo, da ohranjajo vrtce in šole odprte ter tako prispevajo k delovanju celotne družbe, a jim oblast ni pripravljena prisluhniti. Šolski oblasti Sviz očita, da zanika, da so razmere zahtevne, nevarne ali da so obremenitve v vrtcih in šolah ter še zlasti v vzgojnih zavodih skrajne.
Ministrstvo: »Prisluhnili smo«
Na ministrstvu za izobraževanje so zapisali, da se zavedajo preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe. Zatrjujejo, da so prisluhnili predstavnikom vzgojno-izobra-ževalnih zavodov, v pedagoški proces so se lahko pod vodstvom mentorja vključili tudi študenti ter pomagali pri reševanju kadrovskih težav. Omogočeno je tudi dodatno
zaposlovanje svetovalnih delavcev. S sprejetjem PKP10 imajo vzgojno-izobraževalni zavodi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do konca avgusta. Pred dnevi je ministrica podpisala še sklep, s katerim so zagotovljena dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj do konca junija, in sicer v skupni vrednost dva milijona evrov.
Ministrstvo navaja, da je bilo od začetka epidemije vzgoji in izobraževanju namenjenih več kot sedemdeset milijonov evrov, med drugim za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v tveganih razmerah, za dodatke za ravnatelje in direktorje, za kritje nadomestil plač za čakanje na delo in za nadomeščanje.
TC
8
IZ NAŠIH KRAJEV
RADEČE - Del Ajdovskih zgodb iz Posavja
Izročilo Ajdov povezujejo v nova doživetja
Kulturno-turistični-rekreacijski center (KTRC) Radeče soustvarja Ajdovske zgodbe iz Posavja. Partnerji tega regijskega projekta, v katerem so še Zavod Svibna, Občina Krško, Posavski muzej Brežice in sevniški Hotel Ajdovec, ustvarjajo skupno zgodbo ajdovskih nahajališč celotne regije. Že nekaj mesecev uspešno povezujejo naravne vrednote in kulturno dediščino s pomočjo različnih dejavnosti. Z njimi bodo ustvarili primerne podlage in priložnosti, da bodo izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot sedem tisoč leti, učinkovito in kompetentno vtkali v turistične produkte.
BOJANA AVGUSTINČIČ
Partnerji v projektu so povezali arheološka najdišča Posavja, ki imajo v svojem nazivu pridevnik ajdovski in ki so sredi območij naravne
dediščine oziroma posebnih varovanih območij, kot so Ajdovska jama pri Nemški vasi, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski gradec
Projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja uvaja tudi tehnične rešitve za virtualno doživljanje dediščine.
nad Vranjem pri Sevnici in Ajdov grob na obronku goz-
da Jatna v radeški občini. Povezujejo različna ajdovska
V KTRC Radeče so avgusta lani izvedli delavnice za otroke na temo halštatske kulinarike. Kuhali so kašo s koprivami in svinjino ter pekli meso. Otroci so bili po besedah direktorice KTRC Radeče Dubravke Kalin navdušeni.
obdobja, od mlajše kamene dobe do pozne antike. Z raziskovanji na posameznih lokacijah skušajo ugotoviti, kaj so Ajdi počeli, kako so živeli in druge zanimivosti o njih.
Od kulinarike do virtualnega doživljanja dediščine
Do septembrskega konca projekta bodo partnerji med drugim poskrbeli za igrano--dokumentarni film o Ajdovski jami in pripravili načrt upravljanja za to lokacijo tako z vidika varstva narave kot z vidika kulturne dediščine. Posavski muzej Brežice bo na primer izvedel rokodelske delavnice, razvil spominke, izdelal interaktivni zemljevid - aplikacijo Sledi Ajdov v Posavju ... V KTRC Radeče so med drugim lani avgusta izvedli tri delavnice za otroke - lotili so se prazgodovinske kuhe. »Skuhali smo kašo s koprivami in svinjino ter na
V	Radečah so na obronkih Jatne odkrili ajdovski grob. Sega v čas halštatske civilizacije. Na območju Radeč je bilo v tistem obdobju veliko nahajališče železa, zato je v tem prostoru nastalo ogromno gradišč. Ljudje v tistem času so verjeli, da je treba dati pokojnim v grob vse tisto, kar so uporabljali v svojem življenju. Tako se je ohranilo ogromno artefaktov. »Na žalost je bila gomila na Jatni izropana, tako da ni evidentiranih ostankov,« pravi direktorica KTRC Radeče Du-bravka Kalin. So pa gomile iz tistega obdobja odkrili tudi pri izkopavanju zemljišča za radeški bazen in v njih tri zapestnice, ki jih danes hrani Pokrajinski muzej Celje.
kamniti plošči na odprtem ognju pekli meso. Za otroke je bila to izjemna izkušnja. Ugotavljali so, da v tistem obdobju sploh niso slabo jedli,« je povedala direktorica KTRC Radeče Dubravka Kalin. Ob tem je dodala, da bo sevniški Hotel Ajdovec izvedel kulinarične delavnice na temo ajdovskih jedilnikov tudi za druge gostinske ponudnike iz Posavja in v sklopu projekta kupil historični jedilni pribor za čim boljše doživetje ajdovskih jedi.
V	Zavodu Svibna so izdelali rekonstrukcijo oblačil iz tistega časa. Projekt uvaja tudi tehnične rešitve za vir-tualno doživljanje dediščine, igrive animacije in doživetja, upravljavski načrt arheološke dediščine, naravne vrednote in druge naložbene ukrepe varstva narave.
Vrednost projekta znaša skoraj 190 tisoč evrov. V znesku slabih 150 tisoč evrov ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Foto: arhiv KTRC
Po mestu usmerjajo peš kažipoti
LAŠKO - Znamenitosti, ustanove in pomembni kraji v mestu so zdaj še dodatno označeni in podrobneje predstavljeni sprehajalcem. Domačine in turiste po Laškem vodijo tako imenovani peš kažipoti. Projekt je Občina Laško prijavila na javni razpis Life IP Care 4 climate v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2021.
S peš kažipoti želijo v La- h kolesarjenju ter s tem zmanj-škem ljudi spodbuditi k hoji in šati vsakodnevno uporabo
S peš kažipoti želijo v Laškem ljudi spodbuditi k hoji in h kolesarjenju. Ena od točk je tudi pri domu upokojencev v Laškem. (Foto: Občina Laško)
avtomobilov. Označene so vse pomembnejše lokacije v kraju, kot so zdravstveni dom, kulturni center, knjižnica, občina, upravna enota, dom starejših, zdravilišče, pošta, banka, grad, šola, železniška in avtobusna postaja ... »Namen projekta je bil v mestu določiti sedem točk in izbrati petnajst mestnih zanimivosti ter jih povezati z ustreznimi usmerjevalnimi tablicami ter sprehajalce usmeriti od vsake od točk do vsake od izbranih mestnih zanimivosti,« pojasnjujejo v Občini Laško.
V Laškem je tako postavljenih sedem lesenih stebrov, na vsakem so pritrjene usmerjevalne tablice z imenom ene od izbranih mestnih zanimivosti. Na vsaki usmerjevalni tablici je nakazana smer hoje od točke do želene zanimivosti, navedena sta tudi podatka o dolžini poti v metrih in v korakih ter predviden čas hoje v minutah. Podatki so v slovenskem in angleškem jeziku.
Ljudem želijo tako sporočiti, da je hoja pomembna tako za njihovo zdravje kot za okolje.
BA
V sklopu gradnje vodovoda izvajalec gradi tudi vodohran Zahum. (Foto: Občina Laško)
Boljša oskrba z vodo in elektriko za štirideset gospodinjstev
LAŠKO - V občini nadaljujejo gradnjo primarnega vodovoda na odsekih Brstnik in Tovsto. Nov vodovod bo dolg skoraj deset kilometrov, nanj bo na novo priključenih štirideset gospodinjstev.
Izvajalec del, podjetje Vo-dotehnik iz Žalca, bo v sklopu
projekta zgradil tudi črpališče ter vodohrana Zahum in Borovec. V tem času poleg cevi za vodo polaga tudi cevi za optiko. V začetku letošnjega leta bo podjetje Elektro Celje na tem območju začelo gradnjo elektroomrežja, kar pomeni, da se bodo gospodinjstvom iz-
boljšale tudi elektronapetostne razmere.
Dela bodo stala skoraj milijon evrov, projekt je sofinanciran iz sredstev Kohezijske-ga sklada EU v višini 215 tisoč evrov. Preostala sredstva bo zagotovila Občina Laško iz proračuna.	BA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Vzorčno mesto je ekosistem za izobraževanje, poskušanje, prototipiranje, raziskave in razvoj ter inovacij. Je edinstveno zasnovan prostor za neformalno izobraževanje po najnovejših metodah medpredmetnega povezovanja. Cilj je razviti socioteh-nično platformo za sodelovanje, ki bo zagotavljala odprt in prilagajajoč ekosistem za novosti na področjih tehnologije in družbe.
Vzorčna soba Mali rumeni vagon je namenjena obiskovalcem od dvanajstega leta. Izkušnja je izjemno zanimiva, netipične uganke si sledijo zaporedno, zato je pobeg primeren tudi za začetnike.
Kot poudarja vodja Vzorčnega mesta, sta njihovi prednostni nalogi uvajanje novih metod izobraževanja in postavitve, ki jih kljub zdravstvenim razmeram lahko izvajajo, čeprav pod omejenimi pogoji. »Vzorčno mesto je promocija znanosti, znanja in razumevanja na osnovi učnega načrta, sodobnih tehnologij, mednarodnega sodelovanja, medkulturnega dialoga, medpredmetne-ga povezovanja, ki učinkovito posega v sklope kulture, umetnosti, razvoja raziskovalnih vrednot, sodobnih tehnologij, počitniške dejavnosti, gospodarstva ter inovativnega in socialnega podjetništva.«
Vzorčno mesto, ki je zaživelo januarja 2018, je zasnovano kot ekosistem, odprt prostor za ustvarjalno soočanje z vedno hitreje spreminjajočim se svetom tehnološkega napredka in družbeno-okolj-skih sprememb. Je prostor, v katerem sodelujejo vsi predstavniki mesta in regije s ciljem vzpostavitve trajnostno
učinkovite strategije razvoja družbe. V okviru pametne specializacije izvajajo dejavnosti na vseh področjih digitalne pismenosti, kar zajema delo z mladimi, s priseljenci, spodbujajo vključevanje žensk v znanost, delo z mladimi s posebnimi potrebami, omogočajo pridobivanje aktualnih znanj za boljšo poklicno opremljenost ter neformalno izobraževanje za vse obiskovalce.
Izzivi robotike
V Vzorčnem mestu se letos veselijo posebnega izziva, 3. junija bodo namreč gostili državno prvenstvo v robotiki. Za dodatno spodbudo velenjskih šol so v okviru tekmovanja pripravili Educuprobotics tekmovanje, kjer je sodelovalo dvanajst evropskih držav. Pripravljajo vsebine za projekt ureditve prve pametne učilnice na podeželju, ki ga je ministrstvo izbralo kot primer dobre prakse.
Foto: SHERPA
VELENJE - Poleti bodo v ospredju roboti
Svet čarovnije in tehnologij
V štirih letih delovanja je edinstveno Vzorčno mesto v Velenju obiskalo več kot 30 tisoč ljudi. Lani je bil zaradi epidemije in neizvajanja šolskih dejavnosti obisk nekoliko manjši. Postavitev Sam svoj mojster je preizkusilo več kot 60 šolskih oddelkov in 1.500 obiskovalcev, ki so sodelovali tudi pri izvedbi projekta Poklici prihodnosti, ki so ga ustvarjalci Vzorčnega mesta izvedli z društvom Novus in s slovenskimi osnovnimi šolami.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Projekt, v katerem so učenci s pomočjo virtualne resničnosti spoznavali deficitarne poklice, bo kmalu končan in zaposleni v Vzorčnem mestu bodo takoj začeli postavljati novo postavitev, ki bo učence iz celotne Slovenije popeljala v svet čarovnije in tehnologije. Še naprej se bodo obiskovalci urili tudi v sobi pobega, imenovani Mali rumeni vagon, ki je namenjena obiskovalcem od dvanajstega leta v skupinah od štiri do šest oseb.
S pomočjo projekta Naredi sam so učenci spoznavali najrazličnejša obrtniška dela.
Ustanovili 31 podjetji in 45 delovnih mest
VELENJE - Lani je ob podpori inkubatorja Saša poslovno pot začrtalo 31 podjetij, ki so ustvarila 45 novih delovnih mest. V letu, ko so obeležili tudi 6. obletnico delovanja v Podjetniškem centru Standard, so izvedli 43 dogodkov in opravili 1381 ur svetovanja. Podjetja, ki delujejo pod okriljem inkubatorja, so prejela tri priznanja za inovacije Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice, te so podprli tudi Poslovni angeli Slovenije.
Mlado inovativno podjetje Graška je prejelo zagonska sredstva z razpisa za spodbujanje podjetništva in je član inkubatorja Saša. (Foto: MOV)
Od leta 2015, odkar je inkubator v novih prostorih Podjetniškega centra Standard, je pod njegovim okriljem nastalo skoraj sto novih podjetij in 120 novih delovnih mest. S svojim delovanjem in posrednim ustvarjanjem novih delovnih mest je inkubator Saša pomemben soustvarjalec prestrukturiranja Saša-regije.
Inkubator Saša je stičišče ustvarjalnih podjetij in posameznikov, ki imajo ob vsebinski podpori zaposlenih odprte
Pomagali 19 podjetjem
Mestna občina Velenje je lani z razpisom 19 podjetjem dodelila sredstva za naložbe v gospodarstvo, zagon podjetij v inkubatorju, za promocijo in širjenje znanja v skupni višini nekaj več kot 93 tisoč evrov. Sredstva so spodbudila naložbe v skupni višini več kot 440 tisoč evrov in soustva-rila 30 novih delovnih mest.
Tudi letos so za to v proračunu zagotovili sredstva v višini sto tisoč evrov. Razpis bo objavljen konec februarja 2022.
možnosti za hitrejši razvoj. Lani so kljub zahtevnemu času epidemije zabeležili številne uspehe. Ob njihovi podpori je zaživelo 31 podjetij, ki so ustvarila 45 novih delovnih mest. V sklopu svojega delovanja so izvedli 43 dogodkov in opravili 1381 ur svetovanja.
Že četrto leto zapored so izvedli odmevno mednarodno konferenco Future X, na kateri domači in tuji strokovnjaki predstavljajo smeri razvoja in tehnologije prihodnosti. Future X je največji dogodek, ki povezuje slovenske korpo-racije in evropska zagonska podjetja na področju industrije 4.0. Lani so odprli tudi novo platformo odprtega inoviranja na tem področju. Za projekt Future 4.0 so prejeli evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva za področje naložbe v podjetniška znanja. Postali so tudi član strateškega razvojno--inovacijskega partnerstva Tovarne prihodnosti.
Velenjska občina je leta 2015 za razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest v regiji zagotovila skoraj dva tisoč kvadratnih metrov prostorov v Podjetniškem centru Standard. Od takrat so v inkubatorju prepoznali številne dobre poslovne ideje in s podporo ter svetovanjem postavili temelje za ustanovitev sto mladih podjetij in 120 novih delovnih mest. Številna med njimi so zelo uspešna, delujejo že na mednarodnem trgu in so dosegla uravnoteženo delovanje ter nenehno rast.
Lani je inkubator pridobil še dodatne prostore v Kreativnem centru Čuk v Starem Velenju.
V minulem letu je občina za delovanje poslovnega inkubatorja zagotovila sredstva v višini sto tisoč evrov, svoje programe pa inkubator razvija in financira tudi z izvedbo državnih in evropskih projektov.
LKK
10
KULTURA
V Šentjurju na ogled razstava del pravnuka Josipa Ipavca
Si - i	■	. . i	. v i . . . ■	"I"
slikanjem umiri domišljijo in misli
Do 4. marca je v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju na ogled razstava del Anžeta Ipavica, pravnuka skladatelja Josipa Ipavca. Ljubiteljski ustvarjalec pravi, da je ustvarjanje zanj posebna terapija. Svoja dela razume tudi kot način sporazumevanja z vsemi tistimi, ki se sprehodijo med njegovimi platni.
TINA STRMCNIK
Anže Ipavic je diplomiral iz filozofije in medjezikovnih študij angleškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Kasneje je študiral kognitivno znanost na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dejal je, da želi ta študij dokončati. Je samouk. Slikarstva se je učil pri svoji mami, ki je likovna pedagoginja.
Na enem od obiskov v Šentjurju je izrazil željo, da bi razstavljal v kraju, kjer so živeli njegovi predniki. Lani, ko smo na ravni celotne države obeležili leto Josipa Ipavca, se je v Knjižnici Šentjur predstavil z razstavo Pandemoni-
um. Naslov razstave, s katero gostuje v Galeriji Zgornji trg, je Meditacije 2.
Ipavic je pojasnil, da je imel že v srednji šoli zelo živahno domišljijo. Ker je imel toliko idej, jih je izrazil ob pisanju proznih del z znanstvenofantastično vsebino. Nato je svojo energijo usmeril v zasnovo edinstvenega šaha, počasi se je krepilo njegovo zanimanje za slikanje. »Ko slikam, je to zame kot terapija. S pomočjo ustvarjanja lahko osredotočim svoje misli in ideje, posledično lahko bolje opravljam svoje delovne in študijske obveznosti. S slikanjem se izražam, to je moj
Anže Ipavic ob svojih delih v Galeriji Zgornji trg Šentjur (Foto: Valentina Recko)
konjiček in tudi vir zaslužka,« je povedal.
Od podob do besed
V Galeriji Zgornji trg se predstavlja z ekspresivnimi
deli v prostem slogu. Opisal je, da ustvarja abstraktno, v svojo likovno govorico vključuje nekaj simbolizma. »Igral sem se s kompozicijo, preizkušal nove pristope,
vsaka slika je edinstvena.« Na ogled je šest sklopov, v katerih so štiri tematsko povezana dela. Slednja so v okenskih okvirjih rojstne hiše Josipa Ipavca. Svojo
zgodbo pripovedujejo tudi s pomočjo mitoloških navezav.
Razstavi del je nadel naslov Meditacije 2, saj s pomočjo simbolov, barv, oblik, plasti in vizualnih učinkov svojo energijo sprošča na platnu in se tako sporazumeva s tistimi, ki si njegova dela ogledajo. Današnji čas se mu zdi zelo primeren za to, da kulturni ustvarjalci svoje ideje predajo naslovnikom in da v družbi odpirajo razmislek zunaj okvirov.
Ponosen je, da so bili njegovi predniki iz družine skladateljev in zdravnikov Ipavcev veliki domoljubi. Današnji odnos Slovencev do svoje dežele se mu zdi zapleten in velikokrat zagrenjen zaradi politične organiziranosti naše skupnosti. Medtem ko po njegovih besedah zaradi razmer v družbi ne bi smeli pozabiti na spoštovanje do domovine in sočloveka.
Ljubezen je čudna stvar
Na Gimnaziji Celje - Center bodo prihodnji teden pripravili premiero dijaške gledališke skupine Središče. Ljubezen je eden od temeljev umetnosti, filozofije in teologije, a vendar se zanimanje zanjo poraja tudi na področjih strogo izkustvene znanosti. Kaj tako posebnega prinaša ljubezen, da se z njo že od začetkov civilizacije ukvarjajo vsa področja človekovega delovanja?
Na to večno zapleteno vprašanje odgovarja nova gledališka produkcija Središča Gimnazije Celje - Center z naslovom Ätopos, ki jo bodo premierno uprizorili v ponedeljek in torek, 14. in 15. februarja, ob 19.30 v Plesnem forumu Celje. Gre za avtorski projekt, katerega pobudnik je Aljaž Primožič, nekdanji dijak GCC, lani prejemnik pesniške nagrade mala Veronika. Igrajo
dijakinje Maša Laznik, Rosana Pun-geršek, Nika Rodošek, Zarja Sagadin in Majda Vrtačnik. Predstava Ätopos je zaključek leto trajajočega avtorskega projekta gledališke skupine Središče, ki na GCC deluje že približno pet let. Osrednja tema projekta so bili romantični odnosi. »Ko želimo razumeti eros ali ga celo razložiti v najbolj strastnem pomenu, trčimo ob cel kup nelogičnih ovir in protislovij. Človeštvo je skozi zgodovino postreglo že s celo paleto razlag tega pojava, a še vedno nimamo jasne razlage, kaj ljubezen pravzaprav je. Opravka imamo s samosvojim fenomenom, ki zaradi večplastnosti v naša življenja prinaša lepoto v najvišji možni obliki in hkrati cel kup bolečine, hrepenenja in otožnosti,« so dodali ustvarjalci predstave, za katero je prost vstop.
Tudi sicer bo mesec kulture na GCC zelo pester. Ob krstni uprizoritvi predstave Ätopos so slovenski kulturni praznik počastili s tradicionalnim projektom GCC ima talent za kulturo. Dijaki umetniške gimnazije likovne smeri so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo likovnih del, ki bo na ogled do konca februarja. 17. 2. pa bo z zgodbo o Mulan prvič na odrske deske GCC stopilo tudi šolsko senčno gledališče, ki deluje pod okriljem Konfucijeve učilnice Celje. Zadnji dan pred zimskimi počitnicami pa bo pustno obarvan, za dijake 1. letnikov pa na šoli v sodelovanju s Šolsko im-pro ligo, ki je dejavna tudi na GCC, ki se lahko pohvali z edinim srednješolskim improvizacijskim gledališčem v regiji.
LŽ
Nastopajoče dijakinje med vajo za premiero (Foto: Arhiv GCC)
En sam obraz
Na slovenski kulturni praznik so v Ateljeju MS Zreče odprli samostojno razstavo Zre-čanke Lucije Ferš, zdravnice, ki se že približno desetletje ukvarja tudi s slikarstvom.
Razstava z naslovom En sam obraz pripoveduje o razpoloženjih, mislih, stanjih ... posameznika, ki jih kaže obraz. Avtorica v svojih delih opozarja na globoke bivanjske stiske, v katere lahko zaide človek, zato na svoj način nadaljuje sporočilnost akademskega slikarja Marjana Skumavca, ki mu je galerija tudi posvečena. »Avtorjema je skupno, da skušata iskreno slediti realnosti in tako spreminjati svet na bolje,« pravi vodja galerije Valerija Motaln, ki je razstavo del Lucije Ferš postavila v spomin na Skumavčevo ustvarjanje. Na ogled bo do 24. marca.
TC
Dela Lucije Ferš so na ogled v Ateljeju MS Zreče. (Foto: Nejc Mihelak)
Prihaja filmski festival
V Rogaški Slatini bo od 16. do 19. junija prvi mednarodni filmski festival športnega, dokumentarnega in igranega filma.
Zveza ŠKL je konec lanskega leta dobila zeleno luč, da lahko postane Slovenija eno od enaindvajsetih prizorišč mednarodnega filmskega festivala športnega, dokumentarnega in igranega filma. Slednji gostuje že na petih celinah sveta, med njegovimi partnerji so Mednarodni olimpijski komite in druge svetovne organizacije, ki sodelujejo pri razvoju in spodbujanju priljubljenosti športa.
Slovenija je v zadnjem desetletju nanizala veliko zgodovinskih športnih uspehov, kar je tako domače kot tuje filmske ustvarjalce spodbudilo k ustvarjanju palete filmov s športno tematiko. Organizatorji menijo, da bosta naša država in Rogaška Slatina s festivalom dobili priložnost za predstavitev domačih športnikov, filmskih ustvarjalcev. Občina bo za izvedbo festivala, ki ga je v Slovenijo pripeljala Zveza ŠKL, namenila trideset tisoč evrov. Zagotovila bo še prostore za spremljajoče prireditve. Zveza ŠKL bo v zameno Rogaško Slatino predstavljala doma in po svetu.
TS
Spominjajo se Jožeta Šmita
1. februarja je minilo sto let, odkar se je v Rogatcu rodil pesnik, prevajalec in urednik otroške revije Ciciban Jože Šmit, ki je tudi častni občan občine.
Osnovno šolo je obiskoval v Gaberju pod Donačko goro, leta 1941 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Druga svetovna vojna je prekinila njegov študij gozdarstva na dunajski univerzi. Kot nemški vojak je ob vdoru zaveznikov v Normandiji postal vojni ujetnik. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v domovino. Po vojni je študiral primerjalno književnost in slavistiko, delal kot novinar pri Kmečkem glasu in bil lektor pri Mladinski knjigi. Leposlovje je prevajal iz latinščine, nemščine, francoščine, angleščine, romunščine in srbščine, zaslovel je predvsem s prevodi del rimskega pesnika Katula. Za svoji zbirki Lirika časa in Koleselj iz cedilike je prejel Kajuhovo nagrado. Založba Mladinska knjiga mu je leta 1970 podelila Levstikovo nagrado za zbirko Kako bomo umirali. Ob stoletnici njegovega rojstva so v Muzeju na prostem Rogatec razpisali literarno-likovni natečaj, ki je odprt do sredine tega meseca. Razstave njegovih del si zaradi epidemije koronavirusa trenutno ni mogoče ogledati, saj je muzej za obiskovalce zaprt.
TS
KULTURA
11
S poezijo vstopili v Kajuhovo leto
Kulturni praznik prežet s Kajuhovim duhom
Letos decembra bo minilo sto let od smrti največjega šaleškega literarnega ustvarjalca, pesnika Karla Destovnika - Kajuha. V Šoštanju, kjer se je rodil, letos pripravljajo številne dogodke in druge dejavnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. Tako je bil v Šoštanju letošnji državni kulturni praznik, ki je sicer posvečen našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu, prežet predvsem s Kajuhovo literaturo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
V Šaleški dolini se radi pohvalijo, da je Karel Destovnik - Kajuh edini slovenski kulturnik, ki je bil razglašen za narodnega heroja. Nanj in na njegova dela, ki so prevedena v več jezikov, so zelo ponosi. Kot je povedala strokovna sodelavka v Zavodu za kulturo Šoštanj (ZKŠ) Milojka B. Komprej, želijo v okviru letošnjega jubileja občane povezati s Kajuhom ter z njegovimi vrednotami. Zato vsako soboto ob 11. uri v Ka-juhovem parku pri pesnikovem kipu šoštanjski kulturni ustvarjalci berejo njegovo poezijo. Na novega leta dan je uvodno pesem prebral direktor šoštanjskega kulturnega zavoda Kajetan Čop. Vsak nastop posnamejo in ga objavijo na socialnih omrežjih, saj želijo, da doseže čim več ljudi. K branju vabijo tudi občane.
Nosilca projekta ob tem jubileju sta šoštanjska občina in kulturni zavod, vendar bodo pri dejavnostih, ki bodo sledile v nadaljevanju leta, sodelovala vsa društva, ki se v občini ukvarjajo s kulturno dejavno-
stjo, a tudi šole in vrtci. »Dejavnosti bomo širili tudi zunaj občinskih meja, saj vemo, da je bil Karel Destovnik - Kajuh predvsem pesnik in človekoljub ter izjemen literat, ki je priznan ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi širše. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike,« pojasnjuje Milojka B. Komprej.
Kulturna
intervencija
Minulo soboto je ZKŠ ob kulturnem prazniku pripravil tako imenovano kulturno intervencijo Pesniki beremo pesnike. Ob Kajuhovem spomeniku so se zvrstili številni kulturni ustvarjalci in predstavniki društev, ki so prebirali njegovo poezijo v različnih jezikih.
Seveda ob dnevu, ko se vsaj navidezno vsi spomnimo na kulturo, Šoštanjčani niso pozabili na Franceta Prešerna, velikana slovenske literature. Kot je dejala Komprejeva, so letošnji kulturni praznik združili s praznovanjem stoletnice Kajuhovega rojstva.
V Mestni galeriji Šoštanj je na ogled razstava tridesetih del šaleških likovnih ustvarjalcev, ki so jih ustvarili na podlagi Kajuhove poezije. (Foto: MBK)
Tudi sicer ob kulturnem prazniku dajejo v Šoštanju prednost domačim ustvarjalcem. »Letos smo k sodelovanju povabil Društvo ša-
leških likovnikov, ki je zelo dejavno in prepoznavno, prav tako smo k ustvarjanju povabili posameznike iz občine. Razdelili smo
jim izbrane Kajuhove pesmi iz knjižice, ki je izšla leta 2015. Likovniki so izbrali pesmi in na podlagi pisane besede so nastale
slike in skulpture,« je povedala sogovornica. Razstavo tridesetih del, ki so nastala na predlogi Kajuhove poezije, so odprli na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Na ogled bo še ves februar. Poimenovali so jo Jaz sem droben, droben list ... Podobe in plastike.
Še pred odprtjem so se ustvarjalci zbrali v šoštanj-skem kulturnem domu, kjer so na osrednji občinski proslavi ob prazniku predstavili tudi kratek film s predstavitvijo vseh sodelujočih likovnikov, ki so se preizkusili tudi kot recitatorji.
Sogovornica je ob tem razkrila še, da bo zavod 22. februarja, na dan, ko je leta 1944 šaleški pesniški velikan umrl, pripravil krajšo slovesnost, v knjižnici bodo predstavili tudi celovito grafično podobo Kajuhovega leta.
Ženske zgodbe v pokrajinskem muzeju
Od 8. februarja je v Pokrajinskem muzeju Celje na ogled nova medmuzej-ska razstava. Osrednjo temo predstavljajo ženske zgodbe, ki skozi različne družbene vloge v različnih zgodovinskih obdobjih odpirajo vprašanja o položaju žensk v sodobni družbi in vodijo h kritičnemu razmisleku o sodobnih ženskih gibanjih.
Razstavo je pripravil Gorenjski muzej Kranj kot nosilec razstave v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem
Ptuj-Ormož, Muzejem Ravne na Koroškem, Pokrajinskim muzejem Celje, Pokrajinskim muzejem Koper, Dolenjskim muzejem Novo mesto, Posavskim muzejem Brežice, Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran, Loškim muzejem Škofja Loka, Tolminskim muzejem, Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in Nara-voslovnotehniško fakulteto ljubljanske univerze.
Razstava Ženske zgodbe, ki so jo pripravljali dalj
časa, je nastala v sodelovanju dvanajstih muzealcev in devetih muzejev. Izbrali so gradivo in teme, ki se razpredajo 2700 let v preteklost ter se staknejo z 20. stoletjem. Iskali so stične točke in razlike med ženskami železne dobe, rimskega imperija, zgodnjega srednjega veka, renesanse in sodobnosti. Vodil jih je skupni cilj, da bi skozi prizmo dolge preteklosti jasneje opazovali sedanjost, dobo, ki je ženskam omogočila šolanje, delo v vseh poklicih in ki jim za vsako ceno obljublja tudi popolno enakost. V okviru razstave so izvedli cikel predavanj na temo ženskih zgodb, povezali mitološke like z resničnimi in ob njihovi pomoči razlagali muzejsko gradivo.
Nastala sta zajeten razstavni katalog in razstava. »V vsem tem času se nam je zastavilo veliko vprašanj in kot se rado zgodi, smo našli bolj malo odgovorov,« so o razstavi zapisali avtorji.
Pokrajinski muzej Celje na razstavi predstavlja zgodbo svetovne popotnice, pisateljice in zbirateljice Alme M. Karlin in zgodbo skrivnostne ženske z Rifni-ka, ki je bila v času pozne antike - pred več kot 1400 leti - pokopana v zgodnje-krščanski cerkvi v naselbini na vrhu hriba. Kustosinji, ki sta pripravili celjski prispevek k skupni razstavi, sta Barbara Trnovec in Maja Bausovac. Razstava bo na ogled v Knežjem dvoru do 31. marca 2022.
LŽ
Odprtje razstave na razstavišču pri Knežjem dvorcu je na kulturni praznik pospremilo veliko obiskovalcev. (Foto: SHERPA)
12
NAŠA TEMA
Komu ali čemu verjamete?
Vrelca lažnih informacij res
ni mogoče ustaviti?
Zadnji dve leti sta na površje družbenih vezi, mrež, odnosov potisnili vse najslabše in vse najboljše v ljudeh. Enako je z informacijami. V njihovi poplavi se nekateri že utapljajo, maske padajo. Predvsem v lažnih novicah se utaplja resnica. Družbena omrežja ne poznajo meja, predvsem jih ne poznajo nekateri, ki lahkoverno delijo tudi zelo prozorne lažne informacije. Kaj je razlog za to in komu je v interesu, da načrtno širi infor-
SIMONA ŠOLINIČ
macije, ki so včasih zelo očitno lažne? V svetu družbenih omrežij so znani »fact checkerji« - tisti, ki preverjajo dejstva. Kaj je njihov namen in kdo stoji za njimi? Zakaj marsikdo nekritično sprejme in na družbenih omrežjih deli vse, kar prebere in vidi? S tem posamezniki potrjujejo svoje prepričanje in ne verjamejo dokazom, pravijo strokovnjaki, ki jim avtorji in razširjevalci takšnih informacij tako ali tako ne verjamejo. Začaran krog, v katerem je stroka izgubila ugled, nestrokovnjaki pa so pridobili pogum. Gre morda za tako imenovani sindrom prevaranta? S tem dajemo izziv tudi bralcem: preverite, poiščite, kaj to pomeni. In si ustvarite lastno mnenje.
Foto: Pixabay
»Gre za vrh vseh vrhov«
Ko govorimo o tako imenovanih fact checkerjih ali pre-verjevalcih dejstev, strokovnjak za Facebook in druga družbena omrežja Zoran Leban Trojar, sicer magister znanosti z večletnimi izkušnjami pri vodenju podjetij, marketingu in oglaševanju, pravi, da ne more mimo širšega pomena medijev. Njihova zgodovina in hiter razvoj spleta ter družbenih omrežij sta stopnici, ki sta pripeljali do razmaha lažnih novic. Preverjavalcev dejstev namreč brez lažnih ali domnevno lažnih novic ne bi bilo.
»V Slovenji zakonodaja predvideva, da mora imeti vsaka organizacija ali posameznik, ki želi postati medij, odgovornega urednika. Že naziv pove, da je odgovoren za vsebino. Dokler ni bilo spleta, je bila družbena vloga medijev jasna, enako njihova odgovornost do posameznika in javnosti. Zakonodaja ščiti posameznika, ki ima možnost tožbe ali popravkov. Do pojava spleta in družbenih omrežij - predvsem do epidemije - morda nismo kot družba razmišljali o odgovornosti medijev do javnosti na splošno,« pojasnjuje Leban Trojar.
