Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32-—, fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8'—, inozemstvo Din 64'- 1 Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 113 Cena inseratom: cela stran Din 1400'—, pol strani Din 700" -, četrt strani Din 350 —. Mali Ofllasi beseda Din i'-, stalnim popust V LIST LJUDSTVU POUK IN ZABAVO Boj nekrščanskemu, podpora dobremu časopisju! Listi, ki jih izdajata in vzdržujeta samostalna demokratska in samostojna kmetijska stranka, so skozin skoz prešinjeni z nekrščanskim duhom. Svojega pravega duha človek dolgo zakrivati ne more. Lahko nekaj časa skriva svoje prave misli in svoja resnična čustva za hinavske besede in hlinjiva dejanja, trajno pa je to nemogoče. Če hinavec še toliko časa z uspehom igra svojo ulogo, pa vendar tudi njemu pride trenutek, ko mu krinka pade z obraza ter se on pokaže takšen, kakoršen je po svojem duhu in po svojem srcu. Za krščanstvo gre, ne za klerika-lizem. Takšni so listi meščanske in kmet-ske liberalne stranke v Sloveniji. Svoje krščansko ime bi vsaj na zunaj radi rešili s tem, da z zavijanjem oči zatrjujejo, da so kristjani. »Nismo proti veri, marveč proti kleri-kalizmu«: tako hitijo zatrjevati pri vsaki priliki. Kakšni kristjani so to, če se pa ne zmenijo ne za božje, še manj pa za cerkvene postave? Kakšni kristjani so tisti, ki kvarijo mladino ter jo z opisovanjem greha zapeljujejo v greh in v razuzdanost? Kakšni kristjani so tisti, ki nočejo biti pokorni sinovi Kristusove cerkve? Kakšni kristjani so oni, ki nočejo poslušati ne papeža ne škofa ne duhovnikov, marveč jim nasprotujejo ter jih sramotijo? Kakšni kristjani so tisti, ki pobijajo vsako, tudi najmanjšo pravico cerkve do šole in branijo posvetno šolo, v kateri je mladina izdana na milost in nemilost liberalnemu, svobodomiselnemu učiteljstvu? Kolikor vprašanj, toliko obsodb teh listov, obsodb tistega duha, ki ga ti listi širijo in ga čitatelji sprejemajo v sebe. Ta duh je nekrščanski. Ako ti časniki in stranke, ki stojijo za njimi, to imenujejo protiklerika-lizem, s tem samo dokazujejo, da je klerikalizem pravo krščanstvo, dosledno izvajano po vseh svojih pravicah in dolžnostih v vseh panogah javnega življenja. Protikrščansko pisanje »Kmetskega lista«. Kako bi »Kmetski list« vkljub vsej svoji drznosti se smel imenovati krščanski list, ko pa za trpljenje kato- čustvovanja, marveč imenuje vsa poročila o preganjanju cerkve v Mehiki otročje bajke in izmišljotine? Angleški svetovni list »Daily Express« priobčuje z veliko stvarnostjo in nepristranostjo grozovitosti v Mehiki, za glasilo liberalnih kmetov pa so vse te grozovitosti samo otročje bajke in izmišljotine! In še dalje gre »Kmetski list« v svoji protiklerikal-ni = protikrščanski pisavi. Za te grozovitosti dela odgovorne ne mehiškega nasilnika Callesa z njegovi mi brezverskimi liberalnimi in socialističnimi pajdaši, marveč katoliške duhovnike, ki jih psuje kot »žeg-nane pijavke in kobilice«. Ako se spričo takega pisanja ne odprejo oči poslednjemu kmetskemu človeku, ki je v Sloveniji še veroval političnim lažem in obljubam nekdanje samostojne kmetske stranke, je to žalosten dokaz za staro resnico, da bralec nekrščanskih listov postane slep in gluh in top za vse to, kar je krščansko in kar so najnujnejše dolžnosti krščanskega človeka. »Jutro« — drzno do bogoskrunstva. Da so vsi liberalni listi v Sloveniji zgubili vsak smisel za krščanstvo in vsako spoštovanje njegovih največjih svetinj, dokazuje tudi pisava sa-mostalno-demokratskega »Jutra« — sedaj ob enem glavnega glasila slovenskih Radičevcev. »Jutro« je objavilo dne 6. julija nesramno-surovo sliko dr. Korošca kot zunanjega ministra, oblitega s krvjo. Tej podobi je pridalo nekaj, nad čimer mora bolno zadrhteti vsako količkaj krščansko čuteče srce: Kristusovo glavo, ovenčano s trnjevim vencem. Kdo bi si mogel misliti večje bogoskrun-stvo nego je ono, ki si drzne presveto podobo trpečega Zveličarja vlačiti v politične borbe ter jo ponižati kot sredstvo brezvestnih političnih nakan demokratov in Radičevcev?! Bogokletno sliko iz »Jutra« je tudi prinesla samostalno-demokratska »Domovina«, list, ki si je dovolil že dovolj bogokletja. Kako se še morejo temu listu odpreti vrata samo ene krščanske slovenske hiše?! Obsodba in kazen. Ti pojavi na časopisnem polju meščanskega in kmetskega liberalizma dokazujejo, da je mera polna: mera omuoni nov, nu v. f 1J ^11J ^ —— J ------i------- ličanov v Mehiki nima ni trohice so- pregreh pri teh strankah in mera po- trpežljivosti pri našem katoliškem ljudstvu. Tako ne sme več dalje! Temu nekrščanskemu ravnanju: laganju, zavijanju, hujskanju, psova-nju, sramotenju, divjanju, se mora napraviti konec, ako hočemo, da nam ne zdivjajo ljudje, zlasti še mladina. Nekrščansko časopisje je največja nevarnost za obstoj in razvoj našegg. ljudstva. Odbora mariborske in ljubljanske oblastne skupščine sta s svojo ostro obsodbo »Jutra« storila dobro in potrebno delo v obrambo poštenosti in kulture med našim ljudstvom. Poklicana in pristojna organa slovenske ljudske samouprave sta izrekla nad »Jutrom« in sorodnimi listi obsodbo, kazen pa mora izvršiti ljudstvo samo. Dvigni se torej, slovenski kmet, ter vrzi iz svoje hiše »Kmetski list« ali »Domovino«, ki delata sramoto tvoji kršč. hiši! Dvigni se, slovenski razumnik, uradnik, učitelj, trgovec in obrtnik ter daj za vedno slovo listom, kakor sta »Jutro« in »Slovenski narod«, ki omadežujeta slovensko ime! V vsako pošteno slovensko hišo krščanski časnik! Opomin papeža Pij a XI. Velika napaka sedanjega časa, to je, kristjanov, ki v sedanjem času živijo, je, da ne vodijo dovolj računa o velikem pomenu krščanskega časopisja ter o največji škodljivosti in pogubnosti slabih listov in časnikov. Zato pa vrhovni poglavar katoliške cerkve, rimski papež, ne zamudi nobene prilike, da ne bi katoliških vernikov opozoril na to. Sedanji sv. Oče Pij XI. je mesca marca 1928 pri sprejemu odposlanstva katoliške mladine v Italiji o pomenu časopisja in o naših nalogah napram njemu rekel to-le: »Časopisje je v sedanjih dneh ena največjih sil, ker more biti ali najusodnejša ali najdobrodelnejša moč v življenju sveta in celo tudi cerkve. Bila je sveta misel vaših voditeljev, da so vas o tem podučili. Nikdar ne bote mogli preveč storiti za dobre časnike. In če bi tudi ne storili nič drugega, kakor da dobre časnike in liste delite, bi že to bilo sveto delo.« Katoliški slovenski mladeniči in slovenske mladenke! Vi ste podučeni o tem, storite torej svojo dolžnost! Na vas je naložen glavni del dolžnosti, ki se ji pravi: Borba zoper nekrščansko časopisje! Delo za dobre liste in časnike! »Prisegli smo«, je začel gospodar svoje poročilo o Žalcu in taboru, ki se je vršil preteklo nedeljo. »Prisegli smo in držali bomo: Sveta vera nam je luč in materin jezik nam je ključ do naše narodne omike! Prisegli smo, da iztrebimo iz svoje sredine »Jutro«, »Domovino« in »Kmetijski list« do zadnjega izvoda. Prisegli smo, da gremo od moža do moža, od hiše do hiše, kljub delu, ki ga imamo, pa povemo: Boga in duhovnika ni nihče še tako sramotil, kakor je to storil liberalen tisk te dni, ko je smešil Kristusovo trpljenje in delo našega voditelja dr. Korošca. Prisegli smo in to drži!« Dvignili so se vsi navzoči, ki niso bili v Žalcu in so izjavili: »Tudi mi prisegamo danes z vami! Mera je polna! Dovolj je bilo tega sramote-nja! Ni nas in našega voditelja sramotil Srb in ne Hrvat, sramoti in blati ga slovenski liberalni tisk! Prisegamo tudi mi, da bomo iztrebili te liste vse do zadnjega! Tako ali tako! Bomo!« Nato se je razvil daljši razgovor o tem, kako bodo to naredili. Po končanem razgovoru o tem predmetu je pa načel znanec poseben razgovor: »Ali pod Zagreb ali pod Beograd!« »Kam greste raje«, je vprašal svoje znance. »Ali pod Zagreb ali pa pod Beograd? Srb nas hoče pod Beograd in Hrvat nas hoče pod Zagreb! Kam torej?« »Hrvat nas hoče pod Zagreb«, so začeli izpraševati možje. »Torej naši demokrati in radičevci nas hočejo u-služiti Zaerebu?« »Da«, je dejal gospodar, »to je ravno ona nesramnost teh ljudi, da vpijejo po svobodi, pa nam pripravljajo sužnost! Pod Hrvate nas hočejo spra viti! Slovenci smo jim ničla, smo jim le hribovski Hrvati in nas hočejo o-dirati še bolj kot nas je Beograd! — Imamo že nekaj skupnih ustanov. Recimo za delavstvo. V Zagrebu je sedež osrednjih uradov. Milijone pla čujemo v Zagreb. Ali mislite, da nam kaj vračajo? Slabši so kot Srbi v tem oziru!« »Tega pa že ne«, so ugovarjali vsi po vrsti.»Kdo pa je najbolj inteligenten narod v državi? Ali ne mi Slovenci? Pa da bi ravno mi morali biti pokorni drugim?« »Ne, možje«, je dejal gospodar, »mi tega nočemo! Priznamo Srbu svobodo in jo priznamo Hrvatom, zahtevamo pa jo tudi za sebe! In to proti Radičevim načrtom. Zato mi kličemo: Slovenijo — Slovencem! Ne Srbom in ne Hrvatom, ampak Slovencem! Svobodo hočemo! Na Slovenskem hočemo biti Slovenci gospodarji!« Župan je vstal in je rekel: »Možje, ali naj nas res teden za tednom pozivajo, da očistimo svoje občine naj-gršega blata, nesramnih listov, ki blatijo naš narod in našega voditelja, pa tudi nas same! Dovolj je tega! Prisega, položena v Žalcu, veže nas vse! Vsi na delo! Oni, ki so nas svoj čas prodali s centralistično ustavo Beogradu, nas ne smejo sedaj preslepiti in usužnjiti Zagrebu! Zato ven iz naše občine s temi časopisi! Kar smo preje sklenili, bomo izvršili, kar smo prisegli, bomo držali!« Možje so vstali in si podali roke. Bomo! Pri Bogu, bomo!« V NAŠI DRŽAVI. General Hadžič sestavlja vlado. Kralj gre do skrajnosti in hoče ustre či Hrvatom, kar je le mogoče. Zato je na njihovo svoječasno zahtevo, da naj sestavi vlado general, da bodo tako vlado podpirali, res naročil generalu Hadžiču, da sestavi vlado. Pribičevič zoper nevtralno vlado! General Hadžič je poklical k sebi voditelje posameznih strank, če bi pod pirale njegovo vlado. Naša stranka je izjavila, da bo to odločila šele potem, ko bo videla, kakšne načrte bo imela vlada. Pribičevič pa je bil v razgovoru s Hadžičem zoper tako vlado. Najpreje so jo zahtevali, zdaj je nočejo! To postopanje Pribičeviča je zelo čudno vplivalo na politične kroge in je tudi dvor razočaralo. Težave s sestavljanjem vlade. General Hadžič si je celi teden prizadeval, kako bi bolje sestavil vlado. Hotel jo je sestaviti iz samih strokovnjakov. Tudi Slovenci bi bili v njej. So pa imenovali celo vrsto ljudi, tako da ni bilo misliti, da se to resno smatra. Napad na vodjo policije v Beogradu. V pisarno vodje policije Laziča je vstopil v petek mlad človek in izročil Laziču neke spise. Ko je ta spise pregledoval, ga je tujec obstrelil v glavo. Nato pa je pomeril še nase, vstrelil trikrat v sebe in oba sta obležala v pisarni. Dr. Korošec je takoj po napadu prihitel v pisarno. Oba ranjenca so prepeljali v bolnico. La-zič ni nevarno ranjen, dočim pa se je napadalec hudo ranil in bo težko ozdravel. V njegovem klobuku so našli zašito pismo, v katerem ga nekdo poziva, da naj ta napad izvrši in potem sebe ustreli. Če pa se ne bode ustrelil, da ga bo dotični počakal in ga bo sam ustrelil. Napadalec je ma-cedonski razbojnik. Gre za maščevanje za uboj generala macedonskih upornikov, Protogerova. V DRUGIH DRŽAVAH. General JProtogerov ubit. V Sofiji, glavnem mestu Bolgarske, se je zgodil zločin, ki je velikega političnega pomena za Balkan. Na ulici ob dveh ponoči je bil ustreljen general Proto-gerov, vodja onih, ki so hoteli Mace-donijo odtrgati od naše države. Ker je bil Protogerov v prepiru z neka terimi svojimi ljudmi, se sumi, da so ga ti njegovi osebni sovražniki u-morili. Prav zlobna pa je notica, da je bil umor naročen iz Jugoslavije. Tudi napad na Laziča, ki je s tem v zvezi, je zadel na napačen naslov. Če bode pa sedaj v Macedoniji večji mir, se ne ve. Najnovejša sumnja pa kaže na Italijo, kateri se Protogerov ni hotel podati za hlapca in je stal na stališču, da je Macedonija mace-donska in ne italijanska. Sovraštvo Italiji proglašajo vse o-ne države, ki so zaradi Nobilejevega poleta na severni tečaj izgubile svoje najboljše može. Italija je hotela ta polet samo za reklamo za fašizem, zdaj pa je doživela polom, kakor že zlepa ne. Italija je škodoželjna naši državi in upa, da bo iz opora v notranji politiki tudi zase kaj izbila. Toda ta škodoželjnost ji bo že minila! Venizelos — gospodar Grške. Znova se je pojavil Venizelos na Grškem in zopet je gospodar položaja. Kdo ve, če bo imel dovolj močno roko. Sovražnikov ima dosti! Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo je bil predmet razgovora v avstrijski skupščini. Avstrijci so zopet znali zaščititi svoje kmetijstvo. Nikakor pa se ne more reči, da je ta zaščita za malega kmeta v Avstriji dobra. Dejansko je zaščiten le veleposestnik. Delavstvo je s tem nezadovoljno. Jugoslavija, ki razmeroma precej posebno goveje živine v Avstrijo izvaža, bo s tem prizadeta. V celoti bo pa ostala pogodba približno v isti obliki kot dosedaj. Mir na Kitajskem. Štirje vodilni generali so se zmenili, da ponehajo z domačo vojsko in pošljejo tujim državam obvestilo, da se jim v kitajske zadeve ni treba prav nič vmešavati! Posebno je ta nastop naperjen proti Japonski, ki je že mislila, da je gospodarica Kitajske. Saj je prav, da je mir! Za svetovni mir delo napreduje! Vedno več držav se priglaša za Kel-logov predlog, da tudi narodi in države svoje spore urede pred sodiščem, kakor morata to storiti dva člo veka, ki sta v sporu. Prav pa bi bilo, da bi se države ne le izjavile za ta načrt, ampak da bi ga tudi uresničile in se nehale oboroževati! Človek in denar. Denar je, ki hoče nekako obvladati vse današnje življenje. Kdor ga ima v izobilju, velja za srečnega, kdor ga nima, se čuti zapostavljenega, denar je, ki ga tako željno išče toliko človeških src. Kristus pa zavzema napram denarju, premoženju drugačno stališče. Proglasil je: »Blagor ubogim v duhu«, nad bogatini pa je izrekel svoj »gorje«. Radi teh besed današnji denarja tako pohlepni svet odklanja Kristusovo vero, češ, da je tuja vsakdanjemu življenju, da se ž njo ne da živeti, ker obsoja in prepoveduje denar in premoženje. Seveda tudi ta očitek proti Kristusovi veri ne drži. Res da je Kristus izrekel nad premoženjem svojo obsodbo, a ta obsodba velja prvič one- mu premoženju, ki je bilo pridobljeno na nepravi način. Pred 450 leti je prinesel nek Indijec v Benetke dija-mant, ki so ga cenili na 14 milijonov Din radi modre barve, v kateri se je lesketal. Pa je bilo nekaj posebnega s tem dijamantom. Vsakemu svojemu lastniku je prinesel nesrečo. Prvi je umrl na kugi, zadnji pa se je z usodnim dijamantom vred potopil dne 16. aprila 1912 na velikem par-niku »Titanic«. Tako usodno utegne postati za človeka sploh vsako premoženje. Ko človek začne preveč hlepeti po premoŽenju, ko se ga začne preveč oklepati, začne postajati nesrečna njegova duša, začne postajati kakor zastrupljena, postaja ne-žttačajna, skvarjena, dokler nazadnje čisto ne propade, propade za večno. Sv. apostol Pavel pravi: »Kateri hočejo postati bogati, se zapletejo v zanjke satanove in vržejo dobro vest od sebe.« Kakor iz življenja so te besede i Kolikokrat postane človek radi denarja nepošten, nekrščanski pri svojem delu, pri svoji obrti, pri svojih kupčijah, pri vsakem svojem koraku. Kako ljudje ravno radi denarja prestopajo vse božje zapovedi od prve do desete! To je potem ona la-kamnost, ona pohlepnost po denarju, ki jo sv. pismo čisto po pravici imenuje malikovalstvo, ker se radi denarja človek ne zmeni več za Boga in njegove zapovedi, temveč napravi denar ia svojega malika, za svojega boga. To je potem oni denar, ono pre moženje, nad katerim je Kristus izrekel svoj »gorje«. In ga je izrekel po pravici! Saj se človek, ki je svoj denar dobil na tak način, ne more zveličati. Če Kristus pravi, da ni rešitve, dokler človek ne poplača zadnjega vinarja, kako naj se zveliča človek, ki ima na svoji vesti krivične tisoče, dokler vsega ne popravi. Zato pa je lahko rekel Kristus, da lažje pojde kamela skozi šivankino uho, kakor pa bogatin skozi nebeška vrata. Velja o takem premoženju Kristusovo »gorje« tudi zato, ker tako premoženje nima obstanka. Tako je zapretil takemu krivičnemu premoženju Bog že v stari zavezi in pregovor tudi pravi, da krivično premoženje redkokedaj pride do tretjega de^ diča. Življenje, ki je napravilo ta pregovor, izpričuje skoro vsak dan njegovo resničnost. Obsoja Kristus drugič ono premoŽenje, ki ga človek rabi na nepravi način. Nek nemški mladinski list je pred kratkim priobčil dvoje poročil s pripombo »brez razlage«. Prvo poročilo se glasi: »List »Uha«, ki izhaja v 100.000 izvodih, je razpisal vprašanje, kaka sredstva rabijo ženske sta svojo lepoto. Prišlo je na to vprašanje vse polno odgovorov. Ena pravi: »Jaz rabim za lase surova jajca, za čelo in obraz oljčno olje. Druga piše: Jaz si namažem obraz na tanko z beljakovino, katero mi moj mož posuši s pahljačo. Nato pride še ena plast beljakovine, ki si jo izmijem s svežo smetano in oljem. In tako podobno se glasijo ti odgovori naprej.« Drugo poročilo pa je: »V hiši Kralje-vičeva ulica št. 8 so našli včeraj za- strupljeno s plinom S71etnega trgovskega nastavljenca H. B., njegovo 341etno ženo in 151etno hčerko. Kakor je razvidno iz pisma, ki ga je zapustil H. B., so vsi trije šli v smrt sporazumno radi velike bede, v kateri so zadnji čas živeli.« Kaj ne, pretresljiva slika človeške otopelosti in neusmiljenosti. Žalibog, da se ta slika danes tolikokrat ponavlja. Na eni strani se razsipa denar za nespamet, se rabi za strast, razuzdanost, za ne-zmernost, da se od nje kvari in uničuje človeško zdravje, na drugi strani pa je revščina, da od nje ljudje hirajo in umirajo. To vporabo premoženja je Kristus obsodil in tudi označil njeno usodo, ko je povedal priliko o bogatinu, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se je vsak dan imenitno gostil, in o ubogem Lazarju, ki je ležal pred bogatinovimi vrati, pa še drobtin od njegove mize ni dobil in je na koncu pristavil: »Pri-godilo se je, da je bogatin umrl in bil pokopan v ognjeno morje.« Kakor je Kristus obsodil one, ki denar, premoženje razsipavajo za greh in strast in črezmerno uživanje, tako je pa še tudi obsodil one, ki so zaljubljeni v svoj denar, ki imajo denar samo za to, da se nad njim veselijo, da se ž njim bahajo in ponašajo. Povedal je priliko o možu, ki mu je polje bogato obrodilo, pa si je napravil nove velike žitnice in se je veselil svojega bogastva, pa se mu reče: »Neumnež, še to noč bodo tirjali tvojo dušo od tebe, in čigavo bo, kar si si pripravil?« Da, to je obsodil Kristus. Po Kristu sovi volji naj bi, kakor vse drugo na svetu, bil tudi denar tisti, ki naj bi nam bil pripomoček za srečno zveli-čanje. Zato govori Kristus, da naj si s krivičnim mamonom pridobimo prijateljev, ki nas vzamejo v večno prebivališče. Da, prav pridobljeno in prav rabljeno premoženje naj bi nam bilo ključ do nebeških vrat. Vzgledno! Na Francoskem, kjer se je posebno kmečko in delavsko ljudstvo odtujilo Cerkvi in veri in kjer duhovniki ne morejo dobiti pristopa v delavske Vrste, so se organizirali delavci sami, da svoje zapeljane tovariše zopet pridobijo za Kristusa. Pretečeni mesec so imeli ti novodobni apostoli v nekem pariškem predmestju svoje letno zborovanje. Bilo je na tem zborovanju 1200 mladih delavcev, ki opravljajo med svojimi tovariši to plemenito delo. Evharistično življenje na Poljskem. Od 15. do 18. junija 1.1. so imeli v Lvovu velik evharistični kongres, ki je potekel zelo sijajno. Udeležili so se ga kardinal Hlond, dva nadškofa in osem škofov ter ogromne množice ljudstva. Tekom letošnjega leta mislijo obhajati taka zborovanja po vsem Poljskem, da bi se verniki tem bolj oklenili Kristusa, ki v najsvetejšem zakramentu živi med nami. Prestopi v katoliško Cerkev. Škof v Vilni je pred kratkim sprejel v katoliško Cerkev precej znatno število pravoslavnih duhovnikov. Eden od njih, o. Paznik, je prestopil v katol. Cerkev s celo «vojo župnijo. To je v škofiji Vilna že deseti slučaj, da se je vrnila v Cerkev cela župnija. — V Rimu pa je bil sprejet v kat. Cerkev mlad Japonec, dijak v zavodu svete Cecilije. Pri sprejemu prvega japonskega škofa Hayasakija je bil še pogan, pa je vendar sodeloval pri petju in je tako lepo pel Ave Maria, da ie kardinal Bossum rekel: »Kdor zna tako lepo peti Mariji v čast, mora postati katoličan.« To se je sedaj po enem letu zgodilo. 'Papež sam je sprejel mladega Japonca v razgovor in mu podelil krasen rožnivenec. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Z avstrijsko republiko je naša država sklenila trgovinsko pogodbo 1. 1925. V naslednjih dveh letih je Avstrija s posebnimi zakoni sklenila avtonomni carinski tarif, kojega glavni značaj je ta, da zaščituje avstrijsko poljedelstvo, da torej povišuje uvozno carino na poljedelske pridelke, na živino, meso, žito itd. Ko se je letos morala obnoviti trgovinska pogodba naše države z Avstrijo, je avstrijska država zahtevala, da mora nova pogodba vpoštevati novi avstrijski carinski tarif iz leta 1926 in 1. 1927. Pogajanja o tej stvari so bila težka in dolgotrajna. Počela so že v novembru lanskega leta, pa ni moglo priti do sporazuma. Zastopniki naše države so zahtevali, da se uvozne carine na poljedelske produkte ne smejo povišati, zastopniki Avstrije pa so zahtevali uveljavljenje e avstrijskimi zakoni povišanih uvoznih carin. V juniju letošnjega leta so se ta pogajanja nadaljevala. Prišlo je do sporazuma in dne 9. julija je bila podpisana revidirana trgovinska pogodba med zastopniki Jugoslavije in Avstrije. Carinske postavke. V naslednjem objavljamo najvažnejše postavke nove pogodbe in sicer v zlatih kronah — v oklepajih so carinske postavke prejšnje pogodbe —: pšenica, rž, oves 2 (—); moka 5; klavna živina 8.50, 10 (5); plemenska 50 (—); mlada živina 35 (—); mesne svinje, žive 18 (9); mrzlokrvni konji 130, 75 (60, 30); mast in slanina 10 (3.80); goveje meso, sveže 23 (12); prašičje meso v kosih 30 (12); ostalo svinjsko meso razen zaklanih mastnih svinj 26 (12); pripravljeno meso 45.50 (20); klobase brez salam po vrednosti 34, 74.50, 94.50 (20). Avstrija je pristala na sledeča povišanja naših uvoznih carin: rastlinska mast 49 (29), ogljikova kislina tekoča 12.50 (10), zavojni papir 14 (10), tiskovni papir satiniran 17 (16), žica neobdelana nad 0.5 mm 12.50— 14.50 (12), osi 27 (25), kladiva 25, 35 (19, 30), lopate, grablje in motike 27, 32 (29, 30), vijaki 50, 70 (28), žičniki | neobdelani 23 (19, 39), okovice iz že-: leza 40, 50 (35, 45), ključavnice 52 i (46), blagajne nad 100 kg 52 (45, 40), ! izdelki iz kovnega železa 22 do 56 (17 S —40), tiskarske črke 50 (40), niklasti • * izdelki 350 (250, 300), pločevina in žica iz bakra in mesinga 27 do 42 (23— 35), bakreni in mesingasti izdelki 220 (200), namizno orodje posrebreno 600 (500), elektroštevci 200 (150). Nenavadna povzdiga kmetijstva r Avstriji. Ta nova pogodba, ki je pravzaprav dodatni dogovor k pogodbi iz 1. 