PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini imi* Abb. costale I gruppo LiCHa IDU IIF Leto XXXII. Št. 130 (9435) TRST, četrtek, 3. junija 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB SVEČANOSTIM ČEDALJE OSTREJŠI TONI VOLILNE KAMPANJE NAJNEVARNEJŠA PUSTOLOVŠČINA ZA ITALIJO BI BILO OSTATI PO VOLITVAH PRI STAREM Oster odgovor Sandra Pertinija na govorice o nevarnostih za demokracijo Pietro Nenni pojasnjuje predlog o zasilni vladi - Bitka v KD za vpliv na 1RI (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 2. — Tajne službe, Miceli, CIA, Andreotti, Fanfani, Almi-rante, bombe zagonetnih «proletarskih» skupin... Tragični dogodki v mestecu Sezze postavljajo javnosti vedno ista vprašanja, s katerimi le Italija ubada od leta 1969 in na katera ni prejela odgovora. Medlem pa, kakor vsakokrat pred po-membnimi političnimi volitvami, krožijo po tiskovnih uradih prestolnice čudne osebnosti in širijo psihozo «golpeja» ali novih atentatov. Neki komunistični poslanec jih je zavrnil tako: «Po Fanfanijevih čenčah proti pretirani svobodi, glejte, so že na delu krokarji». In dodaja: «Toda karte so že preveč odkrite, Italijani pa imajo trdne živce.» Oglaša se tudi predsednik poslanske zbornice, socialist Sandro Ferlini : «Glede na to, kar govori Al-mirante, da misli MSI na Ameri-kance in karabinjerje, naj vedo, da se motijo. Marinci se ne bodo stov in partizanov bila takojšnja in učinkovita. Nasilna. Italija ni v Latinski Ameriki. Kissinger pa je na Švedskem dejal, da ZDA ne bodo ponovile vietnamske napake. Vietnam v srcu Evrope pa bi bil zanje preboleč. Pri nas ni mogoč režim kakega Pinocheta. Mislim, da bi morali Amerikanci razmisliti o sili italijanskega antifašizma, starih partizanskih voditeljev, strnjenega delavskega razreda in mladine, ki je levo usmerjena. Proti gol-pistom pa bi v Italiji bili tudi. katoličani. In še kako.» Kar pa zadeva karabinjerje je Pertini poudaril, da jili dobro po- izkrcali v Italiji. Če bi pa posku- zna in pozna njihovo zvestobo desili bi reakcija delavcev, antifaši- mokratični republiki, tudi med ča- liiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiuiiiiuiTiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiHAHii BREZ VOJAŠKIH PARAD PROSLAVE 30-LETNICE REPUBLIKE V VZDUŠJU ENOTNOSTI DEMOKRATOV Beneški župan prosi predsednika Leoneja, naj pomilosti 26 partizanov, ki so še v ječi ali v izgnanstvu RIM, 2. — Zaradi potresa, ki je razdejal Furlanijo so bile letošnje svečanosti ob 30-letnici republike organizirane v vzdušju zmernosti in brez pompoznih svečanosti. V glavnem mestu so odpovedali vojaško parado. Predsednik republike Leone, ki je te dni prejel več brzojavk s čestitkami iz vsega sveta, je odšel k spomeniku neznanemu vojaku, odložil venec, na kar je sprejel predstavnike vojske na Kvirinalu. Tu je krajše spregovoril obrambni minister For-lani Leone je v svojem kratkem nagovoru omenil ustavni duh. ki določa, da pripada suverenost ljudstvu, glede vojske pa je dejal, da brani demokratični red in je v službi ljudstva. Tu je omenil napore, ki jih je vojska prevzela nase pri prvi pomoči prizadeti Furlaniji. Če so Leonove besede bile same Po sebi umevne pa je zanimivo to, kar je čutil obrambni minister Ferlani za potrebno, da pove. Ko je namreč govoril o vojski, je Forlani Poudaril, da je zvesta ustavnemu redu, če se pa najde v njej posameznik, ki tega ne misli, bo že ljudstvo z vsemi demokratičnimi silami ga najprej osamilo, moralno in dejansko, nato pa odstranilo. Na koga je Forlani cikal? Morda na generala Micelija, ki je vodil morda naj-delikatnejšo vejo državne obrambe — varnostno obveščevalno službo in danes kandidira na listah MSI, ali pa na posameznike, kot je podčastnik Treccia, ki je vpleten v strehi! napad v kraju Sezze Romano. Vsekakor ni manjkalo, kljub svečanemu vzdušju, polemičnih tonov pri proslavljanju tridesetletnice. Marsikje so. na sejah občinskih ali deželnih svetov, ali pa med javnimi proslavami, povezovali referendum za republiko z izvolitvijo ustavodajne skupščine. Tako je v Milanu, na množičnem shodu, ki ga je priredila občina, spregovoril bivši poveljnik partizan-skiii enot onkraj Pada, Cavallotti. Med drugim je dejal, da sc mladina upravičeno sprašuje, zakaj v Italiji po 30 letih še ni bila uresničena ustava. Vedeti mora, je odgovoril; da je ustavodajna skupščina, kjer je bila ustava napisana, bila izraz enotnosti protifašističnih sil, ki so diskutirale, se pa niso nikoli spopadle ena z drugo. Namig je bil jasen, še jasnejši pa poziv mladim: «Niso je uresničili, niso je spoštovali. Vzemite jo, vi mladi, in nosite jo kot vašo bojno zastavo, kajti v njenem imenu ste poklicani rešiti Italijo.» Večje manifestacije so bile tudi v Benetkah, kjer je župan Rigo sporočil javnosti, da je kot beneški župan sprejel predlog protifašističnega odbora in pisal pismo predsedniku republike Leoneju. Prosi ga, naj ob 3ti-letnici ustanovitve republike, ki je zadnji uspeh odporništva, pomilosti 26 partizanskih borcev, ki so še danes v ječi ali v izgnanstvu v tujini. stniki. Vsem velja za zgled narodni heroj, karabinjer Salvo D’Acquisto, ki so ga v Neaplju ustrelili Nemci. Politična razprava je vsekakor še vedno osredotočena okoli edinega predloga za vlado po volitvah, ki so ga izoblikovali komunisti in socialisti. Ugo Pecchioli (KPI) poudarja, da bi največja nevarnost za Italijo bil volilni rezultat, ki bi dopuščal KD, da nadaljuje po stari poti. O tem so prepričane tudi manjše stranke, katerim skuša KD odjedati «glasove strahu». Socialdemokrat Orlandi poudarja, na primer, da je razši- predsednik Finmeccaniche, ki je bil kandidat za glavnega ravnatelja IRI. Onemogočili so ga dorotejci, ker je kriv, da ne pripada nobeni struji. CANDIDA CURZI Danes v Parizu skupno zborovanje KP Italije in Francije PARIZ. 2. — Generalna tajnika francoske in italijanske komunistične partije, Georges Marchais in ritev «laične ‘ demokracije» edini Enrico Berlinguer bosta spregovori- NAPREDOVANJE SIRSKIH ČET PO VDORU NA LIBANONSKO OZEMLJE PALESTINCI OBTOŽUJEJO SIRIJO, DA PODPIRA KRŠČANSKE DESNIČARSKE SILE V LIBANONU Kosigin v Damasku - Izraelci zadovoljni s posegom Sircev proti Palestincem protistrup za nevarnosti, ki se jih tudi Berlinguer zaveda, da bi se v Italiji radikaliziral spopad Bolj ambiciozni so republikanci, ki se zaenkrat ne boje, da bi izginili iz parlamenta. Tako govorijo, da bo PRI «jeziček na tehtnici» vsakršne bodoče vlade. To je tudi smisel izjav tajnika PRI Biasini,ja. «Zasilna vlada», poudarja Pietro Nenni (PSI), «je predlog, ki sem ga orisal že poleti 1974. Toda važno je opredeliti, kaj pomeni 'zasilna vlada’. To ni aprioristična formula koalicije v šestih, petih, treh pač pa je treba najprej ugotoviti nekaj temeljnih problemov in rešitev za gospodarsko krizo. Ob teh moramo predlagati dogovor. Kdor se s tem strinja, naj pride. Če se strinjajo tudi komunisti. tem bolje.» Nennijev pragmatizem pa ni v nasprotju s strategijo PSI za alternativo: «Zasilna vlada gre vsekakor v smer alternative, ker odklanja stališča o tem, da je razgovor s KPI nemogoč. Sicer bo vse ostalo pri starem, kot prej. Tega pa si iskreno ne želim.» Bolj se bliža datum volitev KD zaostruje ton svoje volilne kampanje, da bi si pridobila čimveč glasov na desni. Tako Aldo Moro priznava, , da ne predlaga «točne politične formule» in napada manjše stranke. Andreotti pa kategorično izjavlja: «KD je bila ošibljena na zadnjih upravnih volitvah in na referendumu, in ni klonila, ne bo klonila». Temu takoj dodaja, v sozvočju s papežem, ki je s svojega balkona spet govoril o «nevarnosti ateizma, ki prevrača druž-! bo», da sta «demokracija in krščanstvo glavna pot iz sedanje krize». Medtem pa si, v pričakovanju druge pomoči, demokristjani pomagajo tudi sami. Tako se nadaljuje nenadzorovano razdeljevanje mest v «pod-vlad.ju». To je namreč smisel nove operacije na vrhu ustanove IRI, kjer se po osporovapem imenovanju Pe-trillija za predsednika nadaljuje boj med strujami za razdelitev oblasti. Tako je v tem boju padel Boyer, la jutri na množičnem shodu, na katerem bosta očitno skupaj poudarila pomen boja evropskih KP in načel sodelovanja. Za to zborovanje, ki bo v vzdušju potrjenega «evro-komunizma», vlada že sedaj veliko zanimanje. BEJRUT, 2. — Z vdorom sirske vojske v Libanon, «da bi vzpostavila mir in red, da bi ustavila spopade med levico ter Palestinci in maro-nitskimi kristjani», tako opravičujejo v Damasku svoj poseg, se morda odigrava zadnje dejanje organiziranega palestinskega odporniškega gibanja, ki ima svoja največja oporišča v Libanonu, potem ko so ga s silo izgnali iz Jordanije in ga v Siriji vključili v sirsko vojsko, da ne more več neodvisno nastopati. Mnogi politični opazovalci menijo, da je sirski poseg v Libanonu na strani maronitskih kristjanov in najbolj reakcionarnih libanonskih sil dogovorjen z dvema supersilama (ZDA in SZ), da se palestinsko gibanje, kot revolucionarno silo, u-kroti in Palestinci postopno spravijo v Cisjordanijo, pod vodstvom tamkajšnjih zmernih arabskih voditeljev. To naj bi obenem omogočilo, da bi Sirija pristala na udeležbo na pogajanjih v Ženevi, katerih se že udeležujeta Egipt in Izrael, za «re- šitev spora med Arabci in Izraelci». Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz vrst krščanske falangistične desnice, sirske čete napredujejo v Libanonu proti pristanišču Sidon, od koder nameravajo zaviti proti Bejrutu, ki je oddaljen komaj 48 km. Iz Bejruta tudi poročajo, da imajo kristjani falangisti najtesnejše stike s sirskimi edinicami, ki so vdrle' na libanonsko ozemlje. Iz istih vrst poročajo, da nameravajo Sirci v Bejrutu dokončno zlomiti «vsak nadaljnji palestinski odpor». Zdi se, da je sirska vlada zahtevala od poveljstva palestinskega osvobodilnega gibanja dovoljenje, da sirske oborožene sile pregledajo palestinska taborišča in da morajo Palestinci poprej izročiti Sircem orožje, ki ga posedujejo. Po vesteh iz glavnega libanonskega mesta pa je palestinsko osvobodilno gibanje preko svoje radijske postaje obvestilo Sirijo, da se bodo Palestinci branili pred sirskim napadom. Palestinsko gibanje ugotav- lja, da je sirski vdor v Libanon naperjen izključno proti palestinskim silam in libanonskemu patriotskemu gibanju, v korist reak-C-Onarnih in plačanih sil. Zaradi tega in zaradi nevarnosti ,da se položaj do skrajnosti zaostri, ter da pride do prelivanja krvi med Arabci, je palestinsko osvobodilno gibanje zahtevalo takojšnji sestanek arabskih zunanjih ministrov, da se prouči položaj v Libanonu in sprejmejo ukrepi, da se prepreči «spopad med arabskimi brati». Palestinsko osvobodilno gibanje hkrati ugotavlja, da predstavlja sirsko posredovanje v Libanonu nevarnost za arabsko solidarnost. V tem položaju je prispel v Damask predsednik sovjetske vlade Kosigin, ki je ob svojem prihodu takoj izjavil, da se Sovjetska zveza zavzema «za vzpostavitev miru in sožitja v Libanonu». Kosigin je imel danes prvi sestanek s sirskim predsednikom Assadom. Zvedelo se je tudi, da je danes voditelj libanon- TEŽKA SENCA ZA FAŠISTIČNIMI MORILCI IZ SEZZEJA Zakaj ni policijska oblast preprečila bega misovca Saccucci ja preko meje Brzojavke z ukazom o odvzemu potnega lista so prispele tudi z dvodnevno zamudo - Misovski poslanec je obtožen, da je kriv umora dijaka De Rose RIM, 2. — Misovski poslanec Sandro Saccucci je izginil. Formalno ga policija še išče, da bi mu odvzela službeni potni list, vendar so neznanci že telefonirali rimskemu uredništvu dnevnika «La Repubblica» sporočilo: «Kamerad Saccucci je že na varnem». Da je Saccucci, ki ga preiskovalni sodnik v dokumentaciji za parlamentarno komisijo, ki bo v petek odločala o njegovi aretaciji, dolži «umora, poskusa umora in nošenja orožja», imel namen zbežati preko meje je bilo vsem jasno. Dogodek v lacij-skem mestecu Sezze se pa zapleta prav zaradi ponovne zmešnjave, v kateri prihajajo na dan vedno eni in isti termini: fašistični morilci, kritje ljudi iz varnostne službe SID, počasnost sodstva in neučinkovitost policije. Poglejmo najprej, kaj se dogaja okoli Saccuccijevega bega. Njegovi odvetniki pravijo, da ne vedo, kje se nahaja. Ve se samo, da je iiiiiHiiiiiiiiMiniiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMMHiiiiiiiiiniHiimiHiiiiiiAiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiHiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHAMi CGIL IN CISL ODGOVORILI GUVERNERJU «BANCA D’ITALIA» Sindikata zavračata predloge o spremembi premične lestvice RIM, 2. — Sindikalne organizacije so ločeno odgovorile na predloge, ki jih vsebuje poročilo guvernerja «Banca d’Italia» Baffija, ki ga je imel na letni skupščini emisijskega zavoda. CGIL poudarja v posebnem sporočilu, da je guverner v svojem poročilu o gospodarskem položaju odkrito zahteval od sindikatov ,naj popustijo glede vprašanja premične lestvice in glede delavskih zahtev. CGIL pravi, da takšno stališče sindikalno Proslave obletnice oklica republike v Italiji so potekale brez vojaških parad, pač pa s civilnimi slovesnostmi. Predsednik Leone se je poklonil neznanemu junaku v Rimu, nakar je sprejel vojaške predstavnike na Kvirinalu. V drugih mestih so govorniki opozorili predwem mladino, naj se bori za končno uveljavitev ustave. Beneški župan pa je predsednika republike prosil, naj pomilosti tistih 26 partizanskih borcev, ki so še danes v ječah ali v izgnanstvu. Zaostrujejo se tudi toni volilne kampanje. Na neodgovorne govorice, da je demokratični red v nevarnosti je ostro odgovoril predsednik zbornice Pertini. Medtem je socialistični voditelj Nenni pojasnil predlog o zasilni vladi: sestaviti je treba program za izhod iz krize. Kdo se z njim strinja, naj v vladi sodeluje. Če se bodo strinjali komunisti, tem bo- ro priznava, da ne mara govoriti o jasnih formulah. Misovski poslanec Saccucci, ki je očitno pobegnil preko meje, je verjetno neposredni morilec dijaka De Rose. To izhaja iz dokumentov, ki so jih sodniki predali parlamentu. Medtem pa se razvnema polemika o odgovornosti policijske oblasti, če Saccucciju niso pravočasno odvzeli potnega lista. S posegom sirske vojske v Libanonu se odpira nevarnost a-rabske «bratomorne vojne». Palestinsko osvobodilno gibanje je ugotovilo, da je prišla Sirija na pomoč krščanski desničarski falangi proti naprednim levičarskim silam v Libanonu in proti Palestincem. Zato palestinsko osvobodilno gibanje poziva arabske države, naj posredujejo, da se bodo Sirci umaknili iz Libanona. Po drugi strani pa ugotavljajo, da sirskemu posegu v Libanonu ne nasprotujejo ZDA in SZ. I- Ije. Nasprotno pa v KD čedalje - -....... •, , očitneje lovijo glasove na desni- zraelci pa so izjavili, da dokler ei in napadajo manjše stranke. bodo Sirci «pobijih teroriste». Značilno Je, v tem smislu, da Mo- s« 9°tovo ne bodo vmešavali. gibanje popolnoma odklanja. Zato sin-1 ko začel odločen boj proti davčnim dikalna organizacija meni, da bi mo- [ utajam, kar bi omogočilo javni u-rali bolj strogo nadzorovati javne iz- pravi, da bi lažje začela boj za datke, predvsem pa državne dohodke, da ne bodo samo delavci plačevali davkov. CGIL ugotavlja, da je obdavčitev plač v Italiji zelo visoka, splošni davčni dohodek pa izredno nizek. Prav tako CGIL odklanja trditev, da je delo v Italiji drago zaradi sorazmerno visokih plač. Delavske plače niso visoke pravi CGIL, visoki so