Ob tem dodaja, da že od nekdaj obstajajo tudi zaupanja nevredni in rumeni mediji. Slednji, ne glede na to, da so imeli urednike, poročajo o informacijah, ki niso nujno resnične ali so napihnjene, da privabljajo bralce.
Splet je v ospredje postavil boj za vidnost in povzročil boj klasičnih medijev za preživetje v poplavi brezplačnih spletnih novic. Žal večina v
Strokovnjak za Facebook in ostala družbena omrežja Zoran Leban Trojar
tem boju ni našla druge strategije kot prilagoditev z bombastičnimi naslovi in vsebinami, ki so pritegnili pozornost.
»V vsem tem se je tudi potreba ali želja, da bi mediji stvari preverjali, precej zmanjšala. Instantne objave, ki jih zahteva splet, so v nasprotju z včasih dolgimi postopki preverjanja dejstev, nižanje prihodkov medijev je zmanjšalo tudi razpoložljiva sredstva, oklestilo novinarske ekipe in znižalo kakovost dela. To je postalo
Ekipa Razkrinkavanja je lani preverila 77 medijskih objav in izjav politikov ter drugih oseb z družbeno močjo in vplivom. 55 odstotkov izjav ni bilo resničnih.
tako zelo pereče ob ameriških volitvah, na katerih je zmagal Donald Trump. Epidemija je nato vse še dodatno poslabšala,« dodaja Leban Trojar.
Za nekatere
samoumevno
Preverjanje dejstev je za verodostojne medije samoumevno oziroma bi moralo biti. Pri Facebooku je to nekoliko drugače. »Facebook je bil kot največji predstavnik družbenih omrežij zaradi pritiska javnosti in politike prisiljen vzpostaviti mrežo tako imenovanih preverjevalcev dejstev. A moramo vedeti, da Facebook v glavnem nima lastnih zaposlenih, ki informacije preverjajo, ampak sodeluje z zunanjimi organizacijami. Ker nima lastnih vsebin, zanje ni odgovoren, zato se na domnevno lažno novico odzove izključno na podlagi prijave, torej potem, ko je že objavljena in se je nekdo odločil, da jo prijavi. Naj še enkrat poudarim, da Facebook umakne vsebino, če ni v skladu z njegovimi pravili in če je prijavljena. Lahko ji tudi zmanjša vidnost, a to preverja algoritem. Lažni novici, če je prijavljena, le zmanjša vidnost, dokler preverjevalci ne povedo svojega mnenja. Je torej preprečevanje širjenja lažnih novic v nasprotju s Faceboo-
Ste verjeli? Ne bi smeli.
»Tako žalostno, a resnično,« je sredi epidemije ob protestih zapisala uporabnica na Twitterju in objavila fotografijo dečka, ki je držal dva plakata. Na prvem je pisalo: »V šolo! Staršem grem na živce!« Na drugem: »Ni pomembno, koga vse okužim, samo da sem v šoli!« Novinarji Razkrinkavanja so s spletnim orodjem za preverjanje izvora fotografij TinEye ugotovili, da je fotografijo 27. septembra 2019 objavila tiskovna agencija Reuters. Poročali so o shodu na Nizozemskem, na katerem je 35 tisoč ljudi pozivalo k ukrepanju proti podnebnim spremembam. Deček s fotografije se je torej udeležil podnebnega shoda, na plakatih, ki ju je držal v rokah, pa je pisalo: »Rešite planet. Počistite za seboj.« Fotografija v Sloveniji je bila torej zavajajoča fotomontaža.
kovimi pravili?« se retorično sprašuje sogovornik.
Kdo širi lažne
informacije?
Zunaj Facebooka organi avtorjev lažnih novic ne preganjajo po uradni dolžnosti, preganjajo jih samo, če je informacija v škodo posameznika ali če gre za javno nevarnost, kar je redko, še meni Leben Trojar. Hkrati omenja, da preverjeval-ci dejstev na Facebooku ne prispevajo veliko k preprečevanju širjenja lažnih novic:
»Veliko je uporabnikov, ki želijo nekaj verjeti, drugim je v bistvu vseeno, le redki imajo znanje, kako neko novico sploh preveriti. Preverjevalci se ne ukvarjajo le z vrhom ledene gore, ampak z vrhom vrha,« dodaja sogovornik. Zanimivo je, da Facebook nima jasno zapisanih pravil, kako zunanje organizacije, s katerimi sodeluje, preverjajo domnevno lažne novice, dodaja Trojar. »Te organizacije naj bi ugotavljale sled novic, torej od kod so prišle. Kako
preverjajo zapisane stvari, uradno ne vemo,« dodaja.
Pri tem ne verjame, da se ljudje ukvarjajo s tistimi, ki preverjajo dejstva na Facebooku. »Bolj imam občutek, da ljudi to sploh ne zanima. Na eni strani Facebook morda ne želi, da bi zmanjšal število objav, morda mu je vseeno, ali je novica lažna ali ne. Sam torej tega ne preverja, ampak najema druge in temu naj bi ljudje zaupali. Kadar sumim, da informacija ni prava, preverim stvari. Včasih je to preprosto. Zgodilo se je, da so posamezniku pripisali izjavo. Ko sem preveril, sem ugotovil, da ta oseba tega, kar so ji pripisali, ni izrekla. To torej počnejo preverjevalci dejstev. Lahko pokličejo koga, ampak dvomim, da jim vedno uspe ...« je jasen Trojar.
Več kot očitno so družbena omrežja pokazala, da nekateri ljudje želijo, da se pojavljajo lažne informacije, in da jih sproti ustvarjajo. Leban Trojar temu pritrjuje in pravi, da je to kristalno jasno: »Morda se kdo počuti ogroženo ali ima
drug namen, da tako nekritično podaja informacije. S tem potrjuje svoj položaj v skupini, družbi, svoja prepričanja. Če se vrnem h klasičnim medijem: ti so že od nekdaj vedno v nasprotju s politiki. Nekatere informacije pa morajo biti po zakonodaji javno dostopne. Nekatere želje, slabi nameni, korupcija obstajajo že od nekdaj kot del človeštva. Vse to se stopnjuje od obdobja predse-dnikovanja Donalda Trumpa. Bolj kot ljudje zaupajo vsemu, kar vidijo in preberejo, lažje so vodljivi. Prostor za posploševanje je odprtejši. Trump je govoril o alternativnem dejstvu, alternativni resnici. Dejstvo je samo eno! In ko ga postavimo pod vprašaj, se pojavi nevaren vzorčni primer.«
Vloga medijev
Sogovornik poudarja, da je treba za razumevanje problematike poznati zgodovino medijev na splošno. »Mediji so nastajali, da so lastniki z njimi zaslužili. Vsako družbeno omrežje ponuja osnovo
NAŠA TEMA
13
Odgovor na lažne informacije je kakovostno novinarstvo
Razkrinkavanje je projekt nepridobitnega medija Ostro, v katerem se novinarji ukvarjajo s preverjanjem vsebin, predvsem trditev politikov in funkcionarjev ter oseb, ki imajo v družbi moč oziroma vpliv. Pod drobnogled vzamejo tudi objave na družbenih omrežjih. »Pri delu sledimo javnemu interesu,« pravi novinarka in urednica Razkrinkavanja Katarina Bulatović.
OB ROBU
SIMONA SOLINIC
Zakaj bi bila tiho?
Spominjam se, da sem pred letom komentirala fotografijo na Facebo-ku, ob kateri je avtor trdil, da so ga iz enega od zdravstvenih domov obvestili o pozitivnem rezultatu testa za okužbo z koronavirusom. Ko sem preverila elektronski naslov zdravstvenega doma (a mi ne bi bilo treba, ker je bilo očitno, da zdravstveni dom, ki je bil omenjen, sploh ne obstaja) in zapisala, da gre za lažno novico, so me komentatorji napadli. Tudi osebno. Da lažem. A nisem.
Nato sem komentirala pod zapis in posnetek, s katerega je bilo razvidno, da so zdravniki odložili svoje halje in odšli iz bolnišnice. Pripis ob posnetku je bil, da so zdravniki priznali, da gre za covidni nateg. A ni bilo res. Posnetek je nastal že pred leti, ko so francoski zdravniki stavkali. Tudi takrat sem bila napadena. Tudi osebno. Da lažem. A nisem.
Toliko groženj, zmerljivk, tudi psovk, kot sem jih deležna v zadnjih dveh letih, ko pišem o epidemiji, še nikoli nisem dobila. Dogajalo se je, da so me znanci videli na ulici in nato na družbenih omrežjih pisali, kako »je novinarka sklonila glavo, ko je šla mimo njih«. A nisem. Oni so. Na družbenih omrežjih so pač pogumni.
Nikoli nisem podcenjevala drugačnih mnenj, čeprav sem vedela, da morda kdo nima prav. Tudi zdaj jih ne. In tudi jaz nimam vedno prav. Le tiho preprosto ne morem biti več. Zakaj bi bila tiho jaz, ki iščem resnico, medtem ko so glasni tisti, ki lahkoverno verjamejo lažem?Da se razumemo: niso vse informacije različnih teorij lažne, treba jih je preveriti. Enkrat. Dvakrat. Stokrat, če je treba. Predvsem informacije, ki so izrečene iz političnih ust. Politika je ugrabila epidemijo za lastno korist. To je jasno vsem. Ampak ne zabriše resnice, da covid-19 obstaja. Novinarstvo je v vsej tej »štali« izgubilo svoj pomen, bi dejali nekateri. A čas bo pokazal, da se ravno v tem času pravo in verodostojno novinarstvo krepi. In novinarji, ki iščemo resnico, nikoli ne bomo sklonili glave. Ali verjeli lažnim novicam.
»Nekomu je lažje reči, da je pandemija posledica zarote Billa Gatesa, kot poiskati strokovni članek, da bi razumel, kaj se je zgodilo. Verjamejo informacijam, ki dokazljivo niso resnične, a so skladne z njihovim pogledom na svet, kar potrjuje njihova prepričanja.«
Dodaja, da analize in preverjanja temeljijo izključno na verodostojnih in preverljivih virih. »Pri tem sledimo temu, da gre za primarne vire, od uradnih ustanov in strokovnjakov z referencami na posameznih področjih dela. Ne >naslanjamo< se na vire iz druge roke ali na povzetke,« dodaja Bulatovićeva. Pri preverjanju dejstev ne gre samo za to, da pokličejo nekoga in vprašajo, ali je nekaj res ali ne. Raziskujejo zakone, podzakonske akte, preučujejo uradne podatkovne baze države. »To počnemo od leta 2019, v zadnjem letu smo razkrinkali največ informacij,
ki niso bile resnične,« dodaja Bulatovićeva.
Na svoji spletni strani imajo kup informacij, za katere so dokazali, da niso resnične ali niso povsem preverljive. »Največ je novic, za katere smo ugotovili, da niso bile resnične. Sledijo neutemeljene objave, kjer nismo mogli dokazati, da je posamezen podatek resničen. Razvrstitve, po katerih so preverjene informacije razvrščene, so različne, predvsem zato, ker smo ugotovili, da vse trditve niso črno-bele. Pogosto ljudje rečejo, da je informacija lažna, mi pri tem poskušamo biti previdni. Za lažno objavo
Novinarka in urednica Razkrinkavanja Katarina Bulatović: »Opazili smo, da na družbenih omrežjih obstajajo skupine, ki so povezane z nekaterimi gibanji. Na koncu smo ugotovili, da za njimi stojijo isti ljudje, podobno je s strankarskimi portali. In pogosto načrtno širijo lažne informacije. Pogosto citirajo informacije s tujih portalov. Te informacije so dokazano lažne, ampak jih to ne ustavi, vseeno jih priredijo za slovenske uporabnike.« (Foto: Osebni arhiv)
»Na družabnih omrežjih opažam veliko žaljivk in zmerljivk, mnenj, da so ljudje, ki verjamejo v čipiranja s cepivi in v podobne lažne informacije, neumni. Sama ne bi upala tako žaliti ljudi, ker vem, da je nekatere morda strah, da so razočarani nad sistemom, ustanovami in ukrepi. V bistvu ne zaupajo nikomur več.«
ovrednotimo informacijo, za katero lahko nesporno doka-žemo, da je bila ustvarjena zaradi namernega zavajanja. Pri razvrščanju ocenjevanja trditev izhajamo iz metodologije, ki jo je razvila evropska nepridobitna organizacija EAVI, ki se ukvarja s krepitvijo medijske pismenosti, in iz metodologije, ki jo uporablja portal Krik, to je srbski nepridobitni medij,« dodaja sogovornica.
Mešanje megle
Bulatovićeva pravi, da politiki, da bi pridobili volivce na svojo stran, rečejo, da so nekaj naredili oziroma da imajo zasluge za neko stvar, čeprav je jasno, da ni tako. »S tem ciljajo na to, da si povečajo ugled v svoji volilni bazi. Nekateri politiki so vendarle previdni pri tem, kaj govorijo, nekateri govorijo veliko, pri navedbah pa ne navedejo vira, oprijemljivih podatkov oziroma drugače rečeno - mešajo meglo,« dodaja Bulatovićeva.
Na vprašanje, zakaj se v družbi širijo napačne informacije, Bulatovićeva odgovarja, da jim je silovit pospešek dala predvsem epidemija, začel se je pravi cunami lažnih novic in teorij zarote. »Zakaj ljudje lažnim novicam masovno verjamejo? Dezinformiranje v življenje posameznikov morda vnese občutek stabilnosti zaradi občutka strahu, izgube normalnosti, negotovosti. Nekomu je lažje reči, da je pandemija posledica zarote Billa Gatesa, kot poiskati strokovni članek, da bi razumel, kaj se je zgodilo. Verjamejo informacijam, ki dokazljivo niso resnične, a so skladne z njihovim pogledom na svet, kar potrjuje njihova prepričanja,« dodaja Bulato-vićeva. Pri tem opozarja, da bi morali biti ljudje bolj kritični tudi pri preverjanju informacij.
Prepričane je težko prepričati
Ob tem dodaja, da je, kadar gre za to, da večina ljudi verjame neki informaciji, ki je že na videz lažna, »prepričane težko prepričati«. Pritrjuje temu, da je veliko ljudi v zadnjih dveh letih izgubilo zaupanje v medije in druge ustanove. »Ljudje ne verjamemo, da se vsak novi-
nar trudi preveriti informacijo, ali je verodostojna. Kakšna je rešitev za okrepitev zaupanja? Generacije bi morali naučiti, zakaj so mediji pomembni, zakaj jih je treba podpreti in kako prepoznati lažne in kako verodostojne informacije. Ministrstvo za kulturo neposrednih ukrepov za to, da bi v tako pomembnem in občutljivem času, kot je epidemija, zajezili širjenje lažnih novic, ne izvaja, medtem ko šolski sistem nima obveznih medijskih vsebin,« pravi sogovornica.
Vse to se ji zdi alarmantno. »Dolgoročno bi s tem, kar sem omenila, da bi ljudi osveščali o prepoznavanju verodostojnih informacij, lahko izboljšali razmere. V tem trenutku bi moral vsak pri sebi ozavestiti, kakšne informacije deli, in premisliti, ali te informacije potrjujejo njegova prepričanja ali pa so dokazane. Mislim da, na žalost, del ljudi ne bo verjel niti nam, novinarjem, ki informacije preverjamo, niti znanstvenikom. In v tem delu
je to boj z mlini na veter,« dodaja Bulatovićeva.
»Na družabnih omrežjih opažam veliko žaljivk in zmerljivk, mnenj, da so ljudje, ki verjamejo v čipiranja s cepivi in v podobne lažne informacije, neumni. Sama ne bi upala tako žaliti ljudi, ker vem, da je nekatere morda strah, da so razočarani nad sistemom, ustanovami in ukrepi. V bistvu ne zaupajo nikomur več. Pred dnevi smo v naše uredništvo dobili sicer pohvalno elektronsko pošto, v kateri se nam je gospa zahvalila, da preverjamo informacije, toda v isti pošti nam je poslala svoje argumente in priložila nešteto spletnih povezav z lažnimi informacijami in nepreverjenimi viri. S takšnimi osebami je težko razpravljati o dokazih, ker morda ne bodo razumeli. Ampak to ne pomeni, da se bomo pri svojem preverjanju in delu ustavili. Nasprotno,« zaključuje Bulatovićeva. »Kakovostno novinarstvo je odgovor na lažne informacije.«
»Zanimivo, kako hitro zrastejo lasje po cepljenju,« so 27. decembra 2020 avtorji zapisa objavili na Facebooku. Na fotografiji je bila Bojana Beović med neposrednim prenosom v eni izmed oddaj, in s cepljenja istega dne. Temu so dodali trditev, da je imela Beovićeva ob večernem javljanju v živo domnevno daljše lase kot med cepljenjem, pri čemer so namigovali, da se v resnici ni cepila. V Razkrinkavanju so nato zahtevali izvorno fotografijo cepljenja Beovičeve. Podatki o datoteki s fotografijo so kazali, da je bila posneta 27. decembra ob 15.29, kar je potrdila tudi analiza fotografije s spletnim orodjem InVid za preverjanje verodostojnosti digitalnih fotografij in videoposnetkov. Dan in ura posnetka sta tako enaka.
»Protokol za iztrebljanje s covidom-19.« Fotografija s tem napisom na kapsuli, odvrženi v naravi, je v začetku maja 2020 zakrožila med slovenskimi uporabniki Facebooka. Na kapsuli je napis »ameriška vojska«. Pod objavljeno fotografijo so slovenski in tuji uporabniki Facebooka komentirali, da gre pri epidemiji za prevaro, da je kapsulo odvrgel Nato in da je v njej virus. S preverjanem je bilo ugotovljeno, da je bila fotografija obdelana. To so pri Razkrinkavanju ugotovili s pomočjo spletnega orodja Foren-sically in s strokovno analizo.
Oboževalci Simpsonovih radi trdijo, da so avtorji animirane serije večkrat pravilno napovedali dogajanje v prihodnosti, enako tudi za epidemijo, ki naj bi jo v seriji napovedali že leta 1993. Na Facebooku so nekateri delili celo domnevne posnetke serije, ki naj bi to dokazovali. Novinarji so nato z orodji za preverjanje pristnosti fotografij ugotovili, da je bil posnetek zaslona obdelan in da je bil dodan napis koronavirus. S tem so neznanci lažno ustvarili vtis, da je televizijski napovedovalec v seriji poročal o koro-navirusu, kar ni bilo res.
Po podatkih Statističnega urada je v prvem četrtletju lanskega leta spletne novice, časopise ali revije bralo 66 odstotkov mladih. 91 odstotkov jih je uporabljalo družbena omrežja, med ljudmi, starimi od 16 do 74 let, je bilo takšnih 64 odstotkov. Z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino se je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih omrežjih srečalo 58 odstotkov ljudi, samo med mladimi skoraj 70 odstotkov.
54 odstotkov mladih, ki so videli neresnično informacijo, je preverilo njeno resničnost. Največ jih je preverilo vire podatkov ali našlo druge informacije, npr. na drugi novičarski spletni strani ali Wikipediji. 27 odstotkov je uporabilo druge, nespletne vire podatkov ali so o teh informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne na spletu. 24 odstotkov jih je spremljalo razpravo o resničnosti informacije na spletu ali sodelovalo v razpravi. 46 odstotkov jih resničnosti ni preverilo, največkrat so to storili zato, ker so že vedeli, da sta informacija ali njen vir nezanesljiva.
oziroma platformo za odnos med ljudmi, njihov cilj je, da čim več ljudi uporablja omrežje, ker želi uporabnike >prodati< oglaševalcem. Medij je v osnovi vsak možen nosilec informacije - od žice do telegrafa, telefona, spleta, kjer govorimo o tistih, ki
organizirano predajajo informacije, do medijev, ki ponujajo uredniško izbrano vsebino za uporabnike, bralce, poslušalce ali gledalce. Tudi klasični mediji ne bi mogli v zgodovini preživeti, če ne bi svojih uporabnikov, občinstva, ponudili oglaševalcem.«
Leban Trojar kot medije omenja tudi plakate. »Postavljeni so, da pritegnejo pozornost mimoidočih. In v tem smislu, kot sem zdaj omenil, so tudi družbena omrežja mediji, ki ne ponujajo lastne vsebine. To vsebino prispevajo uporabniki, družbena
omrežja dopuščajo oziroma celo potrebujejo delitev klasičnih medijskih vsebin v obliki spletnih povezav,« še dodaja Trojar.
Dober poznavalec Facebooka dodaja, da se večina ljudi sploh ne sprašuje, kaj bo vse to prineslo, ampak so
preprosto zadovoljni s tem stanjem. »Dokler to potrjuje vlogo nekoga v družbi in njegovo socialno stanje, se posameznik počuti manj ogroženo. Lažne novice in teorije zarote so vedno obstajale, v zadnjem času se je samo zelo povečal možen prostor
za razširjanje in uporabo ter posploševanje.« Zaključil je s tem, da gre družba proti obdobju novega primitivizma ali vstopa v novo barbarsko dobo, kjer bo vse možno, kjer bodo ljudje verjeli nemogočim stvarem bolj kot dokazom.
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
Prodajalec m/ž (Celje, okolica)
Opis delovnega mesta: priprava prodajalne pred odprtjem, zlaganje svežih izdelkov in označevanje cen, delo s strankami, prodaja kruha, pekovskih izdelkov in drugega asortimana v prodajalni, blagajniško poslovanje, dopeka izdelkov v poslovnih enotah, administrativna dela (evidentiranje, izpisi, popisi in reklamacij ski zapisniki v zvezi s prodajnim asortimanom), skrb za urejeno prodajalno. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek/pomočnik peka m/ž (Celje, okolica)
Opis delovnega mesta: sprva pomoč izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov; kasneje: samostojna priprava pekovskih izdelkov in polizdelkov; skrb za urejen prostor. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka; ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. Za nas izobrazba ni merilo. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenej-ših mojstrov peke kruha in drugih pekovskih izdelkov. In ki se je pripravljena naučiti tako, da bo nekoč tudi sama mojster. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Tehnični nabavnik -koordinator m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar/varilec (delavec v proizvodnji)
m/ž
Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju. Motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija,
mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: V. stopnjo ekonomske, komercialne ali druge tehnične smeri izobraževanja, eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški izpit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, MS office, komunikativnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kandidatom
nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, urejeno delovno okolje, stabilno, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju, stimulativno plačilo za opravljeno delo, sodelovanje z vodilnimi slovenskimi in tujimi korporacijami. Prijave zbiramo do 17.2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: IV. stopnjo
poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri (ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 17. 2.2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
TRAJNOSTNE KREATIVNE TEHNO DELAVNICE: »Bolj kot imam prazen koš, bolj bogat sem«
Letos vTehnoparku Celje izvajamo traj-nostne kreativne delavnice, s katerimi osveščamo otroke in ostale obiskovalce o pomembnosti trajnostnega razvoja ter o vplivu trajnostnega ravnanja na našo prihodnost. Trajnost je glavna tema Teh-noparka Celje v letu 2022.
TrajnostneTehno delavnice so preplet okoljskega osveščanja in praktičnega izdelovanja izdelkov iz odpadnih materialov. Otroci s pomočjo vodnikovTehnoparka Celje ustvarjajo čudovite izdelke iz rabljenih stvari, kijih lahko odnesejo domov. Delavnice spodbujajo otroško domišljijo, prinašajo nova znanja, hkrati omogočajo ustvarjalno druženje ter okoljsko osveščanje.
Decembra in januarja so že bile prve trajnostne kreativne delavnice, kjer smo izdelovali vetrnice, lončke, namizne svetilke in božične okraske. V naslednjih mesecih bomo ustvarjali po naslednjih tematskih področjih:
REgift srčna darilca, REmask pustne maske, REsnično popolno darilce za mamico, REbit velikonočna ustvarja I niča, REvital ustvarja I niča, odeta v pisane pomladne barve, sREčna ustvarja I nica, RElax poletne mavrične ustvarjalnice in kREator poletne domišljijske ustvarjalnice.
Ker želimo pokazati, kako preprosto je v domačih gospodinjstvih zmanjšati količino odpadkov, vabimo otroke, naj se nam pridružijo in s seboj prinesejo kakšen kos odsluženega oblačila, odejice, posteljnine, nakita ali papirja.
Delavnice so ob sobotah od 11.15 do 12.15 v sklopu ogleda znanstveno-zabav-nega parka.
Več na: www.tehnopark.si
V sodelovanju z Razpis.si: http://razpis.si/
»Prinesem odslužen kos oblačila in ustvarim unikatni izdelek!«
mAJVEČM
v SLOVENIJI
<
TEHNOPARK
CELJE
Z vsebinami predstavljamo specifična področja, ki zajemajo poklice, za katere je praviloma manj zanimanja. Spodbujanje zanimanja za področja znanosti, naravoslovja in tehnike, je tako eden od osrednjih ciljev javnega zavoda Tehno park Celje.
Park je zasnovan v treh platformah na kar 4.000 m2. V prvi in drugi platformi obiskovalci skozi različne raziskovalne postaje spoznavajo zanimive vsebine, ki se na nanašajo na tematike naravoslovja, tehnike in znanosti. Raziskovalne postaje so zasnovane interaktivno, kar pomeni, da obiskovalci dejavno sodelujejo. Poleg znanosti približujemo tudi zgodbe Celja in njegove okolice, kijih povzemajo naši Tehno liki.
Osnovnim in srednjim šolam ponujamo šolske programe, ki ustrezajo merilom učnega načrta in se prilagajajo glede na starostno skupino. Ponujamo programe za izvedbo celotnega dne dejavnosti, kot tudi le 2-3 urni obisk. Posebej imamo pripravljene programe za nadarjene učence, s katerimi razvijamo višje kognitivne cilje. Kot novost, smo v tem šolskem letu pripravili program za vrtce, kratko igrano predstavo Znanstvenice Ane in gosenice Fani.
Skozi celotno leto izvajamo različne delavnice, vezane na naravoslovno - tehnične tematike, s katerimi želimo popestriti dogajanje v Tehnoparku Celje.
O @ (fdtehnoparkcelj*
www.tehnopark.si
Javni zavod Tehno park Celje
Gubčeva ulica 1, SI 3000 Celje
C +386 (03) 828 20 93
H tehnopark(S)celje.si	Ш
KRONIKA
15
Bo število nedovoljenih prehodov meje začelo rasti?
Zaprosijo za azil, nato pobegnejo
Policisti so pred dnevi na območju Donačke gore izsledili deset državljanov Afganistana, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Po končanih postopkih so jih predali hrvaškim varnostnim organom. V soboto so tri Afganistance izsledili še v Sodni vasi. Vsi trije so zaprosili za azil.
SIMONA SOLINIC
V Sloveniji je bilo lani obravnavanih 10.067 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je približno štiri tisoč odkritih primerov manj oziroma 31 odstotkov manj kot leto prej. Med tistimi, ki mejo prestopijo skrivaj, je bilo tudi na Celjskem največ državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša. Ti predstavljajo več kot polovico vseh. Na območju Policijske uprave Celje je bilo lani 162 nedovoljenih prehodov državne meje, leto pred tem 283. Za primerjavo: na območju Policijske uprave Koper je bilo lani več kot pet tisoč prijetih ilegalnih migrantov. Tudi za naše območje je značilno, da je lani število nedovoljenih prehodov meje začelo upadati septembra. Mesec kasneje se je to število ne-
koliko povečalo, a decembra spet upadlo, kar povezujejo tudi z vremenskimi razmerami. Vse kršitve tujih državljanov, ki v Slovenijo vstopijo brez dovoljenja, niso zaznane samo tik ob meji, ampak tudi v notranjosti države. Delež takšnih kršitev, ki so povezane predvsem s tem, da tujci nimajo ustreznih dovoljenj, se je lani
-	v primerjavi z letom prej
-	povečalo za 6,7 odstotka. Na policiji opažajo, da se povečuje tudi število migrantov, ki vložijo prošnjo za mednarodno zaščito. To gre predvsem na račun afganistanskih državljanov. Težava se pojavi kasneje, ko so tujci nastanjeni v azilnih domovih, ki jih samovoljno zapustijo in nadaljujejo pot v ciljne države. Slovenija praviloma ni med njimi.
Foto: PU Celje
Lani se je nekoliko zmanjšalo število zavrnitev vstopa državljanov tretjih držav, predvsem zaradi manjšega števila državljanov Albanije, ki potujejo proti Italiji. Pri nedovoljenem prebivanju gre še vedno predvsem za prekoračitve dovoljenega časa prebivanja, kar je značilno predvsem za
prebivalce zahodnobalkanske regije in za prebivalce držav brez vizumske obveznosti. Problematika sprejema in vračanja v sosednje države je predvsem odvisna od učinkovitosti izvajanja sporazumov o vračanju in izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito.
Zakonca Tuš odsotna, Zadravec krivdo priznal
Na Okrožnem sodišču v Celju je bil v ponedeljek predobravnavni narok zoper Mirka in Tanjo Tuš ter nekdanjega direktorja Tuš Holdinga Matjaža Zadravca. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Gre za primer prenosa blagovnih znamk Skupine Tuš.
Na sodišče je prišel le Zadravec in krivdo priznal, kot kazen je dobil 480 ur dela v splošno korist, ki jih mora opraviti v dveh letih od pravnomočnosti sodbe. Tuš naj bi bil še vedno v Braziliji, kjer je pred tremi leti doživel hudo nesrečo. Zakonca Tuš sta sicer zoper obtožnico vložila ugovor, kar pomeni, da krivde nista priznala. Ko naj bi bila Skupina Tuš plačilno nesposobna, naj bi Zadravec pooblastil odvetnike za prenos blagovnih znamk na zakonca Tuš, s čimer naj bi pridobila skoraj trideset tisoč evrov premoženjske koristi. Celjsko sodišče bo moralo zdaj odločiti o predlogu obrambe zakoncev Tuš o izločitvi sodnika iz tega postopka. Obramba meni, da se je sodnik opredelil do dokazov v spisu. Zadravec je namreč krivdo priznal, očitajo pa mu kaznivo dejanje v sostorilstvu s Tuševima. Obramba slednjih je še vedno prepričana, da nista naredila ničesar spornega in nezakonitega, ter verjame, da bo to nadaljnji sodni postopek tudi pokazal.
Povečan nadzor nad tovornjaki in avtobusi
Do 13. februarja po vsej Sloveniji traja preventivna akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki jo izvajata Javna agencija za varnost prometa in policija.
Policisti bodo v tem času poostreno nadzorovali avtobuse in tovorna vozila, tudi tista z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone. Nadzor tovornih vozil bo organiziran tako, da bodo le-ta preusmerili na nadzorne točke na avtocestah. Nadzori avtobusov pa bodo na avtobusnih postajališčih, prevozi bodo nadzoru podvrženi tudi na avtocestah in hitrih cestah.
Pri nadzorih bodo policisti še posebej pozorni na spoštovanje omejitev hitrosti, tehnično brezhibnost vozil, preobremenjenost, spoštovanje socialne zakonodaje, pravila o nalaganju in pritrjevanju tovora, psihofizično stanje voznikov, uporabo varnostnega pasu in uporabo naprav ter opreme, ki zmanjšujejo voznikovo pozornost.
Foto: Arhiv NT/Andraž Purg - GrupA
Umrl mladoletnik
V sredo minuli teden je v prometni nesreči v Slovenskih Konjicah umrl 15-letni fant. V nesreči je bil udeležen še en 15-letnik. Oba sta se s skuterjem pripeljala iz smeri Blata in v križišču za Loče zavijala na regionalno cesto ter trčila v tovorno vozilo. Prvi 15-letnik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, drugi se je hudo poškodoval. 45-letni voznik tovornega vozila v trčenju ni bil poškodovan. To je letošnja druga smrtna prometna nesreča na območju Policijske uprave Celje.
Je kdo psičko zastrupil?
V soboto se je na družbenem omrežju razširila novica o poginu psičke, ki je bila na sprehodu s svojim lastnikom v Čopovi ulici v Celju. Psička naj bi med sprehodom našla hrano v obliki polpeta. Lastnik naj bi ji del hrane uspel vzeti iz gobčka, a naj bi bilo prepozno. Psička je poginila v nekaj sekundah. Ali je šlo za zastrupitev?
Informacija o tem se je na družbenem omrežju razširila hitro, mnogi so komentirali, da to ni prvi primer domnevne zastrupitve v zadnjem času. A na celjski policiji so nam povedali, da so v zadnjih dneh obveščeni samo o tem primeru. Še vedno ni znano, ali je res šlo za zastrupitev. Kriminalisti primer preiskujejo, lastniku so predlagali tudi postopek obdukcije pri psički, da bi lahko z gotovostjo potrdili ali zavrgli sum zastrupitve. Policisti so hrano, katere del je psička zaužila, tudi vzeli za nadaljnje analize. Zaenkrat izsledki preiskave še niso znani. Zadevo je prevzela tudi veterinarska inšpekcija.
Preiskava odmeva, čeprav še ni končana
Policija še vedno ni končala kriminalistične preiskave okoliščin pošiljanja grozilnih pisem nekaterim slovenskim politikom. Nekaj razgovorov z osumljenimi je že opravila, po poročanju številnih medijev naj bi bil osumljenec Celjan Teodor Gozni-kar. Ta je bil še pred nekaj meseci tudi poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Celje.
Novica, ki jo je prvi objavil portal Siol, je na spletnih in družbenih omrežjih, a tudi v političnih krogih povzročila pravi vihar, saj je Goznikar vrsto let zvest stranki SNS. Članstvo v tej stranki mu je dan po objavi novice pretekli teden prenehalo. Goznikar za medije ni dosegljiv, je pa pretekli teden sicer za Večer potrdil, da so ga na policiji zaslišali, vpletenost v pošiljanje pisem pa je zanikal. Nadzorne kamere naj bi ga »ujele« na Trojanah, od koder naj bi bila grozila pisma poslana, a naj bi šlo za naključje, pravi Goznikar. Kdaj bo preiskava končana in kdaj bo (če bo) kazenska ovadba podana, še ni znano. Zaradi uhajanja informacij o zaslišanjih naj bi bil po neuradnih informacijah na policiji uveden tudi interni nadzor. Preiskavo vodijo ljubljanski in celjski policisti.