1925, je nepreklicna do 30. junija 1931, in se potem more odpovedati trimesečno. O pogodbi in o razmerah, v katerih je bila sklenjena, treba pomniti sledeče: Četudi je v Avstriji industrija bogato razvita, vendar je vlada uvidela, da bo država le tedaj napredovala, če se dvigne kmetijstvo do kar največjega razvoja. Kdor o-pazuje današnje stanje kmetijstva v Avstriji, se mora čuditi, koliko premore sistematično delo v gospodarstvu. Če hočemo trgovsko pogodbo z drugo državo prav pojmovati, moramo poznati njene gospodarske razmere, kajti vsaka trgovska pogodba med dvema državama je produkt in izraz gospodarskih razmer. Nekaj drugega je pogajati se z državo, ki nujno potrebuje gotovih uvoznih predmetov od svojega pogodnika, o-ziroma, ki nima možnosti prodaje svojih gotovih prebitkov drugod, kot v zemlji drugega pogodnika, in nekaj drugega zopet pogajati se z državo, ki se hoče v enem in drugem oziru osvoboditi odvisnosti druge pogodbene stranke. In Avstrija je danes država, ki si je umela z doslednim izvajanjem dobro premišljenega delovnega programa postaviti kmetijsko gospodarstvo na višino, ki bi se morda še pred 10 leti zdela nemogoča. Avstrija je žrtvovala ogromne milijone za povzdigo kmetijske produkcije. Te stotine milijonov je uporabila z velikim uspehom. Avstrijska vlada si je nadela nalogo za ceno vsake žrt ve dvigniti kmetijsko proizvodnjo ravno v tistih pridelkih, v katerih je bila država najbolj pasivna. To svojo nalogo je izpolnila v toliki meri, da je Avstrija že v mnogih teh predmetov aktivna, v drugih pa njena pasivnost stalno pada. Tako so n. pr. Avstrijci ne sicer v pšenici, pač pa v rži že popolnoma sami preskrbljeni. Kar se tiče sladkorja, je njegov pridelek v Avstriji čudno napredoval. Dočim je leta 1919 bilo mogoče komaj 5% domače potrebščine sladkorja kriti iz domače produkcije, je bilo to v preteklem letu mogoče že s 65%. Krompirja se je bilo leta 1919 v Avstriji pridelalo 5 milijonov meterskih stotov, leta 1927 pa že 26.5 milijonov meterskih stotov, tako da se je mogel krompir že iz Avstrije izvažati. Mleka se v Avstrijo nič ne uvaža, ker ga proizvaja sama dovolj. V krat kem času bo Avstrija mogla izvažati mlečne izdelke, nadalje krompir, rž in oves. Dobre strani nove pogodbe. Ako preudarimo to gospodarsko stanje Avstrije, moramo priznati, da se je v teku desetletja povzpelo nepričakovano visoko. To stanje pa moramo poznati, ako hočemo objektivno presojati revizijo naše trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki se je ravnokar izvršila, sta jo obe državi po svojih predstavnikih podpisali in jo imate še predložiti parlamentom v odobritev. Avstrijski parlament je to pogodbo že sprejel na svoji seji dne 13. julija. Da mora Avstrija pri danih razmerah ščititi v trgovinskih pogodbah z drugimi državami kmetijstvo, za katerega povzdigo je žrtvovala na stotine milijonov, je jasno. Ta zaščita kmetijskih interesov pa je bila za Avstrijo tem lažja, čim se je mogla v mnogih slučajih odreči pripušča-nju njenih industrijskih predmetov po ugodnih carinskih postavkah na naše tržišče. Naloga jugoslovanskega zastopstva ni bila lahka, vendar je isto rešilo po svoji najboljši vesti, dasi je moralo v marsičem popustiti pod težo danih razmer. Ako vzamemo trgovsko pogodbo kot trgovski posel, potem moramo priznati, da se celokupna predvidna trgovska bilanca vsled te pogodbe ne bo poslabšala. V več točkah je pridobilo s pogodbo kmetijstvo, industrija pa je v posameznih slučajih toliko pridobila, da bo i naravnost onemogočen tuj uvoz. Za nas je vsekako važna panoga v kmetijstvu živinoreja. V Avstrijo izvaža osobito Slovenija težke vole in mesnate prašiče. Po novi pogodbi bo znašala carina od pitanih volov nad 500 kg teže 8.50 K od 100 kg in 10 K od volov izpod 500 kg žive teže. Ker pa izvaža Slovenija le vole nad 500 kg, je izpadlo razlikovanje vsekako njej v prid in v škodo južnim krajem, ki izvažajo lažjo živino. Važna pridobitev je za Slovenijo tudi to, da se carina na teleta ne zviša, dasi so zahtevali avstrijski agrarni krogi vsaj 50%no povišanje uvozne carine. Skrb, da se v Avstriji povzdigne domača svinjereja, je že pri prvi pogodbi dala prednost težkim svinjam in oteževala uvoz mesnih svinj. Ta razlika je tem vidnejša v sedanji pogodbi, ki dopušča za svinje nad 110 kg carine prost uvoz, a za uvoz lažjih določa uvozno carino 18 K od 100 kg. Prizadevanje našega zastopstva, da zboljša to razliko, je bilo brezuspešno. Vprašanje ocarinjenih lahkih mesnih svinj bo končno rešeno s trgovsko pogodbo med Avstrijo in Polj sko, ki je glavni uvoznik mesnih svinj, katerih postavi nad 10.000 na dunajski trg, dočim so naši izvozniki zalagali zlasti Koroško in Tirolsko. Ako se Poljski posreči izposlo-vati znižanje carine na mesne svinje — ki so njen glavni izvozni predmet — bodo tega znižanja deležni i naši izvozniki. Carina na žrebeta bo znašala po novi pogodbi od mrzlokrvnih pasem 75 K po komadu. Tudi te postavke ni bilo mogoče znižati že iz razloga ne, da ima Nemčija pogojeno z Avstrijo za uvoz na nemško o-zemlje 140 mark od komada in je Avstrija v veliki meri doslej uvažala žrebce kot posrednik. Za sadjarstvo je važno, da se je za jesenski čas, ko še ne prihaja kali- fornijsko sadje na avstrijski trg, — sprejelo v pogodbo olajšavo za carinjenje jabolk v zabojih in sodih nad 50 kg težine in se določila carina 3.5 K za 100 kg, dočim se carinijo jabolka v manjših opremah po 5 K, prosto nasuta v vagon pa po 1 K; od hrušk se plača carina 2 K, slive in češplje pa se uvažajo v svežem stanju brez carine. Ker je Dunaj dober odjemalec za sadje in se dosegajo primeroma dobre cene zanj, te carin ske postavke ne bodo ovirale našega izvoza. Dučno olje se bode odslej izvažalo v Avstrijo brez carine, dokler bo pustila tudi naša država prost izvoz bučnih pešk. Ta določba je vsekako važna za kmete, ker bodo mogli doseči za bučne peške boljše cene. Kar se tiče industrijskih izdelkov, je stalo jugoslovansko zastopstvo na stališču zaščite domačih podjetij. Ca rina na železo in železne izdelke je ostala bistveno nespremenjena. Kakor je znano, je zlasti v vijakih za les avstrijska industrija pri nas prodajala svoje izdelke v Jugoslavijo mnogo cenejše, kakor pa je oddajala iste doma s prozornim namenom, da uniči najprej naša podjetja, potem pa narekuje nemoteno visoke cene. Radi zaščite naše industrije bo znašala po sedanji pogodbi carina na vijake nad 7 mm 30 Din, do 7 mm pa 70 Din. Prav tako bo pogodba obvarovala papirno industrijo za one vrste, ki jih v dovoljni meri proizvaja. ZLATOMAŠNIK MILOŠ ŠMID V SOLČAVI. Edini letošnji zlatomašnik lavant. škofije je g. kn.-šk. duh. svetnik M. Šmid, posebno turistom znani župnik v Solčavi. Avgusta letošnjega leta stopi v 80. leto svojega življenja, pa je še vedno močen in zdrav, dela korajžno in živahno zasleduje cerkvene dogodke in slovanski razvoj. Kjerkoli je služboval, se je prikupil, še posebe pa so ga vzljubili njegovi sedanji župljani solčavskih planin, med katerimi pastiruje že 36. leto, in to je od septembra leta 1892 naprej. Pod njegovim vodstvom so si krasno uredili pokopališče in cerkev ter si postavili za te kraje dokaj lepo in prostorno šolsko poslopje. Po njegovem prizadevanju se je odprla divna Logarska dolina in ž njo tudi pohod na Ojstrico in druge naše velikane, ter prehod na kranjsko plat tudi širnemu svetu z napravo nove lepe bele ceste, ki je posebe poleti polna hri-bolazcev, vozov in avtomobilov. Rog mu je dal dočakati veselje, kakor ga Solčava že od leta 1830 ni več obhajala: primicijo domačina salezijanca g. Antona Kiemenšek, ki se bode na najslovesnejši način obhajala v nedeljo, dne 22. t. m. Toda ta posebno tukaj tako redka slovesnost bo pa le priprava na še redkejšo proslavo, kot je naš kraj še sploh nikoli ni doživel, na zlato sveto mašo, ki jo bo obhajal naš otroško ljubljeni župnik in zlato mašnik Miloš Šmid v torek dne 24. julija. Cela župnija je na nogah, da se ta dan posebno postavi in svojemu dušnemu pastirju skaže ljubezen in hvaležnost, pričakuje pa tudi izredno lepo število duhovnih sobratov njegovih in drugih častilcev, da se te izredne proslave z nami veselijo! Tem besedam hvaležnih župljanov in prijateljev g. zlatomašnika se pridruži tudi uredništvo »Slovenskega Gospodarja« z iskreno čestitko k red ki slovesnosti in odkrito željo, naj nam zvestega naročnika in sotrud nika, starega borca za naše krščanske in narodne pravice ter modrega voditelja solčavskih rojakov ljubi Bog ohrani zdravega in čvrstega še mnogo let! Zakrament sv. birme se deli v no-vocerkovški dekaniji letos od 22. do 29. julija. V Vojniku bo dne 22. t. m. Prevzvišeni nadpastir dr. A. Karlin se pripelje k nam že v soboto, dne 21. julija, popoldne. Skrbimo vsak po svojih ločeh, da bo sprejem ljubljenega nadpastirja nad vse slovesen in prijazen. Ob državni cesti Celje— Vojnik naj postavi vsaka vas če mogoče več slavolokov. Kako »Jutro« laže. Da je liberalec lažnjivec, to je splošno znano. Lagati, klevetati, to še najbolj zna. Pričevanje dati resnici, tega pa ne zna. »Jutro« je glavno glasilo lažnjivcev v Sloveniji. Živi samo od laži in obrekovanja. Če si drugače pomagati ne zna, pa se na debelo zlaže. Nedeljski ljudski tabor v Žalcu je bil po u-deležbi in po poteku nadvse veličasten. To liberalni gospodi ne gre v račun. Zato se trudi v »Jutru« z lažjo število udeležencev znižati. Mesto 10.000 udeležencev, kolikor jih je bilo v resnici, jih je »Jutro« videlo samo 2000, v sprevodu pa celo samo 1500, več jih ne prizna. Treba mu je tolažbe, in kako se naj drugače tolaži, nego z lažjo?! Udeleženci tabora in očividci, ki so se na lastne oči prepričali, koliko se jih je tabora udeležilo, imajo zopet nov dokaz, kako »Jutro« laže. Kolikorkrat zine, tolikokrat se zlaže. Uboga takozvana inteligenca, ki mu še veruje! Radič bi rekel o nji: Pokvarjena gospoda. JPovodom romanja na Brezje, ki ga priredi Prosvetna zveza v Mariboru v dneh od 29. do 31. julija, se vršijo trije cerkveni govori, katere so prevzeli priznano odlični govorniki gg. profesorja Janez Bogovič in Pavel Živortnik iz Maribora ter Fr. Hoh-njec, župnik v Čadramu. — Romarjem se objavlja, da velja polovična vožnja do 6. avgusta in se lahko po-služijo vseh vlakov. — Priglasitev romarjev je končana. Preko 3200 jih ne more sprejeti železnica. Žrtev Drave. V nedeljo, dne 15. julija, popoldne je na Pobrežju pri Mariboru, v bližini »Kraljevega otoka« pri kopanju nenadoma izginil v valovih Drave 411etni ključavničar državne železnice Jakob Berghaus, ki se je tam z neštetimi drugimi kopal radi pomanjkanja kopališča seveda kar v odprti Dravi. Utopljenec je stanoval na Pobrežju, je bil godbenik, vesele narave, ter zapušča ženo in otroka. Truplo se še do danes ni našlo. Finančno ravnateljstvo v Mariboru opozarjamo, da nekateri člani finančne kontrole razlagajo določbe glede davka za uslužbence popolnoma drugače kot davkarije, da povzročajo ljudem nepotrebne sitnosti in pota. Prosimo, da se iste pouči in ukroti prevelika »gorečnost« finan-carjev, ki so pristaši samostojno-de-mokratske stranke in zagrizeni sovražniki SLS. Umrl je v mariborski bolnici po kratki in mučni bolezni zelo spoštovani g. Matevž Gorjanc, posestnik na Cigonci pri Slov. Bistrici. Pogreb raj nega se je vršil v torek, dne 10. t. m. na magdalenskem pokopališču v Pobrežju. Prizadeti rodbini naše iskreno sžalje! Društvo orožniških vpokojencev v Mariboru je imelo v nedeljo, dne 8. julija, svoj letni sestanek. Zanimanje za sestanek je bilo zelo veliko, kar priča nad vse sijajna udeležba delegatov iz vseh večjih krajev. Po poročilu predsednika se je razvila mestoma zelo živahna debata. Obravnavale s ose izključno strokovne zadeve, posebno glede zboljšanja njihovega, dozdaj zelo bednega položaja. Sklenilo se je, da društvo dela na to, da pridejo orožniški vpoko-jenci čimpreje do zboljšanja svojih pokojnin. Sestanek je pozdravil obl. poslanec tov. Ovčar in je podal smer niče za bodoče delovanje. Ob enem je priporočal slogo in smotreno delo. Na željo se bodo sestanki vršili še tudi v Celju in v Slov. Bistrici, da bo s tem omogočena udeležba tudi onim, ki vsled pomanjkanja gmotnih sredstev niso mogli priti na sestanek v Maribor. Strahovita nevihta v Drav. dolini. Silna vročina prvih dni julija ni obetala prav nič dobrega. In res, v petek večer je prišla huda ura, a je, hvala Bogu, šla mimo brez posebnih posledic. Ljudje so si oddahnili, ko je prihodnji dan, v soboto, dne 7. julija, bilo ves dan oblačno in ne ravno soparno. Toda proti večeru se je vedno bolj slišalo votlo gromenje od Golice sem. In prišla je nesreča, pa huda! Nad Radeljem so viseli temni oblaki, noseč pogubo. Vlila se je silna ploha, toča je sekala neusmiljeno poljske sadeže, ki so bili v najbujnejši rasti. Neurje je uničilo naslednje kraje: Remšnik, deloma Marenberg, namreč okolico Sv. Janeza, Brezno, Kaplo, Sv. Ožbalt in Selnico. Debela toča je uničila tudi kraje onstran državne meje v Avstriji. Kozjak je pač Kozjak, kdor ga ne pozna, ne ume, kakšno škodo napravi tukaj vihar, naliv in toča. Same strmine so in pa globoki jarki, po katerih izvršujeta vihar in voda svoje pogubonosno delo. Ljudstvo v teh krajih je po vičlni nepremožno, le s težavo prideluje živež in gleda sedaj obupano v bodočnost. Škoda po toči se je cenila, pa prosijo se tudi gg. poslanci za pomoč. Ljudje bi v jeseni kupili za primerno ceno sadje, ako se pošlje po železnici od tam, kjer bode sadna letina obilna. Novice iz Ormoža. Poročati imamo samo žalostne stvari: Pred par tedni se je obesil v Loperčicah 75 let stari -¿revžitkar Ivan Kukovec. Po splošni sodbi so ga gnale v prostovoljno smrt žalostne domače razmere. — V teku enega tedna so se zgodile kar tri nesreče: V tukajšnji bolnišnici je umrl Martin Mikulič, hlapec pri g. Kojcu v Središču. Smrt mu je povzročila kobila, ki ga je u-darila s kopitom.