Slavko Korbar: O, ko bi manj sestankovali Ko ]• bll Slavko Korbar mladcnlč )• hotol postcrtl Inivnlr gox-dantva, a ]• utoda hotola dragač«. Namcsto v gozdor* ga )• po dlplomi no gozdarskl fokult*tl poilala v polltlko, k)*r •• uspeino vrti i* vnto l»t, na|v*č prav v nail občinl. Zda) ]• pr*ds*dnik poilovodncga odbora stanovanjtk* ln kicdttn« bank«, ziaven pa opravlja i« druge funkd)«, m*d diuglm )• član prsdsedstva občinskega komiteja ZKS. »Lepo je, da se je obCina spom-nila name,« je pnpomnil na pnz-nanje, češ, včasih se zgodi, da unajo koga že za inventar in ga kar pozabijo. - Desetietja spremljate razvoj občine in Ljubljane, seveda, kako ocenjujete spremembe v tem ob-dobju? >Ko sem delal v viški občini, smno imeli navado reči kolegom iz Centra: Lahko je vam, ko ste tako visoko razviti. Seveda. Steli so med najboljše v državi, imeli so .asfalt. komunalno so bili lepše 'urejeni kot mi, imeli so sklade. A slika je pastala povsem drugač-na, ko sem se sam znaSel v ob-čini.« - Potem ste tako) opazili tudi drugo plcrt medalje? >Spoznal sem. da je visok narod-ni dohodek le navidezen. saj tisti. ki ga ustvarjajo, nosijo del denctr-ja drugam. Občina, ki ima več od zaposlenih od zunaj kot ima pre-bivalcev se otepa z vsakovrstnimi težavami Težko je tudi dejstvo, da je toliko organizacij združenega dela na kupu in ne moreš imeti jasnega pregleda nad njimi Da ne govorim o prometnih in drugih zagatah.< - Delate v stanovanjski banki. Kaj porečete o naši stanovanjski politiki? >Cene stanovanj divjajo in vse manj je ljudi, ki lahko kupijo sta- novanje. Ker so zakonci v vedno manjšem Stevilu kreditno sposob-ni, se zdaj pojavljajo cele družine kot vančevalci oziroma kupci« - Ali se nam na ta način spet znižuje standard? ¦ >Ja, ljudje se bolj zanimajo za majhna stanovanja, ker si večjih ne morejo privoščiti. No, v samem Centru pa so stanovanja sploh problem. Morali bi jih prenavljati, se bolj lotevati podstrešij in jih pre-urejati v stanovanja, da bi tako dvignili kvaliteto življenja v osrčju mesta.< Slavko Korbar pozna našo obči-no, njen bliSč, njeno bedo, a hkra-ti pozna tudi ljudi. Kaj bi storil, če bi imel čarobno palico? »Zmctnjšal bi število sestankov. Včasih mislim. da smo škiegani s pametjo, ko meljemo stvari, ki so že stokrat premlete. Uredil bi tako, da bi bili hitri, učinkoviti na vseh področjih. - Tudi v banki? »Tudi. Zlasti bi se lotil papirjev. ki jih je na kupe. Le kdo jih more prebrati. Marsikaj bi se dalo po-enostaviti. Pred leti sem na Norve-škem opazoval. kako so znali z malo režije veliko ustvariti, ker tam ni praznega teka. Tega pa je pri nas preveč. Naš politični sistem je načeloma sicer lep, a praktično se je težko prebiti do te lepote. Vendar sem optimist. Mlslim, da se nekaj že premika na tem polju.i - Kako gledate svoje življenje podčrto? >1 zadovoljstvom ugotavljam. da sem velikokrat pomagal lju-dem, ne zaradi zaslug, ampak zcax3di tega, ker sem bil na takš-nih mestih, da sem jim lahko po-magal. Sodeloval sem pri razvoju stanovanjske banke, ki so ji bili že stregli po življenju, a sem zagovar-jal interes ljudi in s tem smo tudi uspeli. Sem predsednik gradbe-nega odbora za Kraigherjev trg in vesel sem, da je ta, končno, pod streho in v okras našemu mestu ¦ Pa še kaj takšnih uspehov, tova-riS Slavko Korbar! • Albina Adamič