Divjaka prijeli pred Celjem
V soboto se je na štajerski avtocesti dogajala prava nočna mora. Policisti so že na avtocesti pri Vrhniki poskušali ustaviti moškega, ki je na delu, kjer je omejitev 80 km/h, vozil skoraj 130 km/h, a jim ni uspelo. Moški je proti Celju po avtocesti nato vozil s hitrostjo 200 km/h in s tem ogrožal druge v prometu, med drugim je trčil tudi v voznico osebnega vozila, ki se na srečo ni poškodovala.
Trčil je tudi v službeno vozilo policije in vožnjo kljub temu nadaljeval. Zaradi varnosti je policija ustavila promet pred predorom Podmilj na Trojanah, česar voznik ni upošteval, ampak je zapeljal v predor, kjer so policisti pred njim zmanjševali hitrost, da bi ga ustavili. Voznik je trčil še v eno policijsko vozilo ter ga potiskal pred sabo. Ko so divjaka policisti končno ustavili in želeli pristopiti k njegovemu vozilu, je moški zapeljal vanje in trčil v dva policista, zapeljal vzvratno in trčil še v eno policijsko vozilo. Po trčenju je vozilo kršitelja nevozno obstalo v tunelu. Policija je ugotovila, da je 23-letni državljan Turčije v vozilu prevažal tudi 22-letnega sodržavljana, oba sta pred tem poskušala na mejnem prehodu mejo prestopiti brez dokumentov. 22-letnika so odpeljali v Center za tujce, 23-letniku je bila odvzeta prostost in bo zaradi suma storitve kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi ter nevarne vožnje v cestnem prometu priveden k preiskovalnemu sodniku.
16
AKTUALNA PONUDBA
Z našim znanjem do visokih odškodnin!
Kako deluje TVOJA ODŠKODNINA?
1.	Kontaktiraš pisarno na enega izmed možnih načinov:
-	na brezplačno telefonsko številko 080 34 70
-	po e-pošti na info@tvoja-odskodnina.si
-	izpolniš kontaktni obrazec na spletni strani www.tvoja-odskodnina.si
2.	TVOJA ODŠKODNINA pregleda dokumentacijo škodnega dogodka in brezplačno poda mnenje o možnostih pridobitve odškodnine.
3.	TVOJA ODŠKODNINA v celoti izpelje postopek uveljavljanja odškodnine, v katerem je plačilo za delo pisarne v celoti vezano na uspeh postopka. V kolikor do izplačila odškodnine ne pride, s postopkom nimaš nobenih stroškov!
Na Mariborski cesti 69 v Celju deluje odškodninska pisarna TVOJA ODŠKODNINA, specializirana za izvedbo vseh vrst odškodninskih postopkov. Škodne zadeve vsak dan pregledujejo in rešujejo pravniki z več letnimi izkušnjami s področja odškodninskega prava.
Si se poškodoval/a v prometni
nesreči, na delovnem mestu, na javnih površinah? Si utrpel/a škodo s katerega drugega naslova?
Potem je TVOJA ODŠKODNINA pravi naslov zate.
Kontaktiraj nas še danes in svojo škodo pretvori v denar.
Saj veš:
TVOJA ŠKODA + NAŠE ZNANJE = TVOJA ODŠKODNINA
Optika
OFTALMOS 070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.oDtika-oftalmos.si
ТВИжтШг ' чш
Naroči se na brezolačno kontrolo vida
CEUE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
_ FINTERA
POSOJILA
za podjetja in samostojne podjetnike
do 20.000 €
ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO
064 281 377
www.fintera.si info@fintera.si
FINTERA d.o.o.. Ulica 11. maia 21. Radeče
VSE ZA PISARNO
■ Prodajo, nojem In tortf« mulUfunkciJsklh naprav * Celovita ponudba olearnlfckoaa mntorlalci

W: blrnbll il I T! П;1 41Б 61001|| Inrn0blrnbl1.il
ŠPORT
17
Z leve stojijo Marjan Glavač (tajnik kluba), Dušan Ulaga, Matej Polutnik, Roman Urbanija, Romeo Ličan, Tomaž Benčina, Robert Tomic, Zvone Hudina, Matjaž Bombač (tehnični pomočnik) in trener Rudi Jerič, čepijo Aleksander Turk, Stanislav Cvikl, Zoran Martič, Jure Zdovc, Aleš Radoševič in Aleksander Govc.
Rudi Jerič je bil znan po svoji mirnosti in preudarnosti, a tudi po predanem in neutrudnem delu z mladimi košarkarji.
Leta 1982 so kadeti Libele v Skopju postali jugoslovanski prvaki
Štiri desetletja od podviga mladih celjskih košarkarjev
Zlata leta celjske košarke so bila od sredine sedemdesetih in skoraj do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Člansko moštvo Libele je več sezon tekmovalo v drugem razredu jugoslovanske košarke, nazadnje v sezoni 1987/88. Republiški prvak je postalo pod vodstvom trenerja Rudija Jeriča. Temu je uspelo pripraviti pravo senzacijo leta 1982. Kadeti celjskega kluba so postali jugoslovanski prvaki.
DEAN SUSTER
»Rudi nas je pripravljal več sezon. Bili smo tehnično in taktično izurjeni, bil je pravi pedagog. V Sloveniji smo se morali zelo potruditi, da smo izločili ljubljansko Ilirijo. V Skopje smo odpotovali brez jasnih ciljev in želja, kajti nasprotnikov nismo poznali. Telesno smo bili zelo dobro pripravljeni,« se spominja najboljši igralec tedanje ekipe Sašo Govc, ki je bil najbrž tudi najboljši košarkar
turnirja. Kasneje je z mladinsko jugoslovansko reprezentanco osvojil bronasto medaljo na EP na Švedskem. Libela je izločila Zadar, Bosno in Crveno zvezdo, v finalu se je spopadla z domačim Rabotničkim. »Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, navijači so zahtevali zmago svojega kluba. V zadnji minuti smo zaostajali. Mene so onemogočili domači obrambni igralci,
Spisek igralcev za državno prvenstvo
nekdo od soigralcev je zgrešil met, toda žogo je pod obročem ujel Roman Urbanija in uspel zadeti. Imel je še prosti met, ki ga je prav tako zadel. Sodnika sta bila dobesedno popljuvana. Medalj nismo dobili, le pokal,« je dodal Govc. Spomni se, da je bil z njimi tudi Branko Martič, nekdanji predsednik kluba (zdaj že pokojni), ki se je potrudil, da je bilo sojenje za »avtsajderje« pošteno.
Spoznali, da so dobri
Rudi Jerič je bil v sezoni 1970/71 najboljši strelec republiške lige, ko je igral za šoštanjsko Elektro. V Celje ga je zvabil predsednik kluba Jože Ger-šak. Že v naslednji sezoni se je mlada celjska ekipa po uspešno odigranih kvalifikacijah v Splitu uvrstila v 2. zvezno ligo. Športni pedagog Jerič je po končani igralski poti postal trener kadetskih in mladinskih ekip Celja. Kasneje je bil trener članov Celja, Elektre, Zlatoroga in Šentjurja. »Na državno prvenstvo v Skopju smo se intenzivno pripravljali. Povečali smo število treningov, vključili vaje za moč. V Makedonijo smo odpotovali povsem neobremenjeni, saj nismo poznali kakovosti drugih ekip. Kmalu smo uvideli, da imamo kakovostno in dobro pripravljeno ekipo. V polfinalu smo premagali Crveno zvezdo s točko razlike in tako smo se znašli v finalu z ekipo Rabotničke-ga in jo premagali z dvema točkama prednosti. Spominjam se, da je za Jugoplastiko igral Velimir Perasović, pri Ciboni je bil Nebojša Razić. Iz naše ekipe sta kasneje največ dosegla Jure Zdovc in Sašo Govc. Celjska ekipa je v podobni postavi leta 1984, spet v Skopju, osvojila peto mesto na mladinskem jugoslovanskem prvenstvu,« pravi Jerič. »V tistem času smo imeli v Celju odlično strokovno zasedbo. Mile Čepin, Srečko Jošt in jaz smo se lahko po zaslugi predsednika kluba Jožeta Geršaka lotili načrtnega dela. Skrbno smo izbirali mlade igralce in z njimi kakovostno vadili. Iskali smo jih po celjskih osnovnih šolah, visoke fante in dobre košarkarje iz celotne regije smo privabili v klub, ko so se vpisali v celjske srednje šole.«
Pokal za kadetske prvake Jugoslavije
Slavili v vroči dvorani
Pred štiridesetimi leti so mladi celjski košarkarji, ki so jih okrepili trije igralci iz drugih klubov (po predpisih Košarkarske zveze Jugoslavije), v predtekmovanju državnega prvenstva premagali Zadar s 102:85. Nato so bili boljši od sarajevske Bosne s 94:88; po prvem polčasu so zaostajali za šest točk. Sledila je še ena ekipa iz jugoslovanskega košarkarskega velikana, srbske Crvene zvezde. Beograjčani so imeli med odmorom prednost 43:31, toda sledil je preobrat in v dramatični končnici so Celjani slavili s 83:82. Že uvrstitev v finale je pomenila senzacijo. Toda Jeričevi fantje se niso ustavili. V izenačeni tekmi je kazalo, da so nekaj sekund pred koncem v izgubljenem položaju, a jim je tudi z malo sreče in s spretnostjo Urbanije uspelo »utišati dvorano«. Zmagali so z 78:76. Najboljši strelec državnih prvakov
je bil Sašo Govc (skupno 88 točk), igrali so še Aleksander Turk (78), Romeo Ličan (58), Matej Polutnik (53), Roman Urbanija (29), Jure Zdovc (26), Dušan Ulaga (20), Robert Tomic (3), Aleš Radoševič (2), Stanislav Cvikl, Zvone Hudina in kapetan Zoran Martič.
»Sprejem brez nas«
Matej Polutnik, ki je v vlogi klubskega delavca zelo pripomogel k razvoju celjske ženske vrhunske košarke, se rad spominja dogodkov izpred štiridesetih let: »Najlažje smo premagali Zadar, z Bosno nam je že bilo težje, Crve-na zvezda je vodila skoraj celotno tekmo, saj sta bila zelo razpoložena Prelević in Miličević. A smo uspeli zmagati. V finalu sta sodnika zelo dolgo razpravljala z delegatom, ali je bila osebna napaka nad Urbani-jo storjena še pred iztekom časa. Odločili so se v našo korist, gledalci so noreli, Zoki Martič je dobil v glavo celo kamen.« Zanimivo mu je bilo, da Jure Zdovc ni bil v začetni postavi. Večinoma so tekme začenjali Turk, Govc, Polutnik, Ličan in Urbanija. »Nedolgo pred našim poletom v Skopje je bila nesreča v Ajacciu. Povedali so nam, da letimo z enakim tipom letala. Povsem tiho smo bili do pristanka. Vrniti bi se morali z vlakom, a je pokojni Franc Zorko priskrbel kombi. Nihče ni sporočil, da nas ni na vlaku. Na celjski železniški postaji je bil sprejem, nas ni bilo,« se zdaj smeji ob teh besedah Polutnik, čeprav mu je žal, da se je tako končalo. »Bili smo neizmerno veseli, ponosni. Takrat nam je to res veliko pomenilo. Imeli smo odličnega trenerja in pedagoga v eni osebi. Bodrila sta nas Tomaž Benčina in Matjaž Bom-bač,« je dodal Polutnik. Med nami ni več Stanislava Cvikla in Marjana Glavača. Drugi se dogovarjajo, da bi se čim prej sestali in obudili spomine. A Zdovc je v Litvi, Martič na Japonskem. Ko se bosta vrnila, ne smejo omahovati. Čas je neusmiljen, smeh ob spominu na smešne dogodke pa silno blagodejen.
Foto: arhiv KK CELJE
18
ŠPORT
Sanjsko za Timija Zajca, Tima Mastnaka in Glorio Kotnik
Pri Mastnakovih v Medlogu za zajtrk pili penino
Najprej je v ospredje stopil celjski deskar Rok Mar-guč, saj ga je doletela čast, da je z Ilko Štuhec vihtel slovensko zastavo na čelu slovenske reprezentance na stadionu Ptičje gnezdo v Pekingu ob slavnostnem odprtju olimpijskih iger. Celjski smučar Martin Ča-ter je nameraval na Kitajsko odpotovati z zamudo, toda bolezen ga je dotolkla do te mere, da si je moral premisliti. 21-letni smučarski skakalec Timi Zajc je na srednji skakalnici osvojil deveto mesto in selektor Robert Hrgota ga je uvrstil v našo mešano ekipo, ki je izjemno prepričljivo osvojila prvo mesto. Hramše ležijo med Celjem in Velenjem, ti mesti pa sta dali naslednja dobitnika odličij. Celjski deskar Tim Mastnak je postal olimpijski podprvak, v paralelnem veleslalomu je nastopila tudi Velenjčanka Gloria Kotnik in povsem nepričakovano osvojila bronasto kolajno. Ni je bilo na prvem slovenskem spisku olimpijcev, ponovila je zgodbo Urške Žolnir in se kot »last-minute« potnica dokopala do olimpijske medalje. Na stopničkah v članski konkurenci do torkove tekme še ni stala.
Gloria Kotnik je očitno potrebovala »zgolj« Željka in Maja, da se je lahko sproščeno podala na olimpijske igre.
DEAN SUSTER
Na mešani ekipni tekmi smučarskih skakalk in skakalcev na olimpijskih igrah v Pekingu je naša reprezentanca osvojila zlato medaljo. V slovenski ekipi je bil tudi Timi Zajc iz Hramš. 21-letni skakalec je član SSK Ljubno
Skakalec Timi Zajc je postal olimpijski prvak na mešani ekipni tekmi. (Foto: Profimedia)
BTC. Nase je prvič opozoril z zmago v poletih leta 2019 v Oberstdorfu. Po težavah z nekdanjim selektorjem Gora-zdom Bertoncljem je bil nekaj časa »na hladnem«, potem se je vrnil v svetovni vrh: »Vsi smo lahko zelo veseli. Zma-
Celjski deskar Rok Marguč je z Ilko Štuhec vihtel slovensko zastavo na slavnostnem odprtju olimpijskih iger. (Foto: Profimedia)
Sestra in mama Tima Mastnaka (Foto: DŠ)
gali smo z veliko prednostjo. Ekipno smo bili zelo uspešni. Lahko si favorit, a nikoli ne veš, kaj bo po tekmi. Marsikaj se dogaja v športu, a danes je uspelo nam, kar je najbolj pomembno.« Sodniki so diskvalificirali nekaj zelo močnih reprezentanc. »Danes sem bil brez skrbi, mislim, da tudi drugi v ekipi. Glede opreme imamo vse po pravilih. To je bilo tokrat še najmanj stresno,« je hladnokrvno dodal Timi, čeprav so mnogi gledalci trepetali in se bali, da bo napačen dres krojil usodo daleč najboljše ekipe.
Odrinjen sneg vzel
zlato
Timi si je medaljo okoli vratu obesil v torek in užival med Zdravljico. Le malo kasneje sta na vrsto prišla Gloria Kotnik in Tim Mastnak. Slednji je prvi osvojil medaljo po polfinalni zmagi nad predstavnikom Ruskega olimpijskega komiteja Vicom Wildom. Nato je Gloria dobila boj za tretje mesto in sledil je finale za moške. 31-le-tni Celjan je postal olimpijski podprvak. Pekinško zgodbo je želel končati z zmago, ob njem je bil njegov oče in trener Robert. Tim je vodil v finalu pro-
ti Avstrijcu Benjaminu Karlu, potem je naredil napako, tudi zaradi slabe vidljivosti, kajti tekmec je vanj poslal pršič. Okoli njega je bil bel oblak: »Za to tekmo sem živel ne le zadnjih nekaj mesecev, temveč zadnjih nekaj let. Veliko truda je bilo vloženega. Na najbolj pomembni tekmi sem bil zelo dober, tega sem res vesel. Vedno sem verjel, da sem dober in da bom to uspel dokazati. Na srečo sem imel okoli sebe ljudi, ki so mi pomagali verjeti, danes pa sem tu z olimpijsko kolajno okoli vratu.« Čeprav ni zlata, je v Medlogu tekla penina. Timova mama Roza Mastnak je v mislih zavrtela čas nazaj ob sinovem največjem uspehu: »Spominjam se celotne poti. Ko smo smučali v Franciji, je bil star tri leta in pol. Ko je stopil na desko, je mož takoj rekel, da jo Tim obvlada. Na Rogli je dopoldne smučal, popoldne deskal. Rekel je, da bo profesionalni športnik. V Celju ni bilo dobrih pogojev in je nehal smučati. Želel je deskati. Ko je bil mladinski svetovni prvak, je postal zanimiv Smučarski zvezi Slovenije.« Pred odhodom je Tim tolažil mamo. »Rekel mi je, naj ne skrbim, da bo vse pokazal
ŠPORT
19
31-letni Celjan Tim Mastnak je dosegel svoj največji uspeh na dosedanji športni poti. (Foto: Profimedia)
Patricija in Roza Mastnak (z leve) sta od zgodnjega jutra spremljali razvoj dogodkov deskarskega veleslaloma in se veselili s prijatelji, z znanci in s sosedi. (Foto: DŠ)
na smučišču. Vem, da si je silno želel zmago. Ni požrešen in zagotovo je srečen. Poplačalo se je vse. Tudi težki časi so bili. Izpeljali smo družinski projekt. Otroku smo dali vse, kar smo lahko.«
Slab spanec, dober
konec
Roza je priznala, da sta s hčerjo Patricijo veliko časa sami doma, ko Tim in Robert vandrata po smučiščih: »Izjemen dvojec sta. Kuhata v avtodomu, mažeta smuči, načrtujeta taktiko. Zelo usklajena sta. Ko se vrneta domov, z veseljem skuham, kar si zaželita, saj vem, da sta na pravi poti.« 8. februar se je začel zelo zgodaj. »Zbudila sem se ob pol treh. Lahko bi še spala poldrugo uro, a nisem mogla. Tudi zadnji teden v službi sem bila ves čas na-
peta. Spomnila sem se olimpijskih iger v Pjongčangu, kjer je Tim v osmini finala le za las izgubil boj s kasnejšim skupnim zmagovalcem Gal-marinijem. Zdaj je bil favorit in svojo vlogo je upravičil.«
»Ostal mu je
motiv«
Patricija Mastnak se je
zbudila že ob pol dveh: »Kljub vsemu trudu nisem več mogla zatisniti očesa. Zaslišala sem mamo in vstala. Kvalifikacije so se začele ob štirih. Televizijskega prenosa ni bilo, spremljale smo čase na spletni strani.« Napetost se je stopnjevala do finalne napake. »Moj prvi komentar je seveda bil: »Ah, škoda!« Zlata olimpijska medalja je vendarle zlata olimpijska medalja. Srebrni kolajni vsekakor ne gledam v zobe. Sem presrečna in pono-
sna. Fanta sta bila poplačana za trdo in pošteno delo.« Tim je bil drugi na članskem SP, v svetovnem pokalu je osvojil mali kristalni globus, bil je najboljši na mladinskem SP, toda vse skupaj odtehta ena kolajna. »Olimpijske igre imajo poseben čar. Moj brat si je z garanjem zaslužil največji uspeh v karieri,« je razmišljala Patricija, ki je vadila smučanje s Timom in kasneje tudi deskanje pod očetovim vodstvom. Tima Mastnaka sem v zadnjem intervjuju pred odhodom v Peking vprašal, ali bi podpisal prejem bronaste medalje. Njegov odgovor me je začudil. Malo je motovilil in nakazal, da je sposoben še za kaj več. »Strinjam se z njim. Vedel je, da je sposoben osvojiti zlato medaljo, kar je ne nazadnje tudi dokazal. Ostal mu je motiv za naslednje olim-
pijske igre. Zame je sicer njegovo srebro zlato.« Timu naj bi sprejem pripravili v petek.
Bil je popoln dan
Glorio Kotnik bodo v Velenje povabili v soboto. Njen življenjski sopotnik Želj ko Stevič nam je v torek dejal, da bo Gloria doma že naslednji dan. »Na tekmo sem šla samozavestno, a niti v sanjah si ne bi upala pomisliti na takšen razplet. Danes je res popoln dan,« je dejala, ko je zbrala misli. »Vsako vožnjo sem posebej odpeljala, res sem bila samozavestna, ker sem imela občutek, kot da me nič ne more iztiriti. Saj še nisem dojela, kaj imam okrog vratu. Moj največji dosežek je moja družina in ko sem ta življenjski cilj izpolnila, sem srečna in sproščena in se mi zdi, da se mi ni treba več dokazova-
Igral je proti Dembeleju in Aubameyangu
Nogometni klub Celje so okrepili številni igralci, tudi 23-letni vezist Vasilije Janjičić. Švicarski nogometaš srbskih korenin je jeseni igral za drugo ekipo Züricha v 3. švicarski ligi. V Bundesligi je Janjičić v dresu Hamburga prvič zaigral na tekmi z Mainzem. Leta 2019 se je vrnil v Zürich. 1. julija 2020 so mu odkrili raka, ki ga je po treh mesecih intenzivne kemoterapije uspešno premagal. Igral je za vse mlajše švicarske selekcije, želi si, da bi ga povabil tudi selektor članske izbrane vrste.
Janjičić je za celjsko moštvo igral na vseh treh tekmah med pripravami v Turčiji, dvakrat je bil v začetni postavi. Zvestobo je obljubil za dve leti in pol. Odigral je tudi zadnjo pripravljalno tekmo Celja, doma proti Mariboru (0:2).
4. aprila 2017 ste igrali proti Borussiji iz Dortmun-
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	20	12	3 5	30:21	39
KOPER	20	11	5 4	35:24	38
0LIMPIJA	18	9	4 5	22:17	31
BRAV0	20	8	6 6	18:16	30
MURA	19	7	8 4	26:25	29
D0M2ALE	19	6	5 8	24:27	23
CEDE	20	6	4 10	21:25	22
TABOR	20	5	4 11	19:21	19
ALUMINIJ	20	4	7 9	19:28	19
RADOMLJE 20		5	4 11	23:33	19
da. Se spominjate, katera napadalca sta igrala za nasprotno moštvo?
Spomnim se Pierra-Emeric-ka Aubameyanga. Je bil zraven še Ousmane Dembele? Aha, bil je. Mislim, da je bil Aubameyang takrat najboljši strelec lige. Očitno je bilo, da gre za vrhunskega igralca. Na zelenico sem stopil pred koncem tekme in ni mi ostalo v spominu, da bi se znašel iz oči v oči z omenjenima nogometašema.
Po številnih okrepitvah ljubitelji nogometa v Celju pričakujejo, da se bo vaše moštvo dvignilo po lestvici navzgor. Kaj vi mislite?
Ne vem, bomo videli. Prepričan sem, da smo se dobro pripravili. Zelo dobro smo delali v Turčiji.
Kaj vam je nekdanji soigralec Blaž Kramer dejal o NK Celje?
Vse najlepše. Njegova hiša leži dvesto metrov od stadiona. S svojim menedžerjem Alenom Augustinčićem sva nato sprejela celjsko ponudbo.
Od kod sta vaša starša?
Iz Bijeljine v Bosni in Hercegovini. Z bratom dvojčkom sva se rodila v Švici. Tudi on je igral nogomet, a le do svojega trinajstega leta.
V soboto boste gostili ekipo Kopra.
Vem, da so Koprčani drugi na lestvici. A to nič ne pome-
ni. Mi se moramo posvetiti svoji igri. Če nam bo to uspelo, bomo osvojili tri točke.
Kakšen tip zveznega igralca ste?
Mislim, da znam biti miren, ko imam žogo v nogah. Rad imam tudi dolge podaje. Želim imeti igro pod nadzorom. V postavitvi 4-2-3-1 sem eden od dveh vezistov, ki sta tik pred obrambno vrsto.
ti.« Glorijin Željko je bil z njunim sinom Majem med tekmo v Velenju pri Kotnikovih. Vsi so komaj čakali, da se mlada mamica vrne domov. V ponedeljek so ji poslali ganljivo pismo, v katerem so ji sporo-
čili, naj samo uživa med de-skanjem in naj bo sproščena, saj je zanje šampionka. Gloria je šokirala tudi njih. Njeno ganjenost je opazila velemoj-strica snežnih strmin Ester Ledecka in jo objela.
Ronaldo, Messi ali kdo tretji?
Messi.
Kaj pa klub?
Ko sem bil otrok, sem občudoval nogomet, ki ga je igrala Barcelona, tako imenovano tiki tako pod vodstvom Pepa Guardiole. Zdaj nimam kluba, ki bi mi bil posebej všeč.
Foto: NK CELJE
Velenjčanka Gloria Kotnik je bila objokana tudi na slavnostni razglasitvi najboljših deskark v veleslalomu. (Foto: Profimedia)
Odziv Mestne občine Celje na izjavo Tine Trstenjak
Izjava Tine Trstenjak na prireditvi Športnik leta v Celju nas je zelo presenetila, ker Mestna občina Celje razvoju športa in urejeni športni infrastrukturi namenja veliko sredstev in pozornosti. V Celju imamo zelo veliko odličnih športnikov, na katere smo zelo ponosni. Zelo smo ponosni tudi na Tino Trstenjak. Ko se je lani udeležila županovega sprejema za olimpijce, smo imeli občutek, da je vesela županovih iskrenih čestitk in da je vesela tudi denarne nagrade. Prireditve Športnik leta v Celju, ki jo organizirata Športna zveza Celje in TV Celje, se vsako leto udeležijo najvišji predstavniki Mestne občine Celje (župan, podžupanja, podžupan). Župan Bojan Šrot je priznanje Naj športnica leta Tini Trstenjak izročil leta 2016 in 2017. Rezultate naših športnikov in klubov redno spremljamo in jim za uspehe na tekmovanjih vedno s ponosom čestitamo. Tudi Tini Trstenjak je župan Bojan Šrot lani poslal dve čestitki na naslov njenega kluba. Prvo čestitko ji je poslal za njen izjemen nastop na Evropskem prvenstvu v Lizboni, ko je tretjič zapored postala evropska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kilogramov, drugo pa za osvojeno srebrno olimpijsko medaljo v Tokiu. Upamo, da je čestitki prejela. Župan je lani jeseni poslal čestitko tudi Marjanu Fabjanu za zlato medaljo Mednarodne judoistične zveze. Ob tej priložnosti je Tini Trstenjak ponovno čestital za njen izjemen uspeh na Olimpijskih igrah v Tokiu. Izjava Tine Trstenjak, ki je leta 2015 prejela županovo priznanje Kelih cesarice Barbare, nas je neprijetno presenetila tudi zato, ker je župan Bojan Šrot velik ljubitelj in podpornik športa. Kot nekdanji Himalajec se namreč dobro zaveda, koliko truda morajo športniki vložiti, da dosežejo vrhunske rezultate.
Dopis Mestne občine Celje smo objavili v nelektorirani obliki.
20
MALI OGLASI / INFORMEACIJE
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami vedno si.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti,kar nas je zapustil naš dragi
VILI KNEZ
iz Malih Grahovš a, Laško (25. 5. 1965-6. 2. 2021))
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob) njegovem grobu in mu prižigate sveče v njegov spomin.
Vsi njegovi
p
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 95. letu zapustil naš dragi ate in dedi
ŠTEFAN PETROVIĆ
iz Nazorjeve ulice 14, Celje
Pogreb bo v petek, 11. februarja, ob 14. uri v družinskem
krogu na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. ure v tamkajšnji poslovilni vežici. Pogrebna maša bo po pogrebu.
Žalujoči: vsi njegovi
p
7-
Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdartebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V Fabiani)
V SPOMIN
Minilo je 25 lst, kar nasK^fflETUSi
VANČI ZDOVC
izLaškega
Hvalavoem sorodnikom in prijateljem, lki v nje.ov spomin prižgete svečo m postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča žena Štefka
L 10
itSsW.nslQS0
vo zila
STROJI
KUP IM
KUPIM
PRODAM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.
85
MOPED Tomos ali avtomatik, lahko je v okvari in neregistriran, ugodno kupim. Telefon 070 263-987. '
99
MEŠALEC za beton, motor Akme za motokul-tivator, z manjšo okvaro in distančnike za Muto, širina 10 cm, prodam. Telefon 041 987-305.	96
KOSILNICO BCS, Acme motor, letnik 1967, delujoča, prodam za 200 EUR. Telefon 041 596-149.	p
TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno, plug, motokultivator, mulčer, koso in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.	1080
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747.
85
KUPIM
ODDAM
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21, ЗОООСеЏе www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
DELUJOČ šivalni stroj Bagat Jadranka, v omarici, oddam. Telefon 041 993-966. 101
PRODAM
VSAK
TOREK!
Ne spreglejte v novi
Na izbranih prodajnih mestih na voljo vJ<omi||OSISt časopisom Novice Svet24, za sami c kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,20 EUR. in v kompletu z revijo Lady, za samo
3,20 S 4,20 I
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
l^jl ЕЕдВа telemach Tfi
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
MIRKOJELSOIC
Rdiči Siiž|e ssiivil na idler, maMnsod.rainise pa/s1еММ si.irä niirn...
ISMSOMSI iS MROtT.OlCl
KseujesivdaeeJnajvnčis Sogalseiatil ni leflla.
leTEKUMER
rikosnlškideisraisisoVnjšeiednone odkriis feliOo.
StATKOŠABIČ
Jirša joz niaadisatviterju v neroden položaj postavljal EU.
DEBELE, suhe krave jn telice sa zokol kupim. plačilo takjj + davek. Tel efon 041 653286. p PITANE krave it dehco za zakol, pr šinš. Štajer-iki, vupim. Plačilo taksoj + davek. Telefon 0S0 647223.	..
TELICE in Stave ea zalol kupim. Telefon 031 832-520.	102
MENJAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. B rezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vrraja nesnic kibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred iesnostjo , prostorno, p.i-peljemo na dom. Telefon 070 545-4 81.p BEL5 piščance brojlerje, težke 1 kg, za jopi-tanje ali aečje ra zakol, prodam. Telefon 0317253(5150	71
DVE telički limuzin, težki 220 in 270 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 725-055.	p
NEMŠKEGA ovčarja, starega 5 mesecev, z rodovnikom, prodam zaradi svoje bolezni. Cena po dogovoru. Telefon 041 973-833.
93
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 041 53L.618.	100
BREJO telico simentalka, vajono eaše, predam. Telefon 030 693RS66. p BIKCA ib, starega štiri ledne, pnodam. Telefon 031 527-635.	103
BREJE, pašne telice in pašne bikce ter teličke menjam ali prodam za kravo ali telico za zaOo l. Telefon 031 530-745. p
POLSUHA bukova drva, na paleti dolžine; 25, 43,50 cm, cena 140 EUR/paleta, prodam. Možna doetava. Telefon 041 252132.	p
KOKOŠI mlrde nosoice žže v ^aEietkr nesnoiti, (odlične bfle resnice i n rjave lshman, prodajamo n a dmetiji Do LravcvraldelavniO od 8. do I6. ure in ob solotah dno 12. ura. S prodaji imamo visoMo kakovostne krmnt mešanice lastne blagovne onam-kr Sprejemamr naročila za enodnevne in pettrdensks piščance za doetanje. Telefon (03) 700-1446.	p
MEŠANA suha drva, 5 m, stara dve leti, prodam. Telefon 031 527-635. 104
KUPIM
PRODAM
DVE silažni bali, druga košnja, ugodno prodam. Telefon 031 880-878. 92 SUHO koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334.	p
OSTALO
PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 HLODOVINO bora, lubadarke, jelko, smreko, kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681374.	97
socfflfflftmbsi
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25,33,50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
IŠČEM gospoda П0. let, z vozniškim dovoljenjem, ki sraruje od Celja (jo Ža Ica. Pisne ponudile pošljitr n a hovi trdnik, Prešernova 19,Celje pod šifroFEBRUAR. 94
narodiwzabavna TV oddaja

Igor in Zlati zvoki
V četrtek, 10.2.2022 ob 20.00 uri
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
novi tednik
vMuc? г илеиој /
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
V SPOMIN
DOKLER
(18. 11. 1946-9. 2. 2020)
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo in smo hvaležni za čas, ko smo bili skupaj.
98
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustil dragi mož, ati, sin in brat
FRANC KORENJAK
iz Lokarij, Šentjur (11. 1. 1957-25. 1. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo, z izrečenim so-žaljem, darovanim cvetjem, s svečami, svetimi mašami in z darovi pokazali, da ste ga imeli radi. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala govornicama Bredi Županc in Mariji Klančar za ganljive poslovilne besede. Velika zahvala tudi članom Gasilskega društva Lokarje, ki so pripravili žalno sejo in počastili njegov doprinos k uspešnosti društva. Hvala vsem gasilcem in praporščakom za zadnje slovo od
dolgoletnega člana. Globoko cenimo izkazano spoštovanje, zato vsem iz srca hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
p
EMIL
(18. 11.
Smrti
Celje
Umrli so: Jožefa KOLŠEK iz Celja, 86 let, Milan ROBNIK iz Mozirja, 67 let, Branko FLORJANČIČ iz Gotovelj, 65 let, Gabriel POTOČNIK iz Zabukovice, 82 let, Vladimir PRELOVEC iz Celja, 76 let, Klemen ALJANČIČ iz Celja, 84 let, Ana PECIGUS iz Ce-
lja, 88 let, Peter GRADIŠNIK iz Bukovžlaka, 80 let, Franc HRIBERNIK s Polzele, 86 let, Ana VESELINOVIĆ iz Jerčina, 90 let, Bojan POLJANŠEK iz Nazarij, 67 let, Martina GOJZ-DNIKAR iz Pongraca, 81 let, Marija GALOF iz Celja, 92 let, Stevo STANKOVIĆ iz Ponikve pri Žalcu, 85 let, Janez PINTARIČ iz Velenja, 68 let,
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Ljudmila OŠTIR iz Velenja, 95 let, Daniel STRAŠEK iz Celja, 78 let, Stanislava PLANK iz Kompol, 87 let, Ivan ČON-KAŠ iz Malih dol, 70 let, Ana KRONOVŠEK iz Žalca, 85 let, Miran URATNIK iz Mozirja, 72 let, Marija KROFLIČ s Polzele, 86 let, Marjan JOŠT iz Celja, 66 let, Anton OCVIRK iz Zagrada, 94 let, Vinko NA-REKS iz Šentjungerta, 83 let, Ljudmila BOBEK iz Celja, 76 let, Vinko JELEN iz Velike Pirešice, 86 let, Leonida NAPRET HOHNJEC iz Celja, 71 let, Valentin TURK iz Mozirja, 78 let, Ivan KLANČNIK iz Latkove vasi, 65 let, Neža TOPLAK iz Kasaz, 86 let, Pavla TRATNIK s Polzele, 87 let, Sonja Andreja JOŠT iz Celja, 75 let.