— Ko je snažil vodnjak pri g. Havlasu v Ormožu, se je zadušil vsled podzemskih plinov ne ki Ivan Vrbnjak, doma s Pavlovske-ga vrha. Vsi poskusi z umetnim dihanjem niso nič pomagali. Zdravnik je ugotovil smrt. — V tukajšnji bolnišnici se bori s smrtjo neki mladenič iz Vičanec. Na dan nabora so se pijani fantje sprli, rabili strelno orožje in po nedolžnem je bil zadet mlad človek. Lani je dobil ob naboru nekdo močen sunek z nožem v trebuh in črez pet mesecev je v bolnišnici strašno trpel. Le posebni sreči in požrtvovalnosti g. zdravnika dr. Horvata in čč. sester se ima zahvaliti, da je ozdravel, ko so že vsi obupali nad njegovim življenjem. Tri žrtve v enem tednu. Pretekli teden so se zgodile v Ormožu kar tri smrtne nesreče. V bolnici je umrl Hočevarjev sin, kateremu je konj zadal smrtno rano. Pri mesarju Havlasu je padel v studenec neki fant in je takoj umrl. Misli se, da je postal žrtev zemeljskih plinov. V Dravi je utonilo neko dekle. V petek po obedu se je šla kopat. Ker je bila zelo razgreta, jo je najbrž prijel krč in je v hladnih valovih našla smrt. Pokopana je bila v soboto. Smrtna nesreča. Iz Ormoža poročajo: V petek, dne 13. julija, je vpričo več ljudi vtonila pri kopanju v Dravi 181etna Amalija Špilak. Velika suša v Slovenski krajini. Take suše, kakor vlada zadnje dni v Slovenski krajini, že precej dolgo ni bilo. Suša je tem hujša, ker so tla peščena in je zemlja globoko izsušena. Koruza, krompir, proso postaja gobava in rasti sploh ne more. Potoki so izsušeni in tudi v Muri je tako malo vode, da jo ponekod lahko otroci pregazijo. Ako v kratkem ne bo dežja, bodo jesenski pridelki uničeni. Novo župnišče na Hotizi. Nova eks pozitura na Hotizi pri Dolnji Lenda- Vsaka slovenska hiša naj ima novo barvano Slomškovo sliko I Naročajoče pri upravi „Našega doma,, v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6/1. vi dobi še to jesen novo župnišče. Predpriprave so v polnem teku, pesek in kamen že navožen in v teh diieh se začne zidanje. Župnišče bo prav lepa modernS stavba na eno nadtsropje. Božja pot sv. Marije v Zagorju pri Kozjem. V nedeljo, dne 5. avgusta, se vrši v Zagorju pri Kozjem velik cerkveni shod, takoimenovani les-kovški shod, ha katerega vabimo vse vernike iz bližnjih in daljnih krajev. Vsi častilci Marijini bodo radi prihiteli na to staro, znano božjo pot. Gospodje za spovedovanje bodo na razpolago od petka, dne 3. avgusta do pondeljka, dne 6. avgusta. Prihitite se poklonit čudodelni Mariji Zag.! Najstarejši človek na svetu — Jugoslovani V Jugoslaviji živi menda najstarejši človek na svetu. V Pologu v Hercegovini je nedavno proslavil svoj 155. rojstni dan trgovec Ta-dija Mustafič. Še v tej visoki starosti je telesno zdrav, le vid in sluh ga popolnoma zapuščata. V njegovi rod biiil je bilo že več stoletnikov. Pred par leti je Umrl njegov mlajši sin v starosti 108 let. Najhitrejša pot okoli sveta. Američana Myers in Collayer sta se odpravila dne 29. junija iz Newyorka, da bi dosegla višek najhitrejšega potovanja okoli sveta. Kakor znano, drži najhitrejšo pot zdaj v rokah Japonec Araši, ki je prepotoval svet v 30 dneh. Myers in Collayer sta dospela dne 11. t. m. iz Mukdena v letalu na Japonsko. Preko Kitajske in Man džttrije sta letela 3000 m visoko, da uideta obstreljevanju s kitajske stra ni. Dne 12. t. m. sta se v Tokiju vkrcala za povrttek v Ameriko in vse kaže,da bosta zaželjeni smoter res dosegla. Velika nesreča v rudniku Heerlen v Nemčiji. V rovu princa Henrika se je pripetila dne 14. julija težka rud-niška nesreča. Do sedaj so izvlekli 8 mrtvih. Verjetno je, da je v rovu še 5 delavcev mrtvih. Med mrtvimi je tudi član rešilnega oddelka, ki je pri reševanju tovarišev sam našel smrt. Preiskava je dognala, da se je nesreča pripetila zaradi gorljivih plinov. Okoli 3000 delavcev je rešilni oddelek privlekel nezavestnih na površje. Posledica eksplozije. V smodnišni-ci v Haslochu ob Mainu v Nemčiji se je pripetila dne 14. t. m. iz neznanega vzroka eksplozija, ki je pognala v zrak staro tovarniško poslopje. Izpod razvalin so potegnili 4 mrtve, 8 težko in 6 lažje ranjenih. Ko se je pripetila nesreča, je bilo zaposlenih v smodnišnici 130 mož. V letalo treščila strela. Iz Mehike v Washington je hotel leteti v aero-planu 201etni mehikanski stotnik Caranza. Na potu ga je presenetila huda nevihta. Letel je ravno nad New-Jersejem, ko je urezala v aero plan strela in je priletel ves razbit na zemljo. Caranza je bil mrtev in letalo so našli na ozemlju ob morski obali. Žal vam bo, ako ne kupite (naročite lepe nove povesti »Odpoved nesrečne žene«. Kdor jo je prečital, prizna, da je malo tako lepih povesti, kakor je ta. Nabavite si jo čim preje. Stane samo 12 Din. Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisatelju g. kaplanu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu Francu Kolenc. Poročila SLS. Veličastni ljudski tabor v Ž :?lcu. V nedeljo, 15. julija, je bil v Žalcu veličasten ljudski shod, kakoršnih v Sloveniji ni bilo več od dobe jugoslo vanske majniške deklaracije. Tabora se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Na taborišču je bilo cerkveno opravilo pod milim nebom. Pridigo je i-mel teharski kaplan Vesenjak, sveto mašo pa je opravil odposlanec pre-svitlega g. škofa g. stolni prošt dr. Matek. Zborovanje je otvoril narodni poslanec dr. Hodžar, vodil ga pa je g. Mihelčič, župan občine okolica Celje. Glavni govornik je bil g. dr. Korošec, kojemu so navzoče ljudske množice prirejale navdušene pozdrave, ki so se med govorom ponavljali z oduševljenim odobravanjem. Na ta govor se povrnemo v prihodnji številki. Drugi glavni govornik je bil predsednik mariborske oblastne skupščine dr. L e s k o v a r. Vmes pa so govorili navdušujoče pozdravne besede prekmurski voditelj poslanec Klekl, ki je prišel na čelu deputacije prekmurskih Slovencev, ljubljanski oblastni predsednik dr. Natlačen, ki je med drugim navedel besede, s katerimi je pred 10 leti v deklaracijski dobi dr. Kramer pozdravil tako-le dr. Korošca: »Vi ste res mož tiste velike ljubezni, ki izpolnjuje dr. Krekovo oporoko, in ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našim v&diteljem.« »Ako primerjamo te besede«, tak je pov-daril dr. Natlačen, »z blatenjem v besedi in sliki, ki ga imamo priliko ponovno gledati v tistem časopisju, ki mu načeluje isti dr. Kramer, moramo z obžalovanjem konstatirati, da so šli ti ljudje drugo pot.« Nadalje so govorili narodni poslanec dr. H o h n j e c kot predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, akademik Miroslav Tozon za akademsko društvo »Zarja«, narodni poslanec Sušnik kot podpredsednik Jugoslov. kluba v Beogradu, dr. VDršič za Orlovsko zvezo, gdč. učiteljica Jurjevčič v i-menu Slov. orliške zveze in kot odposlanec presv. g. škofa dr. Karlina g. stolni prošt dr. Matek. Po končanih govorih je predsednik Mihelčič ob navdušenem odobravanju predlagal, da se odpošlje Nj. Velič. kralju udanostna brzojavka. Istota-ko sta se poslali pozdravni brzojavki mariborskemu in ljubljanskemu škofu. V obsežni vrsti resolucij, ki. so bile sprejete z enodušnim odobravanjem, je bila tudi resolucija, ki se obrača proti surovemu pisanju »Jutra«, »Domovine« in »Kmetskega lista« in drugih nekrščanskih časnikov. V tej resoluciji so vsi udeležen- ci ljudskega tabora izjavili z vso odločnostjo: »Če smo bili doslej napram takim pojavom neodločni, bomo poslej vojaki, ki se zavedajo svetosti svojega poklica. Zgražamo se nad možnostjo, da je »Jutro« prineslo karikaturo, v kateri na podli način blati dr. Korošca. Isti list pa v družbi z »Domovino« in »Kmetskim listom« tudi sicer stalno sramoti osebo našega g. dr. Korošca. Smatramo, da je mera našega potrpljenja polna. Radi tega izrekamo sledečo našo zaobljubo: Slovesno in z moško besedo obljubljamo vpričo voditeljev katoliškega slovenskega naroda, da bomo vedno in povsod čuvali ugled slovenskega javnega življenja, da se bomo borili z vsemi silami za čistost slovenskih političnih razmer in da bomo svojo borbo usmerili radi tega v cilj, da se uniči »Jutro« in njemu sorodno časopisje. V tej borbi, ki jo istovetimo z borbo proti sovražniku slovenskega naroda in naše države, bomo verno sledili navodilom svojih voditeljev. V ta boj gremo z geslom: Bog z nami!« Vtis te zaobljube je bil nepopisno svečan in mogočen. Tisočglave množice so jo odkritih glav in z dvignjeno desnico glasno izgovarjale. Godba je zaigrala državno himno, nakar se je s petjem pesmi »Povsod Boga« veličastni tabor zaključil. Zelo dobro obiskan shod SLS v Ribnici na Pohorju se je vršil v nedeljo, dne 15. julija, katerega so se udeležili poleg naših pristašev tudi pristaši vseh drugih strank. Shodu je predsedoval župan Deržečnik. Posl. Pušenjak je v obširnem govoru poročal o delovanju narodne skupščine, o davčnem zakonu, proračunu, akciji za dosego zunanjega posojila, decentralizaciji uprave, o neopravičeni obstrukciji opozicije, o nettunskih konvencijah, je obsojal žalostne dogodke dne 20. junija v narodni skupščini in nečuveno izrabljanje teh žalostnih dogodkov od strani naših liberalcev v umazane, strankarske namene. V Avstriji se je izvršil atentat na kanclerja g. dr. Seipla, lani ravno na obletnico shoda, se je na Dunaju vršila neke vrste revolucija, padlo je več žrtev, a noben list v Avstriji ni pisal o krvavem režimu, o krvavi vladi, ni delal za to odgovorne nobene stranke, kakor to delajo pri nas liberalci. Ko je bil izvršen atentat na kralja in Pašiča, ko je bil umorjen minister Draško-vič, je bil Pribičevič s samostojnimi demokrati v vladi, a nikdo ni odgovornosti za te dogodke nalagal ne vladi, ne samostojno-demokratski stranki. Ljudstvo ne želi novih volitev, marveč dela narodnega zastop stva, zato je SLS kot zastopnica ljud stva zato, da narodna skupščina nadaljuje svoje delo, ki gre za tem, da se odstrani gospodarska kriza in iz-8 vrši decentralizacija uprave. Predsednik shoda župan L. Deržečnik j« predlagal resolucijo, s katero se je v ostrih besedah obsodilo »Jutro« in drugi nekrščanski časniki ter se iz- rekla zaupnica Jugoslov. klubu, zlasti ministru dr. Korošcu. Krajevna organizacija SLS v Ma-kolah je imela dne 15. julija v Ma-kolah sestanek zaupnikov, katerega so se zaupniki udeležili polnoštevil-no. Na tem sestanku je tajnik Anton Oblak obširno poročal o političnem položaju v državi in o nesramnem sramotenju našega voditelja g. dr. Korošca po liberalnem časopisju in posebno »Jutru«. Zaupniki so z vso vnemo in pažnjo sledili izvajanjem in sklenili, da se naj slični sestanki vršijo večkrat ter se tako še bolj poživi naša organizacija. Konečno se je sprejela resolucija, s katero se o-stro obsoja »Jutro« in drugi nekr-ščansk listi, ki morajo izginiti iz slovenskih hiš! Voditelju dr. Korošcu se je izrekla popolna zaupnica. Na shodih SLS v Koprivnici in v Podsredi v nedeljo, dne 15. julija, so zborvalci sklenili sledečo resolucijo: Zborovalci, zbrani dne 15. julija na shodih v Koprivnici in v Podsredi, odločno protestirajo proti neosnova-nim napadom »Jutra« na SLS, posebno na njenega vbditelja in notranjega ministra g. dr. Korošca ter izrekajo dr. Korošcu vse zaupanje in svoje globoko spoštovanje. »Jutro« naj bo prepričano, da se bodo radi teh nesramnih napadov izvajale vse konsekvence. Naj se radi njih pozneje ne pritožuje, ker jih je samo izzvalo! Sestanek članov SLS Lajtarsberg, Na rednem mesečnem sestanku zbra ni člani kat. izobr. društva in člani krajevne organizacije SLS v Lajters bergu pri Mariboru obsojajo soglasno in z gnusom podlo pisanje dnevnika »Jutro«, v katerem se ostudno in krivično blati notranji minister dr. Korošec, načelnik Jugoslov. kluba, ki je bil in ostane edini pravi zastopnik celokupnega slovenskega na roda. Pozivajo se vsi pošteno misleči Slovenci, da s prezirom odklonijo ta list. Apelira se na vsakega našega pristaša, da čita in naročuje le naš tisk. — Ta resolucija se je sprejela soglasno in