izdatki za razne prispevke. Zaradi tega CGIL trdi, da je premična lestvica nedotakljiva, ker ne povzroča inflacije, saj se draginjska doklada plača potem ko se cene povišajo, da se vsaj delno krije kupna moč delavskih plač. Pri tem pripominja, da je sindikalna federacija svoj čas predlagala, da bi določili mejo najvišjih plač, da pa o tem predlogu nista hotela ne vlada in ne Confin-dustria ničesar slišati. CGIL nato ugotavlja, da na nizko proizvodno raven škodljivo vplivajo predvsem neučinkovitost proizvajalnega ustroja, omejeno izkoriščanje proizvajalnih sredstev, o-mejitev zaposlenosti in nezadostni tehnološki ter raziskovalni razvoj. Sindikalna organizacija zaključuje, da poleg krivde vlade in zakladnega ministrstva za sedanjo gospodarsko in denarno krizo, je treba del krize pripisati tudi bančnemu sistemu, ki ne ustreza sodobnemu gospodarskemu razvoju. Komentar k poročilu Baffija je objavila danes tudi sindikalna organizacija CISL, ki pravi, da je treba v tej smeri tolmačiti zahteve guvernerja po premostitvi politike defiarnega omejevanja in skrbeti za" povečanje proizvodnje. Za dosego tega, ugotavlja CISL, se je treba najprej spoprijeti z javnim pri-manjkijajem. V tej zvezi bi se lah- odpravo nepotrebnih izdatkov in pa-razitizma. Tudi CISL odklanja predlog o spremembi ustroja premične lestvice in pravi, da ta zahteva ne bo nikoli našla ugodnega odmeva pri sindikalnih organizacijah. Če bi jo sprejeli, bi naložili delavcem še večje breme, ki ga že itak nosijo zaradi visoke stopnje inflacije. CISL zavrača tudi ugotovitev, da so delavske plače vzrok visokih delovnih stroškov. skušal pobegniti v Švico preko Chiassa, kjer so ga zavrnili, mu pa niso odvzeli potnega lista. Zakaj? Sedaj prihaja na dan dejstvo, da jc ukaz za odvzem potnega lista «potoval» od notranjega v zunanje ministrstvo, nato nazaj v notranje, od tod na poveljstvo vseh mejnih straž in od tod posameznim mejnim poveljstvom skoraj dva dni. V Trbižu, je na primer, ukaz bil sprejet včeraj ob 21. uri zvečer! In spet srečujemo stara imena. U-kaz bi moral mejnim poveljstvom brzojaviti dr. Francesco D’Amato, bivši načelnik pozneje razpuščenega «urada za rezervirane zadeve» pri notranjem ministrstvu. Poveljnik mejne policije na švicarski meji pa je dr. Antonino Allegra, ki je vodil politični oddelek milanske kvesture v času pokola na Trgu Fontana, aretacije anarhista Vaiprede in umora Pina Pinellija... Če temu dodamo še dejstvo, da postaja v preiskavi «ključna osebnost» podčastnik SID Francesco Treccia, ki je baje spremljal Sac-cuccija na njegovih zborovanjih je stvar še bolj zapletena in tudi bolj resna. Narašča namreč občutek, da zločin v mestecu Sezze ni bil naključen, pač pa skrbno pripravljen in tempiran za večje in še bolj zagonetne cilje. Preidimo k preiskavi. V Sezzeju se že govori o možnosti, da utegne državno pravdništvo odvzeti namestniku dr. De Paolisu preiskavo. Tega kritizirajo tudi levičarski občinski upravitelji v lacijskem mestecu, ki ugotavljajo, da kljub množici očividcev in očitni identifikaciji fašistov, ki so spremljali Saccucci-ja, ni bil (razen Allatte) aretiran doslej nihče. Preiskovalni sodnik dr. De Paolis in državni pravdnik Del Giudice sta medtem odpotovala v Rim, kjer sta izročila predstavnikom parlamentarne komisije dokumentacijo o dogodku v Sezzeju. Značilno je, da dolžijo Saccuccija umora, kar pomeni, da obstaja zelo resen sum, da je dijaka ubil sam Saccucci in da ga njegov «gorila» Allatta skuša samo kriti s kopico laži, vsaj toliko časa, dokler ne bo misovski poslanec na varnem. Kot zapisano bo parlamentarna ko" misija, kj pripravlja predloge, o kateriii bo; vsekakor morala, odločati poslanska zbornica na torkovi seji, sklepala tudi o zahtevi sodstva, naj dovoli aretacijo Saccuccija tee ga bodo našli). Vse politične skupine, tudi MSI, se strinjajo, da je treba Saccuccija predati sodstvu, misovci pa trdijo, da bi ga ne smeli aretirati. Vsi ostali so, razumljivo, nasprotnega mnenja. Poročevalec o tem ukrepu bo podtajnik KD Giovanni Galloni, ki skuša na ta način odpraviti negativni vtis dejstva, da je bil prav on pred meseci poročevalec za skupino KD, ko so z glasovi demokristjanov in mi-sovcev zavrnili zahtevo rimskih sodnikov, naj bi Saccuccija aretirali že tedaj, šlo je za preiskavo o poskusu državnega udara Junia Valeria Borgheseja, ko so dokazali, da je Saccucci vodil skupino fašistov, ki je vdrla v kleti notranjega ministrstva in se polastila nekaj orožja. Poleg Saccuccija je vsekakor ključna, osebnost tega zločina podčastnik varnostno-obveščevalne službe SID Francesco Treccia. Proti njemu zbirajo prebivalci mesteca Sezze dokazno gradivo, ker imajo občutek, da sodniki ravnajo z njim v mehkih rokavicah. Treccio so videli, kako je sedel v rdeči alfi, takoj po prvih strelih. Tedaj pa je Saccucci zakričal svojim pajdašem: «Držite se rdečega avta, ki vas bo vodil.» V alfi je s Treccio sedel neki Pistoiesi, kandidat MSI za rimski občinski svet in Saccuccijev prijatelj. Očividci trdijo tudi, da so Treccio videli tudi med drugimi Sac-cuccijevimi izzivalnimi shodi. Vse to daje misliti, da je Treccia nekaj več kot «priča» .V tem smislu ga namreč sodniki zaslišujejo. Do nadaljnjega. iiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PETNAJSTI DAN ZASEDBE KULTURNEGA DOMA Delegacija iz Slovenije obiskala kolektiv SSG Delegacijo SZDL in Kulturne skupnosti so sestavljali Milja Rotovnik, Miloš Poljanšek in Ivo Tavčar Solidarnost Sindikata slovenskih šolnikov Včeraj, 15. dan zasedbe Kulturnega doma, je kolektiv Stalnega slovenskega gledališča obiskala delegacija iz matične republike Slovenije, ki so jo sestavljali član izvršnega odbora Republiške konference socialistične zveze Slovenije Mitja Rotovnik, predsednik Skupščine kulturne skupnosti Slovenije Miloš Poljanšek in predsednik Izvršnega odbora kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar. Ficdseduik Tito iu predsednik Gvineje Bisao Lui s Cainai sta imela v Miiočeru na črnogorski obali politične pogovore. Na sliki: srečanje ob prihodu Cabrala v Miločer. Člani koordinacijskega odbora so delegacijo seznanili z vzroki, ki so privedli do drastične odločitve kolektiva SSG. Seznanili so jo tudi z rezultati dosedanjih stikov na političnih, sindikalnih in javno-uprav-nih ravneh v Trstu in v Rimu. Ob tem so poudarili prizadetost slovenske narodnostne skupnosti kot celote, ki soglasno izraža solidarnost s Stalnim slovenskim gledališčem ter odločnost, da ta pomembni boj za uveljavitev pogojev za nemoteno kulturno izražanje, privede do končne razrešitve. Člani delegacije iz matične domo-rdne so Stalnemu slovenskemu gledališču izrekli solidarnost organizacij, ki jih predstavljajo, in zagotovili odločno posredovanje pri najodgovornejših dejavnikih, ki morajo zadevo rešiti v duhu icčkrat poudarjenega prijateljskega in konstruktivnega sodelovanja med obema državama. | S posebno izjavo solidarnosti ini protesta se je akciji kolektiva SSG pridružil tudi Sindikat slovenskih šolnikov. V izjavi predsedstvu deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, deželnemu uradu za šolstvo ter šolskemu skrbništvu v Trstu z ogorčenjem ugotavlja, da je po krivdi odločujočih oblasti SSG zašlo v težko krizo ter moralo prekiniti svojo kulturno dejavnost, ki nenado-mestijivo dopolnjuje kulturno poslan-stvo slovenske šole. Ta krivica je zlasti prizadela šolsko mladino ter vse kulturne delavce. Sindikat slovenskih šolnikov zaključuje svojo izjavo z zahtevo, da naj pristojne oblasti končno izpolnijo svoje obveznosti. skih arabskih progresistov Kamal Joumblatt poslal Kosiginu sporočilo, v katerem ga poziva, naj posreduje, da bo Sirija umaknila svojo vojsko iz Libanona. Joumblatt je poziv izročil sovjetskemu veleposlaniku v Bejrutu. Včeraj zvečer pa je voditelj libanonskih progresistev obiskal francoskega veleposlanika v Bejrutu in mu sporočil, da libanonske napredne sile želijo, da bi Francija po diplomatski poti posredovala, da se napravi konec sirskemu vojaškemu posegu v Libanu. Podobni poziv naj bi Joumblatt poslal tudi britanskemu veleposlaniku. V Washingtonu, kot poroča «New York Times», z zadovoljstvom sledijo sirskemu posegu v Libanonu, «ki ima namen, zavarovati kristjan-sko skupnost in prisiliti vse libanonske skupine, da spoštujejo premirje». Prav tako so ameriški funkcionarji prepričani, da Sirci dobro vedo, do kam lahko gredo v Libanonu, da bi ne dregnili izraelske občutljivosti. Zato tudi v Izraelu za sedaj niso zaskrbljeni, hkrati pa zagotavljajo Izraelcem, «da budno spremljajo, kaj se dogaja onstran meje». Predsednik izraelske vlade Rabin je bil danes v Hajfi zelo jasen in odkrit, ko je v nekem rovoru med drugim dejal. «Izraelska vlada se ne sme vmešavati v zadevo, ko sirska vojska ubija palestinske teroriste in zato ne vidim razloga, da bi posredovali proti temu sirskemu dejanju v Libanonu. . . Samo nedevno so sirske čete na področju Tripolija pobile več teroristov, kot so jih pobili izraelski vojaki v zadnjih dvek letih in pol». Kmaiu sestanek industrializiranih držav o gospodarstvu WASHINGTON, 2. -, Na pobudo predsednika ZDA Forda bo ob koncu junija v Portoriku konferenca največjih industrializiranih držav na svetu, katere se bodo udeležili predsedniki vlad. V Washingtonu menijo, da je Ford dal to pobudo, ker v ZDA predvidevajo, da se je gospodarstvo v državah kapitalističnega sveta o-pomoglo hitreje, kot so predvidevali, zlasti še v ZDA. To je izjavil tudi predsednik tiskovnega urada Bele hiše, ki je pripomnil, da je sestanek svetoval Fordu njegov prvi gospodarski svetnik Alan Greespan. Sporočajo tudi. da bodo podrobnosti o temah, ki jih bodo obravnavali na konferenci, objavili v teku tedna. Sestanka se bodo udeležile ZDA, Zahodna Nemčija. Francija, Velika Britanija, Italija in Japonska. Povabili bodo tudi Kanado. Toda osnovni predmet srečanja «na vrhu» bo razprava okrog vprašanja, kako preprečiti inflacijo ob gospodarskem napredku. RIM, 2. — Kljub vsem omejitvam inmapovedim strokovnjakov, Italijani pojedo vedno več mesa. To-pome-n/, da je kampanja ministra za kmetijstvo Marcore, ki je zagotovil Italijanom, da imajo v zalogi «dovolj špagetov in paradižnikove mezge» dokončno propadla. Po uradnih podatkih so se izdatki za nakup mesa v tujini v prvih treh mesecih letos povečali za 58 od sto. Januarja, februarja, in marca je bilo uvoze-nih 167.731 ton svežega in zmrznjenega mesa za skupno vrednost 260 milijard 872 milijonov lir. V primerjavi z istim obdobjem lani so letos uvozili kar 41 tisoč ton mesa več. Pogovor o delovni pogodbi uslužbencev javnih prevozov RIM, 2. — Tudi v lem tednu sc na dnevnem redu številna pogajanja za obnovitev delovnih pogodb. Priča kujejo, da bodo po načelnem dogovoru pri ministru Torosu jutri sestavili in nato podpisali osnutek dogo vera za novo delovno pogodbo žele zničarjev in ostalih uslužbencev ja v nega prometa. Dogovor naj bi vseboval povišanje plače 15 tisoč lir mesečno za vse enako, večje število dni letnega dopusta in nov. bolj ugoden način za delavce izračunavanja odpravnine. Poleg tega so sindikalne organizacije izbojevale tudi nekatere važne normativne pridobitve. Delovna pogodba bo veljala dve leti. Drugačen pa je položaj pri pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe poljskih delavcev. Čeprav se bodo pogajanja nadaljevala 7. in 8. junija, sindikati sporočajo, da predstavniki Posestnikov ne popuščajo in da se zna boj zaostriti. Prav tako so še vedno odprta pogajanja za novo delovno pogodbo uslužbencev hotelov in javnih lokalov ter trgovske stroke. Jutri se bodo na ministrstvu za delo ponovno srečali predstavniki uslužbencev hotelov in javnih lokalov r delodajalci, trgovski uslužbenci p« bodo v petek stavkali 4 ure. TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJEM VOLILNEM SHODU KPI PAJETTA OSTRO OBSODIL POLITIKO POPUSTLJIVOSTI KO DO NEOFAŠISTOV Jelka Gerbec o potrebi enotnega nastopa Slovencev na volitvah V prihodnjih dneh v Trstu vrsta vsedržavnih političnih voditeljev Med krajevnimi organi političnih strank m vsedržavnimi vodstvi potekajo v teh dneh mrzlična , posvetovanja za zagotovitev prisotnosti najvidnejših pohtičnih predstavnikov v našem mestu. Za komunistično partijo je včeraj prispel v Trst elan osrednjega vodstva Giacarlo Pajetta, ki je govoril na festivalu «Unità» pri Sv. Jakobu, danes pa bo imel voiilni shod v industrijski coni. Krščanska demokracija, ki je odprla volilno kampanjo s predsednikom vlade Morom, napoveduje za prihodnji teden prihod notranjega ministra Cossige. Prav tako pričakujejo liberalci svojega vsedržavnega tajnika Zanoneja, medtem ko se govori tudi o pnhodu misovskega kolovodje Almiranteja, ki naj bi zaključil volilno kampanjo MSI. Danes bodo odprli volilno kampanjo socialdemokrati, za katere bo v kinu Ritz govoril namestnik vsedržavnega tajnika Nicolazzi, končno pa bodo jutri odprli volilno kampanjo, z izključno krajevnimi govorniki, tudi socialisti. Kot smo že poročali, bo volilni shod PSI ob 20. uri na Trgu Goldoni, govorili pa bodo nosilec liste za poslansko zbornico Gioacchino Tringale, slovenski kandidat Dušan Košuta in pokrajinski tajnik Lucio Ghersi. Toda vrnimo se k včerajšnjemu nastopu posl. Pajette, ki je privabil v «vatikanski vrt» pri Sv. Jakobu veliko število ljudi, saj je Pajetta znan kot izredno učinkovit, pa tudi duhovit govornik, kar je potrdil tudi včeraj z vrsto pikrih dovtipov na račun krščanske demokracije. Pravzaprav je bil ves Pa-jettov govor le cela serija ostrih in domiselnih zbadljivk na račun vladajočega razreda in v prvi vrsti KD, tako da se je občnistvo dejansko zabavalo, kar se sicer dokaj redko dogaja na predvolilnih manifestacijah. Pajetta je začel pri zaskrbljenosti in celo strahu, ki naj bi zajel del volivcev glede tega, kaj se bo zgodilo v Italiji po 20. juniju. Edino, česar se je treba bati — je dejal — je, da bi stvari ostale, kakršne so, in da bi KD ohranila zadostno moč, da bi lahko nadaljevala po stari poti. Izhajajoč iz obsodbe gnusnega zločina v Sezze-ju, kjer so misovski aktivisti umorili mladega komunista, je komunistični predstavnik analiziral vzroke, zaradi katerih se je fašizem lahko povzpel na oblast leta 1922 v Italiji ■ in leta 1933 v Nemčiji, nato pa je ugotovil, da je danes položaj bistveno drugačen predvsem zaradi moči ,ki jo imajo demokratične sile. Dejanska nevarnost danes ni torej obnavljanje fašizma, pač pa politika krščanske demokracije, ki se poslužuje misovskih glasov za o-hranitev lastnih pozicij in za boj proti levici. Tudi do tragičnih dogodkov v Sezzeju je lahko prišlo, ker je kar 120 demokristjanskih poslancev svoj čas glasovalo za zavrnitev zahteve sodne oblasti po a-retaciji misovskega poslanca Sac-cuccija. Pajetta je zavrnil nedavne trditve namestnika tajnika KD Gal-lonija, ki je dejal, da je parlament storil napako, ko je bil do Saccuc-cija preveč prizanesljiv. Ne gre za napako parlamenta, pač pa za krivdo poslancev KD in samega Gal-lonija, ki se je izrekel proti aretaciji. In glas 120 demokristjanskih poslancev — je nadaljeval predstavnik KPI — ni bil naključen in brezplačen, saj so v zameno misov-ci glasovali proti odprtju sodnega postopka na račun nekega demokr-ščanskega poslanca, ki so ga dolžili kar 29 kazenskih dejanj. In tako je morilec lahko še naprej ubijal — je dejal Pajetta — tat pa je lahko še naprej