Laško
Umrla sta: Marijana AŠKERC iz Tevč, 78 let, Stanislav KIHAS iz Laškega, 79 let.
Šentjur
Umrla sta: Vojko GRDINA iz Dramelj, 63 let, Vida Marija REMENIH iz Zaloga pod Uršulo, 92 let.
Žalec
Umrli so: Karl VREČAR s Polzele, 79 let, Jožef PEČ-NIK iz Petrovč, 87 let, Marija
Imel si močno voljo do življenja, a bila je kruta bolezen zmagovalka. Za teboj pa sta ostali tišina in praznina.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega partnerja, očeta, brata, strica, dedija in pradedija
VJEKOSLAVA GOVEDIČA
iz Zadobrove 75a, Škofja vas (18. 2. 1943-14. 1. 2022)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče, cvetje in svete maše.
Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana in gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku za obred in hvala skupini Eros za ganljive pesmi. Hvala tudi gospe Mariji Čakš za prečudovit govor in pogrebnemu zavodu Raj.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi.
Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti od nas zares ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
PETRA GRADIŠNIKA
iz Bukovžlaka 74, Teharje (1942-2022)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano podporo, izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete
maše in darove za cerkev. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju nevrološkega
oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala župniku Mihi Hermanu za molitve in podporo v času njegove bolezni ter br. Marjanu Gačniku in duhovniku Robertu Friškovcu za lepo opravljen pogrebni obred
in darovano sveto mašo. Hvala gospodu Bojanu Himmelreichu za izbrane besede slovesa, Marini in Franju Osetu za odpete pesmi in gospodu Vikiju Ašiču za odigranega Čebelarja. Hvala Čebelarskemu društvu Henrika Peternela Celje, številnim praporščakom in čebelarjem sosednjih društev ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Rozika, hčerki Petrina in Danijela ter sin Gorazd z družinami
p
p
MATKO iz Braslovč, 91 let, Franc PLANKO iz Dobja pri Planini, 81 let, Ana KORU-ŽNJAK iz Žalca, 85 let, Ana VIDENŠEK iz Prebolda, 91 let, Peter UPLAZNIK iz Prebolda, 78 let.
Mozirje
Umrli so: Frančiška VER-ŠNIK iz Sela pri Kamniku, 97 let, Frančiška POTOČNIK iz Gornjega Grada, 92 let, Franc POLIČNIK iz Primoža pri Ljubnem, 83 let, Mirko GRU-DNIK iz Robanovega Kota, 91 let, Amalija GERMADNIK iz Brezja, 89 let, Frančiška SENICA iz Radmirja, 77 let, Edvard EDUARD iz Lok pri Mozirju, 70 let, Jagoda TA-DIĆ z Ljubnega ob Savinji, 62 let, Alojz KOSMAČ iz Radegunde, 76 let, Božidar ŠIMIC z Ljubnega ob Savinji, 84 let, Ivan VOLČANŽEK z Ljubnega ob Savinji, 68 let, Branko FE-KNER iz Nazarij, 76 let.
Velenje
Umrli so: Janez KOREN iz Velenja, 66 let, Franc ČRNKO iz Velenja, 88 let, Ruža VE-BER iz Velenja, 85 let, Marjan DREV iz Šoštanja, 85 let, Alojzija VODOŠEK iz Velenja, 71 let.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi predrage mamice, sestre, ome, babice, prababice in praprababice
VIDE MARIJE REMENIH
iz Zaloga pod Uršulo 1b, Dramlje (2. 7. 1929-29. 1. 2022)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, še posebej hčerki Albini za večletno nesebično pomoč in ljubečo oskrbo, prijateljema Cvetki in Stanku ter Suzani Plahuta, družini Hribernik, prijateljici Tilčki, prijateljema Simoni in Zvonetu Turnšku ter dr. Tini Kozlevčar. Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali za sveto mašo in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Žalujka in gospe Aniti za
pogrebne storitve. Prav tako lepa hvala gospodu župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni obred ter govornici in pevki Mateji Bo-bek. Zahvala tudi cvetličarni Helene Novak in gospe Magdi Ulbig DU Dramlje. Iskrena zahvala tudi vsem ostalim. Posebna zahvala zdravnici dr. Esteri Podgoršek, patrona-žnima sestrama Mojci in Tini ter osebju nujne medicinske pomoči.
Žalujoči: hčere Albina, Minka in Vidika, sin Franci, Marjan, vnukinji in ostali sorodniki
n
Ni večje bolečine kot v dnevih žalosti
nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V SPOMIN
Čeravno te ni več med nami, v nas živijo spomini, izkušnje in doživetja, ki smo jih ustvarili skupaj ter vsa tvoja dejanja in modrost, ki nas plemenitijo.
Minilo je leto, dolgo kot večnost, odkar nas je zapustila naša draga
ALENKA AUŽNER
(21. 5. 1967-5. 2. 2021)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in ji prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje, prava in ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
BREDE MARIJE KUKOVIČ
iz Šentjurja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, svete maše in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Zagajšek
in gospe Zdenki za žalni govor. Posebna zahvala zdravnici dr. Podgoršek za njeno razumevanje in pomoč. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
n
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 10. do 16. 2.
Hiša Gucci - kriminalni, drama,
triler
od četrtka do srede: 18.00 Krik - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 Padec lune - akcijski, pustolovski, fantazijski
četrtek, torek, sreda: 18.00, 20.30 petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 18.00, 20.20 Poročiva se - komedija, romantični
četrtek, torek, sreda: 17.45, 19.00, 20.00, 20.20, 20.45, 21.15 petek, sobota, nedelja: 15.30, 17.45, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15 ponedeljek: 17.45, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15
Smrt na Nilu - kriminalni, drama
petek, sobota, nedelja: 15.45, 18.15, 19.45, 20.45 ponedeljek: 18.15, 19.45, 20.45 Spider Man: Ni poti domov -
fantazijski, akcijski četrtek, torek, sreda: 17.50, 19.45 petek, sobota, nedelja: 16.40, 19.30
ponedeljek: 19.30 Šola čarobnih živali - komedija, družinski, fantazijski petek, sobota, nedelja: 16.00 Ulica nočnih mor - akcijski, drama, kriminalni četrtek, torek, sreda: 19.30 petek, sobota: 21.00 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, torek, sreda:17.00, 17.40, 18.20
petek, sobota, nedelja: 15.00, 16.00, 16.20, 17.00, 18.20 ponedeljek: 17.00, 17.30, 18.20 Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija
četrtek, torek, sreda. 17.15 petek, sobota, nedelja: 15.15, 17.30
ponedeljek; 17.30
metropol
ČETRTEK
19.00 Zastoj - drama, premiera
+ pogovor
PETEK
18.00 Zastoj - drama 19.30 Titan - drama SOBOTA
17.00 Šola čarobnih živali - družinska pustolovščina 19.00 Junak - drama
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno? % ИлЖ0?ј I
NEDELJA
17.00 Šola čarobnih živali - družinska pustolovščina 19.00 Titan - drama SREDA
17.30 Po Antarktiki - 16. festival gorniškega filma
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
PETEK
19.00 Telesce - drama SOBOTA
19.00 Poročiva se - romantična komedija
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Padec lune - akcijski SOBOTA
17.00 Ulica nočnih mor - akcijska kriminalna drama 20.00 Poročiva se - romantična komedija NEDELJA
16.00 Krudovi 2: Nova doba -
družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Ni čas za smrt - akcijski PONEDELJEK
19.00 Vzporedni materi - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 10. 2.
18.00 Pekarna, Stari trg Velenje KonS modul-Zvočna prepletanja glasbenika Boštjana Pernovška
odprtje umetniške instalacije
19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
S posluhom že 70 let
koncert učiteljev GŠ Velenje ob slovenskem kulturnem prazniku
PETEK, 11. 2.
19.00 Celjska kulturnica
Smeškov petkov večer
gostje bodo člani akustične zasedbe Pocket Edition
19.30 Gledališče Celje_
Goran Vojnović: 14 dni
Premiera, abonma Premiera in izven
SOBOTA, 12. 2.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Čarobni potoček
predstava na Hermanovem odru v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik; za abonma
10.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
O belem mucku, ki je bil čisto črn
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Fru - Fru in Hiše otrok in umetnosti; Mini in Mega Pikin abonma ter izven
10.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Čarobna Vililandija
otroška gledališka matineja, igrana predstava v izvedbi Miškinega gledališča
10.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Fuj gosenica!
lutkovna predstave za otroke Gledališča Lalanit - Društvo lutkovnih ustvarjalcev
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.30 in 20.00 Dom II.
slovenskega tabora Žalec
Večno samska
monokomedija Tine Gorenjak, Špas teater
18.00 eMCe plac Velenje_
KonS modul 2022 - a sound arson (konS story)
festival drugačne glasbe
19.30 Gledališče Celje_
Goran Vojnovič: 14 dni
abonma Sobota večerni in izven
20.00 Celjski mladinski center Monokomedija Slaba družba
stand up Admirja Baltića
20.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Mali otroci, veliki problemi
stand - up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka
PONEDELJEK, 14. 2.
17.30 Osrednja knjižnica Celje, spletni dogodek
Prešeren po Prešernu v kontekstu slovensko-hrvaških kulturnih vezi
predavanje ob slovenskem kulturnem prazniku in ob razstavi Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem (1886 - 1991)
17.30 OŠ Podčetrtek, jedilnica Moja luna
igrana animacijska predstava za otroke v izvedbi Pravljičarne
19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pliš
Valentinov koncert
Ostale prireditve
ČETRTEK, 10. 2.
15.15 do 16.45 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Galerija Velenje Delavnica oljnega slikarstva
kreativna delavnica za odrasle bo vodila Uršula Skornšek; prijave: info@ galerijavelenje.si
17.00 Ljudska univerza Šentjur, spletni dogodek
Jacob Jordaens (15931678) Kralj pije ali Praznovanje dvanajste noči
spletno predavanje umetnostnega zgodovinarja Donovana Pavlinca
19.30 Plesni forum Celje Atopos
gledališka predstava, zaključek avtorskega projekta gledališke skupine Središče na Gimnaziji Celje - Center; tudi v torek ob istem času
TOREK, 15. 2.
12.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop tekmovalcev GŠ Celje
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Međimurci med Prešernom in Kajuhom
v programu bodo sodelovali člani Kulturnega društva Medimurje iz Velenja
19.30 Celjski dom_
Alexander Gadjiev
koncert
19.30 Gledališče Celje_
Goran Vojnović: 14 dni
abonma Torek večerni in izven
SREDA, 16. 2.
16.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop učencev osnovne stopnje 7. in 8. razred, sledita 5. in 6. razred
19.30 Narodni dom Celje
Milena Keser, klarinet in Stefan Pajanović, klavir
koncert GM odra; vstop prost
DOGODKI MEDIO.2. in 17.2.2022
PONEDELJEK, SPLETNO PREDAVANJE
14. februar, Šenoovo romanje po Prešernovih stopinjah ob 17.30 V sklopu razstave Sosedje Slovenci -
Slovenci na Hrvaškem in U30 predava dr. Marijan Dović (ZRC SAZU)
NE PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO SPREGLEJTE 150 let gasilstva v Celju
Avtorica dr. Andreja Videč
NE II. NADSTROPJE SPREGLEJTE razstava Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem podaljšana do 15. aprila
NE PREDDVERJE KNJIŽNICE SPREGLEJTE Mozaik tišine - razstava plakatov članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije mentorica: Katja Gorečan
NE CELJSKA KULTURNICA SPREGLEJTE Mandale: razstava mandal članic krožka U3O mentorica: Mateja Čretnik
NE ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin Sedaj tudi v nemškem in esperantskem prevodu
NE Z BRANJEM DO ZVEZD SPREGLEJTE 11. bralna značka za odrasle
Seznam priporočene literature je že na voljo v knjižnici in na spletu
17.00 do 20.00 Celjski mladinski center
Tečaj risanja in slikanja
prijave: atelje.ayin@gmail. com
18.00 Knjižnica Nazarje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Celjski mladinski center Mavrično druženje -Celje
DIC legebitra v sodelovanju s celjskim mladinskim centrom, namenjena vsem mladim LGBT + osebam
novi tednik
PETEK. 11. 2.
10.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Asertivna komunikacija
delavnica z Mihaelo Kežman za UTŽO
10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Beremo v naročju staršev
uvodno srečanje študijskega krožka
16.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljična ustvarjalnica
posvečena 100. obletnici rojstva Ele Peroci
21.00 eMCe plac Velenje_
KonS modul - Univerze konS edition
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 10. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 11. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 12. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 13. februar
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 14. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 15. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 16. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
spremljevalni glasbeni program - Univerze konS edition
SOBOTA, 12. 2.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani piv Žalec Podeželska tržnica
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka prijave na spletni strani Tehnoparka
NEDELJA, 13. 2.
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka
PONEDELJEK, 14. 2.
8.00 do 16.00 Glasbena šola
Celje_
Mojstrski tečaj za kitaro
za učence in dijake GŠ Celje in I. gimnazije v Celju, predavatelj: Nejc Kuhar
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka
čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc
TOREK, 15. 2.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Dober spomin za bonton - družabna igra
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
9.00 Večgeneracijski center Planet generacij Celje Delavnica izdelave mozaika
z vami bo Mojca Černivšek; prijave: planet. generacij@lu-velenje.si
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Ali smo bili res na luni?
Predavanje dr. Roberta Repnika za UTŽO
10.00 do 11.00 Mladinski center Dravinjske doline Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
obvezne predhodne prijave
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
17.00 Knjižnica Solčava
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna
izmenjevalnica domačih semen s Kato Laštro
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Romunija: Potovanje z avtodomom po deželi grofa Drakule
potopisno predavanje Adrijane Ježovnik Andrejc
19.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Papež Frančišek in njegovo sporočilo trajnega miru pogovor o papeževem zavzemanju za doseganje svetovnega miru, gost: dr Igor Bahovec, pogovor vodi: mag. Jure Levart (preko Zoom aplikacije)
SREDA, 16. 2.
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
14.00 Tehnopark Celje_
Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalnico za otroke
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022, Ženske zgodba, nova občasna medinstitucionalna razstava; do 31. 3. Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022
Knjižnica Šmarje pri Jelšah,
spletni dogodki: na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube:
ČETRTEK, 10. 2.
9.00 Pečeni čaj, zeliščarski
nasveti s Špelo Pogelšek
PETEK, 11. 2.
9.00 Joga za celostno zdravje s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
PONEDELJEK, 14. 2.
9.00 Polpete s skuto in ohrovt s krompirjem, kuharska delavnica s Slavico Javornik
TOREK, 15. 2.
9.00 Čudovito vesolje s
Sebastijanom Jakšo: O teleskopih
SREDA, 16. 2.
9.00 O zvokih citer z Jasmino Levičar
meditacijo bo izvajala Janja Rednjak
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Kakor se gibamo, tako živimo
predava Nace Janežič
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Aljoša Bagola: Ob izgorelosti k sreči
psihološki večer
Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje:
Hermanov bonton; do konca leta 2022, Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje; do 28. 2. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4.
V izložbah mestnih lokalov Celja: razstava Pristneži, avtorica slike Lidija Špiljak, avtor fotografije Nik Jarh; do 28. 2. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do nadaljnjega Don Boskov center na Hudinji v avli kapele župnije Blaženega Antona Martina Slomška: razstava o Jožetu Plečniku, ob njegovi 150. letnici rojstva in Plečnikovem letu, Društvo »mala pot«; do 13. 2.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava Vztrajnostni moment upora, razstavljata Vesna Bukovec, risba in Janez Zalaznik, fotografija; do 5. 3. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec in plakatna mesta po občini Žalec: Sobivanje: razstava likovnih izdelkov dijakov umetniške gimnazije - likovna smer GCC; do 28. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava likovnih del Anžeta Ipa-vica - pravnuka Josipa Ipavca z naslovom Meditacije 2; do 4. 3. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Pri Pivnici Savinja Laško: razstava 60 let Hortikulturnega društva Laško; do 15. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava Extempore Art
Kum, posvečena akademskemu slikarju Janezu Knezu; do 13. 2. Knjižnica Rogaška Slatina: razstava zbirke Uradnih poštnih znamk Pošte Slovenije ob 30-le-tnici njenega obstoja 1991-2021 iz zbirke Vlada Kučana, predsednika zbiratelj skega društva Rogaška Slatina; do 28. 2. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 28. 2. Galerija Velenje: razstava Katje Felle, slikarstvo; do 5. 3. F-bunker Velenje: Nosimo naš prostor/Holding our space, fotografska razstava Ive Suhadolnik; do 28. 2.
Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do 28. 2. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 28. 2. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022
Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Pozdrav olimpijskemu ognju, sprehod skozi preteklost in sedanjost zimskih športov v našem okolju; do 28. 2. Knjižnica Velenje, sončna stena: razstava 48. Mala Napotni-kova kiparska kolonija; do 28. 2. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Mohorjevi koledarji iz zbirke Janeza Oseti-ča; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lea Verzel; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Ela Peroci, priložnostna razstava otroške pisateljice; do 11. 2., Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejela znak zlata hruška; do 28. 2. Knjižnica Velenje, oddelek za odrasle: Međimurski kokot - petelin, razstava likovnih del članov likovnih društev iz Velenja in Međimurja; do 15. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 28. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja
1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 28. 2. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Kak'lepo se rosa bliska, moje najljubše delo, razstava del članov Društva šaleških likovnikov; do 25. 2.
Galerija Mozirje: fotografska
razstava Ob 25. obletnici Slovenskega društva Hospic avtorja Matije Tomca; do nadaljnjega
za
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,65 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
FOTO TEDNA
O ljudeh, sreči in dobrih sledeh
Foto: Andraž Purg - GrupA
Maska na prostem	Foto: sherpa
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 6/ Leto 77 / Celje, 10. februar 2022
Slovenščina sredi Berlina še živi
str. 38-39
Sto let od rojstva pisateljice Ele Peroci
Lokostrelec Tim
Jevšnik s Polzele str. 30-31
Daniel Siter o okupaciji
Rogaške Slatine
str. 34-35
26
INTERVJU
Direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš
»Ni prav, da starejši za dom
dajo celo pokojnino«
Šestnajst let je bila na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«
TINA STRMČNIK
Odločitev o prevzemu vodenja Pegazovega doma je spremljalo kar nekaj vprašanj. Ni vedela, v kakšne vode se podaja, s kom bo delala, vse je bilo novo. A hkrati je čutila izziv. Vsekakor je bil to velik korak iz območja udobja, je dejala. Družina jo je spodbujala, naj se odloči za spremembo. »Hvaležna sem za to podporo. Mnogi znanci so se sicer čudili, da sem iz javne službe odšla v zasebno. Vendar je tudi moj mož vse življenje v podjetniških vodah, je direktor svojega podjetja. V tem nisem videla ničesar slabega. To, da človek dela po svojih najboljših močeh, da od sebe vse, kar zmore, in da se je pripravljen učiti, se mi zdi bolj pomembno kot to, ali dela v javni ali zasebni ustanovi,« je povedala.
Najbrž je bila velika prednost, da ste lahko delovanje doma zastavili povsem po svoje, od začetka.
Prvega marca 2006 smo v dom prišle prve tri zaposlene, ob meni sta bili še vodja zdra-
metrov, nismo počutili osamljeno, čeprav nas je bila le peščica. Tudi prvim stanovalcem ni bilo preprosto priti v tako veliko stavbo. Gospa Božena Bofulin je ena od prvih treh stanovalk, ki so bile sprejete prvi dan, ko je dom odprl svoja vrata. Zelo sem ponosna, da je še danes z nami, in večkrat se skupaj spominjava teh začetnih dni.
Iskanje zaposlenih je bilo najbrž, ko ste prevzeli vodenje doma, povsem drugačno kot danes, kajne?
Za iskanje delavcev so bili takrat drugi časi. Za petdeset
delovnih mest smo prejeli več kot tisoč prošenj. Danes je seveda drugače. Velikokrat se zgodi, da se na objavljen razpis za prosto delovno mesto za zdravstveni kader ne prijavi nihče. Ko je dom odprl svoja vrata, so ljudje na to, da bi dobili delo, gledali kot na vrednoto. Ko smo v domu zaznali, da je vedno težje dobiti zaposlene, smo vzporedno spreminjali svoje pristope in programe za zaposlene. Uvedli smo številne ukrepe, da se pri nas dobro počutijo. Zavzemamo se za usklajevanje njihovih poklicnih in družinskih obveznosti, osveščamo jih o skrbi za lastno zdravje, veliko dobrega je prinesel model kakovosti E--Qalin.
Kako pristopate do starejših? In kaj prinaša to, da je ljudi, ki bi bili v domovih pripravljeni skrbeti zanje, vedno manj?
Našim stanovalcem smo kot druga družina. Opazijo vsako našo kretnjo, slišijo vsako našo besedo, občutljivi so na to, s kakšnim tonom je izrečena. Potrebujemo zaposlene, ki so empatični, ki znajo pristopiti in znajo na ustrezen način vzpostaviti stik s stanovalci v izjemno različnih razmerah. To velja še posebej takrat, ko gre za osebe z demenco. Od zaposlenih pričakujemo veliko, saj ne delamo s stvarmi, ampak z ljudmi in zanje. Ker je osebja premalo, je preobremenjeno. Mladi se ne želijo zaposliti na takšnih delovnih mestih, ne prijavljajo se na razpise. Ugotovili so, da lahko na drugih področjih, kjer je delo veliko lažje, prejmejo enako ali celo boljše plačilo. V domovih starejših je delo res zahtevno. Če ne bomo dodali več kadra in ga ne bomo dostojno plačali, tovrstne delovne sile pri nas več ne bo. Zaposlene bomo morali kmalu začeti iskati v drugih državah. A tega si ne želim.
Ko starejši pridejo v dom, se najbrž soočajo s stisko in težkimi občutki, da so prišli v novo okolje. Kako jim pomagate?
»Začeti iz nič je bila res edinstvena izkušnja.
S sodelavci smo rasli, pridobivali znanje.
Bili smo dobra ekipa, v domu smo bili od jutra do večera, nič nam ni bilo težko. Delali smo z veseljem.
Ponosna sem, da smo brez težav vzpostavili delovanje doma.«
vstvene nege in socialna delavka. Takrat so bili v prostorih še delavci, ki so zaključevali gradbeno-obrtniška dela. Prve dopise dobaviteljem sem napisala v gradbenem zabojniku, saj v pisarnah še nismo imeli računalniške opreme. Spominjam se, kako sem odšla v eno od tehničnih trgovin in kupovala vso osnovno opremo za kuhinjo. Res je bilo treba poprijeti za vse čisto od začetka. S sodelavci smo se začeli ukvarjati z vlogami in drugimi vsebinami, vzpostavili smo sistem za prihod stanovalcev. Ko so se ti preselili v prvo stanovanjsko skupino k nam na Celjsko cesto, smo jedli kar vsi skupaj, da nam je bilo prijetneje. Ko smo se družili, se v hiši, ki meri 5.400 kvadratnih
Po študiju je pripravništvo opra vljala v celjskem podjetju Tkanina. Vendar je bila pot s Sladke Gore v knežje mesto naporna. Vstajala je ob štirih zjutraj in se z delavskim avtobusom vozila na delo, ki se je začelo ob šesti uri. Želela si je službo bližje domačemu kraju. Zaposlila se je v skupnih službah samoupravne interesne skupnosti v Šmarju pri Jelšah, in sicer na področju družbenih dejavnosti, po nekaj letih je napredovala v vodjo oddelka. Kmalu, ko se je vrnila z druge porodniške, se je zaposlila v Občini Šmarje pri Jelšah, kjer je napredovala v podpredsednico izvršnega sveta. Ko so nastale nove občine, se je leta 1994 zaposlila v Občini Rogaška Slatina kot vodja oddelka za družbene dejavnosti. Leta 2006 so jo lastniki Pegazovega doma povabili k sodelovanju in ji ponudili mesto direktorice.
»Ko je zaživel Pegazov dom, je vanj prihajalo veliko več vitalnih stanovalcev. Danes v dom v pretežni meri prihajajo ljudje, ki potrebujejo več naše pomoči. Gre za težje pomične ljudi in za starejše z demenco. Tisti, ki so še vitalni, so v večji meri računalniško pismeni, s sabo prinesejo računalnik, v svoji sobi želijo imeti dostop do spleta.«
Seveda morata biti pri nas osnovna in zdravstvena oskrba na visoki strokovni ravni. Ob tem se mi zdi zelo pomembna skrb za dobro počutje stanovalcev. Ti se zaradi zdravstvenih težav velikokrat ne morejo več udeleževati dogodkov v kraju, v družbo se ne morejo več vključevati tako, kot so se prej. Zato jim želimo vsaj del življenja pripeljati v dom. Tako skušamo dokazovati, da je bivanje na jesen življenja pri nas lahko lepo. Če se stanovalec dobro počuti, mu že malenkosti vzbujajo občutke veselja in sreče. In obratno, če se človek pri nas ne počuti dobro, mu prav nič ne pomeni vse udobje, ki mu je na voljo. Naše počutje je namreč tisto, ki določa naš pogled na svet. Prav se mi zdi, da lahko vsak najde nekaj zase - naj bo to sveta maša, ogled razstave, sprehod, petje ali še marsikaj drugega, kar ponujamo. Zaradi vsega omenjenega stanovalci } lažje sprejmejo prihod iz domačega v domsko oko-_ lje. Žal so nekatere dejav-
rn nosti zaradi koronavirusa f okrnjene. Upam, da bo omejitev čim prej konec. A pristop zaposlenih in utrip v hiši ne moreta preseči zakonodaje, ki kroji vaše delo. Bodo zaradi nedavno sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi potrebe starejših bolj postavljene v ospredje? Na področju kadrov ni bilo v zadnjih petnajstih letih sistemsko narejenega nič. Država je za delno blažitev katastrofalnih razmer leta 2020 zaradi epidemije koronavirusa namenila malo več denarja za zaposlovanje dodatnih zaposlenih. Lani so se nekoliko izboljšale razmere na področju plač za zdravstveni in delno oskrbovalni kader. Ostala »fronta« ostaja še odprta.
Vseh nakopičenih težav ni možno rešiti čez noč. A upam, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi vendarle jasno določil nabor storitev,
INTERVJU
27
»Že takrat, ko so vsi moji sodelavci na delovnem mestu, je ljudi premalo. Kaj šele, ko nastopijo bolniške, ko zaposleni zbolijo ali zbolijo njihovi majhni otroci. Da ne govorimo o razmerah, kot je epidemija koronavirusa, ko je lahko sočasno odsotna tudi petina zaposlenih. To je nesprejemljivo.«
do katerih bodo upravičeni stanovalci. In da bo za opravljanje vsake predvidene storitve predvidel dovolj kadra. Slednji mora biti za svoje delo ustrezno plačan.
Opozarjate tudi na veliko denarno obremenitev za stanovalce.
Res je, upam, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi zmanjšal denarno obremenitev zanje. Ta je glede na druge evropske države ter glede na dohodke in pokojnine, ki jih imajo starejši pri nas, zagotovo prevelika. Stanovalci v domovih v Sloveniji morajo za domsko oskrbo dati celo svojo pokojnino in v večini primeri je še premalo, nič jim ne ostane, nekateri nimajo niti za frizerja. Ob tem moram pojasniti, da so naše cene domskih storitev v primerjavi z evropskimi cenami nizke. A ker področje ni sistemsko urejeno in manjka tretji vir za pokrivanje stroškov oskrbe, so zaradi plačila domov obremenjeni še svojci in lokalna skupnost.
Od zakona pričakujem še, da bo ponudil širši nabor storitev za starejše. Danes poznamo le storitev pomoči na domu in institucionalno varstvo. Medtem ko naj bi nova zakonska ureditev prinesla še druge oblike pomoči, da bi ljudje lahko dlje ostali v domačem okolju. To je zagotovo pravilna usmeritev za prihodnost. Sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi pozdravljam. Manjka pa nam še veliko podzakonskih predpisov, ki bodo natančneje določili številne podrobnosti.
Da lahko človek dlje ostane v domačem okolju, je najbrž v veliki meri odvisno od njegovega zdravja. Ali na staranje pomislimo pravočasno?
Premalo se zavedamo, da se staranje ne začne s starostjo. Zaposleni v domu večkrat zaznamo, da si mnogi zatiskajo oči pred tem. Govorijo si, da se jih to ne tiče in da jim o tem še ni treba razmišljati. To, da človek dočaka starost, je pravzaprav velik privilegij. Mnoga življenja ugasnejo, še preden bi se ljudje lahko postarali. Temu, da s starostjo upadata telesna in miselna zmogljivost, se ne moremo izogniti. A lahko poskrbimo, da se staramo počasneje. Pomembno je, da skrbimo za svoje psihično in duhovno zdravje, da smo telesno dejavni. Tako bomo kakovostneje preživljali starost - doma ali v domu. Zdi se mi pomembno še to, da imamo stvarna pričakovanja. Naše življenje bo na starost zagotovo drugačno, lahko pa bo vseeno kakovostno.
Ali o staranju ne govorimo radi, ker gre za bolečo temo, povezano z minljivostjo?
Radi se pogovarjamo o projektih, razvoju, digitalizaciji, medtem ko je pogovor o pripravah na starost v naši družbi še vedno tabu. Priprave na starost se dotikajo različnih področij. Razmisliti bi morali o denarnem,
»Delo s stanovalci ni v opisu del in nalog, je pa za dušo. Vedno sem ga rada vključila v svoj delovnik, morda ne v osem ur, ampak še v kakšno dodatno,« je povedala.
Opozarja, da so plače na področju socialnega varstva prenizke in da imajo domovi premalo kadra. »Razmere so kritične. Ne vem, ali se odločevalci zavedajo, kaj bo čez nekaj let, glede na to, da se mladi več nočejo zaposliti na takšnih delovnih mestih.«
»Pri nas je stanovala zelo znana Slatinčanka Ela Krumpak, dejavna je bila na številnih področjih. Vsem, ki smo zaposleni v domu, je bila vzor. Umrla je v 102. letu. Po njeni smrti so nam svojci v zahvali napisali, kar je ona napisala svojim otrokom, ki jih je imela sicer zelo rada. Dejala jim je, naj na obisk ne hodijo dopoldne, saj takrat nima časa.«
To obdobje je bilo res povsem drugačno od vsega, kar sem izkusila v vseh letih vodenja doma do zdaj. Zaposleni smo se soočili z nepredvidljivimi razmerami. Preden je bilo na voljo cepivo, smo bili v primežu virusa, kot je to veljalo za ostale dele družbe. Ni nam preostalo drugega, kot da smo organizirali cone in da smo izselili stanovalce. Najbolj hudo je bilo prav zanje. In ker je bilo težko njim, je bilo težko tudi vsem zaposlenim. Izjemno sem ponosna na svoje sodelavce, da smo tudi v teh težkih razmerah znali stopiti skupaj, bili
»Kot dom se ves čas trudimo biti sestavni del življenja v kraju. Hvaležna sem vsem, ki prihajajo k nam in bogatijo življenje stanovalcev. Gre za številne prostovoljce, pevce, glasbenike, učence, dijake, otroke iz vrtca. Brez njih bi bil utrip v domu precej drugačen.«
a tudi o socialnem področju staranja. Da bi si za obdobje, ko imamo manj stikov s svojimi otroki, saj so ti obremenjeni v službah, našli primerno družbo, v kateri bi uživali in se dobro počutili. Pomembno se mi zdi še zagotavljanje primernega bivalnega okolja, brez številnih stopnic in nadstropij. Še sedanja starejša generacija se zelo težko loči od svojega stanovanja ali hiše, čeprav svojega bivališča ne more več vzdrževati in v njem težko poskrbi za svoje potrebe. Pripravam na starost bi morali kot celotna družba vsekakor nameniti več skrbi in pozornosti.
Tik pred upokojitvijo, ko nekateri ljudje morda že malo izprežejo, ste se vi kot direktorica doma ukvarjali z epidemijo koronavirusa. Kakšno je bilo to obdobje?
smo povezani. Ne glede na skafandre in na vso osebno varovalno opremo smo naredili vse, kar je bilo takrat nujno treba narediti.
Bili so meseci, ko smo lažje zadihali in smo lahko stanovalcem ponudili več dejavnosti. Omikron nas je spet potisnil nekoliko nazaj. Hudo mi je, da stanovalcem ne moremo dati čisto vsega, kar smo jim lahko omogočili pred začetkom epidemije koronavirusa. Starejši so še vedno prikrajšani za nekatere dejavnosti, ki sicer bogatijo življenje v naši hiši.
Kako zdaj sobivate z virusom?
Danes so razmere neprimerno lažje kot v prvem valu. Zdaj ko so stanovalci precepljeni in ko so različice virusa blažje, starejši okužbo lažje prenesejo. Zaradi omikrona ni bilo treba nikomur oditi v bolnišnico, ostali so v
svoji sobi, v svoji skupini. Vsekakor je zanje zdaj veliko bolje kot takrat, ko so morali zapustiti znano okolje in iti drugam. To je bilo še zlasti težko za stanovalce z demenco. Spoprijemanje z omikronom je torej lažje in upam, da bomo tudi to obdobje čim prej premostili.
Na kaj ste najbolj ponosni po prehojeni službeni poti?
Ponosna sem na prehojeno pot od začetka do konca in na vse, kar smo v domu storili za stanovalce, a tudi za zaposlene. Najbolj sem ponosna na svojo ožjo ekipo sodelavcev. V šestnajstih letih smo bili kljub manjšim kadrovskim spremembam vedno povezani, vedeli smo, kakšne so naše naloge. Zavedali smo se moči, ki smo jo imeli skupaj. Dopolnjevali smo se, uživali smo v sodelovanju. Na neuradnih srečanjih smo doživeli veliko lepih trenutkov. To zveni kot pravljica. Vendar smo res znali stopiti skupaj, ko je bilo treba. Uživali smo v vsebinah, ki smo jih pripravljali za stanovalce, in se znali poveseliti ob čisto vsakdanjih dogodkih.