so vsi člani v znak spoštovanja stoje poslušali to resolucijo. Podpisani občinski odbor izraža svojo ogorčenost nad nesramno pisavo in žalitvijo z ostudno sliko v »Jutru« in drugih protikrščanskih listov, kateri žalijo našega voditelja in vso Slovenijo, s tem: 1. da se odborniki svečano obvežejo in zaobljubijo, da ne bodo obiskali lokalov ter hiš, kjer imajo zgoraj omenjene liste protikrščanskega značaja; 2. da bodo izvajali radi nezaslišane žalitve voditelja katoliškega slovenskega naroda vse posledice, tako napram protikrščanskim listom, kakor napram vsem, ki so z omenjenimi listi v zvezi; 3. dr. Antonu Korošcu in Jugoslovanskem klubu pa izražamo za pošteno in mirno državno vodstvo naše neomajeno zaupanje. — Občinski odbor Drstelja. Veliko protestno zborovanje v Konjicah zoper negnusno pisarjenje »Jutra3, »Domovine« in njima podobnih listov se vrši za celi konjiški okraj v nedeljo, dne 22. julija, ob 9. uri dopoldne v Kat. društvenem domu v Konjicah. Bo to protest, ki bo odmeval še dolgo po konjiški dolini in premislili si bodo nasprotniki v bodoče pošteno, predno nas izzovejo do zadnjega. Resolucije žalskega tabora hočemo izvesti dosledno do zadnjih posledic! Zato pa vsi na to zbo rovanje: Možje, žene, fantje in dekleta! Pokažimo, da se ne pustimo blatiti naših svetinj in našega voditelja dr. Korošca po brezverskem in neslovenskem časopisju! Govori poslanec Fran j o Ž e b o t in še drugi govornki! Organizacija SLS v Loki pri Zidanem mostu sklicuje v nedeljo, dne 22. t. m., takoj po prvi sv. mašiv društveni sobi izredni občni zbor z dnevnim redom: proglasitev kandidatov za občinske odbornike. Somišljeniki, pridite! Vsem dijakom-mladcem dijaškega okrožja Maribor! Od 25. do 28. julija imamo taborenje na Brinjevi gori pri Konjicah. Začetek dne 25. julija zvečer. V prosti naravi se bomo spoznali, učili, navdušili za vzvišene cilje orlovstva. Referati bodo zanimivi, prišli bodo med nas odlični ljubitelji orlovske mladine. Pridite vsi! Kdor se še ni prijavil, naj to brž stori ustmeno ali pismeno pri Bogomir-ju Pušnjak, novomašnik, p. Sv. Lovrenc na Pohorju! Bog živi! Celodnevna prireditev mariborskega orlovskega okrožja se vrši dne 5. avgusta v Hočah, na katero že sedaj opozarjamo. Natančen spored sledi v naslednji številki. Sv. Barbara v Slov. gor. Bralno društvo je v svoji seji sklenilo, da se v kratkem nabavi radijo-aparat. Aparat bo v društveni dvorani in tako bomo v nekaj dnevih imeli stik s celo Evropo. Slišali bomo n. pr. razna predavanja, vremenska poročila, dobre koncerte itd. Posebno zanimivo bo tudi to za vse one, ki so se dosedaj vestno udeleževali naših iger, kajti zanaprej bo naše prireditve spremljal ta prečudni radio-apa-rat. Več o tem pa lahko slišimo v nedeljo, dne 22. t. m., popoldne po večernicah, ko se bodo ob enem tudi ponovili igri ter še ena dostavila, kakor je poročal že zadnjič naš list. Sv. Trojica v Slov. gor. Naš jubilejni dekanijski dekliški shod se je izvršil veličastno in v vsestransko zadovoljnost. Obširneje ga opišemo prihodnjič. Št. Lenart v Slov. gor. Ljudski oder v Studencih pri Mariboru, odsek Katoliškega izobr. društva, priredi v nedeljo, dne 22. julija, v dvoranv Narodnega doma v Št. Lenartu v Slov. gor. Finžgarjevo igro »Veriga«. Začetek ob treh popoldne. Že ime pisatelja nam jamči, da je igra lepa, poljudna ter velikega vzgojnega pomena. Radi tega vabimo vse Šentlenarčane in okoličane, da se te kulturne predstave udeležijo! Sv. Benedikt v Slov. gor. Orlovski odsek opozarja in vabi vse prijatelje poštenega veselja na predstavo krasne Finžgarjeve štiridejanske igre »Naša kri«, katero ponovi v nedeljo, dne 22. julija, ob treh popoldne v Društvenem domu. V.si prisrčno vabljeni! Središče. Ljudski oder ima v nedeljo, 22. julija, ob treh popoldan v Društvenem do- mu t iredliču tvoj peti redni letni občni zbor. Za članitvo udeležba obvezna! Prav uljudno pa so na občni zbor vabljeni vsi tisti, ki imajo zanimanje za dramatično polje. Na sporedu bo tudi vpisovanje novih članov in članic. Vsak, ki čuti veselje do dramatike, lahko pristopi kot član k našemu Ljudskemu odru. Bog živi! Ljutomer. Vsem je še gotovo v spominu proslava 151etnice ljutomerskega Orla lansko leto. Marsikateri je odnesel prav lepe vtise s te prireditve. Tudi letos se bo nudila vsem enaka priložnost, zato že zdaj opo-jarmo vse one, ki z nami čutijo in delajo, na veliko javno prireditev ljutomerskega orlovskega okrožja, ki se bo vršila dne 8. septembra t. 1. s krasno predstavo na predvečer, dne 8. septembra. Vse, staro in ml a do, se že sedaj vabi. Prosimo pa tudi sosedna druiitva, da se blagovolijo ozirati na ta dva dneva pri določanju lastnih prireditev. Bog živi! Listnica uredništva. Rogaška Slatina (Sv. Marjeta): Ne moremo objaviti, ker se raz mere v soseščini ne dado odpraviti z napadi v časopisju, marveč je za to potreben drug način. — Z a vrč: Priobčujemo le en dopis. — Celje: O taboru v Žalcu poročamo na drugem mestu. ¡iS® .ŽVtSMlC Rešitev ugank: Največ svetlobe daje — polni mesec!--Preje, še predno pride na svet, se zaužije — pi šče v jajcu.--To je lahko: miza — zima!--Brez nog beži in se nikoli ne povrne — čas. Nove uganke: Sedem jih je bilo v enem mrtvaču, osmi jih je zapazil in izdal, deveti pa je bil smrti rešen zato! (Fr. Fanedl.)--Neki kmet je zapustil trem sinovom 17 konj. Tone dobi polovico, Franci eno tretinjo in Janez eno devetinko. Notar pa je mo ral to lepo izvršiti, ne da bi sam ^kodo trpel! Kako je to naredil? Stanovanje se podraži! V kleti neke hiše stanuje delavec in hišni gospodar mu je podražil stanovanje. Delavec: »Pa zakaj?« — Hišni gospodar: »Ali ne vidite, da sem napravil dvigalo do tretjega nadstropja?« - Dober zagovor. Advokat govori: »Gospodje sodniki! Obtoženec, ki ga zagovarjam, je gluh, je popolnoma gluh! Ni torej čuda, da je preslišal svojo vest in storil ta zločin!« Franček-pijanček je zloben! V mestu je srečal našega Frančka-pijan-čka, ki je bil seveda trdo nadevan, dolg, suh gospod in mu rekel: »Ti, ti si pa preveč pil!« — Franček-pijanček ga je ogledal od vseh strani ter konečno dejal: »Ti, ti si pa premalo jedel!« Če ni vešal! V nekem mestu so obsodili tatu na smrt na vešalih. Vešal pa niso imeli. Nove delati bi stalo. In kaj so storili? Obsojencu so dali denar za vrv in ga spustili, da se — sam obesi! Kaj je kultura! Kmet je prišel iz Dunaja in pravil sosedu: »Ti, tam je kultura!« — Sosed: »Kako to sodiš?« — Kmet: »Pomislil Tam so delavci^ ki ruMečno preoblečejo »rajcol Urad ulkl jo že tedensko, visoki gospodje kar dvakrat in trikrat na teden!« — Sosed: »In predsednik republike?« — Kmet: »Ta? Ta pa kar: eno dol, drugo gor, eno dol, drugo gor!« Ne potrebuje zdravnika! Sosed sosedu: »Kako je tvoji ženi? Si poklical zdravnika?« — Sosed: »O, moja žena je že dovolj bolana, ne potrebuje zdravnika!« jG05PCD1BSTyo Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din. Dne 19. julija pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.005—8.035. 100 italijanskih lir za 298. 100 madžarskih pengov za 9.9163. 1 ameriški dolar za 56.78—56.98. 100 francoskih frankov za 221.50—223.50. 100 nemških mark za 13.535—13.565. 100 čehoslovaških kron za 168.30—169.10. Mariborsko sejmsko poročilo od 13. juL Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 165 svinj in 1 jagnje, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 100 do 125 D, 7 do 9 tednov stari 180 do 225, 3 do 4 mesce 350 do 440 Din, 5 do 7 mescev 460 do 500 D, 8 do 10 mescev 550 do 650, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teželO do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 18 Din. Jagnje 132 Din. — Prodalo se je 145 komadov. Mariborske tržne cene z dne 15. juL 1928 (v dinarjih): govedina 10 do 18, drob 5 do 18, teletina 15 do 22.50, drob 15 do 20, svinjina 15 do 30, drob 10 do 20, slanina 20 do 32, mast 26 do 28, prekajeno meso 22 do 32, gnjat 34 do 36, ovčje meso 12, kozličje meso20 za kg, kozliči 80 do 100 komad, klobase 18 do 40, salame 70 do 72, konjina 5 do 8 Din za kg. — Kože: konjske 150 do 200, goveje 15 do 17, telečje 25 do 27, svinjske 10 jilo 11, gornje usnje 85 do 100, podplati 50 do 95 za kg. — Perutnina: piščanci 16 do 37.50, kokoši 35 do 45, race 25 do 30, g03i 50 do 70, domači zajci 5 do 20 za komad. — Ribe: belice 2 do 4 za komad. — Mleko, maslo, sir, jajca: mleko 2 do 2.50, smetana 10 do 12, maslo 36 do 60, sir 26 do 80 za kg, sirček 8 do 10 hlebček, jajca 1 do 1.25 komad. — Pijača: vino novo 12 do 15, staro 16 do 25, pivo 9.50, žganje 30 do 40, jabolč-nik 3.50 do 5 za liter, pivo 6 za steklenico, 165 za sodček (25 litrov5. — Kruh: beli 6.50, črni 6 za kg, žemlje 0.50 komad. — Sadje: črešnje 4 do 6, posušene slive 9 do 12, marelice in breskve 12 do 18, smokve 12, man-delji 47 do 60, orehi 10, luščeni 36, mak 16 do 18 za kg, limone 0.50 do 1.50, oranže 2 do 4 za komad. — Špecerijsko blago: kava I 65 do 75, kava 10 45 do 55, pražena I 80 do 100, pražena II 52 do 70, čaj 100 do 125, sol 2.75, poper 75, paprika 45 do 65, testenina 10 do 14, marmelada 25 do 32, med 25 do 25, sladkor 14 do 16, kvas 35, škrob 16 do 20, riž 6 do 10 za kg, kis 2 do 6, olivno olje 20, bučno olje 22, špirit denaturiran 12 za liter, milo 16 do 18, soda 2, ječmenova kava 10 do 16, cikorija 18 do 20 za kg. — Žito: pšenica 4, rž 3.75, ječmen, oves, koruza 3.50, ajda 3, fižol 4 do 5, grah 14, leča 14 za kg. — Mlevski izdelki: pšenična moka 4 do 5.75, ržena moka 5 do 5.25, ječmenček 6 do 12, otrobi 2.25 do 2.50, koruzna moka 3 50, koruzni zdrob 4.50 do 5, pšenični zdrob 6 za kg. — Krma: seno 60 do 80, «lama 50 do 60 za 100 kg. — Kuriv?: drva trda 140 do 150, mehka 105 do 120 za kub. m, premog trboveljski 43 do 50, velenjski 26 do 28 za 100 kg, oglje 2, karbid 7, sveče 20 do 32 za kg, petrolej 7, bencin 10 za liter. — Zelenjava: solata 0.25 do 1, zeljnate glave 2 do 4, karfijol 1.50 do 10, kumarce 1.50 do 6, rdeča pesa 0,50, koleraba 0.50 do 1 za komad, grah luščen 12 do 14 za liter, fižol 1, špina-ča 1 za kupček, paradižniki 12, zelena paprika 15, čebula 4, česen 12, krompir 2.75 do 3, hren 5 do 8, kislo zelje 4 za kg. ¿¿v -ifUaJbtriče sj^fr/f zctonJa^ viranje sadja z navodilom uporabe, ! en ovoj 10 Din. Vse to dobite v Tis-! karni sv. Cirila v Mariboru. Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. ^ Vtf oCtr^t ¿¡sUs: n -I— —1 -I1" ~>y-> I^urv»' » ' Žito. Tendenca je bila na žitnem trgu zelo slaba. Ker se ima novo blago pojaviti na trgu v najkrajšem času, po stari pšenici ni velikega povpraševanja, zato cena pada. Tekom tedna je padla od 392 do 395.50 na 387.50 do 390. Promet je znašal v Ljubljani 12 vagonov pšenice in 1 vagon rži. — Na novosadski borzi je že od pondeljka nova pšenica. Ta dan je notirala po 255 do 260, dočim je koncem tedna prišla na 250—255. Les. Tendenca na lesnem trgu je nespremenjena. Pojavilo se je povpraševanje po hrastovih plohih ter po deskah. Na splošno se izvaža zadnji čas jelovina in bukovina v Albanijo, kjer se mnogo gradi s pomočjo italijanskega kapitala. Kramarski in živinski sejmi v Polj čanah. Od županstva smo naproše-ni, da objavimo sledeče: V tukajšnji občini se vršijo sledeči sejmi za živino in kramarje: 1. pondeljek po kvaterni nedelji v postu, 2. pondeljek po cvetni nedelji, 3. pondeljek po Križevem ali Vnebohodom, 4. Pred Janežem Krstnikom tisto soboto, 5. na dan sv. Amalije, to je dne 10. jul., 6. dne 29. avgusta, sv. Janez obglav., 7. po roženvenski nedelji tisto soboto, 8. na Leopoldovo, dne 15. nov. 868 Gospodarska obvestila. Sadjerejci, na plan! Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo v Konjicah priredi na svojem lastnem posestvu v Konjicah dne 29., 30. in 31. julija t. 1. za vse zanimance tukajšnjega okraja praktičen sadjarski tečaj o cepljenju sadnega drevja za suho in zeleno (okulacija na speče o-ko), vzgajanju drevesnice, o oskrbovanju odraslega sadnega drevja v letnem času in o zatiranju drevesnih škodljivcev, kakor tudi tozadevna teoretična predavanja. Ker je to prvi tozadevni tečaj po vojni, se nadeja-jamo obilne udeležbe! Za vas, gospodinje ln dekleta! — Najbolj zdrava in cenena hrana je sadje! Zato sadje dobro uporabljajte! Da ga boste še bolje znale, kupite si knjige: »Sadje v gospodinjstvu«, po 24 Din, »Konserviranje sadja«, po 15 Din, »Cellophan«, papir za konser mšodeco Nevidno kraljestvo. (Pravljica.