kradel. Pajetta je naštel tudi vrsto drugih primerov zavezništva med KD in MSI, kot na primer v parlamentarni komisiji, ko je šlo za kritje odgovornosti nekaterih ministrov v zvezi s petrolejskim škandalom, kot ob glasovanju o členu 2 zakonskega osnutka o splavu, kot v poskusu strmoglavljenja levičarskega odbora v Neaplju. V zaključku svojega govora pa je predstavnik KPI orisal politični predlog komunistov za zavezništvo med vsemi demokratičnimi silami okrog programa, ki naj omogoči državi izhod iz krize. Na včerajšnjem volilnem shodu KPI je po pozdravu deželnega tajnika in kandidata za poslansko zbornico Antonina Cuffara v slovenščini spregovorila Jelka Gerbec, ki kandidira v drugem tržaškem senatnem okrožju. Jelka Gerbec je poudarila nujnost, da Slovenci enotno podprejo komumstično partijo in da ne razpršijo glasov. Kaj je bolj pravilno, se je vprašala: ali dati glas stranki, ki nima nobene mož- nosti, da bi poslala svojega kandidata v parlament, in bi torej bil zgubljen glas, ali pa glasovati stranko, kakršna je KPI, ki zagotavlja izvolitev slovenskega predstavnika v senat in daje možnost, da bi bil Slovenec izvoljen tudi v poslansko zbornico. Jelka Gerbec je končno poudarila važnost prihodnje zakonodajne dobe za Slovence, saj bo moral novi parlament ratificirati italijansko-jugoslovanski sporazum in izdati norme o globalni zaščiti mnajšine, poleg tega pa bo moral tudi poskrbeti za dokončno rešitev problema Stalnega slovenskega gledališča, ki mu je treba zajamčiti nadaljevanje njegovega tako važnega kulturnega poslanstva. V PETEK NA UNIVERZI Študijsko srečanje o tržaškem prometnem vozlišču V okviru delovanja novoustanovljenega Inštituta za prevoze na tržaški univerzi bo v petek v našem mestu posebno študijsko srečanje o mednarodni vlogi tržaškega prometnega vozlišča. S pripravo tega študijskega dne namerava inštitut poudariti pomen vsakoletnega mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti — prvi tečaj je bil na tržaški univerzi pred 16 leti, nato so se tečaji vrstili redno leto za letom — hkrati s tem pa načeti tudi vprašanja s področja prometa, ki zadevajo posebej naše mesto in neposredno zaledje. Na petkovem študijskem srečanju, ki se ga bodo udeležili tudi strokovnjaki iz tujine, bodo obravnavali vprašanja, ki zadevajo pomorske, letalske, cestne in železniške zveze. PRISPEVAJ ZA POMOČ ŽRTVAM POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiT>iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiii(xiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED SKORAJŠNJIM ZAČETKOM PRIREDITVE Na 28. mednarodnem velesejmu 1064 razstavljavcev iz 23 držav Iz tujine se je letos priglasilo 386 podjetij - Ves razpoložljiv prostor oddan - Poseben popust za obiskovalce iz Jugoslavije • Sejem se bo letos začel brez vsake slovesnosti Čez približno dva tedna, in sicer točneje v četrtek 17. junija, se bodo osemindvajsetič odprla vrata tržaškega mednarodnega velesejma. Na sejmišču so v polnem teku priprave na to pomembno gospodarsko prireditev, na kateri bo — po dosedanjih podatkih — nastop lo 1064 razstavljavcev iz 23 držav. Iz tujine se je namreč prijavilo 336 podjetij, iz naše dežele in iz notranjosti pa 678. Kar zadeva uradno udeležbo tujih držav, je trenutno zagotovljena prisotnost Jugoslavije, Avstrije, Brazilije (ki bo prisotna s svojim inštitutom za kavo), Japonske in skupine afriških držav članic organizacije EAMA. V okviru te skupine bosta gotovo nastopila Kamerun in Somalija, po vsej verjetnosti pa se jima bodo pridružili tudi Uganda, Gana, Srednjeafriška republ ka in Zaire. K temu naj dodamo prisotnost Malayzije in Filipinov, ki se bodo udeležili tržaške prireditve prek nekaterih gospodarskih organizacij državnega značaja. Vodstvo velesejma tudi Iptos ni imelo težav kar zadeva -prednaročila. Že pred dobrim časom je bil razpoložljiv prostor v celoti oddan, v številnih primerih pa so morali skrčiti prostor, ki so ga zahtevali posamezni razstavljavci, da bi1 dali še komu priložnost, da nastopi na prireditvi. Te dni je velesejemska uprava uredila tudi vrsto drobnih organizacijskih vprašanj, ki se nanašajo na obisk sejma, na cene za vstopnice in podobno. Kar zadeva urnik so sklenili, da bo velesejem dostopen za občinstvo ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 16. do 23. ure, ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 24. ure. Za podaljšanje urnika ob petkih in sobotah so se voditelji sejma odločili za to, da bi omogočili obisk tudi čim večjega števila jugoslovanskih turistov, ki bi sicer le stežka stopTi na sejmišče v popoldanskih in večernih urah. Zanimivo je tudi, da bodo jugoslovanski državljani uživali poseben popust pri vstopnini. Medtem ko bodo navadne vstopnice po 1000 lir, bodo namreč turisti iz naše matične domovine kot gostje jugoslovanske uradne razstave v Palači narodov ob predložitvi potnega lista ali obmejne prepustnice uživali popust 400 lir. Glede na pestrost letošnjih razstav in na bogato izbiro raznega materiala, strojev in potrebščin za razne dejavnosti je pričakovati, da bo njihov o-bisk znatno večji od obiska, ki smo ga zabeležili v prejšnjih letih. Uradno odprtje velesejma bo kakor rečeno v četrtek 17. junija, in sicer ob 10. uri. Kakor je bilo na nedavni razstavi «Burostile», bo tllUIMMlIIMilHUlMIIIJIIIIHIillUIllllimHIIIIIIIIIMIIinnilllimilHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlllllIlllllinUllIIIIHIIIII* VČERAJ PONOČI V UL. BROLETTO Trčila z ukradenim avtom in jo pobrisala urnih nog Policija je kasneje prijela nekega ranjenega mladeniča, ki je postopal po mestnih ulicah tudi odprtje velesejma brez vsakega ceremoniala: namestnik predsednika velesejemske uprave prof. Faraguna bo namreč pri glavnem vhodu pozdravil goste, predstavnike tujih držav, deželnih oblasti in poslovnih krogov, ter jih nato pospremil na ogled paviljonov. Za razliko od prejšnjih let bo tudi s cerš-nje življenje na sejmu v znamenju izrazite «austerity». Tako so — predvsem zaradi splošne gospodarske krize, pa tudi v znak solidarnosti s prebivalstvom v Furlaniji, Beneški Sloveniji, Reziji in Karniji, ki ga je prizadel potres z dne 6. maja, črtali z dnevnega reda razna kosila in sprejeme Tudi letos seveda ne bo srečelovov, pa tudi ne nekdanjih «večerov» z nastopi raznih pevcev in trenutno slovitih ansamblov. Serija dni, posvečenih tujim državam, prisotnim na prireditvi, se bo začela 18. junija, ko bo na sporedu Dan-Jugoslavije. Predvidena je običajna tiskovna konferenca, ki bo dopoldne na velesejmu, popoldne pa bo tradicionalno" srečanje med jugoslovanskimi in tukajšnjimi gospodarstveniki na trgovinski zbornici. Naslednjega dne bo na vrsti Dan Avstrije, temu pa bo sledil 21. junija Dan Japonske. Posebni dnevi bodo nadalje posvečeni mednarodni lesni trgovini, problemom kave in gradbeništva in drugim pobudam. Kar zadeva specializirana področja, katerim bodo na letošnji prireditvi posvetili posebno pozornost, naj omenimo zlasti razstave gradbenih elementov, mehanike, pohištva in stanovanjske opreme, naprav za trgovine in gostinske lokale, športnih rekvizitov, prehrambnih izdelkov in pijač, optičnih, kinematografskih in sorodnih izdelkov, strojev in naprav za urade in pisarne in obrtniških izdelkov ter posebno vabljivo razstavo z naslovom «Shopping center». Izlet otrok in staršev škedenjske osnovne šole Včeraj, 2. junija, je združenje staršev iz Skednja priredilo izlet otrok škedenjske osnovne šole in staršev v kraško naravo pri Gropadi. Na sporedu je bil program s pohodom po markirani poti, med katerim so se otroci izkazali tudi v znanju, in s poligonom, toda prav okrog poldne je huda nevihta izletnike pregnala v avtomobile. Vse je že kazalo, da se bo srečanje prav klavrno končalo in da se bo treba raziti. Tedaj pa so se na hitro odločili za spremembo programa in odšli v Bazovico, kjer jim je v stiski priskočilo na pomoč domače prosvetno društvo «Lipa», ki jim je posodilo svoje prostore. Po kosilu v društvenih prostorih so nagradili skupinice, ki so se udeležile tekmovanja, s slaščicami. Po-! delili so tudi pozlačene kolajne vsem | sodelujočim. Odbor Združenja staršev iz Skednja se članom odbora PD «Lipa» iskreno zahvaljuje za prijazno gostoljubnost. Mlada nepridiprava sta predsinoč-njim ukradla avto, se z njim zaletela in nato zbežala. Včeraj ponoči, malo po polnoči, je nekdo telefoniral na policijo in opozoril službujočega agenta, da je v Ul. Broletto ob nekem drevesu ustavljen fiat 500 z odprtimi vrati. Ob-hodnica letečega oddelka tržaške kvesture je nemudoma prihitela na označeni kraj in takoj ugotovila, da je nekdo z avtom trčil v drevo in se oddaljil. V avtu so našli dve posodi za bencin in napravo za pretakanje, iz česar so takoj sklepali, da gre za tatvino. Poiskali so lastnico avta, 33-letno Lauro Golia por. Garborini iz Ul. Pagliaricci 53, ki je dejala, da je okoli 21.30 parkirala avto pred hišo in odšla spat. Avto so medtem odstranili in prepustili zadevo znanstvenemu oddelku tržaške kvesture, ki mora še preveriti prstne odtise in poiskati druge indicije, ki bi lahko prjvedle policijo na sled tatovom. Agenti letečega oddelka so začeli iskati tudi v drugi smeri. Neki očividec je namreč izjavil, da sta iz avtomobila zbežala dva mladeniča, ki pa ju ni znal opisati. Malo po eni uri so policisti zagledali mladeniča, ki je nekaj skrival pod srajco. Ustavili so ga in ugotovili, da je imel pri sebi sedem magnetofonskih kaset. Prepeljali so ga na kvesturo in šele tu so videli manjša madeža krvi na roki in na čelu. Zahtevali so pojasnila, mladenič, ki so ga identificirali za 20-letnega Daria Vuka iz Ul. Caccia 8, pa se je izmikal. Dejal je, da mu je kasete posodil neki prijatelj, rane pa je zadobil v baru Romano v Istrski ulici, kjer se je sprl s prijatelji in je prišlo do rete-pa. Točnejših podatkov ni hotel posredovati in na kvesturi so mu zato zaplenili kasete in ga izpustili na svobodo z zahtevo, da se danes dopoldne predstavi v uradu letečega oddelka tržaške kvesture, kjer ga bodo zopet zaslišali. Morilec Amelie Marchesi jutri zopet pred sodniki Jutri bo tržaško prizivno porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Marši obravnavalo umor 18-letne dijakinje Argelie Marchesi, ki jo je 8. maja 1974 v njenem stanovanju v Ul. Sil-lani 5 z nožem 24-krat zabodel njen 49-letni stric Pietro Stancich. Umor je globoko odjeknil v vsem mestu, saj je bil to eden najokrutnejših zločinov v zadnjih letih. Stancich je bil verjetno zaljubljen v nečakinjo in jo je obiskal, ko je bila sama doma. Ker dekle ni pristalo na njegove zahteve, jo je napadel in jo s štirimi kuhinjskimi noži 24-krat zabodel, nato pa si je prerezal žile in si zasadil nož v trebuh. V takem stanju ga je našel dekletov oče, ki je takoj obvestil policijo in reševalce Rdečega križa. Mladi Argelii ti niso mogli več pomagati, Stancicha pa so prepeljali v bolnišnico, kjer je v nekaj mesecih popolnoma okreval. Lansko leto mu je sodilo prvostopenjsko so- dišče in ga 4, julija obsodilo na 30 let zapora in tri leta zdravljenja v kriminalistični umobolnici, Stancich pa je proti tej razsodbi vložil priziv. Z ukradenim avtom je hotel obiskati sorodnike v Franciji Pustolovščina 26-letnega jugoslovanskega državljana Stjepana Su-deca iz Varaždina, ki je hotel obiskati svoje sorodnike v Franciji, se je kaj kmalu končala. Sudec je prišel pred nekaj dnevi v Trst; podal se je v Milje, kjer je ukradel avto fiat 600, last dr. Maria Cossija. Z vozilom pa je prevozil le kak kilometer, kajti lastnik je takoj prijavil tatvino in karabnjerji so se nemudoma podali na lov; Sudeca so tako prijeli v bližini bivšega begunskega taborišča pri Orehu. Po kratkem zaslišanju, na katerem je pojasnil, da,.je. hotel z ukradenim avtom v Francijo, kjer ima sorodnike, so ga karabinjerji prijavili sodišču zaradi tatvine in prepeljali v koronejske zapore. KLJUB NEUGODNIM POGOJEM Skupnost handikapiranih si neutrudno gradi dom Včeraj se je skupnost handikapiranih na Opčinah sestala s predstavniki sorodne organizacije iz Slovenije Skupnost handikapiranih na Opčinah vztrajno nadaljuje gradnjo večjega centra, ki bo pomenil streho in avtonomno zaposlitev zanje in družbene storitve za opensko prebivalstvo. Zidovi novega poslopja so naglo zrastli. Vmes je bila zima, ki je gradnjo prekinila, sedaj pa je skupnost spet na delu. Vendar ni ta rast zgradbe, kar preseneča. Bolj nas je presenetil način, s katerim se je skupnost handikapiranih lotila uresničevanja svoje zamisli. Že s 1. aprilom se je namreč naselila v napol dograjeno stavbo in začela z delom. Zaenkrat le nekaj ljudi — dva handikapirana in trije pomočniki. Poleg manjših gradbenih del se odvija upravno, ali bolje rečeno samoupravno delo, ki gre v več smeri, od zapletenega reševanja b rokratskih postopkov do propagandnega dela. Za trenutek se moramo zaustaviti pri pogojih, v katerih ta mala skupinica sedaj dela. Dovolj je, da orišemo včerajšnji dan. Lilo je kot iz škafa in burja je zavijala z nenavadno silo, z njo pa je silil mraz skozi špranje, ko je skupnost sedla h kosilu. Vse te okoliščine pa n’so omajale vere, da bo nekoč bolje. Bolje za handikapirane, ker bodo imeli svoj dom in z njim možnost, da se bodo lahko sami gmotno vzdrževali z dejavnostmi, ki jih lahko opravljajo, in ne bodo več 'na milost in nemilost vezani na pietetično pomoč družbe, ki doslej ni znala na drugačnih osnovah reševati tega problema, in bolje tudi za širšo o-pensko skupnost, ki se bo lahko posluževala športno - rekreacijskih in drugih struktur, ki jih bo dala na razpolago skupnost handikapiranih. Gre skratka za dialog med ljudmi, kakršnega doslej skorajda ni bilo pri nas, d alog, ki izravnava tiste absurdne razlike in pregrade med handikapiranimi in drugimi, tako imenovanimi normalnimi ljudmi. Kakšni so bližnji programi te skupnosti? Predvsem jo, bolj kot skrb za programe, preveva želja, da bi se tudi v letošnjem poletju čim več prostovoljcev vključilo v gradbena dela. V ta namen so izdelali nekakšen obrazec ali prijavnico, v kateri naj bi morebitni prostovoljci navedli, kaj bi radi delali. Dela bo veliko in skupnost ga je takole razčlenila: neposredna pomoč handikapiranim, zidarsko delo, pomoč krajevnemu prebivalstvu,..v. raznih oblikah (pomoč kmetovalcem in živinorejcem ali druga dela) ter kulturno sodelovanje. Vsakdo' bo skratka dobrodošel. Skupnost ima poleg tega v načrtu srečanje s handikapiranimi iz Jugoslavije za izmenjavo informacij in izkušenj ter za sodelovanje. To srečanje bo v nedeljo, 18. julija, in se nanj že dolgo pripravljajo. Nekakšno predsrečanje za pripravo uradnega srečanja, ki bo potekalo v okviru širšega kulturnega sporeda, je bilo tudi včeraj, ko so se predstavniki openske skupnosti sestali s predstavniki zveze handikapiranih Slovenije iz Ljubljane. Naj omenimo še, da se redno nadaljujejo stiki z openskim prebivalstvom. V nedeljo so bili na obisku posebno dragi gostje — slovenski otroci z Opčin, ki so b:li v nedeljo pri prvem obhajilu v lepih narodnih nošah. O dosedanjih izkušnjah «skupnosti» jim je spregovoril Karel Kalc, ki je eden od stebrov te skupnosti, čeprav je tudi sam neusmiljeno priklenjen na voziček. V zameno so otroci zapeli nekaj pesmi ter obdarili vse s cvetjem. DREVI NA VRHNIKI SAG iz Trsta nastopi s Fojevo štorijo «Burkaški misterij» V sklopu 19. srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki poteka od ponedeljka dalje na odru Cankarjevega doma na Vrhniki, bo drevi ob 19.30 nastopilo Slovensko amatersko gledališče iz Trsta, in sicer z burkasto štorijo Daria F o ja «Burkaški misterij», ki jo je selektor srečanja, režiser Marjan Belina izbral in uvrstil v tistih šest predstav, ki na vrhniškem srečanju — letos poteka v znamenju stoletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja — predstavljajo najboljše amaterske gledališke dosežke v tej sezoni . SAG iz Trsta to pot že četrtič sodeluje na tem vsakoletnem prerezu slovenskih amaterskih gledališč, dvakrat (lani z Brechtovo igro za pouk «Izjema in pravilo») pa je po sklepu žirije srečanja predstavljalo slovenski gledališki amaterizem in sicer na Tednu slovenske drame v Kranju in na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Po drevišnji predstavi tržaškega gledališča bo, kot vsak večer, v prostorih Cankarjevega doma uprizoritveni kažipot, se pravi kritični razgovor o predstavi, ki ga vodijo dramatik in profesor za zgodovino drame na AGRFTV, dr. , Mirko Zupančič, gledališki kritik Vladimir Kocjančič, režiser Jože Vozny in režiser ter selektor letošnjega srečanja Marjan Belina. Pojasnilo deželnega tiskovnega urada Dežela ni ukinila slovenskega biltena Deželni tiskovni urad nam je poslal naslednje sporočilo, ki ga objavljamo v celoti: «V zvezi z nekaterimi opozorili bralcev, objavljenimi v našem (!) dnevniku, urad za tisk in stike z javnostjo dežele želi zagotoviti, da bilten "Dežela Kronike”, z inte-i gralnim prevodom uradnega biltena dežele nikakor ni prenehal izhajati, saj gre za službo, ki so jo svoj čas zahtevali številni pripadniki slovenske narodnostne manjšine. V tej zvezi se opozarja, da je bila prevajalska služba na osnovi člena 105 deželnega zakona št. 48 iz leta 1975 o novem pravilniku deželnega osebja okrepljena s sprejetjem v organik dveh novih prevajalcev za slovenski jezik, ki sta prej nudila svoje sodelovanje občasno s posebno pogodbo. Do obžalovanih zamud v objavljanju biltena je žal prišlo zaradi nekaterih problemov, ki jih je bilo treba reševati s preosnovo prevajalske službe, predvsem kar za- deva tehnične aspekte reproduciranja in dupliranja biltena. Kot poroča deželni urad za tisk in stike z javnostjo, so ta vprašanja nrav v teh dneh na tem, da se pozitivno rešijo, zaradi česar se izražene skrbi lahko smatrajo kot premeščene.» To je vsebina tiskovnega poročila deželnega tiskovnega urada, ki smo ga prevedli v uredništvu, ker smo ga prejeli samo v italijanščini. To pa kljub namestitvi dveh novih prevajalcev in kljub temu, da funkcionar. ki je podpisal spremno pismo, namreč Giorgio (Jurij) Slama, dojro obvlada slovenščino. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948) so na razpolago vstopnice ca jutrišnji (ob 21. uri za red A) in sobotni koncert (ob 18. uri za red B), ki bosta pod taktirko Ralla Weiker-ta in s sodelovanjem pianista Joffre-ya Swanna. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Šolske vesti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiniiiiimiiimiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZREDEN NALIV IN MOČNA BURJA NA TRŽAŠKEM Jadrnice v zalivu v nevarnosti poplavljene ulice in stanovanja Obilo posla za patruljne čolne pristaniškega poveljstva, karabinjerjev in policije Več posegov gasilcev - Ena oseba ranjena - Tudi letos že straši morski pes Včeraj dopoldne je zajelo naše mesto izredno močno neurje. Močan dež se je sicer ulil že v torek zvečer, kasneje se je nebo umirilo, že v zgodnjih jutranjih urah pa se je vreme zopet poslabšalo. Pihala je močna burja, okoli 11. ure ^a se je ulila izredna ploha; deževati je prenehalo šele okoli 14.30. Tako vreme je seveda popolnoma prekrižalo načrte številnim Tržačanom, ki so se odpravljali na kopanje ali na Kras; zadovoljilo je le gostilničarje, kajti njihovi lokali so bili včeraj skoraj povsod polni do zadnjega kotička. Kot običajno, je tudi tokrat močan naliv povzročil mnoge nevščečnosti. V nekaterih nižjih mestnih predelih je voda preplavila ulice, kar je zamrlo promet, da se je odvijal zelo počasi. Promet je bil še posebno počasen v Miramarskem drevoredu pri železniškem nadvozu, stanje pa ni bilo zaskrbljujoče in zato je cesta ves dan odprta za promet. Po nekaterih strmih ulicah je voda drla kar v potokih, saj mestna kanalizacija ne zdrži velikih nalivov. Težka Je bila zato vožnja po Greti, po nekaterih odsekih Ul. Fabio Severo, po Ul. Brandežija in drugod. Zaradi okvare na kanalizaciji je voda preplavila tržaško zastopništvo avtomobilov Simca v Drevoredu Ippodromo, v stanovanju v zadnjem nadstropju stavbe v Ul. Toti 1 pa je spuščala streha in so morali poseči gasilci, do so odstranili vodo. Seveda je tudi burja opravila svoje. Okoli 13. ure so morali gasilci poseči na Trgu Unità, ker je burja strgala italijansko in tržaško zastavo, ki so ju razobesili ob včerajšnjem prazniku. Gasilce so tudi poklicali v Ul. Rossetti, kjer so v teku popravila na stavbi, v kateri je kinodvorana Nazionale. K stavbi so prislonili zidarski oder, ki so ga prekrili s foljami iz plastične mase. Te pa so delovale kot jadro in obstajala je resna nevarnost, da se kakih 30 metrov dolg zidarski oder zruši na ulico. Zato so mestni redarji zaprli za promet tisti odsek Ul. Rossetti, gasilci pa so utrdili oder; po dveinpolurni prekinitvi je tako promet zopet stekel, mestni redarji pa nameravajo jutri prijaviti pre-torju podjetje, ki je postavilo zidarski odèr. V nekem stanovanju v Ul. Rivallo 9 je burja naravnost strgala okno iz roke gospodinji, ki je hotela zapreti oknice, šipa se je razbila, o-kenski okvir pa se je pokvaril in tudi v tem primeru so morali poseči gasilci, ki so odstranili drobce stekla in zasilno zadelali okno. Veliko preplaha je bilo tudi v Tržaškem zalivu. Zjutraj se je mnogo Tržačanov odpravilo s čolni na morje, na sporedu pa je bila tudi jadralna regata, ki se je redno začela. Okoli 11. ure pa je postalo stanje zelo zaskrbljujoče, saj so se dvignili močni valovi, ki so manjšim ladjam povsem onemogočili plovbo. V regati je tedaj tekmovalo 38 jadrnic in skoraj polovica se jih je prevrnila. Na srečo pa ni bilo hujših posledic, kajti številni čolni, ki so spremljali tekmovanje, so priskočili na pomoč jadralcem in jih srečno pripeljali na kopno. Patruljni čolni pristaniškega poveljstva, karabinjerjev in policije ter čolni ladijskih pilotov so morali večkrat poseči, da so privlekli na kopno «brodolomce». Tako so s čolnom pristaniškega poveljstva rešili sedem oseb, med katerimi je bila ena deklica, ki so se pred nevihto zatekli na valobran pred novim pristaniščem, s čolnom ladijskih pilotov pa so z valobrana pripeljali še šest o-seb. Čoln pristaniškega poveljstva je moral poseči še dvakrat, okoli 16. in okoli 17. ure, ko sta se znašli v težavah dve jadrnici, prva pred Grljanom, druga pa pred čedazom. Tudi tokrat se je vse dobro izteklo. Edina žrtev včerajšnjega neurja je postal 70-letni upokojenec Ettore Brumai, ki ga je zajelo neurje na morju in se je zatekel v pristanišče pri lantemi. Ko je stopil iz čolna na pomol mu je spodrsnilo in zadobil je razne udarce, zaradi katerih se bo moral zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice. Končno naj povemo, da so med kroženjem po morju s patrulnega čolna karabinjerjev včeraj videli pred Miramarom morskega psa. Tudi letos bo torej kopanje potekalo v strahu pred krvoločno pošastjo, pred katero je psihoza po predvajanju filma «Lo Squalo» še narasla. Tričlanska družina ranjena pri trčenju avta v avtobus Trenutek nepazljivosti, spolzka cesta ali morda počena guma so najverjetnejši vzroki prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj malo pred 15. uro v bližini trgovine Pam v Ul. Campi Elisi. Žrtev nesreče je postala tričlanska druži- na iz Conegliana, ki je bila namenjena na počitnice v Istro. Med vožnjo po Ul. Campi Elisi je avto BMW 2000, ki ga je vozila 44-letna Carla Montorsi por. Ghiro nenadoma zaneslo na levo stran cestišča in je trčil v avtobus proge 29, ki je vozil iz nasprotne smeri. V zadnjem trenutku je mož voznice, 53-letni Savino Ghiro, ki je sedel na prednjem sedežu, potegnil ženo k sebi in tako preprečil, da bi slednja zadobila hujše poškodbe. Kljub temu so jo sprejeli v bolnišnico, kjer se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 15 dni; na istem oddelku se bo morala zdraviti njuna 17-letna hči Paola, ki je sedela na zadnjem sedežu, možu pa so v bolnišnici le nudili prvo pomoč in ga odslovili. Včeraj-danes Šola s celodnevno zaposlitvijo Sa-lež - Zgonik priredi zaključno šolsko prireditev v ■ prostorih osnovne šole v Zgoniku jutri, 4. t.m., ob 16. uri. V soboto, 5., in nedeljo, 6. t.m., pa bo odprta razstava ročnih del. Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» obvešča, da bo razstava risarskih in grafičnih izdelkov dijakov odprta do sobote, 5. junija, vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci in medrazredni svet osnovne šole na Opčinah vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 5. junija, ob 18.30 v Finžgarjevem domu. Zaradi stavke občinskih uslužbencev bosta razstava in zaključna prireditev devinskih in sesljanskih učencev v osnovni šoli v Sesljanu v sobolo, 5. junija, od 16. do 20. ure. Učenci državne osnovne šole «Albert Sirk» v Šv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na zaključno šolsko akademijo združeno s proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki bo v domu «Albert Sirk» (v društvu) v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri. Na proslavi bo nastopil tudi član SSG iz Trsta, domačin Livij Bogateč, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del. La Cappella Underground Zaprto. Aristcn Danes zaprto. Mignon 16.30 « Yellow 33 ». Režiser Jack Nickolson. Igrajo Karen Black William Tepper in Michel Margot ta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14 letom. Grattacielo 16.00 «Black Christmas». Barvni film. Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane. Lisbeth Hummel, Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Un letto in società». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Eden 16.30 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleani in Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz Danes zaprto. Aurora 16.30 «L’uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi. Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Spandalo». Barvni film. Igrata Franco Nero, Lisa Gastoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «La bocca del piacere». Barvni film. Moderno 16.00 «Sandokan». Igrajo Ka-bir Bedi, Carol André in Philippe Leroy. Barvni film. Impero 16.30 «Cinque matti vanno in guerra». Igrajo: Les Charlottes. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Cipolla Colt». Igrata Franco Nero in Sterling Hay-den. Barvna kavbojka. Ideale 16.00 «Un cabbro 20 per lo specialista». Igra: Glint Eastwood. Barvni film. Radio 16.00 «La vedova inconsolabile ringrazia quanti la consolarono». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.30 «Tutti per uno e botte per tutti». Barvni film. Abbazia 16.30 «Ci son dentro fino al collo». Zabavni barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Elictra Clide». Igrajo R. Blacke, Billy, G. Busk. Barvni film. Razna obvestila Sekcija ANP1 - VZPI Devin - Nabre-.žin^ vabi bivše partizane, politične preganjence, deportirance in simpatizerje na občni zbor, ki bo v soboto, 5. junija, v dvorani L Gruden v Na-Tirežuu"s“'sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o sedanjem stanju; 2. Pregled izvršenega dela; 3. Volitve odbora sekcije; 4. Razno. Podporno društvo v Rojanu obvešča, da bo v nedeljo, 6. junija, ob 9.30 in ob 10. uri v drugem sklicanju 84. redni občni zbor. Razstave Prosveta PD Lipa Bazovica sklicuje zbor v soboto, 5. junija, ob 21. uri v Bazoviškem domu. Vabljeni. Izleti Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Škednja priredi v nedeljo, 13. junija, celodnevni izlet na Vrhniko in v Ljubljano. Za izlet bodo vpisovali vsak delavnik do sobote, 5. junija, med 18. in 20. uro v društvenih prostorih. Pohitite s prijavami! Mali oglasi junija Danes, ČETRTEK, 3. PAVLA Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.48 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 9.37 in zatone ob 23.26. Jutri, PETEK, 4. junija FRANC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,6 stopinje, najnižja 11,9, ob 19. uri 17,8 stopinje, zračni pritisk 1006,8 rob rahlo narašča, veter 33 km, severovzhodnik, s sunki 67 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo 2/10 poobla-čeno, morje razburkano, temperatura morja 17,4 stopinje. V občinski galeriji sta odprla razstavo tržaška slikarja Griselli in Cer-necea, ki bosta razstavljala do 7. junija. V galeriji «Il Tribbio» je odprl razstavo svojih del tržaški kipar in slikar Mariano Cerne. Razstavljal bo do 11. junija. Galerija «Tommaseo» v Ul. Canai-piccolo je odprla razstavo del slikarja Vincenza Marie De Bernarda, ki je po rodu iz okolice Neaplja, zadnja leta pa živi v Gorici. De Bernardo bo razstavljal do 13. junija. V galeriji «Mignon» na Korzu 9 je odprl razstavo tržaški slikar Emilij Primossi - Primožič, ki je pripravil vrsto najnovejših del, med katerimi je tudi nekaj zelo majnih slik. Razstava bo trajala do 12. junija in bo odprta občinstvu po običajnem urniku. Prispevki UDOBNO STANOVANJE zvočno izolirano, termično zaščiteno z Isolsu-ghero, Vam zagotavlja največje udobje. Isolsughero ideja narave nudi rešitev za sožitje «stena ob steni». Tel. 040 - 820182 / 3. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montonino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. ‘Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se-sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel 213-137; Milje! tel 271-124. f----------- STANOVANJA veljajo več če so termično in zvočno zaščitena ■soiS prirodna izc «sten. I G. M. Colo Trst — Tel. ■scnSughero prirodna izolacija za življenie «stena ob steni» G. M. Colombin & figlio SpA Trst — Tel. (040) 820182/3 Združenje staršev iz škednja daruje 16.000 lir za PD «Lipa» iz Bazovice. Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojanu izreka učiteljici Veri Poljšak izkreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša mala Ana Žerjal Pogreb bo danes, 3. junija, ob 14. uri iz Burla Garofola naravnost v cerkev v Boljuncu. žalujoči starši, nonoti, strici, tete in drugo sorodstvo Boljunec, 3. junija 1976 fPogrebno podjetje Zimolo) 1. junija je nenadoma preminila naša draga OLGA MANT0VAN por. CONTI S potrtim srcem naznanjajo žalostno vest žalujoči svojci: družine Conti, Harwood, Mantovan in Petronio Trst, Konkonel, 3. junija 1976 GORIŠKI DNEVNIK NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU Seznami dijakov, ki so uspešno dokončali šolsko leto 1975-76 Zaradi političnih volitev 20. in 21. junija se letos prej zaključi šolsko leto, ker morajo biti učilnice na razpolago za volišča. Na srednjih In višjih srednjih šolah se je pouk zaključil že 29. maja, na osnovnih šolah pa se bo v soboto, • 5. junija. Zaključni izpiti na srednjih šolah se bodo začeli v petek, 4. junija, zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa 1. julija. Na vseh višjih srednjih šolah in na srednjih šolah so zdaj na vpogled ocene o učnih uspehih dijakov. Kot vsako leto, objavljamo sezname dijakov, ki so uspešno dokončali šolsko leto, in število dijakov, ki imajo popravne izpite. ZNANSTVENI LICEJ Razred I. a Izdelali so: Igor Brana, Fulvio Dovgan, Rosana Franco, Neva Grego-ri, Mauro Lorenzi, Marko Mesesnel, Stanislav Possega, Erika Roncelli, David Slobec, Dora Tomsich, Marko Zubalic. Osem dijakov ima popravne izpite. l. b Izdelali so: Jože Bitežnik, Nives Oossutta, Magda Ferlat, Peter Fi-nppi. Vera Kukanja, Ivana Pertot, Kgon Pertotti, Zvonko Petje, Darko Rulič, Valter Purich, Loredana Sedmak, Ugo Simčič, Valter Starc, Igor Zaccaria, Eleonora Zupancich. Trije dijaki imajo popravne izpite. II. a Izdelali so: Dunja Albi, Štefan Banki, Katja Berdon, Pavel Cerkve-»ič, Klavdij Cernoli, Erika Cossut-Ia> Eva Fornazarič, Dimitrij Gruden, Tanja Jakomin, Katja Kalc, “reda Klanjšček, Ana Kosor, Rado Race, Nives Zobec, Irena Zupan-c*č. štirje dijaki imajo popravne izpite. II. b Izdelali so: Barbara Calzi, Vivija-da Giuliani, Boris Lozej, David Ma-i?ian, Mavricij Pahor, Aleksandra ■^ertot, Patricija Samar, Robert Sa-fazin, Iztok Smotlak, Tanja Smot-ak, Patricija Terčič, Josip Terčon, ttUdrej Udovič, Marta Verginella, Rosanda Volk. Osem dijakov ima Popravne izpite. III. a Izdelali so: Erika Briščik, Milan Rufon, Ingrid Carli, David Grebel, ^era Crevatin, Marija Emili, Daniela Roiiliani, Aleksander Koren, Klav-d'! Lorenzetto, Marija Lozej, Marica Milič, Gracijela Nabergoj, Sudana Pertot, Ausonia Prasel, Helena ^sti, Ivo Starc, Walter Švara, Sodja Vegliach, Aleksander Volk. En 'ujak ima popravni izpit. m. b -Izdelali so: Klavdij Cibic, Alja, V'Uk, Katja Danieli, Sonja Jazbec, iurij Krečič, Aleksander Mazzucca, Rosana Pettirosso, Rosana Purger, ianja Škabar, Julijana Sossi, Egon “tocca, Verenka Terčelj, Silvan Ter-vjph, Aleksandra Udovich, Walter Rkmar. En dijak ima popravni izpit. IV. a Izdelali so: Ksenija Brass, Igor j °retti, Jasna Merkù, Teodora Meu-.3' Cinzia Nibrandt, Franko Perco, Kevo Radovič Eva Rosner, Sonja tavar, Peter Stocca, Alojz Milko 'tez, Peter Žerjal. Dva dijaka ima-Popravne izpite. IV. b ^delali so: Boris Artač, Marko Bi-, Zr>ik, Marko Ferluga, Marko Fi-•jPpi, Ariana Kapun, Vida Legiša, , grid Lozar, Renato Mihelčič, Ro-p rto Novello, Valter Pertot, Fulvia ; 1,etnolin, Roberto Zeriali, Trije di-;tikl imajo popravne izpite, eden pa odklonjen a in V b — Vsi dijaki so bili w . ^ 111 V V - VOI U1JOIN1 O VI 'Puščeni k zrelostnim izpitom. KLASIČNI LICEJ Razred L Izdelali so: Majda Cossutta, Kse-jja Dobrila, Eva Ficiur, Patricija ttirosso, Irene Poropat, Neva Re-y "t, Jasna Rodošek, Lidija Rupel, j^da Sossi. En dijak ima popravni Razred II. 'zdelali so: Bogdan Carli, Majda abrovec, Rosana Ghez, Silvana avic, Majda Kodrič, Patricija Ma-p ani , Erika Mesesnel, Manuela vPppel, Tomaž Simčič, Anaroza Slajša- En dijak je odklonjen, eden pa a Popravni izpit. Razred III. Zr .s> dijaki so bili pripuščeni k i°stnim izpitom. VIŠJA GIMNAZIJA Razred IV. Vpi alali so: Andrej Berdon, Ne-Atvi . Leghissa, Gracijela Pertot, len ei Pisani, Marina Počkaj, Mi-OaoRabula, Martina Repinc, Tatja-br, Rojc, Franka Zoch. En dijak ima ^avni izpit, fazred V. zdelali so: Gualtiero Codarin, Mi-t " Cossutta, Boris Devetak, Maja rj, Porpik, Barbara Škerlavaj, Ivo ta rz°n'- Eva Zaghi. Dva dijaka ima-P°Pravne izpite. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD Razred I. a i'•zdelali so: Anamarija Bassa, Bar-. Corosez, Aldo Cunja, Marija j, 'stina Cupin, Odette Donati, Hugo ^"etti, Renato Gombač, Boris Gru-jov i Aloksander Jančar, Sergej Mali- ski, Fabij Mazzucca, Danila Mi-fS Josip Milič, Fulvia Olenich, Mala DpcI, Walter Orel, Ana Rebula, Van- ®vab, Elizabeta Uršič, Laura 'znu Tr'je dijaki imajo popravne J*te> eden pa ni izdelal. Razred n. a zdelali so: Marko Arduini, Vi-L Pp Brecelj, Erika Emili, Sonja ga» ’ Tulijana Pecchiar, Štefan Pe-^P- Rudolf Pobega, Radivoj Rac-gai1, Tordan Rebula, Rado Sedmach, lekavko Skupek, Nives Ukmar, A-^pPder žagar, Katarina Živec. Best dijakov ima popravne izpite. Dijaki znanstvenega liceja «France Prešeren» si v šolski veži ogledujejo u čne izide. III. a Izdelali so: Damijana Brizzi, Patricija Comari, Tanja Franko, Danjel Gomisel, Marko Klanjšček, Gracijela Metlika, Pavel Ota, Anamarija Pahor, Igor Rogelja, Robert Smotlak, Ivo Sosič, Livijana Zorn. Pet dipa-kov ima popravne izpite, eden pa ni izdelal. III. b Izdelali so: Marino Albi, Jurij Calzi, Igor Cossutta, Elizabeta Cri-smancich, Marina Grillanz, Verena Culli, Cinzia Marsich, Darij Milič, Dominik Pistan, Suzana Sossi, Klavdij Trobec, Marijan Verša. Dva dijaka imata popravne izpite. IV. a Izdelali so: Rudolf Bartaloth, Ma-riza Batič, Tamara Caharija, Albin Calzi, Sandy Coloni, Maksimilijan Comari, Rosana Comari, Milena Čufar, Fabij Gombač, Lilijana Gombac-ci, Ondina Gregorich, Silvana Peta-ros, Klavdij Radetti, Karel Razem, Valter Romano, Nevenka Samec, Marina Trenta, Loredana Visintin. Trije dijaki imajo popravne izpite. IV. b Izdelali so: Marta Bogateč, Igor Cast^ljani, Alenka Ferluga, Rosana Jerjan, Gabrijela Jugovič, Robert Klobas, Pavel Košuta, Suzana Lozar, Igor Luxa, Venceslav Mahne-Kalin, Mauro Malalan, Walter Malalan, Sonja Petelin, Neva Rebula, Nadja Rupel, Aldo Škabar, Ivan Škabar, Marko Sossi, Rudolf Taučer, Jurij Zeriali. Trije dijaki neocenjeni, eden pa ima popravni izpit. Vsi dijaki iz V. razreda so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom. UČITELJIŠČE I. a razred Izdelali so: Helena Ciuch, Tanja Gregori, Mirjam Kandut, Nives Racman, Alenka Rapetec, Marija Ražem, Erika Tozon. Pet dijakinj bo imelo pop-avne izpite, dve dijakinji pa sta padli. I. b razred Izdelali so: Nadja Cesar, Leonida Gruden, Sonja Lazar, Tatjana Levstik,Zoran Lupine, Marinka Semolič, Morana Sossi, Nevenka Škrlj. Osem dijakov ima popravne izpite, dve pa sta padli. II. a razred Izdelali so: Max-ij Adamič, Sonja Antoni, Barbara Antonič, Iris Bie-car, Veronika Brecelj, Luiza Cer-kvenič, Adriana Čok, Mirjam Koršič, Jurij Lassig, Rossana Mazzaroli, Loredana Semoli, Mira Susich, Daniela Tafuro, Irena Tavčar, Claudia Uliveti, Helena Vidah, Marina Ciu-far. II. b razred Izdelali so: Arianna Corossec, Ildegarda Cossutta, Ticjana Grissani, Milena Crismancich, Zdenka Crova-tin, Karmen Hrvatič, Nataša Kralj, Eda Pregare, Ana Magda Štrajn, Otilija štrajn. 6 dijakom ima popravne izpite, ena dijakinja je padla. III. a rezred Izdelali so: Marina Castellani, A-lessandra Don, Vladimira Grgič, Sandra Gruden, Mirjam Levstik, Vilma Magagna, Damjana Ota, Vesna Petaros, Nadja Škabar, Helena Valič, Nevja Žerjal, Friderik Zeriali. Sedem dijakov ima popravne izpite. III. b razred Izdelali so: Mirjan Biecar, Ana Marija Ferneti, Marija Gantar, Anamarija Glavina, Bonija Koren, Ana Kutin, Sonja Marzi, Silva Meulja, Marizza Nabergoj, Nevja Olenik, Tea Renar, Ivjana Stranj. Tri dijakinje imajo popravne izpite. IV. razred K maturi so bili soglasno pripuščeni: Vlasta Berdon, Sonja Caharija, Elio Carli, Majda Cerniava, Sil-vja Emili, Marija Fučka, Marina Goruppi, Sonja Gregori, Katy Kost-napfel, Lija Leghissa, Paul Red-fern, Erika Scheimer, Nadja Sossi, Elisabetta Starc, Franko Strain, Nevenka Tul, Marina Turk, Ariella Vertovec, Ervin Zerial, Tanja Zuc-coli. Enega dijaka niso pripustili k maturi. ŠOLA ZA VRTNARICE L razred Izdelali so: Nadja Apollonio, Rosetta Cossutta, Nereide Dobrilla, Bruna Franco, Nadja Godina, Marina Milič, Erna Ozbich, Jožica Prebeg, Eleonora Rauber, Katja Sedmak, Susanna Starc, Silvana Starez, Vivjana Starez, Mirjam Stefančič. Osem dijakinj ima popravne izpite, ena pa bo morala ponavljati razred. II. razred Izdelale so: Cinzia Auber, Marija Kristina Boga tez, Loredana Bratož, Ines Furlan, Ida Gregori, Marta Gruden, Vladimira Guštin, Gabrijela Milič, Magda Nadlišek, Tatjana Pettirosso, Magda Pertot, Ticjana Pur-gher, Ivana Redfern, Magda Škrk, Mirjam Švab, Ana Tomišič, Silva Tretiach, Nadja Zeriali. Ena dijakinja ima popravni izpit. PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE JUTRI SPET SEJA OB 16. URI V Gorki so se življenjski stroški do letošnjega marca zelo povečali Najbolj so se dvignile cene prehrambnih izdelkov ter oblačil - Manjši izdatki za elektriko Inflacija je v polnem zaletu, kljub nekaterim napovedim, da se bo u-mirila. Po podatkih, ki jih je zbral statistični urad pri trgovinski zbornici v Gorici za letošnje prvo trimesečje, je razvidno, da so se življenjski stroški uradniške in delavske družine občutno povišali, če jih primerjamo z istim obdobjem lani ali pa z zadnjimi meseci prejšnjega leta. V primerjavi z življenjskimi stroški v drurih deželah Italije, moramo žal ugotoviti, da je bil porast v februarju in marcu nad državnim poprečjem. Le v januarju so se stroški zvišali za odstotek, ki je bil manjši od poprečnega porasta v državi. Ob nadaljnji primerjavi podatkov za prvo trimesečje letos z istim obdobjem lani, ugotovimo, da so se najbolj povišali izdatki za stanovanje in druge storitve. Če zbrane podatke primerjamo s podatki za oktober, november in december 1975 pa je razvidno, da so se v tem času najbolj povečali izdatki za prehrano, obleko in razne storitve. Ti poviški so precej nad državnim poprečjem. Kaj je botrovalo takim spremembam? Eden izmed vzrokov je vsekakor povečano povpraševanje v goriških trgovinah, zlasti po razvrednotenju italijanske valute. To dejstvo je pripomoglo, da je v naše mesto začelo prihajati spet večje število jugoslovanskih kupcev. S povečanim povpraševanjem pa so trgovci imeli razlog za povišanje cen. Poleg tega je treba brez dvoma računati tudi z dokajšnjo mero špekulacije. Nasploh pa so cene v Gorici tudi v mirnejših časih precej višje, kakor v drugih središčih dežele. To dejstvo je napotilo mnoge ljudi, da nakupe oblačil in obutve, kakor tudi tehničnega blaga, opravijo v Vid- mu ali Pordenonu, kjer so cene nižje, izbira pa je precejšnja. Oglejmo si zdaj nekaj številk, ki se nanašajo na povišanje življenjskih stroškov. Za vse velja indeks 1970=100. Podatki p~ se nanašajo r.a trimesečje januar, februar, marec 1975 in na isto obdobje letos. 1975 Prehrana 165,3 Oblačila 172,3 Stroški za elektriko in drugo 159,8 Stanovanje 129,5 Razne storitve 174,5 1976 185.8 187.9 151,9 148,1 201,0 Alberto Ronchey o sporazumu v Osimu Kandidat laične fronte za senat v goriškem volilnem okrožju, časnikar Alberto Ronchey, ki so ga skupno predlagali republikanci, socialdemokrati in liberalci, meni, da je sporazum v Osimu med Italijo in Jugoslavijo zelo resna poteza obeh vlad sosednjih držav in da legalizira dejansko stanje na našem področju. Ronchey je to izjavil na goriškem volilnem shodu na sedežu republikanske stranke, v odgovor goriške-mu dopisniku dnevnika
devet točk in pol od desetih možnih. Z zaostan- Letos bo na tem turnirju, ki ga že vrsto let organizira ŠZ Olympia v spomin na svojega odbojkarja in odbornika, nastopalo 12 moštev. Tekmovanje bo potekalo v loku petih večerov zaporedoma. Otvoritvene tekme bodo na sporedu 7. junija od 19.30 dalje, na igrišču pri Katoliškem domu v Gorici, Drevored XX. septembra 85). Finale pa bo 12. junija. Osrednje igrišče bo, kot že prejšnja leta, tisto na odprtem na «Drevoredu», v primeru slabega vremena pa v telovadnici ITI in Vailetta. Tekme bodo torej vsak večer od 19.30 dalje. Letošnji veliki favorit je nedvomno tržaški Bor, ki bo našel v Tor-riani in Kennedyju dobre tekmece za prvo mesto. Organizatorji pričakujejo precej izenačena srečanja ODQj&jICA PO ZMAGI NA KVALIFIKACIJAH V SAN VITU Igralke nabrežinskega Sokola so včeraj napredovale v B ligo lahki zmagi proti Audaxu so po veliki borbi premagale tudi Novento Vicentino V kraju San Vito at Tagliamento So bile včeraj kvalifikacijske tek-1116 za prestop v žensko odbojkar-sko B ligo. Za napredovanje v višjo skupino so se potegovale naslednje ekipe: Sokol iz Nabrežine (ki je Zmagal v prvi ženski diviziji v Fur-«nij, _ Julijski krajini), Noventa Ucentina in Audax iz Bočna. Žreb |e odločil, da so odbojkarice Soko-la morale igrati prvo tekmo z eki-I50 Audax. ta pa m bila kos razi-Ei'anim igralkam Sokola, ki so tek-gladko osvojile z rezultatom 3:0. u5:8, 15:2, 15:5). Izredno težavna naloga pa je čla-Sokola čakala v naslednji tek-j*1' z ekipo Noventa Vicentina. Na-bffžmke so se spoprijele z zelo u,.“rano ekipo, ki se je borila za Vsakri fogo m ni popustila niti v najbo!j kritičnih trenutkih. Pri tem naj omenimo, da je tekma trajala nič manj kot dve uri in 35 minut ter se je končala z izidom 3:2 v korist Sokola. Prva dva seta je zmagal Sokol s 15:12 in 15:13, naslednja dva pa Noven Vicentina s 17:15, 15:12. V zadnjem setu je ekipa Sokola napela vse sile in zmagala s 15:13. Omeniti moramo, da so tako članice Sokola, kot njihove nasprotnice pokazale v včerajšnji tekmi tu pa tam pravo vrhunsko odbojko, vredno A lige. BERLIN, 2. — Vzhodni Nemci kar naprej nizajo odlične plavalne rezultate: tudi danes so namreč dosegli več svetovnih rekordov. 14-letna Carola Nitschke je preplavala 100 m prsno v 1’11”93; prejšnji SR je bil 1T2”28 — Vogel. Kornelia Ender je popravila svoj SR na 200 m prosto od 2’02”27 na 1’59”78. Bolje od starega SR sta plavali tudi Krausejeva (2’00”27) in Pollackova (2’01”97). Ženska štafeta 4x100 m prosto je preplavala to progo v 3’48”80. Prejšnji svetovni rekord: 3’49”37 - NDR. * * * KIJEV, 2. — Sovjet Raskatov je postavil nov evropski plavalni rekord 400 metrov prosto s časom 3’58”02. PARIZ, 2. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je Italijan Panatta premagal Čehoslovaka Hutko z 2:6, 6:2, 6:2, 0:6, 12:10. Med ženskami je Jugoslovanka Jaušovec p-cmagala Avstralko Met-calf s 6:1 in 6:1. Nastopajoča moštva so razdeljena na štiri skupine; prvi dve ekipi vsake skupine bosta napredovali v četrtfinale. SPORED TEKEM 7. junija 1976 SKUPINA A: igrišče v Drevoredu 20. septembra 85, pri Kat. domu: 19.30 Lambertin - Azzurra 20.30 Lambertin - Bor 21.30 Azzurra - Bor SKUPINA B: občinska telovadnica v Marianu: tekmujejo od 19.30 dalje Mariano, Torriana in II Pozzo. SKUPINA C: telovadnica ITI v Gorici: 19.30 Turriaco - Dom 20.30 Kennedy - Turriaco 21.30 Kennedy - Dom 8. junija 1976 SKUPINA D: igrišče v Drevoredu 20. septembra 85, pri Kat. domu: 19.30 Olympia - Libertas 20.30 'Libertas - ASFJR 21.30 Olympia - ASFJR T. MOŠKA DIVIZIJA AGI - Olympia 3:1 (9:15, 15:12, 15:13, 15:13) AGI: D’Arbano, Caggiula, Mervig, Pitassi, Bregant, Dalsass, Ciliesa. OLYMPIA: Malič, Kuštrin, Lavrenčič, Cotič, Nardin, Tomšič, Černič, Soban. SODNIKA: Bernot in Martellossi. ZAPISNIKAR: Calligaro. Proti zelo šibkemu AGI, ki ni doslej še nikdar utegnil premagati naših odbojkarjev, ni pokazala Olympia nikake volje do zmage. S tako negativnim rezultatom na vesti so torej Goričani zaključili svoje prvenstvo. Nezasluženi poraz v Turjaku je moralno prizadel slovenske odbojkarje, ki so povsem izgubili prepotrebno koncentracijo. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia - Torriana 1:3 OLYMPIA: Uršič L. in A., Berto-lini, Perše S. in T., Devetak, Košič T. in M., Primožič, Srebrnič. S sobotno popoldansko tekmo proti Tomani iz Gradišča so tudi slovenska dekleta končala svoje prvenstvo. Zasluženo so zmagale nasprotnice, ki so bile nesporno boljše. Igra je bila zanimiva in borbena. Ta poraz je potisnil Olympio na drugo mesto lestvice in tako so naše zastopnice izgubile priložnost za odlično uvrstitev. Kljub temu pa ostane njihov letošnji nastop in doseženi rezultat več kot zadovoljiv, saj so presegla zadani si cilj. 1. Lopez (Šp.) 46”4 2. Di Guida (It.) 46”7 palica 1. Boiko (SZ) 5,20 m 2. Bellone (It.) 5,00 m višina 1. Temin (Jug.) 2,18 m 2. Bergamo (It.) 2,18 m 4x100 m 1. Italija 39”5 ŽENSKE 100 m 1. Maslakova (SZ) 11”2 3. Molinari (It.) U”5 400 m 1. Bottiglieri (It.) 52”4 (nov italijanski rekord) 2. Pavličič (Jug.) 52”8 1.500 m 1. Dorio (It.) 4’12”4 višina 1. Simeoni (It.) 1,86 m 4. Hrepevnik (Jug.) 1,81 m 4x100 m 1. Italija 45”3 KOŠARKA V 1. DIVIZIJI Lahka zmaga Opencev Polet — ARCI Staranz. 88:72 (46:31) POLET: Daneu 2, Spacal 2, Tavčar Rudi 2, Sosič Edi 41, Sosič Valter 6, Vitez Milko 14, Tavčar Loris 2, Vitez Boris 19. ARCI: Bovolato 19, Kvas 3, Mi-niussi, Rampino 6, Blasutti 15, De Carli, Colugnati 2, Fabbro 17, Lui 4, Guerra 6, PM: Polet 16:24, ARCI 8:18. SODNIK: Perissinotto. Z dokaj boljšo igro kot proti Be-glianu so tokrat poletovci na domačih tleh s precejšnjo lahkoto premagali ARCI iz Staranzana, s katerim so v prvi tekmi izgubili. Openci so s silovitim tempom povedli že takoj na začetku, tako da je bilo stanje v sredini prvega polčasa 32:16 v korist domačinov. «Oranžni» so v teh minutah pokazali res dobro igro predvsem v napadu, kjer je bil Sosič neustavljiv. O nadaljnjem poteku srečanja ni kaj dosti povedati, saj se je odvijalo v očitni premoči poletovcev, ki so s sproščeno igro uspešno obdržali pridobljeno prednost do konca. Gostom je v zadnjih minutah uspe-1 lo zmanjšati razliko v koših. Poleg] Sosiča, ki je dosegel rekordno število košev, je treba tokrat omeniti mladega Borisa Viteza (letnik 61), ki se je zelo dobro znašel in uspešno zaključeval številne portinapade. Lota 76:66 46:38 Scoglietto B - Kontovel PROPAGANDA Breg - Bor FINALE DEČKOV Kontovel - Don Bosco 80:86 MIHI basket Visintinl — Breg 76:8 (54:4) BREG: Rapotec 2, Klabjan 4, P. Žerjal (k), Smotlak, B. Žerjal 2 in Gianni štrajn. PROSTI METI: Breg 0:4. V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu za letnike 1966 in mlajše so Brežani visoko izgubili proti močni ekipi Visintini. V Bregovih vrstah je zelo dobro zaigral Edmund Klabjan, medtem ko so bili vsi ostali v dokajšnjih težavah proti visokim nasprotnikom. Zadovoljivo je presenetil še Boris Žerjal. Iz planinskega sveta Stekič je v Turiuu, SuSkokom 8,39 ni dosegel tretji najboljši rezultat vseh časov v tej disciplini SRD Gorica V četrtek, 27. aprila je SPD - Gorica priredilo družinski izlet z avtobusom. Tovrstne izlete prireja za člane, članice in prijatelje, ki ne morejo več v gore in se zelo radi udeležijo takih izletov, tudi zato, da se srečujejo v prijetni družbi in pozabijo za nekaj uric na domače skrbi. Ob 6. uri zjutraj je avtobus pobiral izletnike na običajni.', postajališčih v Gorici, Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. Dež pa je neusmiljeno lil. Vztrajni in pogomni udeleženci so zasedli svoja mesta v avtobusu , z upanjem na zboljšanje vremena. Avtobus je oddrvel na mejni prehod «Pesek» s prvim postankom v gradu Socerb. To je srednjeveška grajska utrdba vrh skalnega Brega. Če bi bilo vreme naklonjeno, bi imeli z gradu lep razgled čez državno mejo na Trst in slovenske vasi v njegovem ozadju. Grad raste kakor iz skale, postavili so ga v 12. stoletju, leta 1925 je bil obnovljen. To je zanimiva turistična postojanka in seveda tudi planinska transverzala. V prijetnem prostoru ni manjkalo veselega razpoloženja, kljub slabemu vremenu; tudi «Sijaj, sijaj sončice» ni pomagalo, ko je rekla «Mojca», da pri morju se že svetlika. Iz gradu Socerb je pot vodila skozi Koper v Portorož; ker je bil delovni dan so se izletniki porazgubili v razne markete ter bifeje in celo nekateri «firbci» v notranjost vhoda in prostor igralnice, imeli so srečo. Iz Portoroža še v Piran, tu je lilo in še burja je razgnala vse po raznih restavracijah in lokalih na kosilo. Ker se vreme ni hotelo izboljšati in so bili udeleženci prikrajšani nad lepoto dveh obmorskih mest ter lepe narave jih je avtobus odpeljal že ob 14.30 iz Pirana v Sežano, kjer je bil daljši postanek v hotelu Triglav. Vse to, da ne bi prišli prehitro domov. Avtobus je odpeljal preko mejnega prehoda Fernetiči na Goriško. Zaradi slabega vremena je odpadel ogled Rižane in Hrastovelj, kjer stoji na visokem taborskem obzidju romanska cerkev iz 12. ter 13. stol. in je eden najpomembnejših zgodovinskih spomenikov Slovenije, zaradi znamenitih fresk Janeza iz Kastna iz 15. stoletja. V parno, da nam bo na prihodnjem izletu vreme naklonjeno. J. S. Izredni občni zbor zadruge «Mangart» Minulo sredo je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu izredni občni zbor zadruge «Mangart», na katerem so člani proučili nastali položaj ter nakazali nove poti in možnosti za rešitev nastalih problemov. Največji problemi so finančnega značaja, zelo stvaren predlog za rešitev teh pa je bil, da bi vsa dela za popravila doma sprejeli v lastno režijo, ne dà bi 'pif' tèm" 'zaposlili katerokoli gradbeno podjetje. Na tak način bi bilo finančno breme dosti manjše, miiiiiiiiitimiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiimmmimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiimu NOGOMET ZADNJE KOLO D LIGE VČERAJŠNJI IZIDI POKAL A. MELLONI Servolana - Bor 92:87 1. MOŠKA DIVIZIJA Grandi Motori - Bor 79:81 OBVESTILO TENIŠKI KLUB GAJA organizira ZAČETNIŠKI TEČAJ za mladino od 10. do 16. leta pod vodstvom prof. Borisa Košute. Tečaj se bo predvidoma začel po 16. juniju. Za pojasnila in vpisovanje telefonirati na št. 226-161, do 15. t.m., od 14. do 17. ure. Tudi v zadnji tekmi Penziona razočarala Triestina bo v prihodnji sezoni igrala v C ligi - V nižjo ligo so izpadli: Ponziana, Pro Gorizia in Bassano Kot je bilo pričakovati, čudeža ni bilo in Ponziana bo tako morala v prihodnji sezoni nastopati v promocijskem prvenstvu. Ponziana bi morala včeraj izredno visoko premagati Bassano in upati v hud spodrsljaj Portogruara v Chievu. Dogodki na igrišču pa so potrdili, da je Ponziana le bleda senca lanske učinkovite ekipe. Tržačani so namreč tudi včeraj povsem popustili, tako da jih je premagal celo skromni Bassano. S Ponziano zapušča ligo tudi Pro Gorizia, ki je bila obsojena na izpad že pred več koli. Triestina je včeraj iztržila neodločen izid v San Donaju in tako zelo uspešno zaključila prvenstvo. Trža- čani so si že pred več koli priborili pravico nastopa v C ligi. IZIDI ZADNJEGA KOLA Lignano - Adriese Ponziana - Bassano Legnago - Conegliano Dolo - Monfalcone Mestrina - Montebelluna Audace - Pordenone Chievo - Portogruaro Pro Gorizia - Sampietrese San Donà - Triestina KONČNA LESTVICA Triestina 52, Adriese 42, Dolo 41, Audace in Conegliano 39, Mestrina 38, Montebelluna 37, San Dona 35, Lignano 33, Chievo in Pordenone 32, Legnago 31, Sampietrese in Monfalcone 30, Portogruaro 29, Ponziana in Bassano 26, Pro Gorizia 21. 2:2 1:2 0:0 2:1 1:2 2:2 1:1 0:0 0:0 poleg tega pa bi bilo dosti možnosti za udarniško delo. Dežela pa je medtem že sprejela prošnjo, da bi odložili začetek popravil doma, na kasnejši čas. Naj omenimo še, da je bil ob potresu tudi dom malo poškodovan, zaradi tega pa niso mogli sprejeti vanj nekaj žrtev potresa, kot smo prvotno poročali. Prihodnji sestanek zadruge bo v petek, 25. junija, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Izleti SPDT Izlet, ki je bil na programu prejšnji četrtek na Sv. Trojico nad Postojno, je odpadel zaradi slabega vremena. To nedeljo bo avtobusni izlet na Učko in Planik, o katerem smo že pisali. Plezalni tečaj SPDT V nedeljo se je na Napoleonski cesti pri Proseku, pod vodstvom Janka Furlana, redno nadaljeval plezalni tečaj. Prišel je že do predzadnje lekcije pomladanskega ciklusa, na katerem so tečajniki pokazali vse svoje znanje in navdušenje do alpinizma. Vsekakor lahko rečemo, da je letošnji tečaj najboljši v zadnjih letih. Tokrat je pet tečajnikov vadilo plezanje po klinih in spust po dvojni vrvi. Prihodnjič bodo vadili plezanje tako, da bodo sami zabijali kline v steno, poleg te~i pa bodo ponavljali vaje, ki so jih do sedaj delali. Tečaj se bo po poletnem premoru, spet nadaljeval septembra meseca. Širjenje koče na Nanosu Že več kot mesec dni se na Nanosu ob sobotah in nedeljah zbirajo planinci, ki s prostovoljnim in udarniškem delom širijo Vojkovo kočo. Povečana in prenovljena koča na Nanosu pomeni tudi za tržaške planince veliko pridobitev, saj vemo, kako je tura na Nanos priljubljena med našimi planinci. Nova vsejugoslovanska planinska transverzala V nedeljo se bodo v matični domovini obogatili še z eno izredno važno planinsko potjo. Na vrhu Triglava bo ob 11. uri slovesno odprtje jugoslovanske transverzale «Po gorah Jugoslavije», ki obsega 14 vrhov. Vsako republiko predstavljata dva vrhova, avtonomne republike pa po enega. Planinci Bosne in Hercegovine so izbrali Maglič (Trnovački Durmitor) in Zeleno glavo (Prenj), Črnogorci najvišji vrh Durmitorja Bohotov Kuk in Kom v Vasojevičevih Ko-movih, Hrvati Klek in Crikveno v Velebitu, Makedonci Solunsko glava (Jakupica) in Pelister, v Srbiji Pan* Čičev Vrh (Kopaonik) in Prenj (Suva planina), pri nas pa sta bila izbrana Triglav in Raduha (Savinjska Alpe). V avtonomni pokrajini Kosovo so izbrali Djerovico, v Vojvodini pa Crveni čot (Fruška gora). Torej tudi za zamejske planince v Italiji nova možnost spoznanja gorstev po vsej Jugoslaviji. Jugoslovanska odprava na Himalajo Trisul 76 Jugoslovanska odprava na Trisul (7.120 m) v Himalaji, se je za plezalce uspešno zaključila. Pod vodstvom Toneta Sazonova so osvojili vrh po zahtevni zahodni steni. Odprava Trisul 76 je odpotovala iz Ljubljane 13. aprila, 29. aprila pa je postavila bazni tabor na višini 4.500 m, prvega maja tabor I na višini 5.200 m, naslednji dan pa tabor dva na višini 6.000 metrov. Teden dni pozneje so postavili tabor številka tri na višini 6.400 m, 13. maja pa tabor na 6.750 m. Tu je 14. maja vej dan čakala naveza na izboljšanje vremena. Naslednjega dne se je zvedrilo, tako da je že navsezgodaj naveza Graselli - Marenče krenila proti vrhu, ki ga je tudi dosegla ob deveti uri. Naslednjega dne pa se je na vrh Trisula povzpel tudi Matijevec. Vsi člani odprave so se pred nekaj dnevi že vrnili domov, kjer jih je na brniškem letališču med drugim sprejel tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. DUŠAN JELINČIČ NOGOMET ZSŠDI — Izola 3:5 V sinočnjem prijateljskem nogometnem srečanju na Proseku je Izola premagala reprezentanco ZSŠDI s 5:3 (1:1). O tekmi bomo še poročali. 63. ISTRSKI ODRED I i (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Prvi četi je bilo dodeljeno območje Slovenske Istre. °bila je nalogo, da se poveže s komando mesta Koper in Starni operativnega štaba za Hrvaško Istro, da samostojno rganizira diverzantske akcije na cestah in železnici Divača -izvaja sabotaže v sovražnih postojankah, napada s pa-uliam:, manjšimi oddelki in ostrostrelci manjše sovražne lote ir, patrulje, stražarje, izvidnike in oficirje, polovi o ^patorske sodelavce, politično aktivno deluje pred pre-lvalslvom, širi propagando v sovražnih enotah ter z njo tzfccaja bojno moralo vojaštva itd. Zaradi koncentracije e‘fiških čet v Istri je 1. četa ostala v Brkinih. V Istro je L^o JU šeie 2. aprila 1945. Druga četa je bila razporejena * sektorju komande mesta Ilirska Bistrica in je dobila naloge, da ruši železniško progo med Ilirsko Bistrico 1 Sftpjar.ami ter opravlja vse dolžnosti kakor 1. četa. Trerii četi je bil določen sektor komande mesta št. eter (Gornja Pivka) z izrecno nalogo, da ruši železniško rogo rtied Ilirsko Bistrico in Rakekom, napada domobran-^ in nemške patrulje ter opravlja še razne druge naloge. Četrta četa, ki je ostala v zahodnih Brkinih, na ob-Ktfju komande mesta Materija, je dobila nalogo, da ruši ■icznlško progo med Št. Petrom in Divačo ter Kozino, ščiti svoj sektor in opravlja druge naloge. Da bi čete delovale laže, samostojneje, učinkoviteje in varneje, je štab bataljona dodelil vsaki po 2 minerja in 2 člana obveščevalnega voda. Vsem pa je ukazal, da morajo dosledno upoštevati načela partizanske bojne taktike. Da jih ne bi sovražnik presenetil, se smejo zadrževati v enem samem taborišču največ tri dni. SOVRAŽNIKOVE SILE NA ODREDOVEM OPERATIVNEM OBMOČJU Medtem ko se je štab 4. bataljona 9. brigade (Istrski odred) ukvarjal z organizacijskimi vprašanji, je nemško vojaško poveljstvo pospešeno krepilo svoje sile in kvislin-ške vojaške oddelke v Slovenski Istri, Čičariji in ob cesti Reka - Trst, hkrati pa je v nasprotju s pravili mednarodnega vojnega prava po odloku visokega komisarja' Friedricha Rainerja z dne 1. septembra 1944 nasilno mobiliziralo civilno prebivalstvo za gradnjo utrdb in drugih vojaških o-bjektov ob obali, v čičarijskih hribih in na Podgorskem Krasu. Po podatkih in oceni obveščevalnega centra Istrskega odreda z dne 3. septembra 1944 je bilo zbrano v Slovenski in Hrvaški Istri kakšnih 50.000 sovražnih vojakov, štab VII. korpusa pa je 24. septembra ocenil njih število kar na 60.000. Samo na operativnem območju Istrskega cdreda ]e bilo okoli 10. septembra razmeščenih v 60 postojankah 34.t>92 sovražnikov. V Slovenski Istri pa je bilo v 40 postojankah približno 7.900 Nemcev, italijanskih fašistov, finan-carjev in pripadnikov civilne straže. Večina nemških enot je bila iz sestave 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev, 144. in 237. pehotne divizije, medtem ko so fašisti pripadali 58. istrski legiji. Večina sovražnih enot je bila razvrščena na treh vzporednih obrambnih črtah: — Na obalni, ki je držala od Ratinare in žavelj jugovzhodno od Trsta po višinskih točkah čez Miljske hribe, Škofij in Tinjan proti Markovemu hribu in Pomjanu južno od Kopra, od tam pa čez Gažon na Korte (sedaj Dvori nad Izolo) in Malijo ter Padeno, kjer je zavila čez dolino Dragonje proti Kaštelu in Bujam v Hrvatsko Istro, je bilo v 20 postojankah približno 1100 italijanskih in 3100 nemških vojakov, policistov in članov civilne straže. Še bolje — s 3700 vojaki v 16 postojankah — je bila zasedena obrambna četa, ki je potekala po težko prehodnem skalnatem grebenu na meji med Slovensko Istro, Malim in Podgorskim Krasom od Ricmanj proti jugovzhodu skozi Dolino, Socerb in Črni kal. Tam se je razcepila: en krak je zavil proti Kozini, kjer je najugodnejši naravni prehod iz Severne Istre proti Postojni, drugi pa ob železniški progi proti Podgorju, Rakitovcu in Buzetu. Vanj so bili vključeni tudi gorski prehodi čez čičarijske hribe (Velika in Mala vrata ob cestah iz Podgorja in Buzeta) v Podgrajsko - Matarsko kraško podolje. Na teh prehodih so Nemci čistili utrdbe in strelske jarke iz prve svetovne vojne, uredili nove betonske in v skale izdolbene bunkerje, kopali jarke, polagali mine, uredili topovske položaje, opazovalnice in drugo. Ta črta je bila najbolj gosto zasedena in zavarovana : Močno so zavarovali tudi cesto Reka - Trst, ki je bila nekakšna tretja ali rezervna obrambna črta, hkrati pa tudi zapora prehodov iz Istre v notranjost, saj je bilo ob njej le na 40-kilometrškem slovenskem delu od Bazovice do Rupe razvrščenih v 15 postojankah kakšnih 3000 nemških vojakov, italijanskih fašistov, republikancev in financarjev. Druge nemške, četniške in domobranske sile pa so bile tedaj v manjšem številu zbrane še ob cestah in progah Kozina - Divača - Št. Peter in