Ne skrivate niti dobrih odnosov z lastnikom doma.
Pegazov dom je dom s koncesijo in zelo sem hvaležna za odnos z lastnikom te ustanove. Vsa leta je bil ta odnos profesionalen, a vendar tudi sproščen, zaradi česar sem se dobro počutila na tem delovnem mestu in bila motivirana. Kadarkoli smo v vodstveni ekipi predlagali nakup kakšne opreme, pripomočkov za stanovalce ali za lažje delo zaposlenih, smo naleteli na posluh. Tudi ko smo govorili o plačah ali božičnici, smo vedno naleteli na pozitiven odziv. V vseh teh letih ni bil nikoli
cilj dobiček. Denar, ki je bil na voljo, je bil namenjen za dejavnost in lepo je bilo delati tako.
Kaj vam je dalo delo s starejšimi, šibkejšimi in z ranljivejšimi?
Mislim, da mi je dalo vpogled v trenutek sedanjega življenja - veliko bolj ga znam ceniti. Prav tako znam ceniti svoje zmožnosti in vse, kar mi je dano danes. Veliko bolj znam biti hvaležna za vse stvari, ki niso samoumevne. Za stvari, ki jih danes še lahko počnem in jih nekoč ne bom več mogla. Zaradi dela s starejšimi je moje življenje danes polnejše. Ko se srečujem z našimi stanovalci, ko jih pozdravim in jim namenim prijazno besedo, mi svojo hvaležnost vračajo. To mi je v vseh minulih letih dajalo motivacijo in mi je veliko pomenilo. Res sem hvaležna, da sem imela priložnost delati v domu za starejše.
Kako boste zapolnili dneve v pokoju? Kaj vas veseli, kaj radi počnete?
Najprej si želim več časa zase. Med konjički, ki so mi ljubi in s katerimi ohranjam telesno vzdržljivost, so pohodništvo, kolesarjenje, skupinska vadba. Če bom znala poskrbeti zase, bom lahko več časa, kot sem ga zdaj, namenila svoji družini. Do zdaj namreč najbližjim nisem mogla nameniti toliko časa, kot sem želela. Upam, da bom lahko več časa posvetila vnukinji, delu na vrtu, z možem želiva več časa preživeti na morju, rada bi se udeležila tudi kakšnega programa na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Veselim se, da mi bo morda življenje prineslo še kaj, česar trenutno še nimam na seznamu.
Foto: Andraž Purg - GrupA
28
PRAVLJIČNI SVET
A
Sto let od rojstva pisateljice Ele Peroci
Otrokom je nizala besede za veselje in tolažbo
»V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.
Ela Peroci je bila po besedah hčerke Jelke Pogačnik mila, ljubezniva in zamišljena oseba. (Foto: Arhiv Mladinske knjige)
TINA STRMČNIK
Čeprav je Ela Peroci ustvarila izjemen opus otroške in mladinske literature, sama v otroštvu ni bila obdana z zgodbami in s knjigami. Otroštvo je bilo v tistih časih drugačno, kot je danes. Tudi njeni starši ji niso pripovedovali pravljic, ker jih tudi njim ni nihče pripovedoval. »Ji je pa mama pela pesem Dekle je po vodo šlo. To je pesem, ki jo zdaj moja otroka pojeta svojima hčerkama. In z njo smo se od mame poslovili na pogrebu,« je pojasnila Jelka Pogačnik.
Priljubljena mladinska pisateljica je osnovno šolo obiskovala v Šmarju pri Jelšah, Rogatcu in Šentvidu pri Grobelnem. Družina se je veliko selila, saj je bil njen oče zaposlen v državni službi in so ga velikokrat premestili. Prva knjiga, ki jo je imela, je bilo prav šolsko berilo. Veselje ob pisanju je v sebi začutila že kot osnovnošolka, ko je učitelj na tablo
napisal naslov spisa in učencem rekel, naj pišejo lepo.
Ko trma rodi dobro
Gimnazijo in meščansko šolo je obiskovala v Celju in Kočevju. Nato se je izobraževala na učiteljišču v Ljubljani. Študirala je ob delu. Iz pedagogike je leta 1954 diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot učiteljica je delala v več slovenskih krajih. Po hčerinih besedah je v njej občutek za doživljanje otrok, njihovega sveta stisk in veselja poglobilo obdobje, ko je bila zaposlena v domu invalidne mladine v Kamniku. O svoji izkušnji je pripravila zapis in ga poslala časopisu Slovenski poročevalec. Po objavi članka o mladih v domu so jo povabili k Pionirju in Cicibanu. In tako se je začelo njeno uredniško delo.
K ustvarjanju za otroke jo je spodbudilo rojstvo hčera. Začela je pisati
dnevnik o njunem razvoju, doživetjih, prvih besedah, raziskovanjih sveta. »Tako je nastajalo seme njenih pravljic. Pripovedovala nama jih je ob večerih, zato sva se veselili tega dela dneva. Edina pravljica, ki mi jo je povedala podnevi, je bila tista, ki sem jo izsilila na sprehodu. Voziti sestrico v vozičku se mi je očitno zdelo dolgočasno. In mi je morala povedati kaj lepega. Tako je nastala Muca Copatarica. Podnevi nama je brala tudi, kadar sva bili bolni,« je pojasnila Jelka Pogačnik. In kot zaslužna za to, da so številne generacije otrok zrasle ob muci, ki otroke uči reda, pripomnila, da včasih tudi trma rodi kaj dobrega.
Besede, ki tolažijo
Ela Peroci je pravljice najprej popolnoma ustvarila v mislih. Zapisala jih je ponoči, ko je imela mir. V začetku so bili to rokopisi, kasneje je pisala na pisalni stroj. Tudi knjiga
Ela Peroci z možem Milanom in vnuki idrejem, Filipom in Tonko (Foto: Arhiv Jelke Pogačnik)
»Pisala je zaradi notranje potrebe, ne zaradi odobravanja ali slave. Nagrade je dojemala kot priznanje za ustvarjeno delo.«
Moj dežnik je lahko balon temelji na resnični zgodbi, s katero je povezano otroštvo njene najstarejše hčere. Slednja se je rada igrala pod mizo ali pod grmom forzicije na vrtu. Še danes se spominja lepe rdeče žoge, ki ji je padla v Gradaščico. Reka jo je odnesla s seboj. Starši so deklico okarali. In kadar so bili hudi nanjo, je zaprla oči ter se umaknila v svoj svet.
Vse to je njena mama prenesla v pravljico in vanjo vpletla tudi pripoved o dežniku, ki je njeni hčeri predstavljal zavetje. »Tako je nastala pravljica, ki na koncu potolaži. Vsak dobi v njej svoje veselje - klobuk, ki
mu predstavlja to, kar bi rad bil,« je pojasnila Pogačnikova. Kot junakinja zgodbe je našla žogo, klobuka pa ni potrebovala. Hvaležna je bila za svoj dežnik, ki je lahko postal balon in jo je ponesel v druge svetove.
Dojemljiva za doživljanja otrok
»Mama je bila mila, ljubezniva, zamišljena ... Rada je opazovala otroke. Predvsem pri delu z invalidnimi se je
»Šele ko je bila pravljica v mislih popolnoma dokončana, jo je mama ponoči napisala.«
v njej prebudila globoka empatija za njihova notranja doživetja,« je značaj znane slovenske pisateljice, urednice in pedagoginje opisala njena hči. Pojasnila je, da je bila občutljiva že kot otrok. To je razbrala iz njenih pripovedi o takratnih dogodkih iz otroštva. »Sošolka ji je enkrat zaprla pot, da med odmorom ni mogla na stranišče. Samo ravnilo je postavila na klop in ji rekla, da ji ne dovoli nikamor. In je majhna Ela obsedela v klopi.«
O krivicah, ki jih je doživela v otroštvu, med drugim govori tudi pravljica Smetana. Ko skromna deklica Nežika obišče bogato družino deklice Laure, kjer babica smetano postreže le svoji vnukinji, obiskovalki pa ne.
Odraščanje ob pisateljici
Kakšno je bilo odraščanje ob takšni ustvarjalki? Jelka Pogačnik je pojasnila, da je bila njena mama zanjo najpomembnejša zaradi materinske vloge. Šele kasneje je ugotovila, kako je nanjo vplivalo to, da je bila njena mama pisateljica. »Bila sem obdana z lepimi besedami, ki so mi odpirale okna v svetove. Bila sem obdana s knjigami in podobami. In velikokrat sem raje ležala v travi na vrtu ter brala, kot da bi se družila z vrstniki.«
Spomine na mamo je ob stoti obletnici njenega rojstva obudila njena starejša hčerka Jelka Pogačnik. (Foto: Osebni arhiv Jelke Pogačnik)
K njim domov so na obisk prihajali zanimivi ljudje, pesniki, pisatelji, ilustratorji ali se je k njim na obisk odpravila družina priljubljene otroške in mladinske pisateljice. »Čeprav sem bila otrok, sem čutila, da je njihov svet drugačen, to so bili drugačni pogovori, drugačno razumevanje sveta. Že zgodaj sem razumela, da je vsak človek svet zase, kot pravi Tone Pavček.« Jelka Pogačnik je še dodala, da odraščanje prinaša tudi iskanje samega sebe. »Nisem samo hči Ele Peroci. To mi je zagotovo po svoje pomagalo pri zavestnem iskanju sebe in tega, kar lahko prispevam k svetu vsak dan, droben kamenček v mozaiku.«
Pečat skrbno izbranih besed
Obe s sestro sta izbrali poklic, povezan z ustvarjanjem. Mlajša
»V Rogaško Slatino smo hodili na počitnice. Tam sem shodila. Obiskovali smo tudi mamino botro Marijo Kit, ki je živela tam. Z njo je ohranila stike do njene smrti. Skupaj sva jo obiskovali v domu za ostarele na Taboru v Ljubljani.«
PRAVLJIČNI SVET
29
Pesnik Tone Pavček je zapisal, da so njene pravljice darilo vsem nam za lepe ure in za hude dni. »Hvala ti, Ela, za ta dar. Kdor ga je in ga bo sprejel v otroštvu, bo odrasel vedel, da je na svetu mogoča radost, da je na Zemlji prostor za pravljice, da je v človeku neugasljiva žeja po čudežnem.«
sestra Anka Luger Peroci živi na Dunaju. Je slikarka, ilustrira tudi pravljice. Njene podobe so pospremile nekaj knjig Ele Peroci in knjigo Jelke Pogačnik z naslovom Srček za Nino.
Jelka Pogačnik, ki je diplomirala iz biologije, prav tako rada piše za otroke. Rada bi jih spodbudila k radovednosti, čudenju in odkrivanju
»Pravljice - mamine in tiste iz knjig, ki so napolnjevale naše knjižne police, a tudi iz Cicibana - so nama s sestro razgrnile čarovnijo domišljije in veselje do ustvarjanja.«
narave. »Verjamem, da v tem času potrebujemo ljudi, ki bodo našli veselje in mir, navdušenje in spoznanja, ki nam prinašajo razumevanje življenja ter s tem spoštovanje in ohranjanje vsega živega. Vsi smo povezani in odvisni drug od drugega. Od deževnika v zemlji do orla na nebu, od mlake do oceana,« je dejala.
Vedenje, da je njena mama polepšala otroštvo številnim otrokom in vplivala na njihova življenja, v njenem srcu budi prijetne občutke. »Vedno mi je lepo, ko kdo reče, da pozna njene pravljice. In da je odraščal z njimi. Da so njene skrbno izbrane besede, nanizane v zgodbe, razveselile in potolažile mnogo otrok.«
Založba Mladinska knjiga bo kmalu izdala novo zbirko njenih del z naslovom Med pravljice. V njej je devet zgodb, od tega so tri ilustrirane na novo. Naslovnico zbirke krasi ilustracija Ančke Gošnik Godec. (Foto: Arhiv Mladinske knjige)
Zgodba o Muci Copatarici, ki jo je takole upodobila Ančka Gošnik Godec, je bila natisnjena v več kot sto tisoč izvodih. (Foto: Arhiv Mladinske knjige)
»Zamisli za pravljice so nastajale ob drobnih dogodkih, doživljajih in razmišljanjih mene in sestre. Nato je mama izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. Pisala je z željo, da bi lahko vsak otrok našel v pravljici sebe, svoje doživljanje,
veselje ali tolažbo.«

w
▼


gß ''
j"	4 -
V letih 1952-1953, ko je bila absolventka pedagogike, je nastala njena prva pravljica Hišica iz kock. Slednja je - z ilustracijami Lidije Osterc - izšla šele leta 1964. (Foto: Arhiv Mladinske knjige)
/тхуу хш/плги Љ JUMxy ЉЈхуп/
Prva objavljena pravljica Ele Peroci je bila Moj dežnik je lahko balon, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Delo je izšlo leta 1955. (Foto: Arhiv Mladinske knjige)
Knjigo Nina v čudežni deželi je ilustrirala Jelka Reichman. (Foto: Arhiv Mladinske knjige
30
V SVETU LOKOSTRELSTVA
Lokostrelec Tim Jevšnik s Polzele pometel s svetovno konkurenco
Po stopinjah njegovega prvega vzornika Vinetouja
Kljub temu da so njegove misli že povsem osredotočene na ponedeljkovo tekmovanje, ko bo na evropskem dvoranskem prvenstvu v Laškem imel spet odlično priložnost, da bo posegel po vrhunskih uvrstitvah, še ni pozabil izjemne uvrstitve, ki jo je dosegel konec januarja v francoskem Nime su. Na tekmi svetovnega lokostrelskega dvoranskega pokala, ki je bila zaradi korone prva in zadnja preizkušnja letošnje sezone, je pometel z vso konkurenco. Osvojil je zlato in pridobil naziv zmagovalec svetovnega pokala.
ŠPELA OŽIR
Uspeh je še toliko večji, ker je to tekmovanje na jugu Francije znano kot največji lokostrelski dogodek v Evropi. Na njem je letos nastopilo več kot sedemsto tekmovalcev iz šestindvajsetih držav sveta. Po napornih kvalifikacijah in izločitvenih bojih, kjer je osemnajstle-tni Polzelan premagal
to si je bilo mogoče v neposrednem prenosu ogledati na francoski televiziji in Eurosportu, zaradi česar je tekmovanje dobilo še dodatno težo. »Takoj ko je bilo mogoče, sem si ogledal posnetek in bil pozitivno presenečen, kako mirno in zbrano sem deloval. V resnici sem namreč imel gromozansko tremo. Pri drugih športih adrenalin in stres športnika še bolj spodbudita. Pri
»Ko sem bil deček, mi je velikokrat bral Vinetouja, čigar glavni pripomoček je lok. Oče mi je prvega naredil iz leskove palice. Kmalu mi je odstopil svoj stari lok.«
lokostrelstvu je obratno. Bolj kot smo pod stresom, več kot je v nas adrenalina, manj smo natančni,« pojasni Tim Jevšnik, ki se mu je ne glede na adrenalin uspelo zbrati do te mere, da je bil med vsemi udeleženci najbolj natančen.
Poleg njegovih staršev, ki so si tekmo ogledali v živo, je pesti zanj stiskalo še njegovo dekle, ki je na tekmovanju kot slovaška lokostrel-ka odigralo pomembno vlogo pri njegovi zmagi. Bilo je v vlogi njegovega trenerja, kar pomeni, da je z daljnogledom spremljalo njegove strele in ga na podlagi tega usmerjalo. Ob njem je bil še agent, čigar vloga je, da popisuje tekmovalčeve zadetke in preverja sodniške zapise. Na tako pomembnih tekmovanjih namreč odločajo milimetri. Takoj ko podvomijo v sodniško odločitev, lahko zahtevajo ponovno preverjanje.
Prvi je bil iz leskove veje
Da se je Tim znašel med svetovno lokostrelsko smetano, ima zagotovo največ zaslug njegov oče. »Ko sem bil deček, mi je velikokrat bral Vi-netouja, čigar glavni pripomoček je lok. Oče mi je prvega naredil iz leskove palice. Kmalu mi je odstopil svoj stari lok,« se spominja aktualni zmagovalec svetovnega pokala, ki je bil nad streljanjem vedno bolj navdušen, zato je kmalu dobil svoj lok. Leta 2011 se je včlanil v lokostrelski klub in že naslednje leto postal regijski prvak. Danes je član lokostrelskega kluba iz Gornjega Grada in slovenske reprezentance, s katero vsak podaljšan konec tedna trenira v Planici in se udeležuje lokostrelskih preizkušenj po svetu.
Kot dijak Srednje šole za me-hatroniko, strojništvo in medije Šolskega centra Celje ima to sre-
»Takšna tekmovanja, ki trajajo štiri do pet ur, od tekmovalca zahtevajo dobro telesno pripravljenost, saj ves čas hodimo od ene do druge tarče in zraven prenašamo še opremo.«
V SVETU LOKOSTRELSTVA
31
Z dekletom, ki je s Slovaške, sta se spoznala že leto in pol.
čo, da ima zaradi statusa športnika šolske obveznosti prilagojene treningom. »Ob petkih me skoraj nikoli ni v šoli. Zgodi se, da zaradi napornih treningov kdaj manjkam tudi v ponedeljek. Zelo sem hvaležen vsem profesorjem, ker me razumejo in so zelo prilagodljivi,« pravi dijak četrtega letnika, ki bo po srednji šoli nadaljeval izobraževanje. Kot pravi, želi vzporedno s športno potjo pridobiti tudi dobro izobrazbo.
Po polju sem in tja
Mlad Polzelan tekmuje v različnih disciplinah. Na dvoranskih preizkušnjah, kakršna bo v ponedeljek v Laškem, tekmovalci streljajo v osemnajst metrov oddaljeno tarčo. Na prostem je ta od njih oddaljena petdeset metrov in je zaradi tega primerno večja. Svojevrsten izziv mu predstavlja poljsko lokostrelstvo, še ena v vrsti disciplin, v kateri se dobro znajde. V njej je lani septembra v Poreču postal evropski podprvak. Gre za tekmovanja v naravi po bolj ali manj razgibani progi, kjer je razporejenih štiriindvajset tarč v enem ali dveh krogih. »Takšna tekmovanja, ki trajajo štiri do pet ur, od tekmovalca zahtevajo dobro telesno pripravljenost, saj ves čas hodimo od ene do druge tarče in zraven prenašamo še opremo,« pojasni Tim, ki zato posebno pozornost namenja tudi telesni vzdržljivosti. Miroval ni niti v času popolnega zaprtja države. Okrog domače hiše je postavil svoj poligon za biatlonsko lokostrelstvo, čeprav nekoliko prilagojen, in sicer z manj tarčami. Kot pravi, je priporočljivo, da lokostrelec dnevno opravi vsaj sto petdeset strelov. Za enega s pripravo porabi od petnajst do dvajset sekund, kar skupaj nanese približno dve uri. Brez rednih treningov, ki jih večinoma opravi s slovensko reprezentanco, zagotovo ne bi prišel tako daleč. Še posebej veliko zaslug za uspehe imajo njegovi straši, ki ga že od začetka podpirajo tako moralno kot finančno.
Na tekmi svetovnega lokostrelskega dvoranskega pokala, ki je bila zaradi korone prva in zadnja preizkušnja letošnje sezone, je pometel z vso konkurenco. Osvojil je zlato in pridobil naziv zmagovalec svetovnega pokala.
na enem od tekmovanj. Zdaj skupaj streljata
Najbolj priljubljeno v
Ameriki
Najvišje uvrstitve na tekmovanjih prinašajo denarne nagrade, a so te odvisne od države do države, glede na to, kako razvito in priljubljeno je lokostrelstvo. Evropska lokostrelska velesila je Danska, medtem ko je tovrsten šport na svetovni ravni zagotovo najbolj razvit v Združenih državah Amerike, kjer so nagrade bistveno višje kot drugod po svetu. »Med Američani je zelo priljubljen konjiček lovljenje z lokom. Mnogi se zato zanimajo tudi za tarčno lokostrelstvo. Če šport zanima širši krog ljudi, je bolj zanimiv za več sponzorjev, tekmovanja so odmev-nejša in prinašajo bistveno višje denarne nagrade kot v drugih državah.« Polzelan je do zdaj v Ameriki tekmoval dvakrat. Prvič je bil star šestnajst let in drugič sedemnajst, torej na pragu svoje športne poti, ki bo lahko še zelo dolga. Pri lo-kostrelcih je namreč v primerjavi z drugimi športi starostni razpon nekoliko širši. Tekmujejo lahko do štiridesetega leta ali še kakšno leto več. Glavni razlog pri večini tekmovalcev, ki se odločijo končati tekmovalno pot, je, da si želijo v življenju početi še kaj drugega.
Zadela je sama sebe
Z vidika poškodb lokostrelstvo ni preveč tvegano, a se kljub vsemu lahko hitro pripeti kakšna. »Morda se sliši nenavadno, vendar je moje dekle ustrelilo samo sebe. Puščice so iz karbona, sila loka je kar velika. Loki sicer delujejo zelo varno, lahko pa se tu in tam zgodi tovarniška napaka, da raznese puščico. Za to je res zelo malo možnosti. Morda ena na milijon primerov. A dekletu se je zgodilo ravno to. Prebilo mu je dlan, a na srečo ni bilo hujšega, saj si ni prestrelilo nobenega živca,« ob koncu še deli izkušnjo Tim, ki mu skupnih tem z dekletom zagotovo ne manjka. Tudi ona se kot lokostrelka udeležuje tekem evropskega in svetovnega nivoja. Veliko lažje je tudi, ker slovenska in slovaška reprezentanca dobro sodelujeta, zaradi česar
Da je prišel tako daleč, do reprezentance, imajo največ zaslug njegovi starši, ki so ga podpirali tako moralno kot finančno. Večkrat ga v živo še danes spremljajo na tekmovanjih v tujini.
Na svetovnem prvenstvu je bil do zdaj najvišje na četrtem mestu. Zeli priti še višje.
občasna gostovanja tekmovalcev na treningih druge države niso ovira. Tim se kar nekaj časa mudi na Slo-
vaškem, kjer je včlanjen v enega tamkajšnjih lokostrelskih klubov, s čimer je pridobil vstopnico, da se
lahko udeležuje lokostrelskih tekmovanj slovaškega prvenstva.
Foto: SHERPA, osebni arhiv
32
PRIJAZNO DO OKOLJA IN DENARNICE
Vrhunske znamke so lahko tudi poceni
Druga modna muha brenči in vabi
V poplavi izdelkov, ki jih niti ne potrebujemo in z njimi samo obremenjujemo okolje, je vedno težje najti kakovostne kose, ki bi nam služili nekaj desetletij. Še bolj očitno je to v ponudbi tekstila, kjer prevladujejo poceni izdelki hitre mode, uporabni le eno sezono. Tisti, ki se potrudijo in najdejo boljše kose oblačil, se jih lahko sčasoma naveličajo. Ker jih je škoda zavreči, lahko dobijo novo priložnost v trgovini z rabljenimi stvarmi. Tudi pri nas jih je vedno več, postajajo vedno bolj priljubljene in ljudje se počasi otresajo predsodkov, povezanih z nakupom v njih. Zanimivo, da se v nekaterih na prvi pogled sploh ne vidi, da gre za ponudbo rabljenih oblačil. Ena takšnih je zagotovo trgovinica Druga modna muha na Glavnem trgu v Celju.
TATJANA CVIRN
Vrata je odprla lani avgusta. V prijetnem, lepo urejenem prostoru je ponudba res pestra, od hlač, majic, srajc, bund, jaken in plaščev do čevljev in modnih dodatkov. Mnoge pritegne že urejena izložba, na osnovi katere stranke domnevajo, da so v trgovini na prodaj samo drage stvari. Šele ko vstopijo, ugotovijo, da gre za rabljena oblačila in obutev. A ne kakršnakoli, pravi lastnica Ksenija Zor, ki ponuja kakovostne kose priznanih proizvajalcev in modnih oblikovalcev, a po zelo sprejemljivih cenah.
Še po nečem se trgovina loči od drugih podobnih: prepoznavna je po zanimivem imenu in odličnem logotipu s postavno muhico z velikimi očmi v seksi salonarjih. Ilustracija je delo Ksenijine hčerke Sare Žičkar, vedno bolj uveljavljene mlade slovenske likovne ustvarjalke, ki deluje z imenom SaraWired. Nekaj izdelkov z njenimi prepoznavnimi ilustracijami žensk z oblinami in živali, ki v človeka zrejo z
Trgovina na Glavnem trgu je obogatila ponudbo Celja in privablja kupce ne le zaradi lepe urejenosti in dobre ponudbe, ampak tudi zaradi zanimivega imena in logotipa.
velikimi očmi, je mogoče najti tudi v celjski trgovini.
Polne omare - kam z
oblačili?
Ksenija priznava, da je od nekdaj rada obiskovala trgovine z oblačili in da je obvladala to »sceno«. »Bila sem >šopo-holik<. Nisem bila obsedena z znamkami, a sem uživala v nakupih doma in v tujini.« Seveda so se ob tem njene omare pridno polnile, saj ni ničesar zavrgla, le kakšen kos je podarila. »Nisem kupovala v trgovinah s poceni oblačili niti ne v najdražjih. Vedno sem rekla, da nisem tako bogata, da bi kupovala poceni. V tem primeru ne bi imela ničesar več, tako pa še vedno imam kakovostne kose oblačil, nekatere stare tudi trideset let, ki so še vedno lepi in modni. Takšne kose, primerne za vse čase, je danes v trgovinah težko najti,« ugotavlja.
Ko se je pred nekaj leti selila, se je bilo vendarle treba posloviti tudi od nekaterih oblačil. A zavreči bi jih bilo škoda. Tako
Izdelki z ilustracijami Ksenijine hčerke Sare Žičkar - Sare Wired dajejo poseben pečat ponudbi trgovinice Druga modna muha, za katero je Sara narisala prepoznaven logotip.
»Včasih so bile modne novosti bolj pomembne, zdaj je vse preplavila hitra moda. Veliko ljudi kupuje na spletu, ker je možno vse vrniti, če jim oblačila ne ustrezajo.«
je počasi odkrivala »second hand« trgovine pri nas in jih nekaj tudi obiskala. V Velenju je na primer ves dan spremljala dogajanje v njej. »Zdelo se
Med ponudbo čevljev najdemo svetovno znane znamke, kot so Valentino, Jimmy Choo, Versace .
mi je zelo zanimivo, ugotovila sem, da ima ta dejavnost prihodnost, in sem se tudi sama začela ukvarjati z njo.« Izkušenj s prodajo tekstila ji sicer ni manjkalo, saj se je na začetku službene poti nekaj časa ukvarjala s tem področjem in celo razmišljala o svoji trgovini z oblačili. A ker je konkurenca na tem področju velika, se je raje odločila za prodajo rabljenih stvari in za trgovinico, kakršne Celje še ni imelo.
Zanimivo ime in
zabaven logotip
Veliko njenih znank in prijateljic je imelo podobno polne omare in so želele oddati stvari. Tako se je lani februarja Ksenija odločila, da bo najela prostor in svojo Drugo modno muho predstavila na spletu, saj je takrat izbruhnila korona. Poseben projekt je bil izbira zanimivega imena. »S Saro sva se pogovarjali po telefonu, saj živi v Ljubljani, in razmišljali o imenih. Predlogi, kot so bili Grofica, Celjska grofica, Druga kura ..., mi niso bili všeč. Naenkrat je predlagala, da bi bila lahko Druga modna muha, in v minuti je narisala muhico ter mi poslala fotografijo ilustraci-
je,« se spominja Ksenija in dodaja, da je ime vsem zelo všeč, saj se odlično ujema s z osnovno zamislijo trgovine, dodano vrednost ji daje logotip s Sarino ilustracijo. Hči ji je pomagala tudi pri oblikovanju strani na Instagramu in Facebooku. Ksenija je nato pridno fotografirala izdelke in jih objavljala na spletu ter postajala vedno bolj prepoznavna po Sloveniji. »Dobivala sem še nove stvari z nalepkami s ceno ali takšne, ki so bile nošene samo enkrat. V času korone so ženske ugotovile, da jim petke ne pridejo prav, da je v omarah premalo prostora, in so ponudile izdelke v prodajo.«
Kot poznavalka Ksenija izbira samo kakovostne oblikovalske in »vintage« kose. Ko ji stranka prinese oblačilo ali čevlje, točno ve, koliko stanejo v redni prodaji.
»Imam že nekaj strank, za katere točno vem, kaj želijo, in jih obvestim, če dobim v trgovino kaj primernega.«
PRIJAZNO DO OKOLJA IN DENARNICE
33
»Sarin logotip muhe ima pomembno vlogo pri prepoznavnosti trgovine, pri čemer mnogi mislijo, da je to njena trgovina, saj so tudi njene ilustracije zelo prepoznavne.«
Muha najde svoj prostor
Ob prodaji na spletu je ves čas iskala prostor v mestu. Nekaj časa je trajalo, da je našla sedanji lokal na Glavnem trgu in z njim je zelo zadovoljna. »Prostor je odličen, v njem veje pozitivna energija in tudi na dovolj vidnem mestu je, da ga opazijo. Takšne trgovine ne sodijo v strogo središče mesta, saj imajo ženske še vedno predsodke, ko gre za obisk trgovine z oblačili iz druge roke. Sicer pa je trgovina opremljena tako, da na prvi pogled sploh ne veš, da gre za oblačila, ki so bila že nošena. Na koncu so ženske hvaležne, saj ugotovijo, da je mogoče tudi kakovostne znamke kupiti po zelo ugodni ceni,« ugotavlja sogovornica, ki meni, da smo kupci tudi vedno bolj osveščeni, da s takšnim nakupom ni nič narobe. Predvsem mladi imajo do tega drugačen odnos, ugotavlja. Šolski center Velenje ima trgovino, da si mladi izmenjujejo oblačila. Nekaj jih kupijo tudi pri Kseniji in potem krožijo naprej. »V tem vidim prihodnost, mladi mi dajo ogromno idej. Tudi blogerke in spletne vplivnice podpirajo tovrstne trgovine, kar je pri odločanju mladih pomembno.«
Vsak kos lahko najde kupca
V Drugi modni muhi so kosi oblačil in obutve naprodaj sezonsko, nato jih vrne lastnikom, če jih ne proda. Oblačila morajo biti lepa, oprana ali očiščena. »Zneski, ki jih dobijo zanje, niso visoki, a to je še vedno bolje, kot če jim oblačila ležijo doma v omarah.« Če lastniki oblačil ne vzamejo nazaj, jih lahko podari ali proda v sodelovanju z drugimi tovrstnimi trgovinami po Sloveniji, kjer je morda posamezen kos bolj zaželen. »Ponekod nekaterih modnih
Ksenija Zor v svoji trgovini z rabljenimi oblačili, kjer ji družbo dela Timi.
Prijatelji in znanci so Kseniji Zor podarili različne kose opreme za trgovino, med drugim tudi staro kolo z motorjem.
znamk sploh ne prodajo,« ugotavlja in dodaja, da k njej prihajajo ženske iz različnih koncev Slovenije, celo iz sosednje Hrvaške in Bruslja ima stranke. Tudi sama si marsikatero oblačilo izbere iz ponudbe v trgovini. »Vintage kosi so mi bili vedno všeč, nisem pa prej kupovala v takšnih trgovinah. Ko sem jih začela obiskovati, sem v vsaki nekaj kupila, tudi v znak hvaležnosti, ker so mi dekleta pomagala.« Ker je na tem področju Ksenija še novinka, je še vedno hvaležna za nasvete teh lastnic trgovin v drugih krajih, kjer se s to dejavnostjo ukvarjajo že vrsto let in ji rade priskočijo na pomoč. Sploh ko gre za ceno dražjega kosa, se kdaj posvetuje. A tisti kupci, ki poznajo izdelke, poznajo tudi njihove prvotne cene in vedo, kdaj so opravili dober nakup. »Cen ne nižam, popust dam stalni stranki ali tisti, ki kupi malo več,« pojasnjuje Ksenija, ki s cenami ne pretirava in je prepričana, da ima vsak kos oblačila svojega kupca. Res pa je, da zadnje
Druga modna muha ponuja zanimive kose tekstilnih izdelkov priznanih blagovnih znamk, tudi naših nekoč uglednih tekstilnih tovarn.
Koledar s Sarinimi ilustracijami
j /
' ' r f> f' M W Џ, Џ v rC ('
JANUAKy Ž022.

čase težje proda slavnostna oblačila in čevlje, medtem ko športni kosi ne ostanejo dolgo na policah, k čemur so žal prispevale epidemija in z njo spremenjene navade ljudi. Vesela je, da tudi starejše gospe pridejo in iščejo šale, rutke, rokavice, bunde ... »Struktura kupcev je pestra, težava je le, da za močnejše postave nimam veliko ponudbe.«
Svoboda je pomembna
V življenju ji ni bilo vedno lahko, kar nekaj težkih preizkušenj je preživela zadnja leta, a kot pravi, si zapomni predvsem lepe stvari. Vesela je, da jo pri delu podpirata hčerki Sara in Hana ter da ji pomagajo tudi sorodniki in prijatelji. Mnogi so ji pomagali tudi pri urejanju lokala, kjer bi rada dokončala še nekaj podrobnosti. Dneve tako preživlja v svoji trgovinici, kjer ji družbo dela
kosmatinec Timi. »Želim ponuditi še več posebnih kosov priznanih znamk, takšnih, ki jih drugje ni mogoče dobiti, pri meni pa bi bili na voljo po dostopnih cenah,« razkriva svoje cilje. Pravi, da ne bo vrgla puške v koruzo, četudi ne bo šlo vse gladko. Tega je že vajena. »Običajno pridem do cilja po vijugasti poti, ne naravnost, kar je sicer težje in prinaša veliko preizkušenj, a je na koncu zadovoljstvo toliko večje,« pravi sogovornica, ki je našla zadovoljstvo v tej trgovini in dela v njej ne bi zamenjala za redno službo.
Foto: Andraž Purg - Gr upA
»Želim ponuditi nekaj posebnega, drugačnega, da bodo ljudje radi prihajali.«
34
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Zgodovinar Daniel Siter je raziskal okupacijo Rogaške Slatine
Da se grozodejstva ne bi nikoli ponovila
bile sežgane. V vseh šolah je bil uveden pouk v nemškem jeziku, okupator je začel graditi nemške otroške vrtce, šole in knjižnice.