-(Dalje.) Naenkrat je čul ječanje in stokanje, ko je dospel na itesto, je videl na tleh starca s srebrno dolgo brado. 2 grda, naga tolovaja sta klečala na njem in sta ga skušala zadaviti. Tone je gledal okoli sebe za kakim orožjem in si je naposled odtrgal debelo vejo. Komaj jo je imel v rokah, se mu je izpremenila v močno sulico. S tem orožjem je skočil nad tolovaja, ki sta takoj izpustila starca in se naglo izgubila v gozdu. Tone je dvignil u-bogega starca, ga tolažil in vprašal, zakaj sta ga hotela hudobneža usmr titi. Starec je povedal, da je on kralj sanj in da je pomotoma zabredel ■ pota v deželo svojega največjega sovražnika, kralja dnevne luči. Ko je sovražnik to izvedel, je poslal nanj dve slugi, da bi ga umorila. »Ali si storil kralju dnevne luči kaj žalega?« je vprašal Tone. »Kaj še!« je rekel kralj sanj. »On je že takšen, to je v njegovem značaju. Mene pa sovraži kakor greh. Ti si mi rešil življenje. Pojdi z mano, pokažem Ti svojo deželo! Najlepša je na svetu in sanje so moji podaniki!« Nato je šel kralj dalje, Tone pa za njim. Tam, kjer so viseli oblaki do zemlje, so bila skrita vrata v notranjost zemlje. Kralj je vodil Toneta po petsto stopnicah navzdol v veliko, razsvetljeno podzemsko duplino. Tu so bili gradovi na otokih sredi jezer in ti otoki so plavali liki ladje. Tu so bili tudi vrtovi s cveticami, ki so duhtele podnevi in svetile ponoči. Lesketeče se ptice so pripovedovale pravljice in še mnogo, mnogo več takih čudovitih stvari je Tone videl. »Pokazal ti bom svoje podložnike, sanje«, je rekel kralj. »Imam jih tri vrste. Dobre sanje za dobre ljudi, a hude za hudobneže, in sanje škrate, s katerimi se včasi poigram.« Pokazal je Tonetu najprej gradič, v katerem so prebivali sanje škrati. Kralj je poklical enega izmed njih in ga je predstavil Tonetu. »Veš, kaj ta dela, če ga kedaj spustim izjemoma na zemljo? Gre kar v najbližjo hišo, prime prvega človeka, ki mu pride pod roko, ga zvleče na cerkveni stolp in ga strmoglavi v globino. Potem skoči tako hitro po stopnicah dol, da ga ujame, Še pred-no telebne na tla, in ga spravi spet v hišo, kjer ga vrže v postelj, da vsa poka in da se dotičnik prebudi. Mane si oči, gleda okrog sebe in pravi: Glej, zdi se mi, kakor da bi bil padel s cerkvenega stolpa. Kako čudne te sanje I« »Ta je to!« je vzkliknil Tone. »Vidiš, ta je bil tudi že pri meni. Samo če ga dobim v pest!« Nato je priskočil drugi izmed sanj škratov. Bil je videti kakor majhen psiček. »Ta ni dosti boljši od onih drugih«, je rekel kralj. »Laja kot psiček in je silno močan. Če je ljudi v sanjah strah, jih drži za roke in noge, da ne morejo uiti.« »Tudi njega poznam«, meni Tone. »Kolikokrat me je že posetil. Nisem se mogel ganiti, strašen strah me je prijemal.« »Ne bom mu več dovolil, da pride j k tebi, Tone!« ga je kralj pomiril, j »Zdaj pa pojdiva k hudim sanjam!« S tem sta stopila v veliko sobano, ki je bila ograjena z obširnim zidom in zaklenjena z železnimi vrati. Tu je bilo vse polno grdih, gnusnih nestvo-rov, da se jih je človek kar bal. In kralj je poklical enega izmed te skupine in mu je zapovedal, naj pove, kaj bo napravil ponoči na zemlji. »Grem k bogatašu, ki pusti stradati svojega starega očeta. Ko je prišel nekoč k sinu prosit kruha, je dal ta slugam povelje, naj vržejo starca na cesto. K bogatašu grem, vlačil ga bom med mlinskima kamnima sem in tja, dokler ne bo čisto mehak. Potem ga bom prijel za vrat in ga bom tresel, dokler se ne bo zbudil. Tedaj bo zaklical svoji ženi: Prinesi mi še odejo, zebe me! — Ko bo pa spet zaspal, bom počel iznova.« Tone ni hotel dalje poslušati, kar silil je kralja iz dvorane. Prišla sta v krasen vrt, pota so bila iz srebra, gredice iz zlata in cvetice samo žlaht no kamenje. Najprej je videl Tone ženo, ki je imela v roki gradbeno skrinjico. »Kdo je to?« »To so dobre sanje. Ta žena gre vsak večer k majhnemu, bolnemu dečku, kateremu je umrla mati. Podnevi je sam, nihče ne gleda nanj, proti večeru gre žena k njemu, igra z njim in ostane celo noč. Deček gre zgodaj spat, zato mora ona tudi prej oditi. Druge sanje gre kasneje. Toda pojdiva dalje!« Prišla sta globlje v vrt, sredi med dobre sanje. To so bili možje, žene, starčki in otroci, vsi z dragimi in ljubkimi obrazi in vsi v najlepših o-blekah. V rokah so imeli vse polno reči, kakršne si more človek le želeti. Tone se je naenkrat ustavil ter je glasno zakričal. »Kaj ti je?« je vprašal kralj. »Ali to je moja kraljičina, ki je bila tolikokrat pri meni in mi je darovala rože!« (Dalje pride.) Pismo s počitniške kolonije ob morju. K. L., 14. jul. 1928. Draga mati! Že štiri dni smo tukaj ob morju. Jako hvaležen sem, da sem zamogel priti sem. Vseh skup nas je 50. Spimo v treh razredih tukajšnje Sole. 1 Vsak dan se kopljemo dvakrat in sicer dopoldne in popoldne. Zdaj še ne smemo dosti v vodo, ker se solnči-mo, da se navadimo polagoma na solnčne žarke. Vroče je strašno. Če ne bi bilo hladilne vode, ne vem, kako bi tu prestal. Tako pa se že da prebiti. Drugi teden se bomo začeli učiti plavati. Malo se bojim, a upam, da bom prestal tudi to. Najlepše je ob večerih. Tedaj sedimo dolgo v noč ob kraju morja in gledamo po morski gladini ter uživamo sveži zrak. Hrana je dobra, tudi dovolj je dobimo, tako da si lahko v tem oziru potolažena. Ne pošlji mi torej nič, kajti po poti bi se vse pokvarilo radi vročine in res mi ni nič treba. Ljudje so z nami zelo prijazni. Posebno jim ugaja, ko zapojemo kako slovensko pesem. Tedaj kar vse posluša. Pisal bom zopet, ko Ti bom mogel poročati kaj novega. Pozdravi doma vse in povej jim, da sem zadovoljen. Tvoj Ivan. ZA SMEH. Oče: »Ali veš, zakaj sem te sedaj natepel?« Sinček: »Ne, oče!« Oče: »Zato, ker si ti tepel bratca, ki je manjši del od tebe.« Sinček: »Jaz sem mislil, da to tudi smem, saj delaš ti skoro vsak dan isto.« Bogata teta, ki je prišla na poset, je imela zelo majhen nos. Oče je zabičal Anici, da jo bo strogo kaznoval, če bi sploh kaj zinila o tetinem nosu. Teta je tu in Anica jo gleda. Naenkrat vzklikne: »Oče, zakaj ne smem govoriti o tetinem nosu, saj ga nič nima!« Rešitev ugank: Ura — ura — maj — ker jih je več — današnji dan — veter — hrast. Nove uganke: 1. Če bereš naprej me, povem ti gozdnega ptiča; če bereš nazaj me, pa tečno jed ti kmetiča. 2. Od znotraj vse življenje ni možiček videl svoje hiše; in vendar vedno v njej tiči, kako se gospodar ta piše? 3. Kakor sneg najprej sem bela, in nato ozelenela; slednjič kakor kri žarim, tudi tebi prav dišim. J. Stritar. dne 3. t. m. eden najboljših članov orlovskega odseka, načelstva, br. Ivan Gornik. Bil je načelnik orlovskega odseka, član Pro svetnega društva, odbornik pri skupini vi-ničarjev itd. Njegovo priljubljenost je po- I kazal pogreb. Poslovilni govor mu je go- . voril v imenu podzveze g. profesor Rezman in tajnik šentpeterskega orlovskega odseka, br. Maček. — V bolnici v Mariboru je umrl Andrej Cvikl, oče zavednega fanta Jožeta. Marenberg. Vsakega rodoljuba ob meji mora zaboleti grda agitacija samostojnih demokratov v našem okraju, ki zločin posameznega človeka, Črnogorca, ne Srba iz Srbije, uporabljajo v to svrho, da nečuve-no hujskajo proti celemu srbskemu narodu in govore tako, da povsod ljudstvo govori, da treba iti od Srbov proč. Pri svoji divji agitaciji porabljajo vse laži iz »Jutra« in iz »Domovine«, zraven pa groze vsem, ki ne odobravajo te gnusne politike, s preganjanjem, ko pridejo samostojni demokrati na vlado. Gospodje ne povedo, da so ravno samostojni demokrati in samostojni kmetje (Puceljevci) glasovali za centralizem, da so pristaše SLS v Beogradu in v svojem časopisju grdili kot avstrijakante, ker so nasprotniki centralizma in želijo ureditev države na podlagi avtonomije, ne povedo, da je njih voditelj Pribičevič Srb, najbolj zagrizen centralist, ne povedo, da je v klubu, v katerem sedita dr. Žerjav in dr. Pivko, večina Srbov, ne povedo, da so razmere sedaj znatno boljše, kot v dobi štiriinpol-letnega ministrovanja Pribičeviča in dveletnega ministrovanja Radiča in njegove stranke. Oblasti pozivamo, da napravijo konec tej gnusni agitaciji, iz katere se norčujejo naši narodni nasprotniki. Gospodje samostalni demokratje, povejte svojim pristašem, kako se godi Slovencem v Italiji in Avstriji, razložite njim, kako je prišlo do ustanovitve naše države, pojasnite njim davčna bremena v Avstriji in Italiji, potem upamo, da ne bodo več agitirali za — odcepitev od Srbov. Vsakemu pravemu rodoljubu mora biti država in narod nad stranko in centralistom Srbom Pribičevičem. Sv. Ožbalt ob Dravi. Starodavni romarski shod se bo po večletnem presledku letos zopet na novo obslužaval slovesno in svečano na samo Šentožbaltovo, v nedeljo, 5. avgusta t. 1., ko se snidejo zaupljivo častit sv. Ožbalta, tega mogočnega nebeškega zaščitnika prepotrebne živinoreje, kmečki romarji celo iznad državne meje SHS tje gor do rodne Lipnice. Služilo se bo več sv. mai s pridigami, slovenskimi in nemškimi. V soboto zvečer pa se bo vila mično rimska procesija z migljajočimi lučicami po novi krasni državni cesti tik šumljajoče Drav« ter tik stare rimske ceste, nad seboj pa brlečo zvezdnato »rimsko cesto«, kar vse bo pričaralo romarskim očem veličasten prizor. Pridite, da vidite! Trbonje. Pri podružni cerkvi sv. Danijela obhajamo letos lepo nedeljo prihodnjo nedeljo, dne 22. julija. Služba božja se bod« začela ob 10. uri. Pridigo in slovesno sveto mašo bo imel mil. g. stolni kanonik Franc« Časi. Sv. Danijel je visok 830 m in nudi na vse strani krasen razgled. Ker se je letos naš gostilničar dobro založil z žlahtnim vincem in okusnim prigrizkom, se uljudno vabite tudi izletniki ta dan k sv. Danijelu I Skomarje pri Vitanju. Gotovo mislite, g. urednik, da tukaj spimo, ker le malokedaj dobite kak dopis od nas. Res, da malo pišemo, pa tem več prebiramo »Slovenskega Gospodarja«, »Naš dom« in druge krščanske liste. Prav pridno tudi zbiramo za nov« zvonove, imamo že tudi naročene in jih dobimo najbrž že v sredi avgusta. V nedeljo, dne 1. julija, smo spremili k večnemu počitku 79 let starega Andreja Hrovat, ki zapušča ženo in štiri že preskrbljene otroke. On ni bil politik, bil je tem vernejši kristjan in spoštovan daleč na okoli, kar je do kazala obilna udeležba pri pogrebu. Na sedmini so pogrebniki zbrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 41 Din, kar darovalcem Bog stotero povrni, rajnemu pa sveti večna luč! S katero se ga oklepajo, ter pri- j ananje, ki so mu ga izkazali s tem, da so J ga že za 251etnico imenovali častnim županom občine. Gospod župan pa je tudi v resnici v vsakem oziru mož na svojem mestu. Bodil se je dne 15. januarja 1866. Skozi dolgo dobo 24 let je bil načelnik šolskega sveta. Je zvest pristaš SLS in že 39 let naročnik »Slovenskega Gospodarja«. — Proslava obletnice se je vršila tiho v domačem krogu. G. županu je izrekel čestitke domači g. kaplan Kolenc, ki je v svojem govoru ( med drugim podčrtal, kaka sreča so za ob- j Čino dobri župani in kaka nesreča slabi župani. Najlepše se je proslavila obletnica na te način, da je gospod župan ob tej priliki ] posvetil svojo hišo in družino presv. Srcu Jezusovemu. — Posvetitev Srcu Jez. se je vršila tudi pri bratu g. kanonika Janežiča. Ta družina je bila vedno dobro znana v vsej okolici in je lahko služila za vzgled krščanskim družinam. Posvetitev se je izvršila na slovesen način, prisostvoval ji je razen domačih gg. duhovnikov tudi gospod župnik štuhec iz Št. Jurija. Ljutomer. Naša mestna godba na pihala je postala zelo delavna. Pred kratkim je dobila nove inštrumente ter je ž njimi priredila ža več koncertov (promenadnih). Nastopa tudi pri vseh domačih cerkvenih ter drugih slovesnostih. Ker bi rada svojo agil-aost pokazala tudi izven mesta, je sklenil odbor, da priredi godba v nedeljo, dne 29. julija, v Radencih v zdraviliškem hotelu pri g. Maršeku dva koncerta in sicer ob pol 11. uri in ob 16. uri. Proizvajale se bodo razne slovanske potpurije, fantazije, overture in druge skladbe. Nastopi 17 mož. K obilni udeležbi vabi odbor in hotelir. Zavri. Kadarkoli