št. Peter - šapjane - Reka. Na istrskem območju zbrane sovražne sile so bile do- kaj različne po narodnostni sestavi, bojni usposobljenosti, morali ipd. Enote 237. pehotne divizije, ki so prispele v drugi polovici avgusta s češkega, so bile sestavljene iz pri-P ui - raz^čnih narodnosti in zaradi porazov v bojih na vzhodni fronti precej demoralizirane, vojaki slabo oprem-*Jen\in še slabše hranjeni. Tudi bojna vrednost italijanskih republikanskih in financarskih enot ter civilne straže je iila prav pičla. Nekatere enote 188. nemške rezervne di-v;zlJe gorskih lovcev pa so imele v svoji sestavi do 50 od-siotkov novincev, zato je bila tudi njihova bojna usposob-Ijenost drugorazredna. V tej diviziji pa je bilo tudi več do-,5., m,v b°jih s partizani izurjenih enot iz sestave 137. in ].9. pehotnega ter 112. artilerijskega polka: zlasti je bil izkušen in za boj s partizani izurjen 1. bataljon 139. polka, imenovan «Heine», ki je prispel 14. avgusta iz Idrije na območje med Kozino in šapjanami. Nemško vojaško poveljstvo za Jadransko operativno cono ga je v boju s partizan-skimi enotann vedno uporabljalo na najbolj kritičnih sektorji. v bojih proti partizanskim enotam v Brkinih in Istri je nemško poveljstvo uporabljalo tudi 3. bataljon 15. SS-pohcijskega polka in enote 10. SS-policijskega polka. Te nemške in italijanske fašistične enote so septembra v glavnem varovale prometne poti ter «čistile» Istro in Čičarijo, kjer je njihovo poveljstvo od 31. avgusta do 3. septembra ponovno organiziralo ofenzivno akcijo, da bi zavarovalo progo Divača - Ptuj in utrjevalna dela. Pohod je i ot ponavadi združen z ropanjem. Na brkinsko ob- Pain četniki do 14. oktobra pošiljali le oddelke od 20 do 200 vojakov. Vsa ta «tipanja» so imela dvojni namen: zaščititi cesto Reka - Trst in železnico DL V l7a1 ,Pt3 Pre<^ Parfizanskimi napadi, ker je tedaj po njih pctekal živahen vojaški promet proti Kvarnerskemu zalivu in Pulju, in odkriti razpored partizanskih enot. ( Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljani, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 3. junija 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst SLABO VREME SE VEDNO PESTI PRIZADETO PREBIVALSTVO V neurju so si morali ljudje poiskati zatočišče tudi v manj poškodovanih hišah V Mejami so izpraznili tabor na nogometnem igrišču ■ Iz dneva v dan bolj očitno, da bo potrebna prehodna faza, v kateri bodo prebivalstvo naselili v montažne hiše VIDEM, 2. — Zaradi slabega vremena — na prizadetem področju je deževalo od sinoči vse do poznega popoldneva danes — se je položaj v šotoriščih znatno poslabšal. Hudourniki, ki so prihrumeli z gora so spremenili šotorišča v močvirja in marsikod so si morali ljudje poiskati zatočišča v manj poškodovanih hišah. Najhuje je bilo vsekakor v Majanu in okolici, kjer so ljudje zapustili šotorišče na nogometnem igrišču in se preselili v tabor, ki so ga vojaki postavili davi na travniku pred občino. Zaradi slabega vremena trpijo posebno otroci in starejši ljudje, katerim skušajo skoraj povsod priskrbeti prenočišče v stanovanjskih prikolicah, ki jih pa primanjkuje. Prav zato postaja iz dneva v dan bolj pe- reče vprašanje varne strehe. Očitno je namreč, da kljub krčevitemu odporu prebivalstva, ki ne zaupa državi in se boji, da se bo primer Beliceja ponovil, ne bo mogoče obnoviti opustošenih mest in vasi tja do jeseni, zaradi česar bo nujna prehodna faza, v kateri naj bi prizadete naselili v montažnih hišah. Za te bo treba poskrbeti še pred jesenjo. ko v Furlaniji, zlasti pa še na goratih področjih Beneške Slovenije in Rezije pritisne oster mraz. Kljub vremenskim neprilikam je življenje v šotoriščih vse bolje organizirano in funkcionarji devetih koordinacijskih centrov ne štedijo je bil opravljen s točnim popisom potresencev: po tej anketi naj bi bilo na prizadetem področju 206 šo-torišč s skupno 7.282 šotori, h katerim gre dodati prav tolikšno število šotorov, ki so si jih ljudje postavili v neposredni bližini porušenih hiš. Skupno živi pod platneno streho 72.712 ljudi. Popis pa je tudi pokazal, da se ljudje vse bolj oddaljujejo od taborov in si najraje postavijo šotor v neposredni bližini" svoje hiše. To bodo morale oblasti upoštevati tudi pri morebitnem postavljanju montažnih hiš, zlasti še, če gre za kmete. Središče Humina je bilo danes za naporom, da bi pomoč prizadete- neka\ ur zaPrto za Promet ker so n ..lot,,,, ___vojaški minerei razstrelili krilo ne- učinkovita Pomemben korak nanrei Ve bolnišnice> ki Ša Je P°tres hudo učinkovita. ^omemDen korak naprej poškodoval in ki je bilo nagnjen0 ZANIMIVI STATISTIČNI PODATKI IZ SENATA DV0REDNA SUKNJA JE ZGOD SLEPILO V tej zakonodajni dobi je sodstvo zahtevalo 57 dovoljenj za sodni postopek proti misovskim senatorjem zaradi raznih kaznivih dejanj od obrekovanja po tisku do spodbujanja k nasilju S SODELOVANJEM ZAH0DN0NEMŠKE TOVARNE «K. OTTO» V Bakru položena temelja za gradnjo nove koksarne Letna proizvodnja bo znašala 1.7 mil. ton koksa - Naloženih 193 milijard dinarjev REKA, 2. — Danes so se uradno pričela dela za izgradnjo nove koksarne v Bakru. Po položitvi operativne platforme na površini 125.000 kv. m (slovesnosti so se udeležili predstavniki družbeno - političnega življenja ter zastopniki reških oziroma republiških gospodarskih ustanov in organizacij) je predsednik hrvatske vlade Jakov Sirotkovič vzidal prvo opeko bodočih destilacijskih obratov. Koksarno gradi Metalurški kom-ninat Zeljezare Sisak v sodelovanju z zahodnonemško tovarno «Karlo Otto» iz Bohuma; slednja je soudeležena pri finansiranju novega objekta, razen tega je oskrbela ustrezne tehniške načrte, dobavila pa bo tudi potrebno opremo in poskrbela za njeno montažo. Postavitev peči in 250 m visokega dimnika je bila poverjena specializiranemu podjetju «Vatrostalna» iz Zenice, ki je v preteklosti uresničila že vrsto takih objektov daleč na tujem. Peči in dimnik bodo nared čez osem mesecev, koksarna v celoti pa sredi prihodnjega leta. V gradnjo koksarne je bilo vloženih vsega približno 193 milijard dinarjev. V obratu bodo predelovali izključno uvoženi premog, letna proizvodnja pa bo dosegla 850.000 ton koksa, ki jim gre prišteti nad 177 milijonov kub. m plina (namenjen bo pretežno bližnji Jermoelektrični centrali, ki jo gradijo v Urinju), 37.000 ton katrana in 1.500 ton žvepla. Koksarna bo zaposlovala okoli 300 delavcev in tehnikov. Po njeni izgradnji pa ne bodo počivali, temveč bodo jeli graditi še drugo skupino destilacijskih naprav, s katero naj bi se letna proizvodna zmogljivost podvojila. S skupno proizvodnjo 1.700.000 ton koksa na leto bi morala koksarna v naslednjih petih letih povsem kriti popraševanje po koksu na vsem jugoslovanskem ozemlju (danes morajo železarski obrati uvažati velike količine koksa iz tujine). Koksarna bo opremljena z najsodobnejšimi stroji in napravami, ki so sad vrhunske tehnologije. Razpolagala bo tudi z aparati, ki bodo preprečevali onesnaževanje okoliškega ozračja, pa tudi voda v Bakar-skem zalivu. E. Klarich stvo. da se avtomobilisti po krizi vse bolj odločajo za vozila srednjega in nižjega srednjega razreda, kjer so tuje družbe zelo močne in nudijo veliko modelov na izbiro. V Franciji in Nemčiji so namreč preboleli petrolejsko krizo veliko bolje kot v Italiji in so znali kako prilagoditi svojo proizvodno politiko povpraševanju veliko bolje kot italijanske tovarne. Ta prednost je sedaj obrodila pričakovane sadove. Italija podvojila uvoz avtomobilov RIM. 2. — Italijanom so kot vse kaže tuji avtomobili čedalje bolj všeč, zaiadi česar se znatno krči ena od najpomembnejših aktivnih postavk v italijanski trgovinski bilanci: izvoz avtomobilov. V prvih štirih mesecih letos je namreč Italija uvozila za 438.6 milijarde lir vozil proti 202 milijardam lir v istem obdobju lani in 169.865 milijarde lir predlanskim. V enem letu je uvoz poskočil kar za 118 odstotkov. Res je. da je istočasno Italija okrepila izvoz, vendar pa v znatno manjši meri (34 odstotkov). Aktiv se je zato skrčil kar za 90 milijard lir. Poudariti gre, da je vrednost uvoza poskočila iz dveh razlogov: znatnega poviška cen tujih avtomobilov, ki je tudi posledica razvrednotenja lire. in zaradi znatno večjega števila uvoženih avtomobilov, kar v največji meri zaskrblja italijanske tovarnarje. Praktično se je letos v prvem trimesečju število uvoženih avtomobilov podvojilo (150.746 vozil proti 85.285 lani). Vzporedno je naraslo število izvoženih avtomobilov, vendar pa v znatno manjši meri (dobrih 14 odstotkov). Vzrokov, zakaj se Italijani vse bolj odločajo za tuje avtomobile, je več, glavna pa sta vsekakor konkurenčna cena in kratko obdobje čakanja za vozilo. Ne gre pa pozabiti na dej- Vodiiclj čilske KD Frči vse tesneje... ......... sodeluje s Pinochetom SANTIAGO DE CHILE. 2. — Čilska vlada je sporočila, da je bil sestavljen tako imenovani državni svet. C-re za glavni posvetovalni organ, ki bo štel 17 članov in ki bo lahko dajal pobude v notranji politiki. Med «svetovalci» sta bivša predsednika Jorge Alessandri in Eduardo Frei, ki je tako, po večmesečnem kolebanju, sklenil, da se odkrito pridruži fašistični hunti. za celih 12 stopinj. Eksplozivne naboje so postavili prostovoljci in nekaj minut po 15. uri se je poslopje zrušilo z močnim treskom, vendar točno po računih strokovnjakov, ne da bi poškodovale drugih kril poslopja ter kuhinje in pralnice, ki : jo bodo odslej lahko znova uporab-i Ijali. Ko bodo tehniki preverili trd-! nost nosilne strukture poslopja in ! po potrebnih popravilih ga bodo ver-: jetno preuredili v zasilen stanovanj-I ski blok za prizadeto prebivalstvo, ne bo pa več mogoče namestiti tu bolnišnice. Včeraj se je v Vidmu sestal izvršni odbor združenja furlanskih podjetnikov ,ki je proučil položaj industrije na prizadetem področju mesec dni po katastrofalnem potresu. Tovarnarji so v zaključnem poročilu poudarili nujnost, naj bodo ukrepi za državne in deželne posege za obnovo proizvodnih obratov jasni in točni, da ne bo možnosti zmede in nepravilnega tolmačenja. Obenem pa so tudi opozorili na vprašanje delovne sile, ki je v sedanjem trenutku primanjkuje, če pristojni organi ne bodo pravočasno poskrbeli in omogočili tudi emigrantom, da se vrnejo domov, bodo posledice potresa še hujše, ker si gospodarstvo zaradi pomanjkanja delovne sije ne .ko. oponjoglO' Ob koncu naj omenimo še, da je sinoči izgubil življenje v prometni nesreči 28-letni dr. Antonio Dc Magi-stris, funkcionar beneške prefekture in eden od najaktivnejših funkcionarjev koordinacijskega središča v Maia-nu. Nesrečnež je čelno trčil v avto, ki mu je privozil nasproti, ko se je kot vsak večer peljal v Videm, da bi seznanil vladnega komisarja Zam berlettija s položajem na njegovem delovnem področju. Portugalski minislcr Antunes obiskal SZ MOSKVA, 2. — Portugalski zunanji minister Ernesto Melo Antunes je dopotoval na dvodnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Do srede zvečer bo v Moskvi, nakar bo odletel v Leningrad, od koder se bo 6. t. m. vrnil v domovino. Mladenič in dekle zverinsko umorjena ALBENGA, 2. — Zgodaj zjutraj je pešec odkril v avtomobilu alfa 2000, parkiranem blizu zelenjavne tržnice, trupli 16-letne Antoriiette S.gnorile in 26-letnega Lorenzina Bianchija. Nobenega dvoma ni, da sta bila umorjena, in to z debelimi šibrami iz puške s prežagano cevjo: mladeniča ni bilo mogoče ta koj identificirati, ker je imel popolnoma iznakažen obraz, dekle pa I je imelo grozno rano na vratu. Vremenske nepriiike, ki po potresu skoraj vsak dan pestijo prizadeto prebivalstvo, n:so zlomile trdne volje ljudi, da ob pcmoči vse državne skupnosti obnovijo porušena mesta in vasi. S sencem se ob kozarcu vina vrne v šotorišča optimizem kot kaže gornja slika, ki je bila posneta pre d nekaj dnevi v Beneški Sloveniji. ........................................... MEDTEM KO PARLAMENT PREUČUJE ZAKONSKE OSNUTKE 0 REFORMAH Španska policija grozno muči nasprotnike sedanjega režima Ministrstvo za informadje prepovedalo nadaljnje objavljanje pričevanj o fizičnih in psiholoških nasiljih - Kralj Juan Carlos na obisku v IDA MADRID, 2. — Kralj Juan Carlos in kraljica Sofia sta dopotovala sinoči na dvodnevni uradni obisk v Združene države Amerike. Ob prihodu na vojaško letališče Andrews pri Washingtonu, kjer se nahaja pomembno letalsko oporišče, ju je svečano sprejel • šef, protokola Henry Catto. Danes ob 16.30 po srednjeevropskem času je špansko kraljevsko dvojico sprejel predsednik Gerald Ford. čemu ta obisk ravno v času, ko se kažejo prvi še tako medli znaki možnosti postopne demokratizacije španskega družbeno-političnega življenja? Dolori poznavalci razmer v tej «sončni deželi» ne odrekajo sicer Juanu. .Carlosu ščepca dobre volje, v dialogu z demokratično opozicijo (v resnici vse kaže, da so dosedanji, seveda dokaj oprezni pogovori med kraljem in progresističnimi silami mimo uradnih vladnih krogov naleteli pri naprednih slojih prebivalstva oziroma pri opozicijskih strankah in gibanjih na ugoden odmev), so pa skeptični glede možnosti, da bi poglobitev stikov med taboroma rodila sadove; «frankistični bunker» je pač še, močan, a širši španski javnosti je končno postalo jasno, da se za napovedanimi vladnimi «demokratičnimi reformami» skrivajo zgolj premeteni manevri za nadaljnjo ohranitev zdajšnjega zatiralnega policijskega režima pod krinko nekakšne zakonitosti. Razgovori v Washingtonu se brez dvoma vrtijo predvsem okrog vprašanja španske vloge v sklopu Atlantske zveze in prav tako nedvomno je, da ne bo Ford dovolil v Španiji «pretirane» preobrazbe v demokratičnem smislu, kaj šele morebitnega premika politične osi proti levi. španskim delovnim množicam in resnic- Zaključni «spopadi» v tekmi za Belo hišo Z glasovanji v Kaliforniji, Ohiu in New Jerseyu se bodo zaključile primarne volitve ■ Med demokrati ima Carter znatno prednost, medtem ko sta si med republikanci Ford in Reagan skoraj enakovredna WASHINGTON, 2. — Bivši guverner Georgie Jimrrry Carter se je včeraj še za korak približal imenovanju za demokratskega kandidata na predsedniških volitvah z zmago na primarnih volitvah v Južni Dakoti. V republikanski stranki pa je predsednik Gerald Ford naravnost pregazil desničarja Ronalda Reagana v Rho-de Islandu. medtem ko je bil poražen v Montani in v Južni Dakoti. Zaradi majhnega števila delegatov, ki jih Montana. Rhode Island in Južna Dakota pošljejo na skupščini demokratske in republikanske stranke, so bile včerajšnje primarne volitve pomembne predvsem s psihološkega vidika v trenutku, ko se kandidati pripravljajo na zaključne spopade v Kaliforniji, Ohiu in New Jerseyu, s katerimi bodo primarne volitve zaključene. Te države imajo namreč skupaj približno šestino vseh delegatov za kongresa strank, ki bosta morali določiti kandidata za Belo hišo. Pozornost demokratov je bila včeraj osredotočena na Južno Dakoto, kjer se je Carter spoprijel z enim najresnejših tekmecev Morrisom. U-dallom. Le-ta, ki zastopa strankino levico, kljub podpori, ki jo uživa v tej državi, ni presegel 34 odstotkov glasov, medtem ko si jih je Carter zagotovil 41. Bivši guverner Georgie pa je bil poražen v Montani, kjer je senator Frank Church dobil 62 odstotkov glasov, in v Rhode Islandu. kjer je zmagala skupina bivšega podpredsednika Huberta Humpreya. V nasprotnem polju pa je. Ford . kot rečeno pregazil najnevarnejšega