Slatinčani so bili po zgodovinarjevih besedah takoj po zasedbi ozemlja podvrženi rasnim, političnim in dedno--zdravstvenim pregledom. Na podlagi omenjenih pregledov so prejeli politične in rasne ocene. S pomočjo slednjih je
Pomembna je bila lega tega kraja tik ob reki Sotli, ki je takrat predstavljala najbolj južno mejo tretjega rajha. Bila je ločnica med Neodvisno državo Hrvaško na eni in nemškim rajhom na drugi strani. »Rogaška Slatina je bila velikokrat ena najpomembnejših enot znotraj celjskega političnega okrožja,« je pojasnil Siter.
Kraj je oktobra leta 1944, ko je bil Beograd osvobojen,
Misel, da ne moremo živeti v sedanjosti in drveti proti prihodnosti, če ne poznamo svoje preteklosti, vodi Slatinčana asist. Daniela Siterja, mag. zgod., ki je nedavno v domačem kraju predstavil delo Rogaška Slatina pod kljukastim križem. Opomnil je, kaj se je v tem kraju dogajalo, odkar je svastika leta 1941 prvič zaplapolala z Zdraviliškega doma. Mesto je bilo za okupatorja zaradi zdraviliške in steklarske dejavnosti, namestitvenih zmogljivosti ter lege ob nemško-hrvaški državni meji ključno za delovanje Spodnje Štajerske. Ker spomini na obdobje nacistične vladavine vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi, se je želel z monografijo pokloniti vsem, ki so trpeli zaradi rasnega nasilja. Svoje delo je posvetil ohranjanju zgodovinskega spomina, podajanju nauka in večnega opominjanja pred ponavljanjem totalitarnih ali drugih režimov.
TINA STRMČNIK
Daniel Siter se že precej časa posveča preučevanju druge svetovne vojne na Slovenskem. Raziskovalno strast je začutil v času gimnazije, ki jo je obiskoval v Šolskem centru Rogaška Slatina. Leta 2019 je iz zgodovine magistriral na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani. Zdaj je kot mladi raziskovalec zaposlen na Fakulteti za humanistični študij mednarodne univerze Alma Mater Europaea, kjer opravlja tudi doktorski študij.
Pisanja znanstvene monografije se je lotil, da bi prikazal, kako je čas štiriletne
nemške okupacije in okupatorjeve oblasti v vojnih letih 1941-1945 vplival na življenje v Rogaški Slatini. V svojo raziskavo je vključil obsežne intervjuje s pričevalci, ki so to obdobje doživeli na lastni koži. »Približno 77 let po največji svetovni moriji v zgodovini človeštva tovrstne spominske drobce v sebi nosi le še peščica živečih žrtev nasilja. Ti so zadnji neposredni pomnik o trpljenju in nepopravljivih krivicah. Posledično sem se z delom želel simbolično pokloniti vsem preživelim in umrlim, ki so med drugo svetovno vojno v Rogaški Slatini trpeli zaradi raznarodovanja, ponemčevanja in rasnega nasilja. Prav se mi je zdelo, da počastim njihov spomin,« je dejal. Poleg tega je želel sedanjim in prihodnjim generacijam ponuditi delo, ki bo služilo ohranjanju zgodovinskega spomina, podajanju nauka in večnega opominjanja pred ponavljanjem totalitarnih ali drugih režimov.
Daniel Siter je znanstveni monografiji, ki je izšla pri založbi fakultete Alma Mater Europaea, posvetil ogromno energije in neprespanih noči. Prvotna naklada dela je razprodana, sledila bosta ponatis in priprava druge, dopolnjene izdaje. (Foto: Marko Pigac)
»V monografijo sem vključil izseke pogovorov s pričevalko, ki je bila poslana v Auschwitz. Pogovarjal sem se še z ljudmi, ki so bili kot otroci leta 1942 poslani na rasne preglede v deško okoliško šolo v Celje. Od tam so bili nekateri otroci poslani v nemške prevzgojne domove Lebensborn, kjer so bili nato predani nemškim krušnim staršem. Mnogi še danes ne vedo, kdo so njihovi biološki starši.«
Čas silovitih sprememb
Z nemško okupacijo v Rogaški Slatini, ki se je začela 11. aprila 1941, se je življenje v tem zdraviliškem kraju silovito spremenilo. Nemški okupator je Slovence takoj po zasedbi obsodil na narodno smrt. Njegov cilj je bil etnocid, torej uničenje slovenskega naroda, kar je želel doseči s programom raznarodovanja in ponemčevanja. Siter je pojasnil, da naj bi Slovenci v prostoru napovedanega tisočletnega tretjega rajha izginili v obdobju štirih ali petih let, po desetletju naj bi se spremenili le še v zgodovinski pojem.
Okupator je takoj zapovedal prepoved rabe slovenskega jezika in obvezno rabo nemškega. Ljudje so morali ob obisku vseh javnih uradov pozdravljati z nacističnim pozdravom, povsod je bil obešen firerjev portret. Razpuščena so bila vsa slovenska politična, kulturna, gospodarska in dobrodelna društva oz. organizacije. Prepovedan je bil slovenski tisk, slovenske knjižnice so bile uničene, slovenske kniige so
okupator odločil, ali so ljudje lahko ostali v svojem domačem kraju ali so bili izgnani.
Strateška lega ob Sotli
Nemški okupator je slovensko ozemlje razdelil na dve okupacijski pokrajini - Gorenjsko z Mežiško dolino in Spodnjo Štajersko. Avtor znanstvene monografije je pojasnil, da je imela Rogaška Slatina v okupirani Spodnji Štajerski poseben pomen. Tam so delovale vse pomembnejše nacistične organizacije, na primer zloglasna državna tajna policija gestapo, nemška varnostna služba oz. Sicherheitsdienst, Štajerska domovinska zveza. Tam je delovala še elitna šola za vojaško in politično ideološko usposabljanje vodstvenega kadra Wehrmannschafta. Slednji je deloval kot oboroženo krilo štajerske domovinske zveze in hkrati kot pomožni oddelek nemške vojske. V Rogaški so Nemci ustanovili različne vojaške in gradbene štabe, tam je deloval okrajni
rarincVi Vnmicariat
spremenil v velikansko gradbišče obrambnih sistemov ob meji. Takrat je tam delovalo kazensko delovno taborišče. Vanj so na silo privedli domačine, ki so ob meji kopali strelske in protitankovske jarke. Obmejno območje so utrjevali, saj je bila vzhodna fronta od Rogaške Slatine oddaljena le 410 kilometrov zračne razdalje.
Za okrevanje oficirjev
Za okupatorja je bila Rogaška zanimiva tudi zaradi tamkajšnje gospodarske dejavnosti. Nemci tega, zaradi česar je kraj užival sloves po vsem svetu, niso spreminjali. Steklarna, ki je bila ustanovljena leta 1927, je delovala do konca predzadnjega leta vojne. Zdravilišče je sprejemalo goste iz držav, ki so bile v prijateljskih ali nevtralnih odnosih z nemškim rajhom. Del namestitvenih zmogljivosti je bil po besedah sogovornika prilagojen okrevanju visoko odlikovanih oficirjev, ki so bili ranjeni na
frnntah
Slatinčan se trenutno posveča doktorskemu študiju. Raziskuje tematiko iz predvojnega obdobja, in sicer delovanje Kulturbunda oz. Švabsko-nemško kulturne zveze na Slovenskem. Slednja je močno povezana z drugo svetovno vojno in s posledicami, ki so jih na prostor Kraljevine Jugoslavije prinesla štiri okupacijska leta. (Foto: Marko Pigac)
»Nemci so obmejni sotelski okoliš, tudi kraje, ki so danes v občinah Podčetrtek, Kozje in Rogatec, ob koncu leta 1944 utrdili. Okoliške gozdove so prepredli s stotinami kilometrov strelskih in protitankovskih jarkov. Namestili so mitraljezna gnezda, kopali so bunkerske jame, namenjene bivanju in skladiščenju.«
DRUGA SVETOVNA VOJNA
35
11. aprila 1942 je bila pred Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini slovesna proslava ob prvi obletnici nemške »osvoboditve« zdraviliškega kraja. Na fotografiji je četa nemških vojakov, v ozadju stojijo dečki Hitlerjeve mladine, med njimi so enote Wehrmannschafta. (Vir: Šolska kronika Podružnične osnovne šole Kostrivnica)
Siter je dejal, da je bila Rogaška Slatina ob koncu vojne eden glavnih izhodnih koridorjev za vse oborožene vojake, ki so se znašli na strani poražencev. Skozi kraj so se umikali hrvaško ljudstvo in uradniki državno-političnega vrha Neodvisne države Hrvaške. Njen vodja Ante Pavelić je imel v Rogaški svoj zadnji sestanek, na katerem je izvedel, da bo nemški rajh v Berlinu podpisal brezpogojno kapitulacijo. Skozi ta kraj so odšli tudi oboroženi oddelki nemške vojske, med drugim armadna skupina pod poveljstvom Alexandra Löhra.
Vojaštvo zaviralo
odpor
Kako so se na prihod okupatorja odzvali domačini? Ena od pričevalk, danes že pokojna Gabriela Krumpak, je mlademu zgodovinarju dejala, da so se domače zavedne družine skrile, zaprle so okna svojih domov. Lokalni Nemci in domačini, ki so bili Nemcem naklonjeni, so prihod okupatorja sprejeli z navdušenjem, z nacističnim pozdravom. Na vseh pomembnih stavbah so bile izobešene nacistične zastave, ljudje so delili šopke rož.
za tako izvirno delo nujno treba rudariti in kopati po arhivih.« Med raziskovanjem se je soočil tudi z zakonskimi ovirami. Ko se je lotil priprave magistrskega dela, je bilo arhivsko gradivo »navadnim« uporabnikom nedostopno. Osebni podatki so bili namreč zakonsko varovani. Ko je na arhivsko komisijo naslovil prošnjo, je dobil izjemen dostop. Pojasnil je, da omenjeni viri danes niso več deležni posebnega varovanja, saj je od njihovega nastanka minilo več kot 75 let.
»Posledice okupacije je ob vseh grozodejstvih v Rogaški Slatini utrpelo več kot tisoč prebivalcev.«
Ena vrata odprla druga
S pričevalci je lažje prišel v stik kot domačin, ljudje so ga spoznali že v preteklosti. Vsak pogovor z njimi mu je odprl še dodatna vrata. »Šlo je za nekakšen verižen odziv. Vsi, s katerimi sem navezal stik, so z veseljem z mano delili svoje
»Rogaška Slatina je imela varovalno vlogo zaradi strateške lege ob reki Sotli. Meja je predstavljala najjužnejše obronke tretjega rajha. Načrt Hitleja in drugih vodilnih v nacistični državi je bil, da bi to območje branili tako goreče, kot so kasneje branili Berlin.«
Postroj vermanskih kandidatov pred posebno šolo za vojaško-politično teoretično izobraževanje in praktično usposabljanje vodstvenih kadrov Wehrmannschafta. Fotografija je posneta na zunanjem dvorišču hotelskega poslopja, kjer je bil sedež šole. (Vir: Zbirka albumov, Album Wehrmannschaft, MNZS, inv. št. A44-9.)
V letu 1944 je okupator sredi zdraviliškega parka v Rogaški Slatini postavil lesene barake - taboriščna stranišča na prostem. Namenjena so bila prisilno mobiliziranim delavcem. Slednji so v Zdraviliškem domu stanovali v obdobju, ko so v obmejnem okolišu kopali strelske jarke in gradili utrdbeno linijo. (Vir: SI_ZAC/0907/004/018/00074.)
Marsikdo je prihod okupatorja sprejel z naklonjenostjo. A ob prvih raznarodovalnih ukrepih in kasneje tudi ob pobojih domačinov so mnogi spremenili svoje mnenje.
Narodnoosvobodilni odpor se v ožjem središču Rogaške Slatine ni mogel razviti do leta 1944. Za okupatorja je bilo mesto izjemno pomembno, kar pomeni, da je bilo tam nastanjenega zelo veliko izurjenega vojaštva. »Kraj je bil preveč pomemben, da bi se tam lahko razvilo razvejano partizansko narodnoosvobodilno gibanje. Obstajajo pa nekatere izjeme,« je povedal Siter. Od leta 1942 so se mnogi domačini okupatorju upirali z razpošiljanjem partizanske literature. Na Boču je delovala partizanska bolnica, ki so jo lokalni partizanski borci uporabljali predvsem od leta 1944.
Rudaril po
arhivskem gradivu
Siter se z raziskovanjem zgodovine Rogaške Slatine v obdobju nemške okupacije ukvarja od leta 2016. Takrat je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prijavil naslov magistrskega dela, ki je zametek lani izdane znanstvene monografije. »Takoj sem vedel, da me čaka ogromen izziv,« je dejal avtor, ki je več let raziskoval arhivsko gradivo v Sloveniji in tujini. Kot vire je uporabil predvsem arhivske dokumente, matične knjige, šolske kronike, mikrofilme, okupatorjev in drugi tisk. Informacije je iskal še v zasebnih zbirkah, pregledal je tudi veliko osebnega gradiva žrtev.
Spoznal je, da je arhivsko gradivo za okupirano Rogaško izjemno razdrobljeno po mnogih arhivskih fondih in ustanovah. »Potrdil se je rek zgodovinarjev, ki velikokrat rečejo, da je
spomine. Bili so hvaležni, da me tema zanima in da ji bom posvetil raziskavo.«
Čeprav želi kot zgodovinar delati objektivno in je pri ustvarjanju raziskave sledil svojemu profesionalnemu nazoru zgodovinarja, so s tematiko povezani tudi osebni vzgibi. Posledice druge svetovne vojne so namreč na svoji koži občutili tudi njegovi predniki. Slednji so bili znani po dolgoletni steklarski tradiciji. V Rogaško Slatino so se preselili, ko je bila v Zasavju leta 1926 dokončno ukinjena steklarna. »V slatinski steklarni je bila že pred vojno ustanovljena partijska celica z zametki komunistične ideologije. Med ustanovitelji te celice je bil brat mojega pradeda. Vsi ti ljudje so bili leta 1941 na podlagi tajnih seznamov, ki so bili zaradi dejavnosti organizacije Kulturbund pripravljeni že pred vojno, izgnani na prostor današnje Srbije in Bosne, kjer je takrat delovala ustaška Neodvisna država Hrvaška.«
V spomin in
opomin
Se ob krepitvi nestrpnosti na najrazličnejših področjih družbe sploh še zavedamo, do kam so delitve pripeljale le osem desetletij nazaj? Siter je dejal, da je monografijo napisal, da bi bila v spomin in opomin. »Ko enkrat pozabimo, kaj se je zgodilo v preteklosti, na ravni celotne družbe moralno pogrnemo na celotni črti. Danes je vedno več vzhajajočih skrajno desničarskih gibanj, obdani smo z nasilnim in s sovražnim govorom, po Evropi se krepijo neonacistične skupine. Z vidika zgodovine in zgodovinopisja je zastrašujoče opazovati, kaj se dogaja. Poleg tega smo danes zgodovinarji priča mnogim potvarjanjem zgodovinskih dejstev.«
36
V KUHINJI
Pogovor z mladim celjskim kuharjem Majem Drobnetom
»Na krožniku se vidi, če kuhar pri delu uživa!«
Kuhanje je vsakdanje opravilo, ki nekaterim predstavlja obveznosti, drugim sprostitev. Dvajsetletni Maj Drobne se zna ob kuhanju sprostiti, prav tako pa želi spoznati vse trike in pasti, ki jih skriva kuharski svet. Kuhanje mu je že v zgodnji mladosti ponudilo čisto novi svet, v katerem je lahko ustvarjalen brez meja.
LUKA DIMITRIJEVIC
Maj Drobne je mlad kuhar, ki je na dosedanji kuharski poti premagal že kar nekaj preprek. Po informativnem dnevu na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so vse poklicne možnosti - razen poklica poklicnega kuharja - odpadle. Po končani gostinski šoli se je nekaj časa učil pri Jezerškovih. Že kot dijak je mesec dni preko projekta Erasmus delal v hotelu Valamar President v Dubrovniku. Tja so dijaki sicer odšli pozimi, vendar je bil hotel poln do zadnjega kotička. Posebno izkušnjo mu je predstavljalo delo v tako velikem sistemu, kjer so vloge natančno razdeljene. Ob odhodu so mu podarili kuharsko uniformo zlato-črne barve, ki jo še danes z veseljem obleče. Pred zaposlitvijo v Lisjaku Celjskem, kjer trenutno dela, je delal v restavraciji Taboljš v Celju. Leta prakse je odde-lal tudi pri kuharju Miranu Ojsteršku v Oštirki, kjer se je, kot pravi, veliko naučil.
Začetki
Že kot otrok je Maj govoril, da bo kuhar in košarkar, a sčasoma je »zmagal« poklic kuharja. Še vedno rad
po službi, kadar ima čas, vzame košarkarsko žogo in gre na igrišče. Ko so imeli nekateri njegovi sošolci težavo, v katero srednjo šolo naj se vpišejo, Maj ni imel pomislekov. Izbral je Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje, saj je imel samo eno željo - da bi postal kuhar. Prvič je gostinsko šolo obiskal na informativnem dnevu, kjer so ga tamkajšnji dijaki navdušili. Presenetili ga nista le domačnost in prijaznost šole, ampak tudi izdelki, ki so jih dijaki gostinske šole za obiskovalce pripravili. Navdušila ga je njihova spretnost. Takrat si je delo kuharja predstavljal povsem drugače kot danes, bolj filmsko. Maju kuhanje predstavlja strast, ustvarjanje, način življenja in trdo delo.
Lisjak Celjski
Maj je trenutno zaposlen v Lisjaku Celjskem, kjer je izredno zadovoljen. Opazil j e, da v starem legendarnem Merxu nastaja nova sodobna restavracija, in si zaželel, da bi postal del te zgodbe. Ker ni človek, ki čaka, da ga priložnost poišče, je šel vprašat, ali bodo potrebovali kuharja. Že
(Lisjak Celjski), poseben pomen pa ima zanj tudi priprava slavnostnih obrokov na drugih območjih.
Osebni okus
S težavo izbere hrano, ki jo najraje pripravlja. Vsaka zase mu predstavlja svojevrsten izziv. Pri hladnih predjedeh si da duška z raznimi tatarskimi bifteki, od mesnih do ribjih in zelenjavnih. Tudi pri okraševa-nju jedi uživa. Pri mesnih jedeh najraje pripravlja govedino na različne načine in najmanjkrat piščanca. Zanimivo je, da rad pripravlja vampe po tržaško, a poskusiti jih noče, zato namesto njega to storijo kuharski kolegi.
Maj ne more izpostaviti hrane, ki bi mu povzročala preglavice. Manj pripravlja sladice. Zna in rad jih pripravi, ampak jih preprosto manjkrat pripravlja kot druge jedi in pri pripravi ni tako samozavesten kot pri pripravi druge hrane.
Majev vzornik je Gordon Ramsay, saj je samozavesten in ogromno zna. Njegov portret ima tudi tetoviran na roki.
»Rad bi odprl majhno restavracijo z ustvarjalnimi zaposlenimi. Na jedilniku bi bilo malo manj jedi, a bi bile vrhunske!«
Pohvala
Težko izpostavi, katera p o hvala se ga je najbolj »dotaknila«. Zagotovo med velike pohvale šteje ponudbe za službo. Od ljudi, s katerimi je že delal, ali od tistih,
Jed, ki jo je Maj pripravil za zaključni izpit v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje.
prvi občutek po pogovoru s šefom Mirkom Laznikom je bil odličen. Dogovorila sta se za poskusni dan, kjer je spoznal takratnega šefa kuhinje Damjana Wallnerja in preostale zaposlene. Ko je vstopil v kuhinjo, so ga takoj pričakali polnozrnata moka, voda in sol. Narediti je moral polnozrnate štruklje. Na srečo se ni ustrašil in jih je uspešno pripravil. Poskusni dan mu bo tako ostal v spominu po štru-kljih. Zdaj je zaposlen že skoraj devet mesecev. Pravi, da ima s sodelavci odličen odnos, hkrati pa se ima priložnost učiti od odličnih kuharjev, ki spodbujajo njegovo ustvarjalnost. Prednost Lisjaka Celjskega je, da imajo možnost svojo kulinarično zgodbo ustvarjati na štirih območjih. Ustvarjajo na celjskem območju, kjer pripravljajo zajtrke, malice, kosila in večerje po naročilu, prav tako pa tudi na drugih območjih na prostem - kozolec pri ribniku v Miklavžu pri Taboru in na bližnjem območju Na jasi. Na Ločici pri Vranskem goste razvajajo v Gostilni pri mamici. Maj večinoma kuha in ustvarja v Celju
^Maj-y-Hsjak" -Celjskem, kjer ho kmalu zaposlen eno leto
ki so slišali zanj. To mu veliko pomeni.
Že leta je njegov vzornik Gordon Ramsay. Na roki ima tudi vtetoviran njegov portret, saj ga vidi kot posebnega človeka. Samozavesten je in ogromno zna, pravi Maj. Včasih je pregrob, kdaj tudi nesramen in do nekaterih zoprn, vendar je v sebi mehak. Meni, da je Ramsay v kuhinji virtuoz.
Priprava jedi
Težko se odloči, katera priprava jedi mu je bila najtežja. Zaključna jed, ki jo je pripravil s sošolcem in dobrim prijateljem Rokom Zapuškom, je bila dokaj zahtevna, pravi, da morda tudi zato, ker še takrat ni imel toliko izkušenj. Pripravila sta svinjsko ribico sous-vide v zelenem ovoju, rikoto z gobicami, pire zelene, nadevanega piščanca z zlatimi rozinami in okusnim prelivom, pečeno slanino in flambirane slive. Vse skupaj sta okrasila z redkvico in porom.
Sanje
Najprej se želi še veliko naučiti. Čim več na vseh področjih kuhanja. V prihodnosti bi rad odprl »nekaj svojega«. Majhno restavracijo z ustvarjalnimi zaposlenimi. Pravi, da na jedilniku ne bi imeli veliko jedi, ampak manj in tiste vrhunske. Gostje bi prihajali izključno zaradi teh jedi, ker bi vedeli, da so najbolje pripravljene. Všeč mu je slog restavracije, kjer je v ospredju domačnost, kjer šef poklepeta z gostom in mu da vedeti, da je dobrodošel. Vsak odziv gosta je zanj tudi informacija, kaj popraviti, kaj nadgraditi in kaj umakniti iz ponudbe. Tako si predstavlja svojo poklicno pot, takšni so njegovi dolgoročni kuharski cilji. Pove nam, da večkrat pomisli na besede legendarnega alpinista Nej-ca Zaplotnika: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Maj je prepričan, da je našel pravo pot in da se bo na njej še veliko naučil, sklenil mnogo novih prijateljstev, nizal uspehe, odkrival nove neverjetne recepte in se ob tem zabaval. Vsega ravno prav, tako kot mora biti vsega ravno prav tudi v loncu, ponvi in na krožniku, nam zaupa mlad kuhar.
Maj
Maj je še mlad, star komaj dvajset let. Trenutno se mu zdi pomembno, da se uči, ima proste roke pri ustvarjanju, se v službi med trdim delom s sodelavci nasmeji, zabava in se delodajalcu izkaže kot zanesljiv kuhar, ki si upa biti drugačen. Najpomembnejše se mu zdi, da bo v kuhinjah, kamor ga bo pot zanesla, užival. Vsak dan posebej. Pravi, da se na krožnikih pozna, če kuhar pri delu uživa. Želi, da ga ljudje poznajo kot kuharja, ki na krožniku izrazi svoja čustva.
FOTO: Osebni arhiv
KAVA
37
Pijača, ki združuje in sprošča, a tudi deli mnenja
Pitje kave - ritual, ki lepša vsakdan
Slovenci nedvomno veljamo za ljubitelje kave. Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada RS (SURS) zaužije pet do šest kilogramov kave na leto oziroma približno dve skodelici dnevno. Pri tem je kava mnogo več kot le pijača. Lahko je tudi najboljša budilka, saj nas prebudi iz jutranje zaspanosti. Marsikdo si začetka dneva ne predstavlja brez tega dišečega
BOJANA AVGUSTINCIC
napitka. Kava je tudi najboljša spodbuda, saj na človeško telo deluje spodbudno, ter najboljša družba, saj jo največkrat pijemo v družbi prijateljev. Pitje kave je družabni obred, sinonim za druženje, za sprostitev. Povabilo na kavo je postalo fraza, ki se ne nanaša le na pitje kave. Iti na kavo pomeni več kot samo srkanje te opojne pijače.
Kofein spodbuja delovanje osrednjega živčnega sistema, poveča sposobnost zbranosti, miselne sposobnosti, zvišuje raven energije, poveča budnost ... »Seveda se ti učinki od posameznika do posameznika razlikujejo - odvisni so predvsem od telesne mase, metabolizma, telesne dejavnosti, občutljivosti na kofein in pogostosti uživanja,« navajajo na portalu Veš, kaj ješ.
Kava je ob vodi in čaju najbolj priljubljena pijača na svetu. Tudi v Sloveniji dneva marsikdo ne začne brez tega opojnega napitka.
Celjski sejem bo v sklopu Pomladnih sejmov med 20. in 22. majem gostil tudi 5. Festival kave Slovenija. Dogodek je namenjen ljubiteljem žlahtnega črnega napitka, a tudi tistim, ki se s pripravo in ponudbo kave ukvarjajo profesionalno. Na festivalu se bodo predstavili številni ponudniki: od največjih imen iz kavne industrije do mikro pražarn, ki s svojimi inovativnimi pogledi ustvarjajo nove dimenzije užitkov ob kavi, napovedujejo organizatorji.
v\
i 'j- *.
шшт

Naš odnos do kave se odraža celo v kulturi. Slikarka Ivana Kobilca je na slikarskem platnu upodobila svojo Kofetarico, Ivan Cankar je svoj grenak spomin opisal v črtici Skodelica kave, kava je priljubljen motiv tudi v gledaliških delih (Čakam na kavo, Vse o Ivanu), pogosto se pojavlja tudi v besedilih popevk. Od leta 2015 ima tudi svoj mednarodni dan (obeležujemo ga 1. oktobra), v Celju imamo festival kave, z njo se ukvarja tudi znanost ...
O kavi se že od nekdaj tudi krešejo mnenja, zlasti o njenem vplivu na človeško telo. Različne študije so pokazale, da ima pitje kave v zmernih količinah (od dve do tri skodelice na dan) vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Vsebuje enega najpomembnejših rastlinskih alkaloidov -kofein, ki deluje poživljajoče: prežene utrujenost, zaspanost, ravnodušnost in izboljša delovanje čutil. Kava je bogat vir antioksidantov in naj bi tudi zmanjševala nekatera vnetja v našem telesu. Toda pretiravati pri uživanju te priljubljene in
vsestranske pijače vendarle ne smemo, opozarjajo strokovnjaki, saj ima kofein tudi stranske učinke. Ti se lahko kažejo kot pogostejše uriniranje, saj kava deluje kot blago odvajalo, hitrejši srčni utrip, glavobol, nemirnost, tresenje in nespečnost. Stranske učinke lahko okrepi sočasno uživanje kofeina z nekaterimi zdravili in alkoholom, opozarjajo na portalu Veš, kaj ješ.
Kdaj je kofeina
preveč?
Kofein je grenka psihotropna snov, ki je prisotna v več rastlinah in tudi v mnogih drugih izdelkih. Najdemo ga v energijskih pijačah, kavi, čaju, gazira-nih sladkih pijačah, čokoladi, kakavu, slaščicah in različnih prehranskih dopolnilih. »Glede na priporočilo Evropske agencije za varno hrano je največja dnevna količina za zdravega odraslega človeka, težkega sedemdeset kilogramov, štiristo miligramov kofeina oziroma 5,7 miligrama na kilogram telesne mase, ki pa ga ne smemo zaužiti naenkrat, temveč v dve- do štiriurnih pre-
sledkih čez dan. Toliko kofeina na primer zaužijemo v desetih skodelicah kave espresso (30 ml), osmih skodelicah črnega čaja ali petih pločevinkah energijskih pijač (330 ml). Za otroke je varna dnevna količina kofeina še manjša in jo hitro lahko presežejo zaradi manjše telesne mase,« navajajo na portalu Veš, kaj ješ.
Melita Kogovšek iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pojasnjuje, da napitkov s kofeinom ni priporočljivo zaužiti tik pred telesno dejavnostjo zaradi morebitnih učinkov, ki jih ima lahko kofein (želodčne težave, srčna aritmija). So pa ti učinki odvisni od vsakega posameznika. Ob tem dodaja, da izdelka s kofeinom ni preprosto prepoznati, izjema so pijače, ki vsebujejo veliko kofeina (več kot 150 miligramov na liter). Pri njih je poleg imena obvezna navedba: »Visoka vsebnost kofeina. Ni priporočljivo za otroke ali nosečnice ali doječe matere.« V izdelkih z nižjo vrednostjo kofeina informacijo najdemo med sestavinami, pojasnjuje Kogovškova.
Foto: Pixabay
Nasveti Veš, kaj ješ:
Vir: Veš, kaj ješ
1.	Če zaužijemo preveč kofeina, se lahko pojavijo nemir, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, pogostejše uriniranje, prebavne motnje, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli .
2.	Pijače s kofeinom, kot so energijske pijače, vsebujejo tudi veliko sladkorja in drugih dodatkov - njihovo uživanje naj bo zmerno.
3.	Namesto energijske pijače izberite skodelico kave ali zelenega/črnega čaja.
4.	Energijske pijače (zaradi visokih vsebnosti kofeina in sladkorja) niso primeren napitek za otroke in mladostnike. Starši bodite zgled.
5.	Mešanje energijskih pijač/pijač s kofeinom z alkoholnimi pijačami ima lahko usodne posledice, saj kofein delno prikrije delovanje alkohola.
Koliko kofeina lahko zaužijemo dnevno? Kako sploh prepoznamo izdelke s kofeinom? Pomagamo si lahko z aplikacijo VešKajJeš, svetujejo v ZPS. Ko potrošnik poskenira črtno kodo izdelka, se mu na zaslonu poleg drugih informacij prikaže tudi podatek, ali izdelek vsebuje kofein. Z aplikacijo lahko preverjamo tudi, kako izbrati bolj zdrav obrok, saj omogoča preprost pregled nad članki, dostop do več kot 500 zdravih receptov ...
Dejstva o kavi:
Vir: splet
Kavo naj bi v 9. stoletju po naključju odkril etiopski kozji pastir, ki je opazil, kako živahne so postale koze, ko so pojedle zrna kavovca.
Kava je drugo najbolj dragoceno trgovsko blago na svetu, pred njo je le nafta.
Po svetu vsak dan popijemo približno 2,25 milijarde skodelic kave.
Najdražjo kavo na svetu, Kopi luwak, pridobivajo v Indoneziji iz neprebavljenih zrn v izločkih cibetovke, mački in kuni podobne živali. Skodelica v povprečju stane od trideset do sto evrov, polkilogramski zavitek približno 500 evrov.
Pitje kave je postalo obred. Odmor za kavo pomeni čas za sprostitev in druženje, tudi za neformalno srečanje, sestanek. Kava je nepogrešljiva pri študiju, ko se učenje prevesi dolgo v noč. Kofein namreč spodbuja delovanje osrednjega živčnega sistema, poveča sposobnost zbranosti, miselne sposobnosti, zvišuje raven energije, poveča budnost ...
Kavo pridobivajo iz plodov kavovca. Rastlina, ki izvira iz Etiopije in uspeva v tropskih deželah, rodi rdeče češnjam podobne plodove. Zrelim plodovom najprej odstranijo mesnat ovoj, način odstranitve pa naj bi bil pomemben za končno kakovost kavnih zrn. Kavovec predstavlja enega od glavnih svetovnih blagovnih pridelkov, v nekaterih državah tudi glavni vir izvoza.
38
SLOVENCI PO SVETU
Dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu v rokah Polzelanke Magdalene Novak
Slovenščina sredi narodnostno mešanega Berlina še živi
V torek smo praznovali slovenski kulturni praznik, ko smo bolj kot ponavadi v ospredje postavili kulturo in svojo identiteto. Eden njenih temeljev je zagotovo jezik. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.
sem se prijavila na razpis. Izziv je bil velik, navdihuje in izpopolnjuje pa me še danes. Izkušnje, ki sem jih pridobila kot učiteljica slovenščine in angleščine v osnovni šoli, zdaj s pridom uporabljam, saj imam med učenci tudi otroke, ki doma ne govorijo slovensko. Tako lahko vso didaktiko angleščine kot tujega jezika uporabim pri pouku
dih družin, v katerih se partner uči slovenščino v skupini odraslih, medtem ko je v pouk slovenščine vključen tudi že otrok iz te mešane družine. Ena od partnerk se je pred kratkim celo odločila za obiskovanje pouka v dveh skupinah hkrati, da se bo hitreje naučila slovenščino. >Moram se potruditi, da bom lahko
»Ti otroci so neizmerno čustveno navezani na Slovenijo, na vse, kar je slovenskega.«
ŠPELA OŽIR
Kot rojena Savinjčanka, Polzelan-ka, je v prvi polovici delovne dobe poučevala slovenščino in angleščino v osnovni šoli - najprej na Polzeli, kasneje v II. OŠ Celje in nato v Šempetru. Zadnji dve leti pred odhodom v Berlin je bila svetovalka za angleščino na
M 1
za šolstvo. »Moje življenje se je presenetljivo spremenilo, ko so v Berlinu iskali učitelja slovenščine. Zaradi želje po novem
strokovnem izzivu
z njimi,« nam je zaupala Novakova in dodala, da je kljub vsemu pri njenem delu v Berlinu in Sloveniji ena pomembna razlika. »Otroci tukaj so neizmerno čustveno navezani na Slovenijo, na vse, kar je slovenskega. Prav vsi otroci s slovenskimi koreninami imajo zelo močan čustveni naboj, ki ga pri poučevanju ves čas nagovarjam in spodbujam. Učenje, pri katerem je otrok tudi čustveno vpleten, je veliko učinkovitejše.«
Od študentov do upokojencev
Približno devetdeset udeležencev vseh starostnih skupin najmlajši so stari dve in tri leta, najstarejši je star 68 let - poučuje vsak teden. »Posebej razveseljivo je, da je nekaj m l a -
dohajala svojega sina!< je bila njena utemeljitev. Takšna motivacija za učenje mi veliko pomeni in je potrditev, da je moje delo učiteljice pomembna spodbuda in podpora družinski slovenščini,« pravi rojena Polzelanka, ki je že v prvem letu poučevanja v Berlinu med ljudmi s slovenskim duhovnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem zaznala potrebo, da bi se tudi odrasli s slovenskimi koreninami radi učili slovenščino, jezik svojih korenin. Tako so v Berlinu s podporo ministrstva za šolstvo odprli še skupino za odrasle, ki so se ji kmalu pridružili še nekateri partnerji Slovencev oziroma Slovenk. Novica o pouku se je razširila in tako Magdalena poučuje že štiri skupine odraslih, v katerih se slovenščino enkrat na teden uči približno trideset odraslih ljudi, od študentov do upokojencev z različnim predznanjem slovenščine. Trenutno imajo v skupinah odraslih poleg nemške zastopano tudi srbsko, špansko, italijan-
sko, madžarsko, argentinsko, brazilsko, venezuelsko in avstralsko narodnost.