imajo radičevci svojo skupščino, vedno njih govorniki svoj narod nesramno ščuvajo proti vsemu. Radičevci za svoj narod še niso prav ničesar storili, zato pa morajo njih voditelji svoje (neuke) mase s samimi hujskarijami ohraniti za Radičevo stranko. Na nedeljskem shodu v Dubravi, kjer so nastopali kot govorniki hrvatske seljačke stranke neki advokat, profesor, uradnik in celo neki Pre- {>eluh iz Ljubljane, torej sami pristni »se-jaci«, se je slišalo samo najbolj podlo obrekovanje, največje laži, pred vsem seveda čez dr. Korošca, in tako ostudno, naravnost zločinsko hujskanje, da so se navzoči Slovenci z gnjevom in studom med govori odstranjevali in so tako pokazali vkljub nesramnemu izzivanju svojo omiko, ki daleč presega ono hujskaških radičevcev. Ščuva-nje znanih dubravskih radičevcev pa se ama nad njimi samimi maščevati, mogoče ravno po tistih, ki so jih priklicali k izzivanju Slovencev na meji. Če vam ni več za slogo, pa se lahko ločite od njih tudi gospodarsko! Svetujemo pa vam, da opustite tako hujskanje, ki bo vam v škodo, in da se lotite dela za gospodarski dobrobit hrvaškega kmečkega naroda. Pustite pa pri miru Slovence in njih voditelja dr. Antona Korošca, ki je storil dosedaj za svoj kakor tudi za hrvaški narod več, kakor vsi radi-•evski vodje skupaj za hrvaški narod! Sv. Ana nad Borlom ob Dravi. Letos se vrši pri nas od 26. do 29. julija štiridnev-nica v proslavo 7001etnice lavantinske škofije. Vsaki dan bo več sv. maš, pridige in romarji bodo tudi imeli priložnost opraviti sv. spoved. Na svidenje tedaj pri Sv. Ani pad »Slovensko linahrii m o š=*5 •ö ce ¿a o X o C rt ■4-» — to o. =s rt ¿C .O) • >o S QJ - rt X v> o. 22 Ö C 4-» <13 ... o 1.1 1— "So EOB9MHI rn n 11! j u m m n 111 «ilo t Društvenem domu, to čimpreje bodisi osebno, bodisi po dopisnici prijavijo na naslov: Mirko Senčar, poštar, Malane-delja pri Ljutomeru. Opozarjamo ponovno, da to ni kak banket, ampak da bode vsak dobil kosilo za 13 Din (juha, govedina ter prikuha), ali za 15 Din (mesto govedine pečenka). Vsakdo, ki se bo pravočasno javil, bo dobil za kosilo posebno nakaznico. Tako ne bo zmešnjav. Opozarjamo tudi še na sledeče: morda je kdaj kdo iz Malenedelje s kake veselice odšel s slabimi spomini na vina, ki so se tam točila, Skrbljeno je, da se bodo tokrat točila skozinskoz pristna, dobra in ne morda s šmarnico mešana vina. Zato vabimo ponovno prijatelje naših Slovenskih goric od blizu in daleč: na svidenje dne 5. avgusta v Malinedelji pri Ljutomeru! Prihova. Same nesreče. Na Siterjevem klancu na Prelogah se jih je že mnogo ponesrečilo. Pred 14 dnevi se je neko društvo vozilo s kolesi iz Maribora proti Trbovljam Na imenovanem klancu je neka mlada kolesarka iz Maribora se dvakrat okoli kolesa obrnila in si tilnik zlomila. Bila je pri priči mrtva. Drugi dan se je zopet prevrnil na istem mestu neki tujec, ki si mora zdaj v konjiški bolnici zdraviti zlomljene kosti. Neka odbornica je tudi tako zletela in padla, da bo težko zopet vstala. Naj bodo vendar ljudje previdni, eni pri vožnji, drugi pri govorjenju. Marija Reka. Ali si že slišal ali bral ime tega kraja, te fare? Morda. Skozi farno občino vodi okrajna cesta, ki veže Št. Pavel s Trbovljami; pa je od farne cerkve oddaljena skoraj eno uro. Čudno, kaj ne? Marijino Vnebovzetje je farna patrona, ki kraljuje v ličnem velikem oltarju prijazne far ne cerkvice, ki je sicer zelo potrebna nujnih popravil. Zelo močan zvonik pa je — brez zvonov. Ne slišimo ginljivega božičnega zvonenja, ni veselega velikonočnega zvonenja, nimamo prijaznega pritrkavanja ob nedeljah in praznikih, ne pri slovesni službi božji in raznih procesijah. Tudi od drugod se malokedaj čuje zvonenje, razen če je poseben veter. Pa boš rekel: Zakaj si pa ne preskrbite? Premalo nas je! Prerevni smo! Pa je naša cerkev vendar romarska! Pred vojno so zlasti radi semkaj v to cerkev poromali iz Savinjske in šaleške doline, kjer je znana pod imenom Zagorska M. B. Zato pa častilec(ka) Marijin(a)! Pomagaj z milosrčnim darom za Marijin zvon! Ko zaslišiš milo zvonenje iz domačega stolpa lin, spomni se, kako je bilo tudi tam žalostno, dokler ga ni bilo! Z zdru- ženimi močmi se veliko izvrši. Veličastna bazalika Matere Milosti v Mariboru, prekrasna lurška cerkev v Rajhenburgu, mogočna stavba cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, Marijina na Rakovniku in na Brezjah itd. nam pričajo, kaj vse premore združena slovenska darežljivost. Isto nam pričajo zvonenja. Saj smo Slovenci celo za Sarajevo preskrbeli veličasten zvon. In najnovejše, pa tudi najveličastnejše zvonenje na Slovenskem, šmarnogorsko, kaj je drugega kot glasna priča požrtvovalne slovenske pobož-nosti do naše skupne Matere Marije! Bia-gosrčni dobrotniki so že dokaj prispevali, vendar je dosegla nabrana svota komaj deseti del potrebne svote. Za vse dobrotnike se vrši služba božja ob prvih petkih in se darujejo sv. obhajila. Kraljica nebes in zemlje, pomagaj nam v tem jubilejnem letu do novega zvonenja, ki naj poveličuje Tvojega Sina Tvojo slavo; — Cerkveno pred-stojništvo Marija Reka. Sv. Vid pri Planini. Dopisnik »Kmetijskega lista«, v predzad. številki si se me pa privoščil, kaj ne?' No, pa to nič ne dene, samo da bi bil resnico povedal, katere pa nisi. Ne zamerim g. Perčiču, županu v Planinski vasi, da me je pred cerkvijo javno vprašal, kje je koruza za občino Planinska vas, saj vem, da je to storil na pritisk nekaterih, pa ne gladnjočih, ampak pohajku-jočih in lenih. O tistem posestniku, ki ima 40 oralov zemlje in je dobil 25 mernikov koruze, se ti je pa menda sanjalo pri belem dnevu. Končno ti pa povem: Ne vtikaj se v zadeve drugih občin, ker za pravično razdelitev koruze v tukajšnji občini je poskrbelo občinsko starešinstvo, ki ima nadzorne oblasti, to je sresko poglavarstvo in oblastni odbor, da boš vedel. Da bodo pa drugi zaznali za tvoje slavno ime, ti svetujem, da se drugič, kadar ge boš take laži pisal, tudi podpišeš! — Josip Tovornik, župan in obl. poslanec. Rešitev raziskovalcev severnega tečaja. Vodja ponesrečenih raziskovalcev severnega tečaja, italijanski general Nobile, je čil in zdrav na ladji »Citta di Milano:. Kaj da prav za prav zdaj počne, je javnosti strogo prikrito. Najnovejša poročila trdijo, da kliče fašistovska vlada Nobila v Rim. Vsi severni narodi so močno ogorčeni na lahkomiselnega italijanskega ge- nerala in na celo Italijo, ki je zakrivila s svojo širokoustnostjo severno nesrečo s strašnimi posledicami. — Švedski kapetan Lundborg, ki je rešil s svojim letalom Nobila, naznanja po časopisju, da bo razkrinkal v javnosti generala in vzroke ponesrečen j a »Italije«. Kakor znano, se je Lundborgu po rešitvi Nobila pri dru gem poletu na ledeni otok letalo toliko poškodovalo, da ni mogel več vzleteti v zrak. Lundborg je bival skupno z Nobilovimi tovariši na ledenem otoku in zvedel vse, kako in zakaj je prišlo do te grozne nesreče. Italijanska vlada se dobro zaveda, da bodo začeli leteti na Nobila in na celotno fašistovsko Italijo nepobitni očitki in radi tega je odpoklicala generala v Rim. O švedskem učenjaku Amundse-nu, ki je poletel Nobilu na pomoč, še dosedaj ni nobenih poročil. Isto-tako je zavita v popolno negotovost usoda onih Nobilovih tovarišev, ki so ostali v zrakoplovni gondoli, ko se je generalova odtrgala ter padla na led. Večkrat smo že poročali, kako se trudijo razni ledolomilci, da bi rešili ponesrečene raziskovalce sev. tečaja. Doslej je dosegel uspehe ruski ledolomilec »Krasin«. Dne 25. maja je ponesrečil zrakoplov »Italija«. Pet dni po nesreči se je ločil od Nobila švedski učenjak Malgron z dvema italijanskima kapetanoma. Podali so se peš na pot, da bi zadeli na kako ladjo in jo opozorili na ponesrečence. O teh treh možeh ni bilo dolgo nobenega glasu. Vse je bilo že enoglasnega mnenja, da je ta skupina zmrznila. Ravno to trojico je sprejel ruski ledolomilec »Krasin«. Rusi so sprejeli na krov dne 10. t. m. italijanska kapetana Mariana in Cappija, med tem ko niso prenesli švedskega učenjaka Malgrona mrtvega na ladjo. Italijana pripovedujeta, da je umrl Malgron že pred mesecem radi utrujenosti in mraza in to tedaj, ko so imeli vsi trije še dovolj živeža. Enemu od teh rešenih italijanskih častnikov je zmrznila znamenje, o katerem je govorilo ono dekle, ki se prikaže v dokaz, da je ostala nedolžna in zvesta svojemu ženinu. Tisti graščak pa od tega časa ni našel miru; pekla ga je vest, taval je po gozdovih in rjul kakor zverina, doma se ga je vse izogibalo, kajti v jezi ni poznal nikogar in graščakinja se je sama zaklepala pred njim. Nazadnje je znorel, govoril je, kako ga zasledujejo črni duhovi, krilil je z rokami, ker se mu je prikazalo ono nedolžno dekle, ki ga je dal zakopati in mu pretilo, nikjer ni našel miru, spal skoraj nič ni, nazadnje je popolnoma oslabel, da je obležal. V strašnih mukah je umrl, kričal je tako v zadnjih trenutkih, da se je splašila vsa živina po hlevih v Hrastovcu in Zgornjem Hrastovem. Položili so ga na mrtvaški oder, prižgali sveče, a potegnil je neznano odkod veter in nastala je tema. Najpogumnejši možje, ki so bili za čuvaje, so jo popihali. Nastala je temna noč, sem od Kozjaka je bliskalo in grmelo, da je bila groza, vmes je razsajal vihar, da so se lomile najdebe-lejše smreke okoli grada in je bilo izruvano nekaj hrastov pod gradom. Tulilo in žvižgalo je okoli poslopja, da nikdo ni mogel zatisniti oči. Drugo jutro so prišli v sobo, v kateri je ležal graščak. A glej čudo, trupla ni bilo nikjer, samo stene so bile črne in na stropu je bila videti odprtina, po celi sobi pa je smrdelo po žveplu. Raznesla se je govorica, da je pograbil zlodej graščaka in ga odnesel. Graščakinja je molila za večni mir svojega soproga, darovala cerkvi v Šent Lenartu več posestev in dala nazadnje sezidati v Lormanju malo cerkev, kjer bi se naj brale vsak teden maše za-dušnice za nesrečnega graščaka. Lastniki hra-stovške graščine pa so sčasoma začeli zanemarjati to svetišče, okoli in okoli je začelo rasti divje grmovje, cerkvica sama se je začela tu in tam rušiti, kajti graščaki so zahajali rajši v Šent Lenart ali pa Šent Rupert v cerkev. Kapelica je imela štiri altarje, a v nobenem ni bilo tabernakeljna, Najsvetejše so shranjevali v neki vdolbini, ki je bila napravljena v zidu. Najsvetejše je bilo tudi le v kvaternih časih v tej kapelici. Bilo je v majnikovi noči ravno pred praznikom Kristusovega Vnebohoda leta 1599. Ker je imela biti prihodnjo nedeljo tukaj služba božja, so osnažili pobožni Lormančani prostor okoli cerkve, kakor so to storili tudi pred Jakobovim, ko i ■ = s ■«O > £ 1 ¿t CN <11 m -o 05 C a S -t-" «i—< CD (A .5 « T3 DJ C a c-c" g* O en « o rt — C. >-rt — ■0J5 2 O JS . > «2; > « rt £ £ N rt 13 TJ rt*H c CO a. > ■S* ® C/) rt ti C/D CL noga. Sploh sta bila oba ▼ tako onemoglem stanju, da so izvlekli iz nju le ■ težavo nekaj izjav. Molgronovo skupino je izsledil letalec iz »Krasina« Čuhnovski. Dne 10. julija je odletelo letalo s krova »Krasina« na štiriurni polet nad severno in vzhodno obalo Severovzhodne dežele. Ko se je letalo vračalo, je opazilo na ledu skupino treh mož, izmed katerih sta dva mahala z zastavami, tretji pa je ležal na tleh. Ker se je med tem vlegla megla, se letalo ni moglo vrniti na ladjo. Radi tega se je obrnilo proti obali ter se mu je posrečilo pristati na rtu Platen. Pri pristanku se je letalo poškodovalo. Pet mož, ki so bili na krovu, je prišlo na obalo ter postavilo brezžično postajo, ki bo delovala z dolgimi valovi. Ta skupina ima za 14 dni živeža. Čuhnovski je brezžično prosil ladjo »Krasin«, naj ne reši najprvo njega, ker imajo on in njegovi tovariši dosti živil in ker lahko tudi lovijo severne medvede. »Krasin« naj se najprvo pelje proti Viglierovi sku pini (Viglieri je za rešenim generalom Nobile poveljnik skupine, ki še čaka na ledenem otoku na rešitev), ki je v težavnejšem položaju. »Krasin« je dobil povelje, da se ravna po tem naročilu. Tudi pri nadaljnem rešilnem delu j® imel ledolomilec »Krasin« srečo. »Krasin« je zagledal zgoraj imenovano Viglierijevo skupino dne 12. t. m. Italijani so bili tedaj oddaljeni od parnika 10 do 15 km. Ponesrečenci so zapazili, da se bliža ladja. Izpod rdečega