tekmeca Reagana v Rhode Islandu, kjer si je zagotovil vse delegate, bil pa je poražen v Montani in Južni Dakoti. Medtem ko se najresnejši tekmeci pripravljajo na zaključne spopade, je za politične komentatorje že čas računov in predvidevanj. V demokratski stranki je Carter, ki je kandidiral na vseh primarnih volitvah osvojil že nad 900 delegatov (600 več kot Udall) in si jih bo verjetno zagotovil še 300, kar bi mu brez dvoma zagotovilo zmago na kongresu (za imenovanje za kandidata je potrebnih 1.505 glasov). Med republikanci pa sta si tekmeca bolj enakovredna: Ford je doslej pridobil 823 delegatov, Reagan pa 650 in obema manjka še znatno število glasov, da si zagotovila večino (1.130 delegatov). Cepljenje proti kozam je bilo otroku usodno PESCARA, 2. — Tragično naključje je hotelo, da je komaj 20 mesecev stara Doriana Bogi umrla za posledicami izredno redke vrste vnetja možganov, ki se lahko pojavi po cepljenju proti kozam. Znano je, da je treba v Italiji obvezno cepiti proti tej hudi kužni bolezni otročiče do največ dveh let starosti (pozneje, tako menijo strokovnjaki), je možnost komplikacij večja), čeprav so bile koze pri nas pravzaprav strte. Cepljenje naj bi bilo potrebno zato, ker se nenehoma pospešujejo in množijo stiki med I-talijo oziroma Evropo sploh in tistimi vzhodnimi deželami, kakor' hpr. Pakistanom, kjer so koze še razširjene. Doriana je izdihnila v bolnišnici slaba dva tedna po cepljenju. Nenadoma jo je pričela tresti visoka mrzlica, razen tega so se pojavile precejšnje otekline na roki in levem delu prsi. Nemudoma jo je bilo treba prepeljat; v bolnišnico, kjer pa je bila vsaka pomoč zaman. Oče. Fernando Bogi, in mati, Assunta Marinelli, sta obupana in se ne moreta sprijazniti s kruto u-sodo, ki je doletela hčerkico. Težko verjameta zdravnikom, ki zagotavljajo, da so takšni primeri mogoči le vsakih 10.000 do 20.000 cepljenj proti kozam. V zvezi z Dorianino smrtjo je bila vsekakor uvedena stroga preiskava. RIM, 2. — Na ustavnem sodišču bo jutri javna razprava o zakonitosti zasebnih radijskih in televizijskih postaj, ki so dvignile toliko prahu zlasti v krogih državnega radiotelevizijskega monopola ter ministrstva za pošto in telekomunikacije. Slednje je, kakor znano, odredilo zaplembo večjega števila takih postaj, češ da so nezakonite, saj naj bi imela država popoln monopol nad oddajami po radijskih valovih in preko malega ekrana. Zakonitost državnega monopola je bila potrjena z ustrezno razsodbo julija 1974, sedaj pa hoče skupina desetih pretorjev dokazati, da nima država nobene pravice nadzorovati tudi zasebne postaje. Ustavno sodišče bo rnoralo torej izreči novo razsodbo,*# Trim'smislu.'Ko l)i še "izreklo zà "zakonitost «svobodnih» ali «privatnih» radijskih in televizijskih postaj, bo to treba potrditi še s posebnim zakonom. nim demokratom se obetajo torej še težki časi: tega se tudi zavedajo, zato ni slučaj, če je v preteklih dneh glasnik protifašistične demokratične fronte grenko ugotovil, da rie bo demokratizacija Španije mogoča po mimi poti... To pomeni, da bo še tekla kri in da se bodo v zloglasnih ječah čedalje bolj množile vrste režimu nasprotnih političnih osebnosti, sindikalistov, kulturnih delavcev in študentov. Ravno v teh dneh pa je špansko javnost gioboko pretreslo pisanje nekaterih listov o strašnih mučenjih, ki so jim podvrženi* politični (in ne samo politični) zaporniki. Revija «Cambio 16» je objavila ' vrsto pričevanj samih mučencev, in to z neizpodbitnim dokaznim gradivom, kakor so fotografski posnetki in zdravniška potrdila o stanju nesrečnežev. Vzemimo primer Marie Amparo An-garoa iz sindikalnega vodstva v Pam-ploni. Slika jo prikazuje na bolniški postelji, kjer se že dolgo zdravi zaradi poškodb, ki so jih ji zadali mučitelji: več kot polovica njenega telesa je dobesedno pokrita z vsakovrstnimi podpludbami in zato močne vijoličaste barve. Javierja Aranceto Aguizabala (33 let) so policisti med desetdnevnim zasliševanjem v podzemeljski samici večkrat na dan slekli do golega, ga z vrvjo obesli na tram pod stropom in pustili, da je tako visel več ur; medtem so ga pretepali na vse mogoče načine. Često so ga tesno zvezanega potisnili v kad in ga dušili (enkrat je ostal z glavo v vodi nad 4 minute: iz kadi so ga potegnili onesveščenega, tako da so se zanj zbali celo sami agenti). Sicer so ga večkrat tudi posedli na stol, mu položili ria glavo težko desko in nato dalj časa tolkli po njej s težkim kladivom. Francisco Osa Al-decoa (26 let) je prestal iste muke, le da so mu v z vodo napolnjeni kadi pritrjevali k stegnom in zadnjici elektrode. Dokazno gradivo o mučenjih obsega 25 gosto tipkanih strani z imeni, datumi in natankim opisom fizičnih in psiholoških nasilij, zadeva pa dogodke v zaporih na ozemlju Baskov ter v ječi Carabanchel. Nesrečneže in nesrečnice pred vhodom v celice na pol slečejo in jim odvzamejo obutev, nato pa jih strpajo v z grobim cementom obdane in smrdeče samice velikosti 2 x 1,70 metra. «Zaslišujejo jih v podzemeljskem prostoru, daleč od pisarn, da ne bi z udarci na gola telesa in s kričanjem mučencev motili drugega o-sebja...». Najprej prizadetega klofutajo, brcajo, vlečejo za lase, udarjajo z gorjačami, gumijevkami in lesenimi palicami, poslužujejo pa se tudi karaté udarcev. Pretepanje je osredotočeno na tiste dele telesa, kjer naj bi udarci ne pustili posebnih znakov, ki pa so tudi najbolj občutljivi — želodec, ledvice, obisti, trebuh. modo, šele zatem pa se prične pravo mučenje, ki ga krvniki imenujejo preprosto «igranje». Gradivo so reviji «Cambio 16» posredovali viri, ki naj bi bili zelo blizu madridskim ministrskim krogom. Vlada je na to ostro fragirala in odredila, naj vojaška oblast preveri resničnost pričevanj o mučenjih, kajti v nasprotnem primeru bo sprožila proti reviji kazenski postopek. Po zgledu omenjenega tednika je hotela priobčiti tri strani obsegajoč dokument o mučenjih v španskih zaporih tudi revija «Cuademos para el Dialogo», in sicer pod naslovom «Mučenja v Španiji». Žal poročila ni mogla objaviti, ker ji je to prepovedalo ministrstvo za informacije. Odslej je sploh prepovedano širjenje takih vesti in ministrstvo je sporočilo, da Jjodo kršitelji morah na zatožnojdop pred tako imenovano sodišče za vprai sanja javnega reda (vojaško sodišče). BRUSELJ, 2. — Belgijski minister za zunanjo trgovino Michael Tous- saint se bo mudil od 15. do 21. junija na uradnem obisku na Kubi. S havanskimi oblastmi naj bi se domenil glede sklenitve desetletnega sporazuma o tehniškem sodelovanju med državama. Bivši bolivijski predsednik Juan Jose Torres ugrabljen? BUENOS AIRES, 2. — Bivši bolivijski predsednik Juan Jose Torres, ki je že tri leta živel v izgnanstvu v Argentini, je izginil. Vest je sporočila soproga, ki je poudarila, da je bil Torres najbrž ugrabljen. General Torres, ki je bil eden od redkih levičarsko usmerjenih bolivijskih predsednikov v zadnjem desetletju, je prevzel oblast 1970, slabo leto pozneje pa ga je strmoglavil sedanji predsednik gen. Kugo Banzer Suarez. S tem v zvezi gre še poudariti, da je v zadnjih časih izginilo v Argentini veliko tujih levičarskih voditeljev, ki jih argentinska vlada ne ščiti, nasprotno sodeluje celo z najbolj zakrknjenimi in reakcionarnimi vladami pri zatiranju vseh naprednih gibanj in pri umoru najvidnejših levičarskih voditeljev. Ijfl morski pos FANO, 2. - Ribiška ladja «Intrepido» je v jadranskih vodah pred Fanom ujela približno stot težkega im nad 3 metre dolgega morskega psa. Koj po pristanku so ga ribiči prodali znanemu trgovcu iz omenjenega kraja po ceni 900 lir za kg. RIM, 2. — Državno pravdništvo iz Latine, ki vodi preiskavo o umoru Luigija Di Rose v mestecu Sezze Romano, je zantevalo od poslanske zbornice dovoljenje za sodni postopek proti misovskemu parlamentarcu Sandru baccucciju, obtoženemu, da je neposredno vpleten v, podit zločin. Saccucci, kot je poudaril ves italijanski tisk, pooseblja pravo naravo italijanskega neofašizma, ki je Almirantejeva dvoredna suknja ne more 'prikriti. Bivši, padalski častnik je bil neštetokrat vpleten v nasilne izpade, v pretepe demokratičnih študentov in aktivistov, da sodelovanja pri Borghesejevem poskusu državnega udara in obsodbe zaradi oživljanja razpuščene fašistične stranke sploh ne omenjamo. Poudariti pa gre vsekakor, da Saccucci ni edina garjava ovca med misovskimi parlamentaren da o predstavnikih te stranke, ki so bili izvoljeni v krajevne ustanove sploh ne govorimo. Zelo zgovorni so v tem pogledu statistični podatki o dovoljenjih za sodne postopke proti senatorjem, ki jih je sodstvo zahtevalo v zakonodajni dobi, ki se ravno v teh dneh predčasno izteka. Preden preidemo k stvari pa je potrebna še ena pripomba: čeprav naj bi v MSI tajnik Almirante poosebljal zdravo dušo stranke in politiko dvoredne suknje, je zbormca dala pred enim ietom dovoljenje za sodni postopek proti njemu, ko ga je sodstvo obtožilo, da je kršil določila takoimenovanega zakona Scelba, ki prepoveduje oživljanje fašizma v kakršni koli obliki. A preidimo k številkam, ki so kljub suhoparnosti zelo zgovorne: v tej zakonodajni dobi je sodstvo zahtevalo od senata skupno 121 dovoljenj za sodni postopek in skoraj polovica teh zahtev — točneje 57 — je zadevala parlamentarce MSI, katerih je v palači Madama 25. V tej skupini, kot tudi v senatu samem je rekordno število prijav — enaindvajset — zbral Giorgio Pisano, glavni urednik tednika «Candido». Obtožbe * 'so ražimvrsttiE'' in zadevajo Pisanojevo profesionalno področje se pravi obrekovanje*po ti» sku, predvsem pa njegovo izven-profesionalno udejstvovanje, saj ga dolžijo izsiljevanja, polastitve tuje imovine in podpisovanja čekov, na katerih ni bil napisan ne datum ne kraj izdaje. Po številu prijav sledi Pisanoju senator Francesco Franco, bolje znan kot Ciccio Franco, ki ga sodstvo dolži, da je vodil zloglasno prevratniško gibanje «boia chi molla», med vstajo v Reggio Calabrii. Senator, ki si je nabral 14 prijav, je obtožen raznih kaznivih dejanj od spodbujanja k nasilju, do širjenja lažnih vesti, od nasilnih izpadov, do udeležbe na prepovedanem shodu, od vdora v tuje stanovanje do žalitve države in vere. Franco je le za las prekosil senatorja Tedeschi-ja, prav tako vidnega misovskega predstavnika, ki si je nabral 10 prijav zaradi obrekovanja po tisku. K temu gre dodati še zahteve za dovoljenje za sodni postopek proti sen. Nencioniju, ki je skupno z Al-mirantejem in drugimi vidnimi strankinimi voditelji oživljal faši- zem. Preden preidemo k drugim strankam je potrebna še kratka pripomba: res je sicer, da kot pravilno trdi ustava, ni nihče kriv, dokler ga sodišče ni dokončno obsodilo, vsekakor pa je prijav proti misovskim poslancem preveč, da bi lahko verjeli njihovim besedam, da je MSI zmerna desničarska stranka, katere edini cilj naj bi bil obramba demokracije. Sodstvo, kot vsi ljudje seveda, ni nezmotljivo, vprašujemo pa se, če je možno, če je sploh verjetno, da se, kot v primeru sen. Pisanoja zmoti kar enaindvajsetkrat zaporedoma. Za misovci so največ prijav zbrali demokristjanski senatorji, ki pa vsekakor niso z združenimi močmi prekosili misovca Pisanoja. V 21 zahtevah za dovoljenje za sodni postopek so demokristjani obtoženi številnih kaznivih dejanj, gredo od povzročitve telesnih poškodb do nenamernega umora, od goljufije in obrekovanja po tisku do prodaje zdravil, ki škodijo zdravju. Komunisti so morali napeti vse sile, da so za dve prijavi prekosili misovca Ciccia Franca. Senatorji te skupine so obtoženi v glavnem obrekovanja po tisku ali pa žalitve oboroženih sil in sodstva, nekaj obtožb pa zadeva povzročitev telesnih poškodb in upiranje javnemu funkcionarju. Istih kaznivih dejanj so obtoženi tudi socialistični senatorji, ki so v tej zakonodajni dobi zbrali skupno deset prijav. V republikanski stranki si je vseh pet prijav nabral senator Giovanni Spadolini, ki je obtožen obrekovanja po tisku, med socialdemokrati (skupno 4 prijave), pa so nekateri senatorji obtoženi črnih gra- llllliiillllllklllllllllllllllllllllllllllliiillliillllllliiiiiliillliiillllllilllliiirillliliiiiifiiiiiiiiifliillliiiitiiiiiiiiiiiiiii Ostala bo za rešetkami KADILCI V ZAGATI Včeraj je stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje kajenje v kinodvoranah, gledališčih, muzejih, skratka v vseh zaprtih javnih prostorih. Za Trst sicer Či" zakon ne predstavlja nobene novosti, ker je v našem mestu bilo kajenje v javnih prostorih že prepovedano, drugod pa je hud udarec za kadilce, ki so se doslej lahko objestno požvižgali na proteste nekadilcev. Odslej bodo morali za vsako cigareto, pokajeno v kinodvorani ali v gledališču, seči globoko v žep, sa] predpisuje zakon od deset do sto tisoč lir globe za vsakega kršilca. In čeprav gre za šibke in razvrednotene Uree, se nam kljub vsemu zdi, da je vsekakor cena previsoka za kratkotrajen užitek. Kadilec pa je čudna žival: ne le, da si zavestno kvari zdravje, pač pa je tudi pripravljen tvegati globo, da bo le povlekel tistih nekaj dimčkov. In če že ne gre drugače, se raje odpove gledališki ali filmski predstavi kot pa cigareti. In čemu vse to: da bi zasmodil nekaj stotakov na dan. KRALJIČINE KRAVE V krizi, kot nam vsak dan ponavljajo naši politiki, morajo vsi državljani zategniti pas in pošteno pljuniti v roke, da se država kar čimprej otrese težav. In britanska kraljica ja kot državni poglavar dežele, ki že dalj časa preživlja krizo, sklenila, da bo dala vsam državljanom zgled, od danes ne bo več pošiljala na razstave svojih krav izredno znane pasme, ki jih gojijo v Windsorju-Čeprav so bile krave, prave lepotice, seveda z vidika bikov, večkrat nagrajena na najrazličnejših razstavah, so bde v veliko breme kraljičini blagajni, ker je z vsako kravo odpotoval na sejem bataljon u-službencev kraljevskega hleva- Zato so se morale krave odpovedati belo-modrim pogrinja-lom s kraljevskim grbom, s katerim so jih prekrivali na razstavah: odslej bo njihova naloga le vestno muljenje sočne ivindsorske travice ter «proizvodnja» dragocenega mleka, ki vsako jutro obogati^ z naravnimi vitamini, maščobo m beljakovinami kraljičin obed- Preiskovalna parlamentarna komisija, ki raziskuje ozadje škandala Lockheed, se še zmenila ni za njene cmerave tožbe, češ da je po krivici zapita, saj sploh ni bila vpletena v podkupovanja. Med dveurnim zasliševanjem pač ni uspelo Marii Favi prepričati preiskovalcev, da je nedolžna, zat» so sklenili, da ostane še naprej za rešetkami. Na sliki (telefoto ANSA) vidimo žensko, ko v družbi «varuha» prestopa prag Mo utecitoria. denj. Med neodvisno levico 81 vseh 5 prijav nabral sen. Ludo^_ Corrao, ki je pred nedavnim l7- g pil iz KPI in ostro polemiz11'3^ strankinim vodstvom. Senator Je . 0 tožen, da je zahteval podkup1 ter da je podpisal nekrite ce era uva senatorja ni sicer j- * - —. manò zaradi korupcije in Giusep tei ud je peupiacu ucxvj.*v~ .. .,3 Med liberalci sta bila PrUav (W-dva senatorja in sicer Pi6!1!0, Balbo zaradi kršitve zakona o jemanju delovne sile, dosmrtni ^ nator Ferruccio Farri pa je bn tožen obrekovanja po tisku. a. e . ^konodajn^ dobi razpravljal še o za^fv.^ dr- Končno je senat v tej z3"-;,oh ja sodni postopek proti navadnim žavljanom, obtoženim, dà s0 . tvo parlament. V teh primerih so ^ ne more začeti postopka, de P -e ment ne ’ da dovoljenja, skrabl *a-ne odloči, ali ga je obtoženec lil ali ne.