Že tretja generacija
Pred petnajstimi leti, ko je prevzela učne skupine v Berlinu, so bili njeni učenci predvsem otroci in mladina druge generacije, skratka tisti, ki so se rodili v Nemčiji slovenskim staršem. V naslednjih letih so se že začeli v pouk vključevati tudi otroci tretje generacije iz večinoma mešanih zakonov. »V prvih letih je približno polovica učencev slovenščino slišala tudi doma, druga polovica le občasno, predvsem ob obiskih Slovenije poleti, zato je bilo delo v starostno mešanih skupinah, v katerih so se skupaj učili čisti začetniki in govorci slovenščine, izjemno zahtevno,« pravi magistrica znanosti in dodaja, da se v zadnjih letih v pouk vključuje tudi vedno več otrok Slovencev, ki so se v Berlin priselili šele pred nekaj leti in si zdaj počasi ustvarjajo družine. »Tako se je zelo povečal prirast predšolskih otrok, ki slovenščino govorijo tudi doma, in sicer s staršem, ki je Slovenec. To je seveda razveseljivo, saj ti otroci tudi ob vstopu v šolo nadaljujejo učenje slovenščine in se nato pridružijo eni od štirih šolskih skupin, ki so jim na voljo - glede na oddaljenost pouka od njihovega doma.« Berlin je namreč zelo velik, zato je Novakova vesela, da imajo šolske skupine v različnih okrožjih. Tako je družinam ob pogosto zapleteni logistiki - služba in zu-

»Izidor Pečovnik - Dori je že od nekdaj velik podpornik slovenske šole v Berlinu. Po njegovi zaslugi ima kar šest skupin pouk slovenščine v prostorih Slovenske katoliške misije. Njegova vrata so vedno odprta za nas. Tudi sam je neutrudni promotor učenja slovenščine. Nešteto udeležencev, tako staršev otrok kot odraslih, je ravno zaradi njega našlo pot do mene in pouka slovenščine.«

Mag. Magdalena Novak, rojena Polzelanka, slovenščino v Berlinu poučuje v treh predšolskih skupinah, štirih šolskih skupinah, ki so zelo raznolike po starosti in jezikovnem znanju, in v štirih skupinah odraslih.
najšolske dejavnosti otrok - redno obiskovanje pouka slovenščine nekoliko lažje.
In kako je videti pouk? »Naš pouk je morda nekoliko podoben kombiniranemu pouku, kot ga poznamo v nekaterih manjših podeželskih šolah v Sloveniji. Glede na tako veliko heterogenost šolskih skupin se pri pouku večkrat vzporedno dogaja >več predstav na več odrih hkrati<, pri nas frontalnega pouka torej ni. Tudi učbenikov ne uporabljamo, vsa gradiva za vse skupine in podskupine oblikujem sama. Pomembno se mi zdi, da v času pouka vsaj tretjino dejavnosti izvede cela skupina, da otroci pri učenju sodelujejo kljub velikim starostnim in jezikovnim razlikam. To je zelo pomembno za razvoj njihovih socialnih veščin in še lepše se imamo,« pravi.
Vez s Slovenijo
Staršem po njenih besedah pri ohranjanju slovenščine zagotovo ni lahko, zlasti v mešanih družinah, kjer se sporazumevajo v dveh jezikih. Niso namreč redke družine, kjer otrok odrašča v družini, kjer
SLOVENCI PO SVETU
39
Obisk klekljaric iz Slovenije
V Nemčiji po uradnih podatkih živi približno petdeset tisoč Slovencev, od tega naj bi jih v Berlinu živelo približno dva tisoč. Pomembna prvina ohranjanja slovenstva je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, izvaja pa ga v sodelovanju s tujimi šolskimi oblastmi in slovenskimi skupnostmi v tujini. Prvo slovensko šolo so v Nemčiji ustanovili že leta 1976. Danes je pouk tako za otroke kot odrasle organiziran v Baden-Württenbergu, na Bavarskem, v Severnem Porenju-Vestfaliji, Hessnu in Berlinu.
člani govorijo tri ali celo štiri jezike. Takšen primer predstavljata oče Slovenec in mama Španka, ki se pogovarjata angleško, medtem ko otrok obiskuje nemški vrtec. »V večini družin, ki pošiljajo otroke k pouku slovenščine, starši slovenskega izvora z otrokom govorijo slovensko, kar me zelo veseli. Dopolnilni pouk
»Jezikovno znanje otroka je kot ledena gora: mi vidimo samo vrh, pod površjem pa je še veliko več.«
slovenščine starše podpira pri njihovem trudu, da bi otroci odrasli v dvo- ali večjezično osebo. Od njih ne pričakujmo, da bodo takoj odgovarjali v slovenščini, prav tako ne odnehamo z njimi govoriti slovensko, če vedno odgovarjajo v nemščini. Jezikovno znanje otroka je kot ledena gora: mi vidimo samo vrh, pod površjem pa je še veliko več.«
Glede na to, da v Berlinu živi že vrsto let, je letos doživela tudi to, da je triletnika k pouku slovenščine pripeljala njena nekdanja učenka, ki je druga generacija Slovencev v
»Moram reči, da imam posebno spoštovanje do mladih Slovencev, ki so se že rodili v Nemčiji in zdaj s svojimi otroki govorijo v slovenščini.«
Nemčiji, torej se je že rodila v Berlinu slovenskim staršem. »Zdaj je tako zavedna, da z otrokom govori samo v slovenščini, saj se bo, kot pravi, nemščino naučil v vrtcu. Takšnih primerov družin, ko se slovenščino učijo že otroci tretje generacije, je še več. Moram reči, da imam posebno spoštovanje do mladih Slovencev, ki so se že rodili v Nemčiji in zdaj s svojimi otroki govorijo v slovenščini.«
Kmalu spet gregorjevo
Dopolnilni pouk slovenščine je veliko več kot zgolj učenje jezika, saj ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskih običajev in kulture. »Vsaka zunajšolska dejavnost, ki poveže otroke različnih skupin, je zelo dragocena. Zelo sem hvaležna, da imamo v Berlinu našega Dorija in slovensko veleposlaništvo, ki ima poseben po-
Pri pouku uporabljajo različne učne pripomočke.
sluh za skupnost slovenskih družin. Ob začetku letošnjega šolskega leta smo imeli piknik na zelenici pred veleposlanikovo rezidenco, na katerega nas je - kot že večkrat prej - povabil veleposlanik Franc But.«
Zelo priljubljeno je vsakoletno miklavževanje pri Izidorju Pečov-niku - Doriju, za katerega so učenci slovenske šole v vseh letih doslej pripravili bogat program v cerkvi sv. Elizabete pri Slovenski katoliški misiji v Berlinu. To je po njenih ocenah vsako leto najbolj obiskana prireditev za Slovence v Berlinu. »Otroci se zelo radi predstavijo svojim družinam, sorodnikom in drugemu občinstvu ter pokažejo, kaj znajo. V preteklih letih smo izvedli dramatizacijo pravljic Kdo je napravil Vidku srajčico, Mojca Pokrajculja, Šivilja in škarjice, Muca Copatarica in številnih drugih.« V času pandemije miklavževanja ni bilo mogoče
organizirati, zato so bili toliko bolj veseli miklavževanja lani decembra. Množično so se zbrali na dvorišču Slovenske katoliške misije pred poganjkom najstarejše trte na svetu. Učenci so izvedli kulturni program, v katerem se je predstavila vsaka učna skupina otrok, od najmlajših do najstarejših, od začetnikov do iz-popolnjevalcev. Po programu je otroke obiskal in obdaril Miklavž.
Gregorjevo so v Berlinu začeli p r a zno-vati
pobudo Izidorja Pečovnika - Dori-ja, ki ima na ta dan rojstni dan. »Ob njegovi šestdesetletnici smo ga presenetili z našim prvim spuščanjem gre-gorčkov po reki Spree. Pri organizaciji je sodelovalo tudi veleposlaništvo in doslej smo gregorjevo praznovali že petkrat zapored. Pandemija je to tradicijo prekinila, a jo bomo letos obudili,« ob koncu še dodaja Novakova.
Foto: osebni arhiv
Učenci v Berlinu vsako leto sodelujejo v veseli šoli Cici
40
GLASBENA ZGODBA
»Bila sva v disku, ko je LPS igral ...«
Foto: Žan Žvižej
Mati je ves čas skrbela za svojo BOLNO HČER.
Tone je sporočil, da nebo prišel. Tone je sporočil, da NE BO prišel
njuni
Preboj med uspešne slovenske zasedbe ni preprost, kakovostnih mladih skupin, ki sanjajo o nastopih na velikih odrih, je cela vrsta. Izbor Ema freš daje zadnja leta možnost neuveljavljenim glasbenikom, da se predstavijo širšemu občinstvu in se z že uveljavljenimi glasbeniki potegujejo za vstopnico na evrovizijski oder. Med tistimi, ki se potegujejo za nastop na njem, je tudi mlada celjska zasedba LPS.
TATJANA CVIRN
Naš predstavnik za evrovizijsko tekmovanje bo znan 19. februarja, ko bo veliki finale izbora Eme 2022. Šest izvajalcev si je na sobotnem predizboru že zagotovilo nastop v finalu, drugih šest finalistov bo znanih to soboto. Za glasove občinstva in strokovne žirije se bo potegovala tudi petčlanska
jateljev. Zasedba se je od takrat spremenila, sedanja je tista, ki bo zdržala, so prepričani. Žiga je slišal peti Filipa Vidušina in ga povabil k sodelovanju, ta je nato pritegnil sošolca Gašperja Hlupiča, ki igra bobne. Pridružila sta se še kitarist
Zala Velenšek, basistka
Celjanka, dijakinja tretjega letnika I. gimnazije v Celju splošne smeri. Rada bi študirala anglistiko in francistiko. V glasbeni šoli se je učila klavir. Sama je začela igrati kitaro in bas kitaro. Še vedno obiskuje program džez kitare na Glasbeni šoli Celje. Rada posluša slovenske popevke, všeč ji je Nina Strnad, od tujih zasedba Abba. V prostem času se vedno več ukvarja tudi s fotografiranjem.
Zala: »Za zdaj je najbolj pomembno, da se imamo fino, ko skupaj igramo, in če lahko še komu polepšamo dan, je to nekaj najlepšega.« лк
Prostor za vaje ima LPS še vedno na GCC, kjer lahko vse mlade šolske skupine vadijo v posebej urejeni in opremljeni sobi, kjer so na voljo tudi nekatera glasbila in ozvočenje. »Brez naše šole bi nam bilo težko. Ravnatelj Gregor Dele-ja podpira glasbeno udejstvovanje dijakov, šola nudi prostor za vajo, možnosti nastopanja na vseh šolskih prireditvah ter predstavitve na socialnih omrežjih šole,« izpostavlja Gašper.
Kratica, ki lahko pomeni marsikaj
Tudi ime zasedbe je povezano s šolo. Žiga pojasni izvor kratice, ki je najprej pomenila lepi, pametni in spo-
sobni: »Ko je profesor športa ne- se to ni ljubilo koga od dijakov zadolžil, da mora mora to storiti opraviti neko zadolžitev, temu pa govor, da zato,
in je vprašal, zakaj prav on, je slišal od-ker je lep, pameten
zasedba LPS (izgovor: el pi es), ki je še s tremi izvajalci zmagala na Emi freš. »Že to je bilo več, kot smo pričakovali, zato smo tudi manj obremenjeni pred sobotnim koncertom,« pravijo mladi člani zasedbe, ki je nastala konec leta 2018 na Gimnaziji Celje - Center (GCC).
GCC in Kajuh
Klaviaturist Žiga Žvižej je s takratnim kitaristom zasedbe k sodelovanju povabil še nekaj pri-
Mark Semeja in basistka Zala Velenšek, ki edina prihaja s I. gimnazije v Celju. Zasedba je imela basista, ki je bil v njej začasno, zato so iskali novega člana. Povabili so Zalo, ki je avgusta lani prišla na vajo in od takrat igra s fanti.
Odkar sta Žiga in Mark študenta - prvi študira glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani in drugi biologijo Gašner
v Mariboru - ima zasedba »Nekateriučitelji
bolj razumejo naše ustvarjanje in odsotnost od pouka, drugi malo manj.«
vaje ob koncu tedna in takrat malo bolj intenzivne.
Gašper Hlupič, bobnar
Polzelan, maturant GCC, morda bo študiral politologijo. Zaradi močne bobnarske tradicije v žalski glasbeni šoli se je tudi sam odločil za bobne. Ima podoben glasbeni okus kot Zala. Pred leti je poslušal zasedbi Led Zeppelin in AC/DC, zdaj je vedno primeren čas za Hama in Magnifica. V prostem času zelo rad pije kavo.
Foto: Lucijan Platovšek
GLASBENA ZGODBA
41
in sposoben.« Tako je zasedba dobila ime LPS, a čez čas se članom pomen kratice ni več zdel najbolj posrečen, zato so se odločili, da bo pomenila Last Pizza Slice (Zadnji kos pice). Domnevamo, da je šlo za prepir, kdo bo pojedel zadnji kos. Medtem so namreč ugotovili, da je najbolje, če vsak naroči svojo pico in ni prepira.
Če so se kdaj sprli zaradi pice, pa v en glas zatrjujejo, da so vse druge razprave v zasedbi zelo ustvarjalne. Gašper razloži: »V vsaki skupini so kdaj kakšna nesoglasja. Vsak želi najboljše, a vedno se vsi ne strinjamo, zato pride do razprave. Mislim, da smo dovolj odrasli, da ločimo med osebnimi stvarmi in tistimi, povezanimi z zasedbo. Želimo, da vedno vsak pove svoje mnenje, in smo demokratični glede odločitve. Želimo ohranjati dobre odnose, saj smo tudi prijatelji.«
v njihovem slogu. Igrajo namreč bolj soul in pop skladbe. Disko bi moral biti na začetku v ritmu bos-sa nove, a se je nekdo od članov začel zafrkavati in igrati v disko ritmu. Drugim je bilo to všeč in nastala je skladba v ritmu, ki vabi na ples, a z besedilom, ob katerem bi se zjokal, kot pravi Filip, saj govori o čustvih, ki jih doživljamo ob razočaranju v ljubezenskih zvezah, o nezvestobi.
Za veselje in užitek
Kljub temu da je uspeh na Emi freš največ, kar so doslej dosegli, so ponosni tudi na druge dosežke v času delovanja. Na Špil ligi v Ljubljani, kjer nastopajo dijaške zasedbe, so lani prišli med prve štiri. Žiga: »Všeč
Prav tako so se v vrh uvrstili na poletnem žalskem natečaju
Žiga Zvižej, klaviaturist
Celjan, študent glasbene pedagogike. Glasbeno znanje je nabiral na Glasbeni šoli Celje, kjer je končal nižjo stopnjo klavirja in že takrat je raje kot po notah, ki jih je dobil v šoli, igral priredbe in svoje skladbe. Nekaj let je igral tudi džez klavir. Všeč mu je tuja zasedba Lawrence, rad posluša slovenske skupine Kokosy, Babooni, Plateau ... Je tudi strasten in odličen šahist.
nam je misel celjskega glasbenika Leona Firšta, da je veliko bolj zabavno in v užitek, če igraš z drugimi, ne sam.«
Žiga doda, da je sicer najstarejši član zasedbe, a se nima za šefa, ki bi »komandiral«. Vsak ima svoj glas in dobro je, da se ne strinjajo vselej o vsem, je prepričan. »Najboljše stvari so se vedno dogajale zaradi neswtrinjanj.«
Vesela in žalostna hkrati
Njihovi glasbeni okusi so različni, vsak posluša drugačno glasbo, zato so tudi razprave o tem zanimive. Filip meni, da je to dobro, saj tako člani zasedbe dobijo vtis, kako bo skladbe sprejelo občinstvo, ki je tudi zelo raznoliko.
Če so na začetku igrali glasbo, ki so jo želeli slišati tisti, ki so jih povabili na nastope, in so preigra-vali različne skladbe drugih avtorjev, je zadnje čase v ospredju avtorska glasba. Besedila in glasbo ustvarjajo vsi člani. Filip je na začetku veliko skladb na pisal v angleščini, zadnje čase se loteva tudi slovenskih besedil. »Pomembno je, da znam izraziti, kar v nekem trenutku začutim,« pravi mlad ustvarjalec. Na vajah skladbe ponavadi dobijo novo podobo in dokler ni zasedba v studiu na snemanju, se lahko še marsikaj spremeni. Tako je bilo tudi s skladbo Disko, s katero se je LPS predstavil na Emi freš. V smehu člani pravijo, da so z njo presenetili tudi sebe, saj ni ravno
Stresi oder in na natečaju za mlade zasedbe Šourock.
Od kod sploh zamisel, da bi se preizkusili še na Emi? Navdušil jih je Žiga, ki je evrovizijski oboževalec že od mladih nog. Zakaj pa ne, so rekli drugi in se brez velikih pričakovanj podali v tekmo.
Sicer pa so se za prepoznavnost zasedbe člani že prej trudili tudi na socialnih omrežjih. V časih, ko zaradi epidemije ni bilo mogoče nastopati, je postala tovrstna predstavitev še pomembnejša, saj se je večina glasbe preselila na spletne platforme. »Takšna promocija zahteva sicer več dela in časa, da te ljudje opazijo, a zasedba Plateau je primer, da lahko uspeš, tudi če ne greš na Emo,« pravi Gašper. Člani seveda želijo čim prej in čim več nastopati tudi v živo in menijo, da si tudi ljudje to želijo. »Brez korone ne Filip: »Ver- bi vedeli, da kaj pogre-jamemo, da lahko šajo, saj so imeli prej nekaj naredimo, ker večino stvari ves čas ustvarjamoglasbo, na voljo. Zdaj si spet ki je všeč nam in ljudem.«
Z leve: Filip Vidušin, Mark Semeja, Gašper Hlupič, Zala Velenšek in Žiga Zvižej (Foto: Janja Šolinc)
Mark Semeja, kitarist
Letušan, študent biologije v Mariboru. Najprej se je učil igranja klavirja, za katerega ga je navdušil njegov oče. Kasneje ga je pot ponesla k igranju klavirske harmonike, sedaj že dve leti in pol igra električno kitaro. V prostem času se poleg glasbe rad ukvarja tudi s športom. Rad
In kje se vidijo čez nekaj let? »Upam, da nas rezultat na Emi ne bo tako prizadel, da se ne bi več hoteli ukvarjati z glasbo,« Mark: pravi v šali Gašper. Žiga
posluša blues, rok in indie. Njegovi najljubši izvajalci so Dire Straits, Stevie Ray Vaughan in Greto Van Fleet.
Filip Vidušin, pevec
Celjan, maturant GCC, rad bi študiral anglistiko. Doma so starši imeli veliko plošč in ob njihovem poslušanju je začel peti. V osnovni šoli se je priključil pevskemu zboru. Hotel se je učiti kitaro, a ker v glasbeni šoli tisto leto ni bilo prostora, se je odločil za trobento in naslednje leto začel igrati še kitaro. Ko je začel trenirati košarko, jo je opustil, medtem ko je trobento igral osem let. Včasih je poslušal Eda Sheerana, Imagine Dragons, Bruna Marsa ... Všeč so mu slovenske zasedbe Kokosy, Babooni, Joker Out, Hamo & Tribute 2 Love.
želijo doživeti glasbo v živo,« pravi Filip. LPS je čas korone izkoristil za ustvarjanje novih skladb, rast in razvoj.
Na Emi se želijo člani predvsem imeti fino, pravi Zala, ki je prepričana, da se še ne zavedajo povsem uspeha, ki so ga dosegli.
»Glasbo dojemamo kot medij za svobodno izražanje in si svojega življenja brez nje preprosto ne redstavljamo.«
meni, da so povezani, da radi ustvarjajo, kar je sproščujoče in v užitek, zato računa, da bodo čez čas še vedno skupaj ter da bodo lahko igrali na malo večjih odrih, v klubih. »Za zdaj je najbolj pomembno, da se imamo fino, ko skupaj igramo, in če lahko še komu polepšamo dan, je to nekaj najlepšega,« zaključi Zala.
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
1	Rubriko pripravlja
'Käinrä Osrednja knjižnica Celje
Za domovino z rokom naprej - kratka zgodovina celjske rokovske glasbe m
Rokovska glasba je ena od nosilk popularne kulture druge polovice 20. stoletja, zato kot taka ni samo glasbena zvrst, pač pa tudi kulturno--popularni fenomen, ki je v sedemdesetih letih svojega obstoja spremenil način skladanja, izvajanja in poslušanja glasbe. Rok je s svojim množičnim vplivom premikal meje, osvobajal mlade kulturnih in socialnih spon ter poskrbel, da se je zanj začela zanimati tudi politika. Vsekakor dovolj razlogov, da je rok s svojo bogato dediščino in vplivom na slovensko družbo dobil v Muzeju novejše zgodovine Celje tudi lastno pregledno razstavo, ki pa tokrat ni bila vezana zgolj na lokalno okolje, pač pa je vsebinsko povezala celotni slovenski prostor ter celo del bivšega jugoslovanskega. Ko govorimo o slovenskem roku med leti 1965 in 1991, ga je namreč nemogoče vzeti iz jugoslovanskega konteksta. Enoten glasbeni trg, državni snemalni studii in založbe, državni mediji ter
nenehna glasbena sodelovanja so namreč vplivali, da je rok glasba brezmejno prehajala kulturne meje vseh šestih republik, obenem pa skrbela za kakovost in pojavnost, pa tudi cenzuro.
Kljub temu, da so pionirski začetki roka v Sloveniji in s tem najbolj odmevni roko-vski ansambli izhajali iz treh glavnih rokovskih centrov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, Maribor, Ljubljana, Koper, pa Celje niti malo ni zaostajalo v izvedbi, pa tudi v avtorstvu prvih rokovskih zasedb ne. Celje je imelo vseskozi dobro razvito rokovsko sceno, ki je sledila svetovnim trendom, a se je skozi razvoj, skoraj raje kot z mainstrea-movsko glasbo, spogledovala z alternativno produkcijo, ki je svoj razcvet doživela predvsem v osemdesetih.
Se nadaljuje ...
Sebastjan Weber Muzej novejše zgodovine Celje
Konec 70. let 20. stoletja je začela delovati skupina Kladivo, konj in voda. S svojim akustičnim pristopom in liričnostjo besedil je postala ena od nosilk tako imenovanega folk roka v Sloveniji.(Foto: Dani Bedrač, kopijo hrani Fototeka MNZC.)
vMm £ !
Skupina Eletric fish je sredi 80. let sledila valu industrijskega oz. elektro roka. Kopijo hrani Fototeka MNZC.
radio celje
ALBUM S CELJSKEGA
Dvanajstletna Ela Hrga, por. Peroci
(1922-2001)
11. februarja 1922 se je v Sv. Križu pri Rogaški Slatini rodila Ela Hrga, por. Peroci, slovenska mladinska pisateljica, urednica, pesnica in učiteljica. Osnovno šolo je obiskovala v Šmarju pri Jelšah, Rogatcu in Šentvidu pri Grobelnem, gimnazijo in meščansko šolo pa v Celju in Kočevju. Študij je zaključila na državnem učiteljišču. Diplomirala je na Filozofski fakulteti, na oddelku za pedagogiko, leta 1954. Delovala je kot učiteljica, pisateljica in novinarka. Njena najbolj znana dela so Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock in mnoga druga.
Umrla je 18. novembra 2001 v Ljubljani, kjer je na Žalah tudi pokopana.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Mediiski pokrovitelj: Novi tednik
Povabilo ...
Knjižnica Rogaška Slatina ob 100-letnici njenega rojstva vabi k sodelovanju vse slovenske osnovnošolce na natečaju za najboljšo pesem v sklopu festivala Mali Pranger -Ela. Povabilo velja od 11. februarja, Elinega rojstnega dne, in do svetovnega dneva knjige 2. aprila. Zaključek z razglasitvijo rezultatov bo v maju. Vse informacije dobite pri vodji festivala mag. Nataši Koražija, direktorici Knjižnice Rogaška Slatina, na e-naslov natasa.korazija@r-sl.sik.si
»Ko je učitelj napisal na šolsko tablo naslov spisa, ki naj bi ga napisali v šoli ali doma, se je v meni utrnil trenutek nravliičnosti.«
www.nouitednik.si
Fotografijo hrani Knjižnica Šmarje pri
.Iplčah
ZA ZDRAVJE
43
Ni telesnega organa, ki ga kajenje ne bi prizadelo
Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. Tobačni dim je mešanica več kot pet tisoč kemikalij, rakotvornih snovi, toksinov, ki povzročajo bolezni pri ljudeh. Kajenje je eden od dejavnikov tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni dihal, vključno z okužbami. Kajenje tobaka je eden glavnih dejavnikov za nastanek bolezni dihal, ki vključujejo kronično obstruktivno pljučno bolezen in pljučnega raka.
SIMONA SOLINIC
7 Л
/
Ж' fv

Kajenje negativno vpliva na zdravje pljuč in škoduje imunskemu odzivu v dihalnem sistemu, zaradi česar so kadilci bolj nagnjeni k okužbam. Kajenje je eden od dejavnikov tveganja tudi za okužbo in smrt zaradi patogenov iz skupine koronavirusov. Raziskovalci poudarjajo možnost, da kajenje pri posameznikih poveča verjetnost okužbe z novim koronavirusom ali poslabša potek bolezni. Pri bistveno večjem deležu bolnikov s covidom-19, ki so kadilci, se je med sprejemom v bolnišnico pokazalo hitro poslabšanje zdravja v primerjavi z nekadilci. Med bolniki s covidom-19, ki so bili sprejeti na intenzivno zdravljenje in so potrebovali mehansko ventilacijo, je bilo bistveno več kadilcev kot nekadilcev. Tako pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Opustitev kajenja prinese
koristi
Kajenje tobaka škoduje vsem organom v telesu in škodljivo vpliva na zdravje. Predvsem je eden glavnih dejavnikov za nastanek bolezni dihal, ki vključujejo kronično obstruktivno pljučno bolezen in pljučnega
raka. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju in v času covida-19 pomeni pomembne dodatne koristi za zdravje. Mnogi posamezniki težko prenehajo kaditi, še posebej če poskušajo kajenje opustiti sami, brez pomoči.
Zaradi pandemije se je zmanjšala tudi dostopnost do različnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja, saj so v Sloveniji brezplačna svetovanja za posameznike, svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja še vedno omejeni. Zdravniki želijo, da bi bila ta vrsta pomoči čim prej spet vzpostavljena. Tudi v Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačni nadzor svetujejo in pripravljajo delavnice za opuščanje kajenja tako za odrasle kot tudi v osnovnih in srednjih šolah. Mlade spodbujajo, naj ostanejo nekadilci, tudi s spletno nekadilsko zaobljubo na spletni strani. Evropske smernice za zdravljenje mladostnikov, zasvojenih z nikotinom, navajajo, da imajo najstniki, ki se udeležijo programa za opustitev kajenja v skupini, dvakrat več možnosti, da prenehajo kaditi.
Foto: Pixabay
Ves čas je dostopen brezplačen svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77, ki nudi tudi dolgoročno pomoč in podporo svetovalcev pri opuščanju kajenja. Telefon deluje vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
Kaj pa elektronske cigarete?
Elektronske cigarete so skupina novejših hitro spreminjajočih se in zelo raznolikih izdelkov, ki so na trgu prisotni od leta 2006. Segrevajo tekočino, ki se spremeni v aerosole, ki jih vdihuje uporabnik. Glavne sestavine aerosolov so nikotin (nekatere elektronske cigarete so tudi brez njega), vlažil-ci, arome in številne druge zdravju škodljive snovi, tudi rakotvorne.
Aerosoli vsebujejo snovi, ki so prisotne v tobačnem dimu, a tudi takšne, ki jih v njem ni. Izpostavljenost uporabnika škodljivim snovem je zelo raznolika in odvisna od značilnosti izdelka, tekočine in načina uporabe. Vnos nikotina je pri izkušenih uporabnikih primerljiv vnosu pri kajenju cigaret, izpostavljenost drugim škodljivim snovem pa je ob tipični uporabi večinoma manjša kot pri kajenju cigaret (razen v primeru nekaterih kovin). Ne glede na morebi-
tne nižje ravni škodljivih snovi je uporabnik elektronskih cigaret izpostavljen znatnim količinam zdravju škodljivih snovi. Novejše generacije elektronskih cigaret lahko dovajajo višje ravni nikotina in zdravju škodljivih snovi.
Elektronske cigarete so škodljive za zdravje. Škodljivih učinkov njihove uporabe na zdravje ne smemo podcenjevati. Podatkov o škodljivih
učinkih je vedno več, predvsem tistih na srce, žile in dihala. Uporaba elektronskih cigaret je povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca, žil in dihal. Trenutno še ne poznamo škodljivih učinkov dolgoročne uporabe elektronskih cigaret, saj so na trgu še prekratek čas. Vse elektronske cigarete, ki vsebujejo nikotin, lahko povzročijo zasvojenost.
Zaskrbljujoče
Med prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 74 let, se je med letoma 2016 in 2020 znižal odstotek kadilcev, izraziteje med moškimi.
Razširjenost kajenja se že dlje časa zmanjšuje med tistimi, ki običajno začnejo kaditi. 63 odstotkov prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadilo pred polnoletnostjo, 99 odstotkov pri 25 letih ali manj.
Vsak peti odrasli prebivalec, star od 18 do 74 let, in skoraj vsak deseti 15-letnik kadi tobak.
Tobak ostaja eden vodilnih dejavnikov tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja.
Cene cigaret so med nižjimi v Evropski uniji. Prisotne so tudi znatne razlike v cenah različnih skupin tobačnih izdelkov.
Kršitve Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov so pogoste. Tobak za oralno uporabo, katerega prodaja je v Sloveniji prepovedana, nekateri prodajajo kot tobak za žvečenje.
Na trg prihajajo izdelki, ki vsebujejo tobak oziroma nikotin, po njih posegajo predvsem mladostniki, uporaba se povečuje. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana.
Število prodajnih mest tobačnih in povezanih izdelkov je zelo visoko. Mladoletniki zaznavajo tobačne in povezane izdelke kot zlahka dostopne. Med 15-letniki jih vsaj enkrat na teden kadi tobak malo manj kot desetina, malo več kot polovica od teh kadi vsak dan.
Med 60 prebivalci, ki vsak teden umrejo zaradi s tobakom povzročenih bolezni, jih 23 umre pred 70. letom.
Tobaku je pripisljiva skoraj vsaka šesta smrt med prebivalci, starimi 30 let in več.
Tobak v Sloveniji letno povzroči več smrti, kot jih skupno nezgode (vključno s prometnimi), alkohol, prepovedane droge, samomori in aids.
Izpostavljenost tobačnemu dimu je dandanes prisotna predvsem v domačem bivalnem okolju. Zaradi kajenja nosečnic je tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno dva tisoč še nerojenih otrok.
Med mladostniki, starimi od 10 do 17 let, ki ne kadijo, je tobačnemu dimu izpostavljena približno tretjina vseh, to je približno 48 tisoč mladostnikov. Med njimi je tretjina izpostavljenih vsak dan.
Izpostavljenost zvišanim ravnem zdravju škodljivih snovi je prisotna tudi v zaprtih prostorih, kjer
ljudje uporabljajo elektronske cigarete ali kadijo tobačne izdelke, v katerih se tobak segreva. Podatkov o obsegu izpostavljenosti aerosolu teh izdelkov v Sloveniji ni.
Po tobaku za oralno uporabo (snus, fuge) v Sloveniji posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Odstotek uporabnikov med mladostniki narašča, med odraslimi se ne spreminja.
Vir: NIJZ
44
BRALCI POROČEVALCI
Celjski grad, k njemu se vračam
Desetletja in več dograjevan, spreminjan, zapuščen in izkoriščan je obstal in v današnji podobi nas mogočen ter zapeljiv nezadržno vabi med svoje kamnite skrivnosti.
Kupila sem letno karto, ki mi omogoča vstop na grad. Najprej seveda zavij em na kavo v Kavarno Veronika. Malo poklepetam z natakari-
co, ki me že pozna, ve tudi, da se bom domov grede še oglasila. Gostje prihajajo in odhajajo, otroke prepustijo igri na travnatem delu za
kavarno, tam so postavljene tudi velike plastične šahovske figure. Manjši otroci ne vedo prav, kaj bi z njimi počeli, večji, predvsem fantje, jih podirajo ali mečejo sem in tja. Redkokateri starš jim to prepreči. Vem, radi bi imeli mir, a vseeno ... Skupina delavcev je
tako dobre volje, kot bi prišli z zabave, z užitkom se lotijo piva. Dve mladi Francozinji se trudita z angleščino, sicer pa je besedo kava mogoče razbrati v mnogih jezikih. Gospa sivih las s pohodnima palicama se mi nasmehne. Potem sedeta za mizo zakonca
s psičkom v naročju. Nekam zaskrbljeno ga opazujeta. »Je bolan?« vprašam. »Da, kupila sva ga od nekih Čehov, ima slabo krvno sliko, v Celju so ga pregledali.«
Čas je za moj odhod z gradu. To sem počela že tolikokrat, a še vedno odkrijem kaj novega, nenavadnega. Zidovi so seveda še vedno tam, kjer so bili, je pa igra senc in svetlobe vsak dan in vsak trenutek drugačna, v močnem soncu so robovi ostri, se pomikajo glede na čas. Kadar oblak preleti grad, leže na mogočne zidove siv pajčolan, a tudi ta v mnogih odtenkih. Moj pametni telefon »snema« kar naprej, čeprav to počne le zame. Pridem do razglednega platoja in sem spet prevzeta ob pogledu na mesto, na Savinjo in dolino, po kateri teče, ter na zeleno gričevje, kamor seže pogled. Že pred mnogimi leti je predvsem Celjanom znan pisatelj Miloš Mikeln zapisal, da lepšega razgleda ni.