šotora, pod katerim so bivali, se je dvignil takoj dim. Parnik je začel silovit boj z ogromnimi ledenimi ploščami in z meglo, ki je obdajala ledeni otok. Po dolgem trudu »o zagledali mornarji ponesrečence zopet na razdaljo 200 m. Ker je bil led dovolj močan, je hitela skupina proti parniku kar po ledu. Rešeni so prinesli seboj na ladjo tovariša Ce-cionija, ki ima zlomljeno nogo. Na krovu ladje so bili v kratkem času: Viglieri, Trojani, Riaggi in češki u-čenjak Rehounek. Obnašali so se kot otroci ter so poljubovali mornarje in poveljnika ladje. Na povratku bo vzel ledolomilec na krov še eno skupino treh mož, ki jo je zagledal na potu med Malgro-novo in Viglierijevo skupino in mu je dajala živahne znake. Domneva se, da gre za italijanskega alpinske-ga stotnika Soro in njegove spremstvo, ki so odšli s Severovzhodnega ozemlja, da bi našli Nobilove ponesrečence. Ledolomilec »Krasin« je vzel na krov tudi letalo kapetana Lundbor-ga, ki je bilo poškodovano pri drugem rešilnem poletu. »Krasin« pluje proti rtu Platen, da reši letalca Čuh-novskega in tovariše. Rusi so rešili sedaj vse in manjkajo še Amundsen s pilotom in pa ona skupina Italijanov pod poveljstvom Alessandrinija, katere je odnesla ponesrečena »Italija« seboj v drugi gon doli, ko se je odtrgala Nobilejeva in padla na usodepolni ledeni otok. Zanimanje Amerike za Polj-šakovo zdravljenje. O Poljšakovem uspešnem zdravljenju raka in drugih doslej neozdra vljivih kožnih bolezni obširno razpravlja inozemsko časopisje in pred vsem se zanima za to iznajdbo Amerika. G. Poljšak dobiva dnevno pisma iz Amerike, v katerih ga vabijo bogati Amerikanci, naj začne z zdra vljenjem v Ameriki, kjer ne bo imel nobenih težav. Kako zelo se zanimajo Amerikanci za Poljšakov način zdravljenja, naj pojasni javnosti tole značilno pismo, katerega priobču-jemo dobesedno: Milwaukee, Wise., 26. jun. 1928. Cenjeni g. Poljšak! V ljubljanskih časopisih sem čital o Vaši veliki iznajdbi in tudi o bojih z zdravniki in skrbmi za obstanek. Čitajoč v »Slovencu« o čudovitih o-zdravljenjih, ne dvomim o važnosti in velikanskem pomenu Vaše epo-halne iznajdbe, zato se obračam do Vas s tem pismom. Amerika trpi vsled bolezni, katere Vi zdravite, mnogo več kakor pa Evropa; posebno rak je tukaj neverjetno gosta bolezen, pred vsem pri ženskah. Razumljivo je pač, da bi Amerika nudila s svojim bogastvom neizmerno polje za Vaš izum, treba je stvar samo pravilno uvesti. Čital sem tudi, da si boste zagotovili zaščito za Vašo iznajdbo tudi v inozemstvu, kar seveda pomeni, da se bo prej ali slej uvedlo to zdravljenje tudi v Ameriki. Ker imam na razpolago precejšen kapital, ki bi zadostoval za primeren začetek, se obračam na Vas s prošnjo, da me obvestite, kako je Vaše mnenje glede razširjenja Vašega zdravilnega sistema, oziroma zdravila v Ameriki. Tukaj seveda Vas čakajo milijoni, o tem ni dvoma. Ali bi se ne dalo, kakor hitro si zagotovite zaščito in pravice, takoj pričeti s tozadevnim delom? Kaki bi bili Vaši pogoji? Ali bi bilo potrebno, da pridem jaz ali kdo drugi osebno do Vas? Razume se, da denarno vprašanje ne igra tukaj nobene vloge; gre samo za Vaše zahteve in pogoje. Stvar je resna in velevažna, to boste pač razumeli. Ne mislite pa, da gre tukaj za običajni ameriški humbug! Sem Slovenec, lastnik tiskarne in časopisa; v Ameriki živim že 21 let in sicer vedno v Milwaukee. Ako Vam moja ponudba ugaja, me obvestite in stavite Vaše pogoje, potem pa se podamo takoj na delo. Upajoč na Vaš cenjeni odgovor, Vas pozdravljam z rojaškim pozdravom: sledi podpis. Kaj bo ukrenil g. Poljšak, ako mu bodo metali v Sloveniji polena pod noge, nam ni znano. se je slavilo tukaj cerkvovanje, ki se je obhajalo vedno prav slavnostno. Temni oblaki so že zakrili na večer nebo, da polna luna ni prišla do svoje veljave. Od zapada sem sa je videlo bliskanje in slišal tudi votel grom. Neka posebna tišina je vladala v naravi, nobena sapica ni zapihljala. V Šent Lenartu je odbila ura že tričetrt na enajst. Sem od Lormanja se je slišalo udarjanje konjskih kopit, polagoma, enakomerno. Vedno bolj in bolj so se bližali koraki, zdajci so čisto blizu, za trenutek se razgrnejo oblaki — bili so trije konji, na katerih so sedeli graščak Herberstein, Agata iz Štraleka in njen oče Štefan. Friderik Herberstein skoči raz konja kot prvi ter pristopi k Agati in ji pomaga raz vranca. V tem pristopi tudi že oče, ki priveže konje k drevesu tik pri cerkvici. V tem se zasveti v svetišču luč. Župnik Mo-renus je prišel s cerkovnikom Ivanom T*eren že prej na lice mesta, iz previdnosti pa ni dal prej užgati luči, da ne bi postal kdo pozoren, kajti pri prihodu do kapelice se mu je zdelo, da je zašu-melo v grmovju, vendar si je mislil, da je morala biti kaka divjačina. Župnik Morenus stopi k dverim, jih naglo odpre ter pozdravi došle svate z globokim poklo-nom. »Je vse pripravljeno,« vpraša baron Herberstein na pol glasno. »Vaša milost, vse je v redu, prosim, da stopite z nevesto pred oltar, da se obred lahko kar začne.« Ženin je spremil svojo nevesto, ki je trepetala od razburjenja rahlo, pred oltar, na katerem sta brleli dve sveči. Župnik Morenus je stopil pred njiju, ob strani je stal cerkovnik, na drugi pa Štefan Nürnberger, edini priči tajnostnega obreda. Na pol glasno je molil župnik obredne molitve in gledal resno pred njim klečeča zaročenca. Prišel je trenutek, da izreče odločilno besedo trdne zveze za celo življenje. Zunaj je potegnil močen piš, zabliskalo se je, da je bilo trenutno svetlo po cerkvi kakor po dnevu, nato pa močen grom. Glasno je izrekel Herberstein svoj da, nežno je potrdila Agata svojo obljubo pred svečenikom, ki je blagoslovil prstana ter ju izročil novoporo-čencema. Dalje bo sledilo. Denap naložite ¡MB* najboljše in najvarnejše pri W SpodnjeStajerski ljubki posojilnici v Mariboru Stolna ulica 6 r.tin.«. Stolna ulica 6 Obreitnje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o na trimesečne odpovedi po 8°/o Diplomirana in z zlato kolajno odlikovana Zvonolivama •V „Zronogias v Mariboru 8is Priporoča se za izdelovanje m prelivanje cerkvenih, bronastih zvonov vsake velikosti, po zmernih cenah m ugodnimi plačilnimi pogoji. Zvonovi so najboljše kakovosti. Poljski križi. Nekateri poljski križi po naši domovini so taki, da bi bilo bolje, če bi tam ne stali. Posebno je grdo, če je telo Kristusovo vse preperelo in razpada. Lastnikom poljskih križev sporočamo, da imamo v zalogi za velike poljske križe trupla v sledeči velikosti in ceni: 120 cm velik 110 cm velik 95 cm velik 90 cm velik 80 cm velik 70 cm velik 50 cm velik Din 1800. Din 1560. Din 1260. Din 1190. Din 936. Din 828. Din 480. Naročite si jih v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru) Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Ostrožnice ali robidnice prodasta pri Podravski industriji sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica f. 761 MOSTIN! Najboljša esenca za izdelavo dobre, zdrave in ne drage domače pijače. Dobi se samo pri prodajalcih Drogerija Wolfram, Maribor in droge-rija A Kane. Liubliana. 6OT Proda se ugodno in po ceni parna mlatilna strojna garnitura s prevozno lo-komobilo 4 HP tvrdke Hofherr & Schrantz Clayton Shuttlewort d. d. Wien z obsežnim delokrogom, izmlati dnevno 1 vagon. Vpraša se pri Karolu Kresnik, Maribor, Državna cesta 22. 804 Iščem pridnega in zanesljivega vinčarja z 4 do 5 delavnimi močmi za vinograd blizu Kamnice p. Mariboru. Naslov v upravi lista. 829 ■ »Prijatelj zdravih« »tolažba bolnih« tako so nazlvall že naši sta riši In dedie pravi lepodlšečl „Fellerjev" bol ublažujočl „EISA-F1UED tako so nazivali vei kot 30 let niegovi zve-sti odjemalci to priljubljeno narodno »red stvo in kozmetik um in v mnogim zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edi-so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kaš-ljem, hripavostjo, kakor tudi, da niso trpeli na nespavanju, nervo-zi in slabosti. Ker vsein kaj tem je vzrok težavam? V največji meri je kri vo nezadostno negovanje telesa ki slabi obtok krvi I Toda s čira se telo najbolje neguje in na kaki način se kr-votok najneškodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom otlranja, mazanja in pranja s pravim »FeUerjevim« Elsafluidom, kateri J« prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženj« veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila. čutili »e bode-te osveženi in pomlajeni! Toda, kje si bodete nabavili ceno pra-»Fellerjev« Elsa-FluidT vi V lekarnah in vseh tozndevnih trgovinah, kjerkoli bodete zahtevali. Povsod bodete plačali za poizkusn« stekleničko 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijalno ste. klenico 26 Din. Ali ako naročite direktno po pošti, stane z omotom in poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 špecilalnih samo 139 Din. Naslov označite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Elsatrg 341, Hrvatska. Ali že imate Pevčevo ~ pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let nn UillJU MESTU v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov ▼ Ameriki, denarju nedoletnlh, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno painjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 010000000100020101025348534823480223000101010101480201530000000002535348022323534848482300020101000002010201020200020201010102010000000101 illliilllllilil Na drobno! Na debelo ! Železni na Anton Brenčič v Ptui-u priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih potrebščin 806 ter vsakovrstno orodje za obrt. Ugodne cene. Točnš postrežba. >irani!ll!!llll!lt!l!lllllllllll!!illN Volneno, belo in pisano* platno, hlačevino, kambrike, delene, srajce, nogavice, kravate, dežnike itd. kupite najceneje pri tvrdki Alojz Drofenik, Celje samo Glavni trg it. 9 samo Vsakovrstni ostanki za polovično ceno. 557 ^^iiBnmiinnmiiiTiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiuHMnHHiiHirEiiiiiiiimimiKiiiiiiiitiiiiiif^ Enodružinska hiša z lepim vrtom se poceni proda. Stanovanje je takoj prosto. Maribor, Gubčeva ulica 3 I., Melje. 788 sveže, bom kupoval vsako množino. Pravočasne ponudbe na naslov: F. S. Lukas, Celje. 791 Cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljie A. Arbatter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovale«. 566 Učenec iz dobre hiše se sprejme pri Francu Kole-ritseh, trg Apače. 825 BKIJSNIOE ponudite Podravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulice %. 7» ¡etika se ozdravi pri zdra vniku Pečnik-u, zavod Se čovo, železniška postaja Rogaška Slatina, Štajersko. 835 Zadružna gospodarska banka d.d. ^¡sm^agS^ Podružnica Maribor ^^«^r^suis V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 0, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančno posle najkulantneje. — Najvišjo obresto-vanje vlog na vknjižba ln t tekočem računu. 12 Pooblaščen) prodajalec srečk drž. razredne loterije. Brzojavni drogi Kupujem stalno borove, smrekove in jelkine brzojavne droge ter iščem v vseh večjih krajih krajevne zastopnike za nabiranja brzojavnih drogov od posameznih kmetov. Pišite mi takoj po navodila in po kupne pogoje ter se obrnite na KORO&EC DRAGO-TIN, trgovina z rudokopnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7). 773 Do sedaj najcenejša tvrdka v državi! suimtikie: JMeinel Sf Jieroltt Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R. LORGER, MARIBOR, ŠT. 106-A. Violine od Din 95.— d. Ročne harmonike od 85.— Tamburice od Din 98.— d. Gramofoni od 345.—. Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno. 769 Vaš denar ima pri meni večjojvrednost! VI kupite pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom ln pretehtajte sami resničnost gornje trditve! K0LA.RI6 FRANC, trgovina, APAČE 668 ■ IBIIBIIBBIIIIBIBHIIIIHIIIBIIIIHIKHBDHHHBBBII Najvarnejše in najboljše naložite denar pri I OSO JILNICI UM registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije .tiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiniiiniiiiinN Stanje hranilnih vlog nad Din 60,000.000. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene Kmetski posestniki, Ljudska posojilnica jeVaš zavod. Poslužujte se ga! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.