Sedem na klop in se tokrat posvetim obiskovalcem. Brez scenarija, brez režiserja videvam prizore, ki me ne prenehajo zabavati. Le zakaj bi še hodila v gledališče? Tu ni ne sprenevedanja ne vizualnih akrobacij, ki so same sebi namen, tu je gledališče vsakdana. Pred mano se zvrstijo tujci, ki so se pripeljali
z avtobusom. Okoli turističnega vodiča se zgrnejo tisti radovedni, mladi se previdno oddaljijo in prišepetavajo smešnice, pari čakajo na priložnost, da se z mestom Celje v ozadju fotografirajo. Po dolini s Savinjo se sploh ne ozrejo. Gre tudi drugače. Nekateri starši najprej otrokom šolarjem natančno preberejo vse, kar piše o zgodovini gradu in Celjskih grofih, in potem sledi dolg ogled, vzpon na Friderikov stolp. Vračam se, skozi line obzidja opazujem krošnje dreves, ki segajo zelo visoko. Ko se odenejo s cvetovi akacije, zrak omamno zadiši.
Malo više od vhoda na grad naredim nekaj korakov po kratki vzpetini do velikega poligona, ki je v sklopu gradu, a zanimivo, redkokdo zaide semkaj, razen kadar so tam najrazličnejše prireditve, zanimive predvsem za otroke. Sama sem in obdata me mir in tišina. Sedem ali ležem na razmajano klop, pozdravim brezo in pomislim na občutek sreče, ki ga je opisal znan avstrijski dirigent v avtobiografskem romanu Ko sem našel tišino. Tudi jaz jo iščem in včasih najdem, tako kot prav ta trenutek, ni plačljiva, četudi je nekaj najdragocenejšega.
ZORA HUDALES
Praznovala biserno poroko
Na prehodu starega v novo leto pred šestdesetimi leti, natančneje 31. decembra 1961, sta si večno zvestobo obljubila Ida in Alojz Bizjak iz Orehovca v Zibiki. Tako častitljiv jubilej sta želela proslaviti z najdražjimi. Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer in želje po varovanju zdravja sta praznovanje zamaknila na 15. januarja letos.
Poročila sta se v cerkvi Tin-ske Matere božje nedaleč od njunega doma. Ida Založnik se je rodila v številni družini z devetimi otroki v Orehovcu 6 na veliki kmetiji. Svojega izbranca je našla le nekaj sto metrov od domače hiše. Lojze je odraščal v družini s štirimi otroki v Orehovcu 3. Zaradi bližine njunih domov mu ni bilo treba daleč k dekletu na vasovanje, kar je trajalo približno tri oziroma štiri leta. Kot soseda sta se že poznala od zgodnjega otroštva in se kasneje zbližala ob kmečkih
opravilih in praznikih. Iskrica ljubezni je preskočila, zagorela in gori še danes.
Skupno pot sta začela 1. januarja 1962 na Bizjakovi domačiji. Oba navajena trdega dela, odrekanja, polna zagona sta začela ustvarjati nov dom in gospodarska poslopja. Lojze se je od svojega očeta naučil zidarskega dela, ki ga je s pridom uporabil pri obnovi doma in ga tudi dobro izkoristil pri takratni gradnji hiš v okoliških krajih. Ida je od tem, da je skrbela za otroke, opravljala še gospodinjska opravila, skrbela za živino in delala na polju ter v vinogradu.
Njuna ljubezen je še isto leto »rodila« hčer Smiljano, kmalu še Jožico, nato sina Jožeka, nekaj let kasneje še hčer Marjetko. Ko sta zgradila dom in gospodarska poslopja ter so njuni otroci že odrasli, sta se lotila velikega izziva. Poleg hiše sta zgradila stavbo za turistične namene,
kjer lahko sprejmejo zaključene družbe do 80 gostov, medtem ko je lahko nastanjenih 26 gostov.
Ob vseh obveznostih nista zapostavljala delovanja v lokalnem okolju, saj sta pevca v mešanem cerkvenem zboru 60 let, Lojze prepeva v obrtniškem pevskem zboru 21 let. Vse naštete dejavnosti so jima v veliko veselje, tudi zato, ker sta na ta način spoznala veliko prijateljev. Na svoji turistični kmetiji sta večkrat gostila svoje najdražje, sorodnike in prijatelje.
Ko je čas mineval, so tudi njune hčere in sin poskrbeli za mladi rod. Imata sedem vnukov - Nino, Mojco, Tomaža, Andraža, Tino, Natašo in Jana - in dva pravnuka - Lucio in Lovra. Ob vsej bogati in včasih naporni prehojeni poti sta neizmerno hvaležna svojim otrokom in hkrati srečna, da sta še vedno tako dobrega zdravja.
STANKO FAJS
l f V V1 I	...	.	• v
Voščila ji je najstarejsa občanka
Marija Stropnik s Polzele je 27. januarja praznovala devetdeset let. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki lokalnih društev in organizacij. A zagotovo je bila najbolj vesela obiska najstarejše občanke Angele Košmrlj, ki je lani praznovala stoti rojstni dan.
Z veseljem sta poklepetali in izmenjali nekaj spominov. Tako Marija Stropnik kot Angela Košmrlj sta okusili čas druge svetovne vojne, česar ne bosta, kot pravita, nikoli pozabili. Obe sta članici domače krajevne organizacije - Zveze združenj borcev za vrednote NOB Žalec. Dotaknili sta se tudi aktualnih zdravstvenih razmer v Sloveniji in po svetu. Verjetno je Angela slavljenki zaupala tudi recept, kako dočakati takšno starost.
NT
Najstarejša občanka Polzele Angela Košmrlj (levo), ki bo letos junija praznovala stoprvi rojstni dan, je takole vedro in polno emergije ob devetdesetletnici voščila sokrajanki Mariji Stropnik. (Foto: TT)
Marijo Stropnik so za 90. rojstni dan obiskali podžupan, predstavnica Rdečega križa in Karitas Polzela, predsednik ZZB KO Polzela in predsednik DU Polzela. (Foto: TT)
BRALCI POROČEVALCI
45
Celjski dijaki krepijo sodelovanje z Veselimi nogicami
Na so Lana Valand, Mojca Fegeš, Ana Klanšek, Ivica Pinter, Jožica Grašič, Lan Kos, Martin Deželak z Andrejo Tanšek, mentorico in profesorico ekonomskih predmetov.
V društvu Vesele nogice, kjer že deseto leto s pomočjo zvestih članov, prostovoljcev, zaposlenih ter donatorjev in sponzorjev pomagajo osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam, so še posebej ponosni, da zelo dobro sodelujejo z mladimi dijaki Ekonomske šole Celje, ki z dejavnim delovanjem soustvarjajo lepšo prihodnost.
Še posebej jih veseli, da je Ekonomska šola Celje prisluhnila tudi njihovi pobudi in se odločila za sodelovanje v okviru projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, nad katerim bdi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada.
Dijaki Ekonomske šole Celje Martin Deželak, Lari-sa Bernard, Lan Kos, Anile Cocaj, Jožica Grašič in Na-stja Fidler iz 4.a-razreda ter dijakinji iz UP Lupinca Ana Klanšek in Lana Valand iz 3.a-razreda so z mentorico učnih podjetij in profesorico ekonomskih predmetov
Andrejo Tanšek v petek, 17. decembra, predali zamaške društvu Vesele nogice. Njihovemu zbiranju so se letos pridružili tudi dijaki 2.b-ra-zreda. Dijakinja Neja Žolger je k zbiranju zamaškov povabila trgovino Jager. Pridružila
se je zbiranju in sodelovanje obljubila v obliki donacij izdelkov, ki jih društvo nujno potrebuje.
Dijaki, učitelji in delavci šole so bili pri zbiranju zamaškov zelo prizadevni in so s sodelovanjem dokazali, da jim
je mar tako za otroke s posebnimi potrebami kot za okolje. Posebna pohvala za največ zbranih pokrovčkov gre dijakoma Martinu Deželaku in Lanu Kosu iz 4.a-razreda, ki sta v sodelovanju s podjetjem Marolt in s kavarnami ter z go-
stinskimi obrati zbrala največ zamaškov.
Lanski dijaki UP Zate Lari-sa Bernard, Gal Guček, Anile Cocaj in Martin Deželak so že na jesenskem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju s pomočjo sponzorskih
izdelkov podjetij Afrodita in Malinca zbirali sredstva. Dijaki so bili z mentorico uspešni, saj so zbrali toliko denarja, da so lahko finančno podprli letni projekt Korak za prihodnost Veselih nogic. Ker bodo njihovo poslanstvo nadaljevali dijaki 3. letnika, sta v petek, 17. decembra, dijakinji 4.a-ra-zreda Jožica Grašič in Nastja Fidler predali napolnjeno škatlo zamaškov dijakinji iz 3.a--razreda Ani Klanšek in tako simbolno prenesli naloge in poslanstvo na mlajšo generacijo.
Društvo Vesele nogice je hvaležno vsem, ki ga na njegovi poti zvesto podpirajo in mu zaupajo. Vsak zamašek, kilogram papirja, poslan SMS, vsaka odpadna kartuša in do-nacija jim pomaga, da svoje poslanstvo opravljajo še naprej. Še posebej se zahvaljujejo vsem, ki so projekt Korak za prihodnost Veselih nogic, s pomočjo katerega bodo lahko še naprej zagotavljali strokovne obravnave za osebe s posebnimi potrebami, že podprli. Vabljeni, da Korak za prihodnost Veselih nogic podprete tudi vi.	IP
Zaslonske in druge fotografije s spletne prireditve Veselje do znanosti (Foto: arhh
Ženske v
Na Gimnaziji Celje -Center, eni najdejavnejših članic mednarodne mreže UnescoASP, so 1. februarja organizirali Veselje do znanosti, tradicionalno prireditev, ki je namenjena popularizaciji znanosti in raziskovanja med mladimi. Ponavadi prireditev pripravijo novembra v šoli, in sicer ob svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj. Letos je bila zaradi razmer v spletni obliki februarja. Tokratno temo so predstavljale ženske v znanosti, na prireditvi je sodelovalo več kot petsto osnovnošolcev, dijakov in njihovih mentorjev iz 26 slovenskih osnovnih in srednjih šol.
V uvodnem delu so pripravili pogovor z uspešnimi slovenskimi raziskovalkami, ki
znanosti
ga je moderirala Maja Ratej, nekdanja dijakinja gCc in novinarka Radia Slovenija. Sodelovale so vodje štirih oddelkov na Institutu Jožef Stefan, prof. dr. Milena Horvat (Oddelek za znanosti v okolju), prof. dr. Dunja Mladenič (Oddelek za umetno inteligenco), dr. Barbara Malič (Oddelek za elektronsko keramiko), dr. Ingrid Milošev (Oddelek za fizikalno in organsko kemijo), in dve nekdanji dijakinji GCC - onkologinja dr. Nina Fokter Dovnik in Klavdija Ba-stl, podiplomska študentka na Memorial Sloan Kettering Cancer Center v ZDA. Mladim so predstavile njihovo poklicno pot, aktualno raziskovalno delo in z njimi spregovorile o izzivih prihodnosti.
V nadaljevanju so si udeleženci ogledali posnetek gle-
dališke predstave Neustrašna raziskovalka - Marie Curie in radioaktivnost, ki so jo napisali Justin Durel, Tomaž Lapajne Dekleva in David Dolamič. Za konec so učitelji naravoslovnih predmetov na GCC za udeležence pripravili posnetke zanimivih eksperimentov s področja kemije, biologije in fizike. Nekatere so udeleženci po njihovih navodilih lahko izvedli tudi sami v domačem okolju in tako odkrivali čarobnost ter uporabnost naravoslovnih znanosti. Posnetki eksperimentov so od 1. februarja dosegljivi na posebni spletni strani https:// veseljedoznanosti.gcc.si/ in bodo služili kot učno gradivo. Za udeležence so pripravili tudi dva nagradna kviza.
S tem in z drugimi sorodnimi projekti namenjajo na GCC velik poudarek medpredme-tnemu povezovanju, kompleksnosti in uporabnosti znanja, razvijanju in osvajanju temelj-
nih kompetenc, upoštevajoč načela avtentičnega učenja. S tem spodbujajo dijake in
učence k razumevanju vseži-vljenjskega učenja in konkretne uporabnosti znanj. Projekt
omogoča tudi medgeneracij-sko in medvrstniško druženje.
GD
Zmagovalka Eva Brglez in v ozadju njena zamisel za obleko (Foto: arhiv SŠSDL)
Dobila bo obleko za valeto
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje že vrsto let razpisuje natečaj Nariši obleko. Letos je na njem sodelovalo skoraj osemdeset učencev iz osemnajstih osnovnih šol s Celjskega. Zmagovalka je Eva Brglez iz OŠ Ljubno ob Savinji. Dijaki programa ustvarjalec modnih oblačil ji bodo pomagali uresničit njeno zamisel, ki jo je narisala, in ji bodo sešili obleko za valeto.
Natečaj, ki je bil razpisan že enajsto leto, je namenjen osnovnošolcem, ki radi rišejo in spremljajo modne smernice. V teh dneh se odločajo za izbiro poklica, zato so dobrodošle različne informacije o
šolah in programih. Finalisti natečaja so tako lahko obiskali šolo in si ogledali prostore, atelje, delavnice, v katerih se pod budnim očesom mentorjev kalijo bodoči modni oblikovalci in frizerji. Na koncu so lahko spremljali še modno revijo dijakov.
Zaključno prireditev natečaja so pripravili dijaki vseh programov, nekateri so poskrbeli za tehnično podporo, fotografijo, video, drugi so pripravljali in vodili dogodek. Pripravili so tudi modno revijo oblačil Legende. Pri ustvarjanju oblačil so dijake navdihnili umetniki, kot so Vasilij Kandinsky, Alberto Buri, Gustav Klimt, Duša Je-sih, Picasso in Franz Klein, je
pojasnila učiteljica Veronika Kokot. Učitelj Žan Žlebnik je
dodal: »Dijaki frizerji so oblikovali avantgardne pričeske,
ujeli so igro oblik in barv, ki so prevladovale na oblačilih. Piko na i je dodalo ustvarjalno ličenje.«	ŠK
Med finalisti so bili Lovro Bukovec Kaučič in Iza-Nina Krašovic iz OŠ Braslovče, Eva Brglez in Meta Grudnik iz OŠ Ljubno ob Savinji, Anja Rožen iz OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, Tinkara Šraml iz OŠ Šmarje pri Jelšah, Anesa Mustafi in Neva Guček iz OŠ Štore, Lejlla Kosar Matović iz I. OŠ Žalec in Marija Črepinšek iz IV. OŠ Celje.
novi tednik
Vedno 2 [МЖУЈ /
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Vinko iz Dupleka
Po koncu protokola so Bu-sha, ki je obiskal Slovenijo, vprašali, če ima še kakšno posebno željo, pa je rekel, da bi zelo rad videl Vinka iz Dupleka. Tudi Putin je imel enako željo ob obisku Slovenije in je želel pozdraviti Vinka iz Dupleka. Počasi se je direktorju podjetja, kjer je bil Vinko zaposlen, vse skupaj zdelo že malo preveč in ga je poklical v pisarno.
Šef: »Kako to, da te Bush in Putin poznata?«
Vinko: »Ah, to ni nič takega! Veliko potujem in srečujem ljudi ...«
Šef: »Dobro, ampak stavim, da papeža pa ne poznaš osebno.«
Vinko: »Ah, kaj da ne! Seveda ga poznam.«
Šef: »Tega pa ne verjamem. To boš dokazal.«
Tako je podjetje organiziralo izlet v Vatikan. Komaj je Vinko stopil iz avtobusa, že je od daleč slišal papeža vpiti: »Oooo, Vinko, kje si! Dolgo te nisem videl!« Vinko je pohitel do papeža in prav prisrčno sta se objela in trepljala po ramenih. Naenkrat je nastala pri avtobusu zmeda in Vinko je takoj pohitel nazaj. Na tleh je ležal njegov šef, ki je omedlel. Ko se je po nekaj trenutkih spet zavedel, ga je Vinko zaskrbljeno vprašal, kaj se je zgodilo.
Šef: »Veš kaj, Vinko, vse sem prenesel: to, da poznaš Busha in da poznaš Putina. Tudi za papeža ti zdaj verjamem. Ampak ko je Japonec ob meni vprašal, kdo je tisti z belo kapico ob Vinku iz Dupleka, je bilo pa preveč.«
Vse pozna
Na nekem sojenju v malem mestu ob Mississippiju je tožilec kot svojo prvo pričo poklical staro gospo. Pristopil je k njej in jo vprašal: »Gospa Jones, ali me poznate?«
Odgovorila je: »Seveda te poznam, in to, odkar si se rodil in če pošteno povem, si
eno veliko razočaranje zame. Lažeš, varaš svojo ženo, manipuliraš z ljudmi in jih za
hrbtom opravljaš. Nimaš niti toliko pameti, da bi ugotovil, da ne boš nikoli dober za kaj več kot za prelaganje papirjev.«
Onemel je. Ni vedel, kaj naj stori in je pokazal na odvetnika in vprašal: »Ali njega poznate?«
Odgovorila je: »Da, tudi njega poznam od malega. Gospod Bradley je len pobo-žnjakar, pa še zapit povrhu. Z nikomer ne zna vzpostaviti normalnega odnosa, njegova odvetniška praksa je ena najslabših v celi državi. In da ne omenjam, da je varal svojo ženo s tremi drugimi ženskami. Ena od teh je vaša žena.«
Odvetnik je skoraj umrl od sramu. Sodnik je poklical k sebi tožilca in odvetnika in čisto potihoma zašepetal: »Če jo kateri od vaju idiotov vpraša, če pozna mene, vaju pošljem v zapor.«
Poklic
Oče: »Kaj bi rad postal, ko boš velik?«
Sin: »Vodovodni inštalater, čistilec bazena ali pleskar.«
Oče: »Žena, mali je našel porno filme!«
Telefon
Ponoči zazvoni telefon.
Mož: »Če je za mene, reci, da me ni doma!«
Žena se javi: »On je doma.«
Mož: »Pa kaj ti je?«
Žena: »Za mene je!«
Kovanci
Savinjčanu je sinko pojedel nekaj kovancev. Oče je nekaj časa čakal, da bodo prišli po naravni poti ven, ker pa se to ni zgodilo, je sina odpeljal na urgenco in zahteval takojšnjo operacijo. Zdravnik ga je začudeno vpraša: »Zakaj taka panika? Čez nekaj dni se bo vse uredilo.«
Savinjčan nezadovoljno: »Nekaj dni, nekaj dni. Kaj pa obresti?«
Kdaj si star? Ko greš v Zreče namesto v Zrče.
»Dragi, kam me boš peljal za majske praznike?« »Greva k tvoji mami!«
»In za novo leto?« »Prišel bom pote ...«
Ves dan razmišljam o dveh stvareh: kaj bi jedel in kako bi shujšal.
Moč vaših čustev se bo še povečala. Povečala se bodo tudi vsa nasprotja, ki izhajajo iz partnerskega življenja. Mars v kozorogu vam daje obilo pozitivne in prodorne
energije, ki jo morate izkoristiti na vseh področjih življenja. Teden bo poln dogodkov, na nekatere ne boste mogli zavestno vplivati, kar vas bo spravljalo v nemočen položaj.
3\k

Lev

Vaša neodločnost bo stopila v ozadje in iz vsakega dneva boste potegnili veliko. Vaša vladarica je po mesecu in pol končno v direktnem gibanju, kar je veliko olajšanje za vas in za ljudi okoli vas. Lažje se boste odločali za prednostne naloge in se ne boste več izgubljali v spominih na preteklost. Čudovit teden je pred vami, stik z naravo vam bo pomagal, da boste ohranili ravnovesje med fizičnim in duhovnim telesom.
Uspešno se boste postavili po robu vsem težavam. Pokazalo se bo, da ste imeli prav glede ključne zadeve, ki je povezana z vašo poslovno potjo. Uran še vedno biva v vašem znamenju in vam prinaša nepričakovane spremembe. Naredili boste dobro potezo na ljubezenskem področju, saj so vam nedavne izkušnje pokazale, da morate poslušati glas srca.
škorpijon
Dvojčka
Nemir vam bo povzročal zastoje, zato se mu zoperstavite z vso silovitostjo. Dobili boste sporočilo, zaradi katerega se boste zamislili. Merkur, vaš vladar, je končno vstopil v direktno gibanje in sprostil kar nekaj blokiranih zadev. Veliko se bo dogajalo, zato je pomembno, da poskrbite za dovolj počitka in uravnoteženo prehrano. Vpliv Jupitra vam lahko prinese kakšen odvečen kilogram.
Rak
Lenobno boste preživeli konec tedna, naslednji teden pa lahko pričakujete več akcije. Spremembe se dogajajo počasi, korak za korakom, vendar imate občutek, da se vse zgodi v trenutku in v trenutku tudi mine. Na ljubezenskem področju se vam obetajo lepe, pozitivne spremembe. Na delovnem področju boste na spremembe morali počakati še nekaj mesecev.
Strel ec
Dejavnosti bodo raznolike, velika bo tudi vaša potreba, da bi dan preživeli raznoliko. Teden bo prijeten tudi v ljubezenskem odnosu. Vaš vladar biva v znamenju rib, zato je čustveno življenje postavljeno v ospredje. Vse do maja se boste odločili za kar nekaj sprememb. Včasih se boste počutili utrujeno in izžeto, zato več pozornosti namenjajte tudi sprostitvi.
Čas je zares ugoden za načrtovanje in analiziranje stanja. Venera in Merkur sta prešla v direktno gibanje in vam omogočata lažje napredovanje. Jupiter, planet sreče, bo v dobrem položaju in vam bo prinašal obilo priložnosti predvsem na delovnem področju. Čas bo tudi za ljubezen in romantiko, vendar boste zahtevnejši, kot ste bili.
Kozorog
Premišljevali boste, kako vnesti v življenje več razgibanosti. Želje so eno, resničnost drugo, ne glede na to, da je moč vaše volje neizmerna. V vašem znamenju sta Mars in Venera, ki sta lahko dva odlična adu-ta, da lahko življenje obrnete v pozitivno smer. Občasno bo pomanjkanje samozavesti težava. V ljubezni boste hodili po starih, utrjenih smernicah.
Vse se bo dogajalo s presenetljivo hitrostjo, zato nekaterih stvari ne boste dobro dojemali. Jupiter, planet sreče, se pospešeno giba. Ne glede na okoliščine se ne boste smeli pritoževati, dobro boste usklajevali nasprotja in v družbi blesteli zaradi duhovitosti ter idej, ki bodo v tem času velike. Obeta se vam krajše potovanje, lahko se zgodi nepričakovano.
Vodnar
Devica
Ugotavljali boste, kaj zamujate zaradi lastne nezmožnosti, da bi izstopili iz začaranega kroga. Od življenja boste v prihodnjih dneh potegnili nekaj več. Vaš vladar v direktnem gibanju vam omogoča ureditev zmešnjav, ki so bile prisotne kar nekaj časa. Družabno življenje bo močneje izpostavljeno vse do začetka pomladi, zato se vam lahko obeta tudi sprememba v ljubezni.
Da boste dosegli želeno, se boste odločili preseči vzorce, ki vas obremenjujejo in delajo ranljive. Pomagal vam bo Saturn, ki že od lani biva v vašem znamenju in vam prinaša preizkušnjo za preizkušnjo. Resno se boste lotevali sprememb. Kmalu se bodo pokazali rezultati. Spremembe razpoloženja vas bodo obremenjevale tudi v tem obdobju, zato skušajte ohranjati mirno kri.
Ribi
Položaj bo naravnost odličen, kar zadeva vaše ljubezensko življenje. Jupiter, planet sreče, je v vašem znamenju, kar je odličen položaj za spremembe na vseh področjih. Ljubezni boste namenjali več pozornosti, zato si lahko obetate večje spremembe. Nekoliko bolj težavno bo lahko v sorodstvenih odnosih, zato bodite previdni, kako nastopate v kočljivih zadevah.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
PRST, KI JO IZLOČA DEŽEVNIK
AMERIŠKI SCENARIST
ELLIOTT IZOLACIJSKI MATERIAL
RIŽAM E DELCI
& ZDROBLJENE UQAÜ E SNOVI
20
DECILITROV
13
LOVLJENJE RIB
VELIK SNOP IZ OMLATENE SLAME
SEVERNO-Povsod AMERIŠKA z vami KUNA
.. DŽONG UN
STROKOVNJAKA ZA PSE
IGLASTO DREVO
MENUET ZA KITARO JE ROMAN ... ZUPANA
NEKDANJE
IME ZA ETIOPIJCA
GLAS PRI IVAN UDARCU LENDL
AMERIŠKI IGRALEC (CHUCK)
FRANCOSKI IGRALEC DELON
STISNIL JE REP MED ...
KORUZNI STORŽ (NAR.)
EMIL NOLDE
1000 kg
ZVOK DOLOČENE VIŠINE
VZKLIK NA BIKOBOR-BAH
NOSILCI DEDNIH LASTNOSTI
BIBLIJSKA OSEBA
DALJŠI ČASOVNI OBDOBJI
Silvija, škoda da nisi črna vdova tako kot jaz. Če bi moj mož cel vikend lenaril in gledal nogomet, bi ga že zdavnaj ubila ...
OČARLJIVOST, PRIVLAČNOST
15
KOS POHIŠTVA S TREMI SEDEŽI TROPSKA VZPENJAVKA
19
ČAS MERIMO V .
ČRNOGOR. POET (PETAR PETROVIČ)
PREBIVALEC KATARJA
VETRNI JOPIČI
ZBOR TREH PEVCEV
REDKA RADIOAKTIVNA KOVINA
KORIŠČENJE
20
MAKEDONSKO KOLO
AFRIŠKI BOBEN
AFRIŠKI PRESTOLNICI
PRIPADNIK BALTOV

PEVKA ZORJAN KOREJSKI AVTO
KRAŠKA PLANOTA NAD VIPAVSKO DOLINO
18
NASPROTNO OD PLITEK
VILI RESNIK
... SE KOSCEM STREŽE, TAKO JIM KOSA REŽE
LETOPIS
VPRAŠAL-NICA
17
PREBIVALEC TAJSKE
DEL TENIŠKE IGRE
12
PRITOK RENA V ŠVICI MORALA, NRAVNOST
GLAS PRI ČIVKANJU
NA HRVAŠKEM MENJAMO EVRE V ...
LIZ STEWART
MODNI OBLIKOVALEC HRANITELJ
PRAVILO, PREDPIS
PREBIVALCI AREZZA
16
RIMSKA 555
AMERIŠKA IGRALKA FANNING
ČEDOMIR JOVANOVIČ
KORENSKA OSNOVA
NATAŠA ABRAM
GU-GU: ... BI SE
MANJŠA, RU MENA PTICA S KRATKIM KLJUNOM
10
V VSAKI IZVOLIJO ENAJST POSLANCEV
PREBIVALCI NEKDANJE ARAMEJE
14
POKRIVAJVA
ZLAT KOVANEC
SUDOKU 504
3	8	1						9
	7		3	4				
	5	2						8
7	1	8						
			5		4		8	
					6		1	2
				9				
		5				2	6	
6				8		5		3
SUDOKU195
6	5					7		
			3		7			
						8	9	4
8	2		4	6			7	
3							5	9
			9	7				
4						6	8	2
		2	8		4			7
		1			9			
REŠITEV SUDOKU 503
REŠITEV SUDOKU 194
9	3	7	4	1	6	2	5	8
4	5	6	2	8	7	3	1	9
2	1	8	3	5	9	4	6	7
1	7	4	8	9	3	5	2	6
6	8	2	5	7	1	9	3	4
3	9	5	6	4	2	8	7	1
5	6	9	7	3	8	1	4	2
7	4	1	9	2	5	6	8	3
8	2	3	1	6	4	7	9	5
4	1	7	6	9	3	8	5	2
8	9	2	7	4	5	1	6	3
5	6	3	8	2	1	4	7	9
9	5	4	1	6	2	3	8	7
3	2	6	4	8	7	5	9	1
7	8	1	3	5	9	2	4	6
6	3	8	9	1	4	7	2	5
1	4	5	2	7	6	9	3	8
2	7	9	5	3	8	6	1	4
2
3
5
6
8
9
MARCEVE ..
7
11
4
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. februarja.
Geslo iz številke 5: Dan kulture. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Darja Ograjšek iz Šmartnega v Rožni dolini, Marjana Vengušt iz Šentjurja in Igor Želj iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Slavnostni govornik na prireditvi je bil pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar dr. Peter Svetina. Elo Peroci je spoznal, saj je bila prijateljica njegove mame in njena sodelavka na Radiu Slovenija. Z bratom sta ji rekla kar teta Ela, saj se jima je tako podpisala v knjige, ki jima jih je podarila.
Valček pravljičarki v poklon
Obiskovalcem so Valček za Elo zaigrale (od leve): akademski violinistki Inga Ulokina in Tonka Pogačnik Pirnat, vnukinja Ele Peroci, ter obetavna mlada harfistka Leto Križanič Žorž. Slednja je lani v tekmovalni disciplini harfa zmagala na državnem tekmovanju za mlade glasbenike Temsig. Valček, ki so mu lahko prisluhnili obiskovalci prireditve, je napisla Inga Ulokina.
Občina Rogaška Slatina ter tamkajšnji zavod za turizem in kulturo sta ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila prireditev z naslovom Ko živim, rišem dan. Na njej sta posebno pozornost namenila stoti obletnici rojstva priljubljene otroške in mladinske
pisateljice Ele Peroci, ki se je rodila prav v tem zdraviliškem kraju.
Ela Peroci ni bila le mojstrica besed, znala je igrati tudi violino. S tem glasbilom se je spoznala na učiteljišču, kjer jo je učil priznani profesor Leon Pfeifer. Violino igra tudi njena hčerka Jelka Pogačnik, in sicer ljubi-
teljsko, tako kot njena mama. Vnukinja priljubljene otroške in mladinske pisateljice Tonka Pogačnik Pirnat je akademska violinistka, komorna solistka in profesorica violine na Waldorfski šoli Ljubljana.
Da bi simbolno povezala to glasbeno pot, ki se nadaljuje skozi več gene-
racij, je violinistka in profesorica na slatinski glasbeni šoli napisala delo z naslovom Valček za Elo. »Navdih sem našla v pravljici Moj dežnik je lahko balon, zato sem v skladbo vključila veliko motivov, ki spominjajo na let balona. Delo sem zasnovala tako, da ga bodo lahko izvajali otroci. V letu,
ki je posvečeno tej priznani pisateljici, bomo ustvarjalci še večkrat opozorili na njeno vez z violino,« je povedala. Premierno so skladbo seveda slišali obiskovalci prireditve, ki je bila minuli ponedeljek v Kulturnem centru Rogaška Slatina.
TS, foto: Andraž Purg - GrupA
Л I ■	""I	■	"V	i " I "	■ V V
Olimpijske igre zunaj športnih igrišč
Središče športnega sveta je v teh dneh zagotovo Peking, kjer se na olimpijskih igrah mudijo najboljši zimski športniki. Njihove misli so zagotovo povsem osredotočene na preizkušnje na športnih prizoriščih. Kanček prostega časa, ki ga imajo med napornim tekmovalnim urnikom, izkoristijo za druženje in raziskovanje olimpijske vasi, kjer je na vsakem koraku mogoče čutiti olimpijski utrip. Navijači so še posebej veseli, če ga na družabnih omrežjih delijo z njimi. Pod njihovi fotografijami se »vsuje« plaz všečkov. Nekaj utrinkov - na žalost tudi katerega manj prijetnega - so prispevali tudi športniki iz naše regije.	ŠO
Rok Marguč je takole poziral v olimpijski vasi. Ob fotografiji, ki jo je objavil na svojih družabnih omrežjih, je zapisal: »Največkrat slikana stvar v vasi ... vrsta je za slikanje.«
Celjski alpski smučar Martin Čater je imel nekoliko manj sreče. Ob fotografiji je zapisal, da se zaradi pozitivnega rezultata na koronavirus njegovi nastopi na olimpijskih igrah v Pekingu žal končujejo, še preden so se začeli.
Tudi celjski deskar Tim Mastnak je bil nad odprtjem iger navdušen. Vesel in ponosen je bil, kot je zapisal na Facebooku, da bo predstavljal Slovenijo.
Simpatična Primorka je leta 2017 z Emirjem Ibrakićem posnela pesem Vzel si bom čas, še prej je žela slavo na tekmovanjih mladih pianistov doma in tujini, od koder ima v zbirki več zlatih priznanj in plaket ter drugih nagrad. (Foto: osebni arhiv)
Pripravljena na vse ali
■ v
nič
O Primorki Mii Guček, ki ima korenine v Laškem, kjer je v ranem otroštvu velikokrat preživljala počitnice pri starih starših v Velikih Grahovšah, smo veliko slišali pred leti, natančneje leta 2018, ko je v Nemčiji požela veliko slave v najbolj gledanem šovu Nemčija išče zvezdo.
V Duisburg, ki je nekaj kilometrov severno od Dusseldorfa, se je preselila decembra 2016, zdaj se je odločila, da je tujine dovolj. Kljub temu da si je ustvarila kariero v tujini, si je od mladih nog želela, da bi nekoč svojo domovino zastopala na Evroviziji, zato se je letos tudi odločila, da bo nastopila na Emi. In tokrat bo šla na vse ali nič, saj ima za seboj ekipo, ki sodeluje z največjimi svetovnimi zvezdami. Pesem je napisala z avtorji lanske ciprške predstavnice na Evroviziji, za njen kostum bo poskrbel Madonnin kostumograf Demode Couture, ki je lani oblekel tudi srbsko skupino Hurricane, za Miin odrski nastop skrbi vsem dobro znan Anže Škrube. Ali ji bo uspelo uresničiti evrovizijske sanje, bo znano kmalu.
NT